ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VII. ŠT. 1-2 FEBRUAR 1983 perutnina.]? H 225451 Razmišljanje o letošnjem gospodarjenju Gospodarsko leto 1982 nam daje dobro osnovo, da se lahko nadejamo, da bomo izpolnili vse pomembnejše cilje, ki smo si jih zastavili v gospodarskem načrtu za 1983. leto. Vsak delavec našega podjetja mora vedeti, kaj so osnovne proizvodne naloge TOZD, oziroma delovne enote. Zastavljeni cilji proizvodnih TOZD so: TOZD 1983 TOVARNA KRMIL: — krma 103.300 ton FARME: — valilna jajca stari starši —• valilna jajca starši — valilnica: DSP — farma Breg: brojlerji TOK: — brojlerji MESNA INDUSTRIJA: — perutninskega mesa — perutninski izdelki TRANSSERVIS: 2,756.000 kom 41.788.000 kom 29.658.000 kom (žive teže) 3.375 ton (žive teže) 33.143 ton 28.840 ton 3.000 ton — prevoženi km 3,200.000 km TISKARNA: — delovne ure 90.000 ur Od vsega, kar bomo proizvedli, bomo v tekočem letu v glavnem izvažali perutninsko meso. Da bi poravnali stare devizne dolgove, ki znašajo koncem decembra 1982 3,2 milijona dolarjev in zaslužili vsaj toliko dolarjev, da bi proizvodnja nemoteno tekla, moramo izvoziti vsaj 11.000 ton mesa. Za normalen potek proizvodnje (nakup surovin: soje, ribje moke, aditivov, zdravil in reprodukcijskega materiala: DSP stari starši) v podjetju letno potrebujemo cca 7 do 8 milijonov dolarjev. Pogodbe za letošnji izvoz smo v glavnem sklenili in to: v Iran bomo izvozili 1.500 ton perutninskega mesa, pogodbo moramo izpolniti do konca februarja letos, v Sovjetsko zvezo načrtujemo izvoziti 7.000 ton mesa do konca letošnjega leta in v Etiopijo 7.000 ton do konca aprila 1984. V kolektivu nam ne sme izostati niti en sam pošten delavec, ki ne bi razmišljal in se trudil, kako zastavljene cilje tudi uresničiti, na slehernem delovnem mestu, v sleherni enoti, oddelku, farmi, temeljni organizaciji oziroma v organizaciji kooperantov. Ne smemo se zadovoljevati le s kazalci, da smo dosegli načrtovani prihodek, dohodek, osebne dohodke in akumulacijo, kot je to slučaj v letu 1982, fizičnega obsega proizvodnje pa nismo dosegli. V letu 1982 smo dosegli naslednje glavne vrednostne poslovne rezultate: v 000 din Indeks 82/81 Celotni prihod cca 11,100.000 133 Družbeni proizvod cca 1,152.000 139 Masa osebnih dohodkov cca 329.000 132 Bruto akumulacija cca 500.000 140 Točnejše podatke bomo imeli čez nekaj dni, ko bomo sprejemali zaključne račune. Danes pa že lahko trdimo, da naši vrednostni poslovni rezultati dohajajo v glavnem le inflacijo. 180 milijonov 350 milijonov 80 milijonov milijonov milijonov 82 56 K vsem nalogam dodajmo še nameravano vlaganje denarja v nove naložbe po dogovorjenem prioritetnem vrstnem redu in to v din — valilnica brojlerskih staršev (lokacija Markovci) —- 12 objektov za vzrejo kokoši starih staršev (lokacija: Formin, Mala vas, Stojnci) — 20 objektov za kooperacijsko vzrejo — dograditev kotlarne in priključitev na plin — obnova in dograditev kafilerije Poleg manjših investicij in investicijskega vzdrževanja je to precejšen zalogaj za 1.420-članski kolektiv in 335 kooperantov. Za načrtovana vlaganja smo morali sami izdvojiti od 60 do 70 odstotkov potrebnega denarja, za preostanek bomo prosili, za kredit pri bančnih ustanovah. Le marljivi, delovni in složi, se delavci Perutnine in naši kooperantje ob veliki pomoči družbeno-političnih skupnosti, da ima v naši ožji in širši domovini prednost razvoja kmetijstvo z živilsko industrijo, energetika in tiste gospodarske dejavnosti, ki izvažajo, lahko nadejamo, da bodo naša naprezanja do konca leta kronana z uspehom. Ob pozivu vsem delavcem, da letos več proizvedemo in proizvajamo boljše izdelke, kot doslej, je potrebno odkrito povedati, da so pogoji pridobivanja osebnega dohodka letos težji, kot lani. Večje osebne dohodke si bomo lahko izplačevali le, če bomo izpolnili naslednje pogoje sprejetega družbenega dogovora v naši republiki, da bomo več: a) proizvedli kot lani 1 % večja produktivnost + 1 % več denarja za OD b) izvozili kot lani 5 % večji delež konvertibilnega deviznega priliva v celotnem prihodku od izvoza + 1 % več denarja za OD c) z manjšimi stroški prigospodarili več dohodka 1 % večja ekonomičnost + 1 % več denarja za OD d) z obstoječimi družbenimi sredstvi prigospodarili več dohodka — 1 % večja rentabilnost + 1 % več denarja za OD V vsakem primeru pa morajo naši osebni dohodki za 35 % v globalu zaostajati za rastjo dohodka v delovni organizaciji. Težko bo! Ni to sejanje zaskrbljenosti, pesimizma med nami, to je le poziv k streznitvi, da bi se vsak zase in vsi skupaj zavedali, da so gospodarske razmere tako v svetu, kot doma, težke. Mi moramo poravnati stare dolgove, ko smo živeli na račun tujih kreditov. Ni nobenih realnih možnosti, da bi letos ali osebni ali družbeni standard rastel, prej je pričakovati tudi nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov. V okviru zastavljenih nalog moramo v bodoče zavzeteje delati zlasti v družbeno-političnih organizacijah, od mladinske, sindikalne do organizacij ZK. Pogosteje moramo analizirati izpolnjevanje načrtovanih ciljev na delavskih svetih TOZD, TOK in na centralnem delavskem svetu. Vodstveni in vodilni delavci, skupaj s celotno delovno skupnostjo skupnih služb, pa se bomo trudili, da bi ustvarjali najugodnejše pogoje za proizvodnjo v danih mednarodnih in domačih razmerah. Alojz Gojčič Fm® obrestne mere bodo vplivale todi na investicijsko in razvojno politiko delovnih organizacij SPREMEMBA OBRESTNIH MER Pred nekaj dnevi smo lahko iz sredstev javnega obveščanja izvedeli, da s prvim februarjem veljajo nove obreste mere za vezane hranilne vloge, pa tudi za vse vrste kreditov. Z novim samoupravnim sporazumom so se namreč vse jugoslovanske banke odločile za politiko višjih obrestnih mer. Takšna novost je za tiste, ki imajo večjo količino finančnih sredstev »na zalogi« vsekakor razveseljiva saj bodo z vezavo teh sredstev lahko dobili tudi do 23 % obresti, kar pomeni lep dohodek od kapitala, ki je zaenkrat še neobdavčen. Lahko bi rekli, da je tokrat prvič po vojni za določen čas stimuliran tisti ki varčuje. To je seveda le ena plat medalje. Na drugi strani namreč pomeni naveden ukrep povečanja obrestnih mer za kredite višje stroške, za tiste, ki kredite najemajo. Pomeni, da so se s 1. 2. 