M Iljin Priroda in ljudje GRADITEU, GRADIVO IN POGONSKA SILA Če hofemo preobrariti lemlje-rid neke dezele, ga moTamo pazljivo ia na ijot način proučevatL Graditelji naiih velftih vodnfh poti to novjh vodnih elektrarn ne gledajo na prirodo z ietimi oCmi kakor njihoTi predniki, mženirji preteklih let Za na^e graditelje to gore. slapori to jezera gra-divo, ki ga labko abdelnjemo. 2emlj«vid jim pove marsikaj, česaT nmoga pokt>-lenja pred njimi na njem ni»o znala bratl. Iste re*i lahko vle. Volga Je ladela ob pregrado In Jo f€ morala obiti r dolgem orinku na T-shod. Ljudje »o se rozili po lem ovinku okoli Žegul in niso rzgtrbljali camo ča«a, ampak twh xapravljali kurivo pod kotli na parnitMi. U<^enjaki so govorili o zemlje-pi«ni in geotoški Hepravilnosti. Nikonaur pa ni prišlo na mlsel, da bi «e ta ne-pravilnost lahko popravila, Sedaj pa so Ijudje pogledfth »a ta ovinek z drugačnimi očmi, pogledali «o na. i tnio, kakor gleda graditelj na gra-davo. Vijvga, ki fo dela Volga na tem ovin-kn, je dolga 160 kilometrov. Raadalja med obema kcmcema pa ie samo 25 km. KaJ, ko bi spojili oba konca Tijnge 8 prekopom, ko bi izravnali Volgo? Pot po Volgi bi «e tedaj ekTajJala za reL ko *to km. Koliko bi vsak parnik na Trsa.ki Tofo)i priiiraTiil na tjtsn in kurivuJ Ali pa bo la&ko 5pojiti oba koaca ri-juge? Izkopatl prekop t doIHni 25 kra bi bi' lelo drago -dek). Prihranih bi sicer na časa in ktiriru, toda stroski bi bili lahko večji od prihrankor. KaJ naj torej storimo? Spet moraioo paatljivo op«Bcrap§aU tok Volge, ampak u«tva-rili tudi ncv močan vir pogomske slle. Vodno silo mornmo izkoristita in zgradj-ti vodno e'ektrarno. Projekt T9. preltop ln za vodno elek.-trarno je ie gotov. VOLGA TECE NAZAJ Ko »c hidroteluiiki prončevali zemlje* vld Volge, so epoznali, da lahko že na nekem mestu popravimo prirodo. Vsakdo ve, da Izvira Volga na Val-dajski viiini. Zaepano, l«no, ns da bi ee ji raudilo, teče s komaj opaznim padcem h Kaspiju. Hidrotehniki pa so preudari-li, da je mogoče usmeriti dei njene vode r>o drugem pobočjn Valdaja; ta vcvda ne bi tekla v Kaspijeko, ampak t Baltfilto morje. Tu pa bi «e morala voda podvi-zati: pobočje je strmo, na njero ni tuc-goče ladremati. Strmoglavo bo padala Tc«la. na pot pa }i poistavimo rodue elektrame m tako dobimo ceneno po-oonsko silo tam, kjer je najbolj potre-bujemo: blizu Moskve in Lenlngrada. Da boino ]ath,ko ustnerjaii tocJo po po-trefci «era ali tja, bomo spremeaiii naj v&č}e jesero na ValdajtJ, jezero Seliger, v reliko zajezitveno jezero. Ii tega jezera bomo nravnali gornjo Volgo. Od tega bo tekia vod« po Ba.