1983 močno podražile vse vrste kreditov tako za posameznike kot za gospodarske organizacije. Nove obrestne mere so namreč poskočile od 9 kar na 30 %. To pa je za marsikoga, ki je še včeraj živel s sredstvi tako rekoč poceni kreditov, močan udarec. Glavni motiv, ki je privedel bančnike in gospodarstvenike do takšnega ukrepa, izhaja brez dvoma iz višjih stopenj inflacije, ki jih kljub vsem stabilizacijskim prizadevanjem doslej nismo mogli bistveno zmanjšati. Tako je že leta nazaj prihajalo do velikih razkorakov med ceno kreditov (obresti) in doseženo inflacijsko stopnjo našega gospodarstva. V preteklih letih smo namreč dosegli naslednje stopnje inflacije: leta 1980 30,2 %, leta 1981 39,1 %, leta 1982 30,7 %. Če primerjamo te stopnje inflacije, ki so neobhodno povezane z rastjo cen, lahko ugotovimo, da je vsak, ki je najel kredit po višji obrestni meri kot je bila inflacijska stopnja profiliral. Posledica takšne kre-ditno-monetarne politike je bilo nemalokrat neracionalno in negospodarno obnašanje pri najemanju kreditov tako pri posameznikih kot tudi pri gospodarskih organizacijah. Glede na to, da kot dežela v razvoju nismo v stanju v momentu zajeziti inflacije, je bil ukrep višjih obrestnih mer neizbežen, vprašanje pa je koliko bo trajen. Tako močan in skokovit porast obrestnih mer je zagotovo najučinkovitejši regulator kreditne in investicijske politike, ki bo istočasno vplivala tudi na počasnejši razvoj vseh družbenih dejavnosti kot tudi na rast osebnega standarda. Tako posamezniki, družinski proračun kot tudi gospodarske organizacije so se znašli v situaciji »trošiti tisto kar ustvarja- me« in ne tisto kar bomo ustvarili jutri, oz. čez pet ali deset let. Ukrep višjih obrestnih mer je marsikateri deiovni organizaciji porušil tudi s srednjeročnim planom sprejete razvojne programe. Za marsikatero delovno organizacijo bo pomenila 39 % obrestna mera previsok strošek, ki ga letna bilanca ne bo prenesla. Kaj pomeni stati na mestu ni potrebno posebej poudarjati. Kaj pomenijo nove obrestne mere za našo delovno organizacijo? Glede na to, da spada naša dejavnost med tiste panoge, ki imajo v tem srednjeročnem obdobju določeno mini prioriteto lahko pričakujemo nekoliko ugodnejše kreditne pogoje kot ostale splošne dejavnosti. Po še neuradnih virih, bi naj znašala obrestna mera na kredite za perutninarstvo 18 %. To pa kljub temu da je skoraj za polovico nižja od splošne obrestne mere, za gospodarstvo, ki znaša 30 % pomeni visok dodatni strošek, saj smo v preteklosti najemali investicijske kredite po 8 % obrestni meri. Če pri tem upoštevamo še dejstvo, da je za vsako naložbo za katero je osnovni predpogoj, da je izvozno usmerjena potrebno zagotoviti najmanj 50—60 % lastnih oz. v okviru DO združenih sredstev je zadeva toliko resnejša. Lahko bi rekli, da bodo s tem ukrepom novih obrestnih mer ki bo za gospodarstvo začel veljati s 1. marcem 1983 ogroženi tudi srednjeročni razvojni programi in programi naložb naših temeljnih organizacij in celotne DO. Tako lahko ob takšnih pogojih pričakujemo počasnejši in bolj umirjen razvoj naše delovne organizacije kot smo ga bili vajeni. To toliko bolj ker pomenijo nove obrestne mere dodatni ukrep v že tako težavnih in zaostrenih pogojih gospodarjenja. Glede na to, da je za vsako novo naložbo potreben visok del lastne udeležbe, preostali delež pa pomenijo dragi krediti, se bo v okviru DO potrebno dogovoriti za prioritetne naložbe, ki bodo dajale maksimalne gospodarske učinke. Pri tem je potrebno povdariti, da so tudi v preteklosti naše naložbe v glavnem dajale želene učinke oz. tisto ekonomičnost in donosnost, ki smo jo predvideli z investicijskimi programi. Novi kreditni pogoji bodo vplivali tudi na uresničevanje programa naložb za leto 1983. Zaradi dražjih kreditov, znatno višje lastne udeležbe in cele vr- ste drugih zaviralnih ukrepov investicijske politike bodo naložbe v letu 1983, pa tudi v naslednjih letih srednjeročnega obdobja znatno nižje kot je bilo pričakovati. Delno smo te programe korigirali že v lanskem letu, novi ukrepi pa bodo vplivali tudi na realizacijo obstoječih programov. Seveda pa to ne pomeni, da manj pogumno zremo v prihodnost. Pravkar je v pripravi več investicijskih programov za leto 1983 od katerih so največji: gradnja 12 farmskih objektov za nesnice plemenskih jat, valilnica za DSP staršev in širitev kooperacijske vzreje. Poleg teh pa je v programu še več manjših projektov. Da bi bilo lažje razumeti, kakšen vpliv imajo na investicijsko politiko nove obrestne mere, 'bom navedel nekaj vrednosti okrog novih naložb. Za primer naj vzamem ocenjeno predračunsko vrednost za 12 farmskih objektov plemenskih nesnic. Predračunska vrednost znaša cca 350 milijonov (35 starih milijard) din. Že pri 50 % kredita za dobo 7 let in pri 18 % obrestni meri znašajo obresti prvo leto odplačila kar 32 milijonov (3,2 stari milijardi). Če to preračunamo na valilo jajce, ki bo proizvod nove naložbe ugotovimo, da znašajo obresti, v ceni valilnega jajca prvo leto ob pričetku odplačevanja kar 5,0 din (novih seveda). Povprečna letna anuiteta (celotni letni znesek odplačila) pa za takšno naložbo po novem znaša 46 milijonov (4,6 starih milijard). Po takšnih kreditnih pogojih v sedmih letih, kolikor je doba odplačevanja plačamo banki skoraj dvakrat večji znesek kot je znašal najteti kredit. Ob teh nekaj številkah je možno takoj ugotoviti kakšen je vpliv novih obrestnim mer na uspešnost gospodarjenja in akumula-tivnost novih naložb. Visoke obresti namreč pomenijo strošek, ki gre iz dohodka in ga marsikatera bilanca ne bo prenesla. Ukrep novih obrestnih mer torej pomeni dodatni ukrep zaostrenih pogojev gospodarjenja. Glede na selektivni pristop pa v kolikor je dobro pripravljen, lahko pričakujemo določene širše gospodarske učinke. Realne obrestne mere, ki presegajo inflacijsko stopnjo so vsekakor primeren instrument ekonomske politike. Seveda pa je potrebno organizacijam združenega dela dati možnost da se lahko prilagodijo. Če imamo pri nas tržno blagovno gospodarjenje, potem mora biti celotno urejanje ekonomske politike samoupravno in tržno opredeljeno. Vse preveč se v zadnjem času dogaja da so takšni ukrepi posamezni, med tem ko se vitalna vprašanja gospodarjenja rešujejo administrativno in mimo samoupravnega odločanja združenega dela. Takšne ukrepe si lahko razlagamo le kot nujnost zaostrene trenutne gospodarske situacije, ni pa na tak način možno graditi dolgoročne razvojne politike. Stabilnost gospodarstva se gradi na nizkih stopnjah inflacije in temu primernih stopnjah obrestnih mer. K temu je potrebno težiti, osnova za to pa je boljše, kvalitetnejše in gospodarnejše delo na vseh ravneh in ne samo delavcev za trakom ali strojem. Tone Čeh V sedanjih gospodarskih razmerah je zelo pomembno, da posvečamo vse več pozornosti domačemu znanju. Seveda bo to treba tudi ustrezno vrednotiti. Tudi inovacijske predloge bo treba začeti reševati. ............. ... ' ■ Ir ^ ; *♦***♦**#### ■ -r * {. , ,■ ,v* - '■:* Y 'M vs <&&&&*&- i v > f 'f*' i^ ir 'w A/e brez optimizma v leto 1983 Sodelavkam in kooperantkam ob dnevu žena iskrene čestitke Ob koncu lanskega leta smo v občini Ptuj na seji vseh zborov skupščine sprejeli resolucijo o gospodarjenju, ponašanju, izvozu in investicijah za leto 1983. Ob tem se pa nakazuj 6j mnogo nalog tudi za delo v Zvezi sindikatov. Mnogokrat se ponavlja v teh dneh misel, da bo v letošnjem letu težje gospodariti, kot v prejšnjih letih in da je pred nami mnogo nalog, ki jih ne bo lahko rešiti in reševati. Ob tej misli pa premalo poudarjamo našo pripravljenost, da se spopademo z nalogami, ki so pred nami, in napakami, ki izvirajo od prej. Rad bi poudaril, da je v nas vseh dovolj revolucionarne moči, da premagamo čas in napore pri preoblikovanju gospodarstva in s tem vsega ostalega ter krenemo na nova pota. Pota, ki so začrtana v našem socialističnem samoupravnem sistemu, pota svobode in neodvisnosti ter neuvrščenosti ter neuvrščene politike Jugoslavije. Ob vsem temi ni prostora za jamranje, jadikovanje, naštevanje težav brez nakazanih rešitev in opredelitev ciljev. Vse preveč je še primerov zanašanja na vračanje na staro (na brezmejne kredite, prisotnost uvoza vseh vrst od znanja in tehnologije do tehničnega materiala, na devalvacijo na dvigovanje cen itd.). Tako naprej več ne gre, ker bi to preveč občutili le tisti, ki dobro gospodarijo ob lastnem znanju in napredku. Prav zato je zanašanje na druge neutemeljeno in napačno. Dobro gospodarjenje pa ni samo to, da imamo visoke osebne dohodke in družbeni standard, ampak dobro gospodarjenje je tudi misel na jutri, na prihodnost. Kako pa bi gospodaril kmet, ki bi vsa semena in pridelke porabil za boljši standard med letom, za setev in jutrišnji dan pa mu ne bi nič ostalo. To je pomembno za našo družbo, občino še pa posebej, ker imamo premalo smelih programov investicij- skih vlaganj za pridobivanje novih delovnih mest, saj je vse več mladih brez dela. Ker je kreditov vse manj, je potrebno v organizacijah združenega dela tudi več storiti za vlaganje lastnega denarja v razvoj in širjenje, ne pa večino porabiti za osebne dohodke in drugo, zavedati se tudi moramo, da so nam predhodniki omogočili, da delamo in je sedaj naša dolžnost, da v bodoče delamo za svoje sinove, hčere, prijatelje, za vso družbo. Da pa bi lahko več ustvarjali, smo v program dela občinskega sindikalnega sveta in OOZS predvideli, da vsi na predstoječih letnih konferencah in ob zaključnih računih razpravljamo in damo predloge samoupravnim organom, to je delavskim svetom in zborom, da bi zadolžilo strokovne službe OZD in poslovodne organe za sledeče naloge: 1. Kako izboljšati obstoječe gospodarjenje. 2. Izgubaši naj temeljito pretresejo gospodarjenje in izpostavitvi ob izdelavi programov odgovornost za izgubo. Programi naj vsebujejo jasne cilje in pota možnih rešitev. 3. Prav tako naj izvršni odbori in OOZS postavijo vprašanje glede tistih, ki gospodarijo na meji rentabilnosti (ne ustvarjajo poslovnega sklada). 4. Prekoračitelji in kršitelji delitve osebnih dohodkov nad dovoljeno višino, naj odgovarjajo za svoje ravnanje. 5. Vse tiste OZD, ki imajo osebne dohodke pod povprečjem občine, naj podajo obrazložitev, zakaj je tako in kako najti rešitev. 6. Pri OZD, ki ne dosegajo možnega ali planiranega izvoza je prav tako treba postaviti vprašanje njihove odgovornosti. 7. Obravnava naj zajame neizvrševanje investicijskih naložb, ki so bile sporazumno dogovorjene. Seveda je to le nekaj nalog z ekonomskega področja vloge sindikatov. Več o tem je podano v dopisu OOZS naše občine v zvezi z obrav- navanjem zaključnih računov. So pa še druge naloge sindikata, kot so politične, socialne, zaščitne, kadrovske, samoupravne, povezovalne in še katere, ki smo jih dolžni izvrševati. Dodam še naj to, da brez politične akcije v Zvezi sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacijah ni mogoče računati na uspeh v dograjevanju socialistično samoupravne zavesti ter pri premagovanju tekočih problemov gospodarjenja, kakor tudi pri doseganju dolgoročnih ciljev. Člani teh organizacij in vsi občani si ne smemo dovoliti, da bi zaradi premajhne aktivnosti ali zaradi slabih odnosov prišlo v kolektivih do slabšanja situacije, do izbruhov nezadovoljstva in podobno. Dela je ogromno. Delati pa moramo organizirano, akcijsko in dosledno. Ce ne bi delali takoj bi prevladovalo stihijsko delo, česar pa ne smemo dopustiti, če nočemo, da bi imeli še več težav pri gospodarjenju in v življenju. Čas, v katerem živimo, ni primeren za omahovanja in kolebanja, ampak zahteva od nas, da v praksi dokažemo,! kaj zmoremo in znamo in kaj nam pomenijo bratstvo, enotnost, ter sistem socialističnega samoupravljanja. Predsednik OS ZSS Ptuj Edvard KUPClC OPTIMIRANJE — sodoben proces v sestavi krmnih mešanic V industrijskem procesu proizvodnje brojlerskega mesa v naši državi predstavljajo stroški za prehrano živali 70 % vrednosti vseh stroškov. Z izbiro ugodnih surovin za krmila, ki jih uporabljamo v prehrani, in z njihovim pravilnim izborom lahko bistveno znižamo stroške. V začetku se je optimiranje običajno urejalo z ročnim računalnikom. Z rastjo industrijske predelave hrane in z rastjo števila tovarn krmil pa se je ta postopek izboljševal. Predvsem v zahodnih industrijskih državah je računalniško optimiranje najcenejše in daje najbolj optimalne mešanice za prehrano. Pri op-timiranju moramo upoštevati razne vplive, tako fiziologijo prehrane, tehniko mešanja ter produkcijo in ekonomiko prehrane. Vsi ti faktorji se med seboj prepletajo in so v medsebojni odvisnosti. Kaj pomeni optimiranje krmil? Optimiranje je poizkus vse faktorje, ki vplivajo na kvaliteto mešanice sestaviti v gospodarno optimalne rezultate. Zakaj v svetu optimirajo krmne mešanice? S tem procesom lahko vzdržujejo konkurenco sorodnih podjetij (tovarne krmil). Možno se je braniti tudi konkurence sosednjih držav, kjer se uporabljajo različne surovine, zlasti pa druge nadomestne surovine (primeri razvitih držav). Koliko in kaj lahko pričakujemo od optimiranja? Mnogo je odvisno od tega, kako smo se posvetili optimiranju in na katerem področju se uporablja optimiranje. Kritika je običajno, zakaj kupovati drage aparate, v katere se lahko vstavljajo napačni podatki in tako dobimo slabe rezultate. Dejstvo pa je, da pridemo do teh slabih rezultatov mnogo hitreje z optimira-njem, kot če recepture računamo s svinčnikom in ročnim digitro-nom. Zato je potrebno, da so podatki, katerih se poslužujemo, čimbolj točni, in da tako z opti-miranjem zelo hitro dobimo želeni rezultat. Prednosti, ki jih lahko pričakujemo od optimiranja so v tem, da hitreje dobimo rezultat. S pomočjo optimiranja lahko uporabljamo veliko več kriterijev, iki jih je mogoče upoštevati po klasični metodi sestave krmnih mešanic. Optimiranje se naslanja na naslednje parametre: — kompjuter •— sestava vsebnosti surovin — kvantitativni kriteriji — razum ljudi V svetu so znane različne oblike optimiranja: 1. Skupno optimiranje, ki vsebuje široko področje od krmiljenja do dispozicije in sestave krme. 2. Delno optimiranje. Optimi-ra se samo del celotne recep- ture, npr. pri optimalni mešanici, ki je peletirana. 