%i roJji ali na ceyer, r Baltik, ali na jug, v Kasplj. \ Ca«.i »vobode za reke gredo h koncn. Ne bodo mogle reč iiveti po «voji volji, marvef bodo morale iiveti po človeko-v< Tolji. Reke. jeiera ki inorja — eie-meuti, ki so bili do«lej svobodni, bodo imeii manj «rot«>de. Zato pa bo toel človek več s-vobod^ TJL STRA^^TE BESEDE Ni tako lahko obradati reko, kakrŠBa je Vofcga. Obradsti reko se pravi, p&staviti «€ po robu Y«emu, kar se dogaja v prirodi saino od sebe. Voda na prlmer hote redno teči od zgoraj cav^dol. Mi pa jo cstavljamo z jezovi m prisilimo, da se dvigne od spodaj navzgor. Spomladi preetopajo reke sroje bregove, mi pa zajemarno spomladanslce povodnji napo-l|}h in jih zapiramo v tajczitvena jrzera. Kaj pa, če voda poruši jerove tn na-Bipe? Zgraditi raoramo Jezove tako, da se to ne bo moglo zgoditi, da se bo vsalc jez vključil v prirodo kot njena npva trdtia seetarina. Treba je vnaprej preudariti vne teža-re. Tse nevarnosti, Graditelji jessov parnajo tri «tra*ne besede. Prra beseda je pesek. Pravimo, da rgradba, ki je zgrajena Je ie teie obetati. Bd pesku, ni trdna. Toda če ta zgradba ne jtoji na ulici, ampak v strugi reke, ji Dsn in noč se txori j«t « prltitskom vode. Dao in noč ga na*Xakuje roda in ga skuža prevrečl. A napadod«pred«jf s čela }e težaven in Toda »kuša «voj erno-ter t>o orinku: gloda d»o pod jezom tn glada breg, ker se stika z jezom. Pada od agora) iex rob rn bije od tadaj i m.cnimi udarci ˇ temelj jera. Če ie jei zgrajen na pesku, potCTa Je Jtanj boj z vodo stokrat težji. Pesek je «lab zaveinik jeza Ne Tzdrii natpada rode io se tjmiia. tieden se dobro t«t©S. ee ie "voda preriie ta zmatga, Zato je pesek tako straSen — ni «tra-Sen zaradd stoj« mofii, ampak saradi •voje ftifekoatl SiLko«t zavemlka je rčasft Bevaraej-ša Icokor moc eovrainika. Dniga stra^na be«&da je kras. Kras fe bolezen zemije, bolezen kara-nitnili gmot V kamnitnih plasteli na«ta-nejo razpoke in votline. Te iaxpoke ^a rctline 6« r&e bolj širijo in se »preral-ajajo t jame, vodiijake, brezna 1« špilje Kjer razsaja kras, o«tajajo tla brez vode, ki uhafa po razpokafe v globhro. Gozdovi pogineio. Zaradi oodzeinelj^ih nutrov €e rasljo stavfee in po)avlja)o«e rarD. g na površju. Kjer ugotovimo kras, ie bolje, da ne gradimo. A kako naj dotenemo, ali je zemlja bolna ali wlreva. ali se širijo v njenl globini raipoke in rotline? Te votline se imenujejo kaverne — praT tako kakor preTTiine v boluih p!}«*ili. Treba {e vpraiati geologe. T5 r»do. ka-ko je zgrajeno telo lemlje vedo, k]e je lahko kras in kje ga ne more biti. Zakaj in kako nastaja krae? Ustvarja ga voda s evojim delom. Pod zemlio ^e mnogo rode, so potoki, reke ln slapori. Nekoč sem bil globoko pod zemljo. Kr> aem ae spuščal t fttšek, je okoli mene Sutnela voda, kakor da bi n»očno dežeralo. Spodaj sem moral Iti sfcozi praro vodno steno. ki mi je za-^rajala pot Tisti dan črpaike niso de-lale in so zato imele podzemeijske Tode praznik, En #arn dan 1e zadoščal, da so se «opolnoma raidlTjale. Kaj dela voda ¦» globini? Razjeda ka-men, razkraja sadro, afinenec vn dolo-mit. Ce fe gmota take kamenine rarpolcana, voda z lahkoto pronica r razpoke. Ko pronikne y kamen, se loti dela: razjeda. iiri razpok«, dolbe Hfake in Totline-Ma^Sine TOtline se epreuninjajo t reli' kan«ke podzemeljske dTorane. Te dvo-rane se gradijo bret tnfenirjev, nihče ne skrbi za to, da so «yodi trdnl. In dogaja se, da «T