3. Idealno optimiranje. Kom-pjuterju ne dajemo prehrambe-nofizioloških limitov brez vplivov od zunaj. 4. Zaustavljajoče optimiranje. S tem optimiranjem lahko pojasnimo proces, ki ga na sredini poti zaustavimo, in ne vzamemo v optimiranje vseh vrednosti, kot bi jih lahko. 5. Nepopolno optimiranje, se oblikuje normalno, kajti nikoli ne moremo zajeti vseh potrebnih kriterijev, ki bi jih lahko. Kriteriji, ki jih normalno pri optimiranju uporabljajo so: hranilne vrednosti surovin, odvisnosti hranilnih vrednosti, makroele-menti, vitamini, aminokisline, mastne kisline, biotehnika itd. 6. Amputirano optimiranje je tisto, kjer do optimiranja sicer pride, vendar se ne uporabi celotna vrednost programa, in sicer zaradi realnih vplivov (konkurenica). Vplivi na optimiranje Kako lahko različne vplive kvalitativno pri optimiranju usklajujemo, nam kaže naslednji graf. V krogu A so vplivi, ki preko optimalnih rezultatov vodijo do minimalnih stroškov. V krogu B se dvigajo stroški teoretično in teoretično vodijo preko optimalnih rezultatov do višjih stroškov. Faktorji notranjega kroga A: Surovine morajo biti obdelane že na trgu, prav tako pa se mora situacija trga pravilno oceniti. Tu se kažeta dve možnosti: —• kupovanje surovin po opti-miranih rezultatih, — optimiranje po nakupljenih surovinah. Cene: Pri vstavljanju v program se moramo odločiti, katere cene uporabiti: — stvarne nabavne cene, povečane za stroške skladiščenja, sušenja in prevoza, — bodoče cene nabavljenih surovin, — alternativne cene — če so v kakem silosu surovine z različnimi cenami, ki pa so po količini znane. Hranilne vsebnosti surovin: Iz različnih vzrokov so pri optimiranju možna večja ali manjša odstopanja v vrednosti vsebnosti surovin, ki pa jih moramo upoštevati. Pri tem se morajo upoštevati in se prav tako morajo z analizo dokazati naslednji parametri: — za vsako partijo dobljenih surovin je potrebno narediti analizo krmilnih vrednosti, — ugotoviti se morajo vrednosti, ki jih o določeni surovini že imamo prav tako pa se morajo uporabiti izkušnje o dani surovini, — uporabijo se naj različne tabelarne vrednosti in vzpostaviti primerjava le-teh; pri vseh tabelarnih vrednostih se moramo odločiti in oceniti razlike preko standardne napake. Pri usklajevanju vsebnosti surovin lahko odločitve mnogo stanejo in mnogokrat niso enostavne, saj jih je potrebno več-kje podkrepiti z laboratorijskimi izvidi. Potrebne vrednosti živali: Pravilna ocena živalskega vpliva ni odvisna le od same živali, temveč tudi od ostalih stranskih vplivov. Tu naletimo na različne težave. Pri poskusih je pomembno vedeti pod katerimi pogoji jih izvajamo in pri katerem materialu (liniji). Faktorji zunanjega kroga B: Sem spadajo naslednji parametri: zakonodaja, svetovalna področja, zunanja kontrola in porabniki krmila. Cene: Tu je vsekakor velik vpliv, saj ni vedno možno realizati optimalne cene, včasih pomagajo terminski nakupi. Tehnika: Ta je lahko pri optimiranju faktor, ki ima velik vpliv in sicer v naslednjih primerih: — če ni dovolj silosnih dozirnih celic za surovine, — če nekatere surovine povzročajo škodo na napravah (lepljenje, drgnjenje), — če ne dobimo dovolj kvalitetnih briketov z optimalno mešanico, — če dobljena krmna mešanica ni dovolj pripravna za transport in je slabše uporabna. Živali: Tudi te lahko vplivajo na optimiranje v tovarnah krmil. Zavedati se moramo tega, da naj bo hrana okusna, da jo bodo živali v redu konzumirale. Ta vpliv ima pri optimiranju gotovo znaten fiziološki in ekonomski pomen. V tem članku je bil cilj pojasniti zapletenost in prednosti optimiranja krmnih mešanic in uporabe le-teh v praksi. Po proizvedenih prvih količinah krmil bo potrebno še veliko naporov in dela vseh delavcev Perutnine Ptuj, da bo optimiranje zaživelo, kajti to ne more biti odvisno le od nekaj ljudi, ampak od interesa večine delavcev. Lahko pričakujemo samo koristi. Vladimir Strelec, dipl. vet. Uporabljena literatura: Biihler: Prozeszrechner in der Ernahrungsindustrie Eberhard: Die Optimierung in der Mischfutterherstellung, Kraftfutter, 11, str. 550—554. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi mojega očeta Ivana ŠEMRLA, se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji za darovane vence in cvetje. Majda Kuzma Faktorji, ki vplivajo na optimalne rezultate pri optimiranju Da bi boljše gospodarili Sredi februarja so bili v vseh TOZD akcijski razgovori med vodstvom delovne organizacije in vodstvi posameznih TOZD. Razgovori so bili namenjeni de-tafjnemu seznanjanju s problematiko posameznih delovnih sredin in iskanju možnosti za odpravo težav, katerih pa v naši proizvodnji ni malo, predvsem objektivnih, vendar tudi subjektivnih ne manjka. Prvi teh razgovorov je bil 10. februarja v TOK Hajdina. V tej delovni sredini se srečujejo z mnogimi težavami, če ne rečem, da jih imajo največ. V TOK se namreč vključuje več kot 300 kooperantov z različno strokovno usposobljenostjo, različnim odnosom do dela im še posebej do jate pa tudi z različnimi interesi, v nekaterih primerih povsem zasebnimi. Ugotavljajo, da okrog 20 % kooperantov še ni osvojilo zahtevne tehnologije dela z živim materialom, čeprav v zadnjem obdobju tehnologije vzreje niso spreminjali. So pa poostrili sanitarno preventivne ukrepe. Žal nekateri kooperanti ne upoštevajo dovolj teh zahtev in to predvsem tisti s slabšimi rezultati. Da bi se izognili nevšečnostim, so se v vodstvu TOK odločili za dopolnilno izobraževanje kooperantov. V začetku marca bo organiziran strokovni seminar, na katerem bodo pridobili novo znanje, predvsem pa bodo strokovnjaki kooperante usmerjali k izboljšanju odnosa do jate. Seveda so tu še druge težave: zdravstvene, pridobivanje gradbenih dovoljenj, kreditna politika, konkurenca, ki marsikje ni ravno korektna, vendar jih kooperanti skupaj z vodstvom TOK in pospeševalno službo kolikor iimo naprej razvijati. Realizacija plana pa je tudi realno izvedljiva, če se poostri disciplina, kar se odraža na farmi Breg, ki je vedno dosegala slabše rezultate od kooperantov, minulo leto pa občutno boljše kljub zastarelim slabim objektom. Seveda pa bo potrebno rešitve iskati tudi v tesnejšem sodelovanju med TOK im Farmami, v doslednem izvajanju sanitarnih ukrepov, v stimulaciji prihrankov krme im v drugih ukrepih. L. C. Prvi skupen sestanek naših predstavnikov V mesecu decembru je bil v TOZD Commerce skupen sestanek vseh naših predstavnikov in to iz Beograda, Tuzle, Banja Luke, Sarajeva, Zagreba, Reke, Splita in Ljubljane. Razgovoru so prisostvovali predsednik KPO Alojz Gojčič, člana KPO Martin Berden in Franc Vraber, direktor razvojno-planskega sektorja tov. Slavko Brglez, direktor TOZD Mesna industrija Boris Pelci s tehnologi in vodstvo TOZD Comerce s komercialisti. Glavne teme razgovora so bile: — gospodarska problematika DO in TOZD, — ocena obiska v prodajnih skladiščih in maloprodaji, katere sta opravila predsednik KPO in direktor TOZD Commerce, —- informacija o problematiki v posameznih skladiščih in prodajnih področjih. Povečan obseg izvoznih količin je bil glavni razlog vseh težav s katerimi smo se spopadli v preteklem letu. Zabeležili smo manjše nedoseganje planov prodaje, kar pa smo nadomestili z nabavami drugih vrst blaga. Ob upoštevanju principa maksimalnega dohodka smo razpoložljive količine blaga optimalno razporejali. Ocena poslovanja v preteklem letu je bila tudi osnova za določitev planov prodaje in storitev za leto 1983. Obisk prodajnih skladišč je bil ocenjen zelo pozitivno. Pokazalo se je, da je potrebno posvetiti večjo pozornost našim predstavništvom oz. prodajnim skladiščem. Ugled DO pride do izraza šele takrat, ko se blago sreča s potrošnikom česar bi se moral zavedati vsak član našega kolektiva od proizvodnje do prodaje naših izdelkov. Zato bomo v bodoče posvečali največjo pozornost kvaliteti in higienskim predpisom, ki so osnova vsake živilske proizvodnje. V posameznih skladiščih se naši delavci srečujejo s skoraj enakimi težavami, čeprav so pri- sotne značilnosti posameznih okolij, pa vendar predstavljajo glavni problem nezadostne količine perutninskega mesa in izdelkov. Pri prodaji mesnih izdelkov pa so bila prisotna velika nihanja v kvaliteti le-teh. Poudarjeno je bilo, da tudi v prihodnje ni pričakovati boljše založenosti domačega trga vsled sedanje situacije, kjer je izvoz velikega pomena tako za našo proizvodnjo kot iz širšega družbenega vidika. Politika prodaje bo usmerjena na tista področja kjer bomo dosegli boljše finančne rezultate ob tem pa bo potrebno obdržati velike kupce in upoštevati tudi blagovno menjavo za surovine katere so potrebne za našo proizvodnjo (soja, čreva). Sestanek je bil zaključen z ugotovitvijo, da je tudi v bodoče potrebno imeti podobne razgovore na katerih bi sproti in skupno reševali probleme, ki se pojavljajo tako v proizvodnji kot v prodaji. TOZD Commerce mogoče sprotno odpravljajo. Včasih je bilo ob nevšečnostih precej vroče krvi, sedaj pa ugotavljajo, da tudi kooperanti v večini dojemajo družbeno odgovornost do proizvodnje, odnosov z delovno organizacijo lin tudi do načina delitve dohodka. To je vsekakor odraz osebnih stikov in zavzetega političnega dela na terenu. Samoupravljanje se ugodno razvija, vemo pa, da je v vseh samoupravnih organih dve tretjini delegatov iz vrst kooperantov. Ugotavljajo, da k ugodnemu razvoju samoupravljanja prispeva velik delež sprotno in popolno informiranje. Zanimivo je to, da sestavljajo sklad rizika sami kooperanti, in da so zelo kritični do nastalih škod, s tem, pa vplivajo na preventivo in skrbnejše delo kooperantov. Kljub skrbi za preprečevanje škod pa družbena samozaščita le ni tako razvita kot hi bilo želeti. Še vedno je preveč raznih odtujitev, zato bo potrebno več povezave in sodelovanja s SZDL v kraju, poostriti pa bo potrebno tudi kontrolo na terenu. To bo nujno, saj je plan zahteven, izpolniti pa ga moramo, če se že- Od leve proti desni: Majda Kirbiš analitik, nato pa vodji predstavništev Božo Mikolič Zagreb, Radojko Djokič Beograd, Josip Dundovič Rijeka, Aco Simič Banja Luka, Uglješa Čalvina Split, Duško Grbovac Tuzla, Andrej Božič, komercialist v upravi TOZD, Sveto Zubovič Sarajevo in Janez Žnidaršič Ljubljana Našim jubilantom Upokojila se je Danica Marčič Odhod v pokoj pomeni za vsakega delavca neko prelomnico v življenju, ki jo ljudje različno doživljajo. Eni se tega veselijo, drugi spet ne, ker se bojijo vživeti v novo situacijo, na katero se je potrebno dobro pripraviti. Danice ta korak na njeni življenjski poti najbrž n.i močneje prizadel, saj se je za upokojitev odločila sama — prostovoljno, dasiravno bi še lahko naprej delala, saj še ni napolnila starostnih let, le 35-letna delovna doba ji je iztekla. Skromna, kot je vedno bila je očitno tudi tu pomislila na druge .in dala možnost mlajšim, saj je imela na svojem delovnem mestu priliko spoznati težak problem zaposlovanja. Slovo od aktivne delovne dobe in številnih delovnih tovarišev pa vendarle ni za nikogar lahek. Nekako tako je bilo čutiti tudi ob Daničinem slovesu. Številni njeni sodelavci, kakor tudi ona sama so globoko doživljali to skupno slovo, ki je kljub prijetnemu razpoloženju na poslovilnem srečanju bilo zaznamovano s kančkom bolečine. Tovariških vezi, ki so se stkale v dolgih letih skupnega dela in ustvarjanja le ni mogoče na mah pretrgati. Ko je direktor splošnega sektorja v svojem nagovoru orisal Daničino delo je povdaril, da je bila ona vzorna delavka, ki je s svojim 21-letnim delovnim stažem v Perutnini Ptuj veliko prispevala k skupnim rezultatom, ki jih je ta organizacija dosegla. Ves čas ji je DO zaupala opravljati zelo odgovorne naloge v kadrovski službi. Na tisoče delavcev je imelo z njo prvi ali zadnji kontakt, ko so prihajali ali odhajali iz delovne organizacije in ta stik z ljudmi je bil vedno topel in pristen pa tudi na primerni strokovni višini. Zato so jo imeli delavci radi in so jo spoštovali. Nedvomno bo ostala taka tudi v spominu številnih ljudi, zlasti še njenih ožjih sodelavcev. Danici Marčič se delavci Perutnine zahvaljujemo za njeno minulo delo, za njeno tovarištvo in pristen človeški odnos, ki ga bomo pogrešali. Zato ji še posebej jz srca želimo trdnega zdravja in dolgo uživanje zasluženega pokoja. Sodelavci Vedno se veselimo in z nestrpnostjo pričakujemo svoje praznike — jubileje kot jim radi rečemo. Kako torej ne bi z nestrpnim veseljem pričakovali svojih delovnih jubilejev, še toliko bolj, ker so delavci za delovne jubileje tudi nagrajeni. Prek sto naših delavcev je na konferenci sindikata prejelo jubilejne nagrade za 10, 20 ali 30 let dela. (Izjema so delavci TOZD Ptujska tiskarna, ki so doslej nagrade prejemali med letom.) Nagrajenci so bili ponosni na svoj jubilej in še bolj na to, da so prispevali svoj delež k razvoju naše družbe. Posebno ponosni so bili tisti, ki so ves čas delali v Perutnini, takih pa ni malo. Na te delavce smo tudi vsi sodelavci posebno ponosni in jim hvaležni za njihov delovni prispevek, saj je lepo delati v kolektivu, v katerem veliko delavcev dela celo desetletje ali še več. Tudi takih je vedno več, ki v Perutnini izpolnijo pogoje za upokojitev. Vsem, ki so prejeli nagrade ob delovnem jubileju, iskreno čestitamo! Uredništvo ZA 30 LET TOZD Mesna industrija VESELIČ Anton TOZD Commerce PODGORŠEK Franc PETEK Karel RADULOVIČ Monika MIKUŠ Janez TOZD Perutninske farme ZAJC Ivan TOZD Transservis KRAJNC Jože TOZD Ptujska tiskarna KRANER Kristina BOHINC Zinka KRAJNC Franc I. DS skupnih služb BRGLEZ Kristina ZA 20 LET TOZD Mesna industrija KODERMAN Angelca DEBELJAK Marija GOMILŠEK Terezija PERŠUH Angela ŽIVIČ Terezija LAJH Frančiška POPUŠEK Anica CENTA Ciril JUDEŽ Franc PULKO Terezija FICJAN Janez TOZD Commerce KOVAČ Andrej KAMENŠEK Marija JAUK Marija KOROŠEC Ruža SNOJ Vinko TURK Jožica JAKŠA Janez VUJMILOVIČ Dragoljub JOVIČ Verica VELIČKOVIČ Cvetanka VASIČ Dušanka ŠUŠTAR Franc STRMŠEK Anton TOZD Perutninske farme KOLEDNIK Anton MALINGER Alojzija ŠERUGA Alojz KRAMBERGER Oto VIDOVIČ Marija KRAJNC Zinka TOZD Tovarna krmil TURNŠEK Ivan SELINŠEK Ignac TOZD Transservis PRAH Jožica KRAJNČIČ Janez LEBER Vlado REPIČ Alojz KOLARIČ Anton KORPIČ Janez KOSI Ciril TOZD Ptujska tiskarna HAMERŠAK Anica BRUNČIČ Marjeta TOZD TOK Hajdina KAMPL Štefka DS skupnih služb KUZMA Majda ZELENKO Frančiška VUK Ljubica LUŽEVIČ Antonija MIHELAČ Erika ZA 10 LET TOZD Mesna industrija ŠEGULA Franc ŽUNKOVIČ Janez POŽAR Antonija VIHER Silva FLOS Marija KOKOL Marijana KUKOVEC Anica PLAVEČ Katica CAFUTA Jože ŠPRAH Jože CVETKO Marija MUZEK Elizabeta POTOČNIK Milena VAUPOTIČ Anica HORVAT Jožica OGRIZEK Anica MLAKAR Katica MEDVED Herta (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) VIDOVIČ Alojz IVANČIČ Stanko CIGLAR Albin TAŠNER Stanislav MARUŠIČ Milica FORSTNARIČ Milan HERCOG Ivan GLASER Anton PLOHL Franc NEMEC Martin TOZD Commerce MARKEŽ Stanko ml. PETROVIČ Franc PLOH Vlado GAJSER Janez ZAJŠEK Alojz KOLARIČ Marija LINTERVALNER Emil CHOMICKI Vladimir VUJIČ Milotin SIMOVIČ Rada RUŽAK Božidar DURAKOVIČ Murat BUKVIČ Anica RANIČ Jasna TOZD Perutninske farme MAČEK Verona ČUŠ Jakob VOGLAR Ana KOVAČIČ Mijo TOZD Tovarna krmil VALENTIN Franc HERGA Milan ZAJŠEK Viktor PLOŠINJAK Alojz GEČ Alojz TOZD Transservis BEDENIK Janko PLOHL Jože POLANEC Franc GAVEZ Mirko VIDOVIČ Marjan FRIDL Alojz ŠERUGA Vladimir PURG Milan GOMILŠEK Janez VIDOVIČ Ivan TURNŠEK Valentin TOZD Ptujska tiskarna ŠTALCER Verica LESJAK Franc TOZD TOK Hajdina VRBANJA Vinko PAVLINEK Marija DS skupnih služb OSTERC Jožica Tradicionalno srečanje upokojencev Perutnine Novoletna srečanja upokojencev v kolektivu so postala tradicionalna oblika seznanjanja naših upokojencev s prizadevanji, uspehi pa tudi težavami kolektiva, ki nadaljuje njihovo delo. Razveseljivo je to, da se srečanja udeležuje vsako leto večje število in, da se upokojenci živo zanimajo za razvoj delovne organizacije, kakor tudi za razreševanje težav, katerih pri »živi« proizvodnji ne manjka. Ob taki priliki pa obujajo tudi spomine, kako je bilo takrat, ko so še sami delali. Moram reči, da je slišati marsikaj zanimivega, zato si bomo prizadevali dobiti tudi od starejših upokojencev kakšen prispevek, ker bo vsekakor zanimiv. Urednik Perutninarji - krvodajalci Dne 28. 12. 1982 je bila organizirana krvodajalska akcija delavcev Perutnine. Prijavilo se je 41 krvodajalcev, kar je rekordno število. Kri je darovalo 40, odklonjen je bil le eden. V bolnišnici na transfuzijskem oddelku je bilo zelo živahno, pravo predpraznično razpoloženje, le medicinsko osebje je bilo v skrbeh, saj so jim pošlje pripravljene količine sterilnih sredstev. Pripravljeni so namreč bili na 30 krvodajalcev, odzvalo pa se jih je 40, se pravi kar za 10 odvzemov več. Število aktivnih krvodajalcev se je v Perutnini povečalo in šteje že čez 180 delavcev. Zaradi tako velikega števila krvodajalcev bo v bodoče potrebno organizirati vsaj 4 krvodajalske akcije letno. V tem primeru bi se lahko zvrstili vsi krvodajalci. V posamezni akciji pa bi bilo udeleženih le do 30 krvodajalcev, kar je zaže-Ijeno s strani vodstva transfuzijskega oddelka. Zlasti pa bi s tem bil manjši izpad delavcev v proizvodnji, ker bi akcije lahko hitro potekale. Če že govorim o številčnem povečanju krvodajalcev v Perutnini, ne bi bilo napak povedati nekaj besed o pridobivanju kandidatov v vrste krvoda-jelcev. Ne morem se sppomniti, kako mi je v letu 1976 bila naložena dolžnost organizirati krvodajalsko akcijo delavcev Perutnine. Nekaj krvodajalcev je takrat bilo, ki so občasno darovali kri, vendar je to bilo zdaleč premalo za samostojno akcijo. Pričeti je bilo treba znova, iti od delavca do delavca, govoriti o humanosti te dejavnosti, skratka, nagovarjanj ni bilo malo. Eni so bili za darovanje krvi, drugi so se temu odrekali in še zbegali tiste, ki so prvotno bili namenjeni iti v vrste krvodajalcev. Tako sem moral nagovarjanje ponoviti pri istih delavcih, preden, sem lahko določil datum, 27. 8. 1976, za prvo krvodajalsko akcijo delavcev Perutnine. Udeležba na tej akciji je bila več kot pričakovana, saj se je odzvalo oziroma darovalo kri kar 36 delavcev. Pri vsaki sledeči akciji sem poskušal pridobiti vsaj enega novega krvodajalca. Iz življenjske izkušnje lahko povem, če bi zdravi ljudje vedeli za hvaležnost tistih, ki so to dragoceno tekočino že potrebovali in če bi vsak pomislil, da bo tudi sam kdaj potreboval kri, bi vsi postali krvodajalci in darovali kri vsaj enkrat. Na žalost pa resnico spoznamo šele takrat, ko kri neobhodno zase potrebujemo. Naj še prenesem želje vodje transfuzijskega oddelka in Rdečega križa, da naj preko našega glasila »Perutninarja« izrečem zahvalo našim delavcem! —■ krvodajalcem za množične odzive na teh humanih akcijah. Hkrati pa izražam željo za nadaljnjo naklonjenost in odziv na bodočih krvodajalskih akcijah. Čestitam tudi vsem, ki ste sprejeli značke za večkratno darovanje krvi. Opravičujem pa se tistim, ki so zaradi neurejenih podatkov ostali neupoštevani, čeprav so kri darovali tudi večkrat. V bodočih akcijah je treba na transfuzijskem oddelku povedati, oziroma preveriti, pod katero organizacijo ali krajevno skupnostjo je bil kdo prijavljen, kot krvodajalec. Značke bodo prizadeti prejeli na enem bodočih podeljevanja za nazaj, kot je to bilo že pri dosedanjem podeljevanju značk. F. P. ZAHVALI Osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem TOZD Transservis se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje ob smrti mojega očeta Franca Brgleza. Posebej se zahvaljujem za darovano cvetje in vsem, ki so ga pospremili na poslednji poti. Adolf Brglez Ob smrti moje matere Marije se sindikatu in sodelavcem TOZD Commerce iskreno zahvaljujem za venec. Franc Kmetec Priprave na športna srečanja v počastitev dneva perutninarjev so stekle Tudi letos bomo organizirali športna tekmovanja v počastitev dneva perutninarjev. Zajete bodo vse panoge kot preteklo leto. Glede na zimski čas bomo pričeli s športnimi zvrstmi, ki imajo v tem času pogoje za čim večjo udeležbo, kar je tudi. cilj tekmovanj. Pričakujemo več prijav, ker mislimo, da ne bo izgovorov zaradi dela na polju, pri gradnjah in podobno. 28. januarja se je pod vodstvom Romana Šegula sestala Komisija za šport v naši delovni organizaciji. Sestanek je bil sklican zaradi organizacije letošnjih športnih aktivnosti. Seznanjeni smo bili tudi s finančnim planom za tekoče leto, na osnovi katerega bomo lahko uresničili naše športno udejstvovanje. Za mesec marec smo planirali izvedbo: — namiznega tenisa, — šaha in — pikada. Na vodje ekip po naših temeljnih organizacijah apeliramo, da pripravijo ekipe in posameznike, ki bi želeli v teh panogah sodelovati. Rok za prijavo ni ravno dolg. Računamo, da bo Perutni-nar izšel okrog 10. februarja, prijave pa sprejemamo do vključno 7. marca. Po tem roku bomo pričeli s pripravo, žrebanji itd. V namiznem tenisu bomo tekmovali ekipno in posamezno. Na željo komisije smo pri tekmo- vanju posameznikov uvedli še tretjo kategorijo tekmovalcev. Poleg kategorij do 35 in nad 35 let starosti bodo morali posebej tekmovati prvi štirje (po jakosti) tekmovalci našega kolektiva. To so: Peter Jurkovič, Anton Stajnko, Živorad Marinkovič in avtor prispevka. Kako bodo navedeni tekmovalci to sprejeli, ni znano, saj so jih izločili oziroma določili v novi razred, ne da bi koga od njih vprašali za mnenje. Lahko se zgodi, da bodo v prihodnje morali zastopati Perutnino novi prvaki iz prejšnjih kategorij v namiznem tenisu. Kako smo kolektiv zastopali do sedaj, pa lahko preberete v tej številki. Prijave za namizni tenis ekipno in posamezno sprejema vsak dan do zaključka Aco Krajnc, DSSS, telefon 772-511 interno 210. Način tekmovanja bomo prilagodili številu prijavljenih. Prijave za šah sprejema Franc Ciglar, DSSS, telefon 772-511 int. 213, za pikado pa Roman Šegula, DSSS, interno 205. Temeljne organizacije, ki nimajo dovolj tekmovalcev, se lahko združijo s katero od drugih manjših temeljnih organizacij in tekmujejo skupaj. Zaželjeno pa bi bilo, da potem tekmujejo skupaj v vseh panogah, ne le v eni. Prosimo, bodite čim številnejši ne le pri prijavah, ampak tudi pri tekmovanju. Vabljeni so tudi kooperanti. Aco Krajnc SMUČARSKA SEKCIJA V PERUTNINI? Ponudba smučarskega kluba Ptuj je, da bi se v Perutnini ustanovila smučarska sekcija. Takšno sekcijo ima v občini Ptuj že TGA Kidričevo. Kakšna je prednost člana smučarske sekcije ali smučarskega kluba Ptuj. Članarina za člana je 220.— din letno. Od tega ostane sekciji 110.— din. Člani kluba imajo popust v višini desetih odstotkov pri vseh akcijah kluba, kakor tudi pri vseh uslugah. Popust imajo tudi za nakup smučarske opreme. Udeležijo se lahko raznih tekmovanj in izletov, ki jih organizira smučarski klub Ptuj. Klub organizira! tudi tečaj za začetnike. Izleti, ki jih organizira smučarski klub Ptuj v letu 1983, so naslednji: FEBRUAR: — Stari vrh nad Škofjo Loko — 26j februarja. MAREC: — 5. mareci klubski slalom — Trije kralji na Pohorju. Ta dan bi naj bil slalom za člane, veljal pa bo tudi za prvenstvo Ptuja. Na smučišča in nazaj bo organiziran avtobusni prevoz. — Marec 1983, enodnevni izlet — Soriška planina, Krvavec. APRIL: — 14. 4. 1983 pa do 17. 4. 1983 vikend izlet na Kanin. Poseben avtobus, prenočišče v Kaninski vasi. Cena za člane 2520.—, cena za nečlane 2750.— din. V ceno je zajet prevoz, spanje, hrana, vodič. JULIJ: — Poletno smučanje — 3 dni pod Prisojnikom ali Ledina nad Jezerskim. Zaželjeno je bilo, da bi se v Perutnini ustanovila smučarska sekcija. Odgovorne osebe za organizacijo smučanja V Perutnini so Ivan Rogelj (Transservis), Franjo Bezjak (Tovarna krmil), Roman Šegula (DSSS). Roman Šegula ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi naše mame in sestre Marte Kelc, se iskreno zahvaljujemo osnovnim organizacijam sindikata in kolektivom za darovano cvetje in denarno pomoč. hčerki Sonja, Mesna industrija Irena, Perutninske farme sestra Berta Rogina, Transservis Znan je tudi okvirni razpored tekmovanj Ker je letos Perutnina organizator tradicionalnega športnega srečanja med Koko, Podravko in Perutnino, bi morali vsa tekmovanja v okviru dneva perutninarjev končati do konca maja. Razporeditev tekmovanja je naslednja: — februar: smučanje (ekipno in posamezno), — marec: namizni tenis — moški (ekipno in posamezno); namizni tenis — ženske (posamezno); pikado —■ ženske (ekipno in posamezno); šah — moški (ekipno in posamezno), —• april: kegljanje — moški (ekipno in posamezno); kegljanje -— ženske (ekipno in posamezno), — maj: mali nogomet (ekipno in posamezno) — maj/junij: mini golf (ekipno in posamezno). Prvo panogo, ki jo bomo izvedli, je smučanje. Smučanje je letos prvič vključeno v tekmovanja za dan perutninarjev. Lani se ga je udeležilo okrog 100 ljudi, tekmovalo pa le 40. Vzrok slabe udeležbe tekmovanja je bila pretežka proga. Zato je letos komisija za šport in rekreacijo sklenila, da je potrebno pripraviti progo takšno in tam, kjer lahko smučajo slabi in dobri smučarji. Perutninarski veleslalom bomo izvedli 26. februarja pri Treh kraljih na Pohorju. Postavitev proge in izvedbo tekmovanja smo prepustili smučarskemu klubu Ptujj. Roman Šegula m • i -/mMM /m\ ki V. Lepo, da se trudiš z vzgojo sadik cvetic, ki bodo poleti krasile poslovni center. Ha, ha, ha! Kje pa! Tu jih samo prezimujem in vzgajam, ker so odlični pogoji, poleti pa bodo krasile okna in balkone mojega stanovanja. NAMIZNI TENIS TUDI V TRETJE PERUTNINA Pred kratkim je bilo končano tekmovanje vi namiznem tenisu. Tekmovale so delovne organizacije v Ptuju. Prijave so obetale konstantno število udeležencev iz preteklih let, do konca pa je vstrajalo le šest ekip. Tekmovanje je potekalo po liga sistemu, vsak teden je bilo odigrano po eno kolo. Z udeležbo res ne mo- remo biti zadovoljni. Za rekreacijo, ki je pomembna za delovnega človeka, je namizni tenis v zimskem času zelo primerna oblika,; pa kljub temu ni večjega odziva. Sam sistem tekmovanja omogoča kontinuirano aktivnost iz tedna v teden, zato bi lahko pričakovali večji interes. A žal! Mogoče drugič. ZMAGE PORAZI KOLIČNIK TOČKE 1. PERUTNINA 5 0 25 : 3 10 2. ZOBOZDRAVSTVO 3 2 18 ; 18 6 3. AGIS 3 2 18 : 19 6 4. DES — Elektro 2 3 17 : 21 4 5. KK 1 4 14 : 24 2 6. TGA 1 4 16 : 23 2 Aco Krajnc V novo sezono z novimi kolesi Rekreativno kolesarim s kolegom Marjanom Vrtičem že dve leti. V tej sezoni sva od delovne organizacije Perutnina dobila tudi dresa z reklamnim napisom. Želim, da bi v Perutnimi ustanovili kolesarsko sekcijo. Nekatera mariborska podjetja imajo tudi po petnajst aktivnih športnih kolesarjev in več in seveda tudi svoje sekcije, ki zastopajo podjetja. Ce bi dala Perutnina kakšno podporo temu športu, bi nas bilo gotovo več. Prevoz do štartnih mest je precej drag, pa tudi sama startnina je po 150.— din. Zadnje čase sva se z Vrtičem udeležila nekaj kolesarskih prireditev in maratonov, če je le čas dopuščal. Kot prvo sem se lansko leto udeležil Pomurskega maratona, ki je bil dolg 120 km ter je potekaj s Startom v Radgoni čez Radence, Ljutomer, Lendavo, Beltince, Moravce, Mursko Soboto in Radence nazaj v Radgono. Letos so Pomurski maraton preimenovali v maraton treh src, katerega sva se tudi udeležila. Potekal je po isti poti kot lani, Samo da je bil glavni štart v Radencih. Zelo zanimiv in naporen je bil kolesarski juriš na Areh. Priredila ga je kolesarska sekcija Elektrokoviine iz Maribora, kjer smo tudi štartali. Potekal je iz Maribora čez Razvanje in naprej po strmi vijugasti cesti do šport hotela Areh. Trikrat sva tudi prevozila trim-sko pot po Dravskem polju, dolga je bila 80 km. Trim po Dravskem polju je organizirala blagovnica Trim iz Maribora. Na kraju sezone je bilo žrebanje kontrolnih kartončkov. Zadnjega v tej sezoni sem se udeležil Celjskega maratona. Ta mi je ostal najbolj v spominu, saj je pokrajina, kjer je potekal, zelo zanimiva. Udeležilo se nas ga je čez 500 kolesarjev. Maraton je potekal iz Celja skozi Konjice, Poljčane, Poplat, Šmarje, Šentjur in nazaj v Celje. Sedaj v oktobru je kolesarske sezone konec in spet naslednjo sezono naprej. Želim vspodbudi-ti čim več kolesarjev in upam, da bo nas v naslednji sezoni več. To je zelo zanimiv šport, čeravno je naporen in terja precej časa. Franci Polanec REKREATIVNO PLAVANJE Za vse delavce Perutnine je vsaki ponedeljek od 15. do 19. ure organizirano brezplačno rekreacijsko plavanje v Ptujskih toplicah. Izjema je le zadnji ponedeljek, ko čistijo bazene in je zato plavanje v torek ob istem času. Nasvidenje v ponedeljek! O delu palninske skupine v naši delovni Oinganizaciji smo obširno pisali v novembrski številki Perutnioarja. O opravljenem delu pa so člani razpravljati na svojem »občnem zboru« 15. januarja na Reški planini. UgotoviJi so, da je akcijski plan za leto 1982 v glavnem realiziran, pomembno pa je to, da se v delu vključujejo tudi že delavci iz proizvodnih TOZD. Na zbori so sprejeli tudi novi kar obsežen program dela. I. Izleti, pohodi 1. januar 15.—16. 1.: Zbor planincev planinske skupine 1982 —-Reška planina 2. marec 12. 3.: Izlet Žavcarjev vrh (Kozjak) 3. april: Koča na Čreti — Vransko 4. maj: Izlet Gora Oljka ali Hom 5. junij 11.—12. 6.: Izlet —• Peca 6. julij 1.—4. 7.: Pohod Jezersko (ali Rredvor) •— Koča na Kriški gori — Tržič — Roblekov dom na Begunjščioi — Stol Prešernova koča — Valvazorjev dom — Jesenice 7. avgust 19.—21. 8.: Pohod Triglav 8. september 16.—18. 9.: Izlet Ratitovec — Soriška planina 9. oktober 22. 10.: izlet Haloze 10. november 19. 11.: Izlet Kum 11. december 10.—11. 12.: Zbor planincev plan. skupine 1983 — Bohor II. Izobraževanje Udeležba 3 — 4 članov tečaja za planinske vodnike. Datumi so okvirni in jeh je med 'letom moč menjati. Vodstvo je ponovno potrjeno dosedanje itn sicer vodja skupine Franc Kodela, namestnica vodje Anica Drevenšek, tajnica Frančka Cvetko, blagajničarka Kristina Brglez. malo za šalo — malo za res — malo za šalo NAJNOVEJŠA »PP« POPEVKA Čuvam ovce kraj Morave . .. (pokraj Drave) • Molk je zlato, smo verjetno pomislili prisotni na konfe-renci sindikata — in smo vsi modro molčali, ko je bila na vrsti razprava po poročilih (razen častne izjeme). • Podeljevanje priznanj krvodajalcem je potekalo precej klavrno, nič kaj svečano. Pred ali pa po podelitvi bi bilo primerno spregovoriti par spodbudnih in zahvalnih besed krvodajalcem, česar pa na žalost nismo slišali, Tudi nismo izvedeli, kolikokrat je kdo daroval kri in kje dela. 9 Nekateri smo na konferenci prvič slišali za BVP v Perutnini, čeprav ima preko 700 članov. Kaj več o delu BVP bi lahko objavili še v Perutninarju. • Med konferenco smo bili zelo nedisciplinirani, in nas je moral delovni predsednik celo miriti. Ali je bila konferenca tako nezanimiva, ali pa nas je k temu spodbujal aperitiv in polne mize vina? 0 Niti enega posnetka nimamo s prve skupne konference sindikata. Posnetek bi lahko bil edinstven, saj bi na njem videti večino delavcev Perutnine razporejenih strogo po tozdih .. . 0 Podeljevanje nagrad za delovne jubileje na letni konferenci ni bilo posrečeno. Nismo vedeti za kakšno delovno dobo so posamezniki prejeli nagrade, iz katere delovne sredine prihajajo, povrhu vsega pa jih še dobra polovica ni bila navzočih. NOVE MOŽNOSTI Šef svojemu podrejenemu: »Če ti ni kaj všeč lahko greš ovce past!« Rešitev nagradne križanke Vodoravno: SPROŽITEV, OREHOVINA, BEPO, EROT, ALE, KITE, ENlKA, AL, ČESTITKE, ID, SPONTANOST, NESIT, KADILKA, BE, ENA, DOTA, ODILE, RIOM, NASREDIN, KREVS, EKRANI, TIK, NA, SETE, AJA, SMREK, AMASRA, TAT, ARARA, RA, TEN, IGRAČA, KRKA, SREČA, ZAR, PAROLA, ROMAN. OLOVO, KORENINA, KATA, PALO-MAR, AMON, HRIB, APA, LONJA, AV, KOTEKS, ELEVATOR, SAN, DON, AMERIKA, ADELINA, NOVO LETO, PREGOVOR, ČALASAN, SOM, KANT. Do razpisnega roka je rešitve poslalo 6 reševalcev. Na 4. redni seji! Uredniškega odbora 17. januarja je bila Izžrebana Ema KUMER iz TOZD Mesna industrija. Nagrajenka prejme knjigo »Skozi viharje v lepšo prihodnost«. Iskreno čestitamo VEG SODELOVANJA Pred dnevi so našo delovno organizacijo obiskali člani Izdajateljskega sveta časopisa Kmečki glas. Predsednik je delegacijo seznanil z dejavnostjo, proizvodnjo, prizadevanji kolektiva za dobro gospodarjenje pa tudi s težavami, ki izhajajo iz nujnosti izvoza, predvsem izaradi nesorazmerja cen pri nas in v svetu. Opozorili je tudi na to, da nam nekateri poskušajo »speljati« naše kooperante, pri katerih smo vlagali v objekte. Seznanil pa jih je tudi z načrti za naprej in s tem, kaj bomo morali sami spremeniti ali bolje delati. Gostje so zaželeli naj samo tako nadaljujemo in da je naša politika pravilna, ko se borimo proti posrednikom, ki bi radi »kasirali« od tistega, v kar so naši delavci in kooperanti vlagali. Izrazili pa so tudi željo naj bi naši strokovni delavci več pisali v Kmečki glas. Po razgovoru so si ogledali proizvodnjo v perutninski klavnici. Kako bomo delali ob sobotah? Nekatere TOZD imajo organizirano delo glede na proizvodnjo. Tiste, ki imajo »redno« proste sobote pa delajo: 8. januarja 5. in 19. februarja 5. marca 2. in 16. aprila 7. maja 4. junija 9. julija 16. julija solidarnostno 3. septembra 1. oktobra 5. novembra 3. decembra Za človeka je najkoristnejša modrost uganiti, kaj drugi mislijo o njem. Nevarno je samo uganjevati, a žalostno uganiti H ALI FAK XXX Modri izreki se, na žalost pišejo za druge, a le redko za sebe. ZAHVALA Zahvaljujem se sindikalni organizaciji Mesokombinata Perutnina Ptuj za enkratno denarno pomoč. Katica Soršak »ZLATI« ČASI V tiskarni smo z optimizmom stopili v tretje »stabilizacijsko« leto 1983. Z novim strojem za zlatotisk si ga bomo »pozlatili«! Priporočamo se za cenjena tovrstna naročila! Kapacitete so velike in — nezasedene! PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD, Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Franc Bezjak, Jakob Butolen, Lojze Cajnko, predsednik, Milivoj Cimerman, Jože Klemenčič, namestnik predsednika, Anton Medved, Zoran Milovanovič. Marija Pešec. Glavni Urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1950 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna. Ptuj.