Leto I.            V Krškem, v nedeljo dne 1. decembra 1907.               St. 31.
PflOllffVI CTQ17A
Uu A lull A uHlnLn
Harodno-radihalno in norodno-gospadarslso giasilo za Stajerslio-hranjsho Fosanje.
Brežice
Krško
<I'osavska Straza» l/.lmja vsaki 2. in 4. četrtck v mcsec», datirana z dnevom
prihodnje ncdcljc. ¦— Naroiinina za celo lcto znaša dvc kroni, pri večjih naro-
čilih popust pu do^ovoru in se naprej placujc. — Ccnn oznnnil za cno stran
48 K., za pol strani 24 K, za čotrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za šcst-
najstinko   strani   3 K,   za   dvaintriilcsctinko  strani   1*50 K; pri večkratnem ozna-
nilu po do^ovorti.
Vse pošiljatvc (pisma,   dopise,   naka/.nice,   naročila,   inseratc   i. t. d.) jo   poslljaU
na naslov   «Pusavska Straža» v Brežicah.    — Dopisi   se pošiljajo na uredniitvo,
naročnina in oznanila pa na upravnistvo. — Rokopisi sc  ne vračajo. —
Posamezna Mcvilka stane 10 vin.
Kmečhi stan in avstro-ogrsha
pogodbfl.
Avstro-ogrska nagodba živo sega v na-
rodno gospodarstvo obeh držav, ki sta na-
vezani druga na drugo. Avstrija zalaga
Ogrsko po večini z industrijskimi izdelki,
Ogri pa zopct pretežno večino svojih polj-
skih pridelkov in živine izvažajo v Avstrijo.
Ako hi se postavila carinska meja med dr-
žavama, jasno je tudi abecedarju, da se mo-
rajo živila še bolj podražiti. Nastane torej
vprašanje, ali je naš kmet na boljem, ako
avstrijski parlament odkloni pogodbo z Ogri ?
Mirno smemo odgovoriti, da bi naš kmet ne
imel nobene koristi, prebivalstvo sploh pa
škodo. Mi ne smemo pozabiti, da je v Av-
striji industrija jako razvita in razmerno
močan davkoplačevalec. — V trenotku, ko
Ogri zapro mejo avstrijski industriji ali jo
obdačijo z uvozno carino, nastane vsaj za
desetletje industrijska kriza pri nas. Kam
naj izvaža naša industrija svoje izdelke? Po-
sledica bi bila, da bi obstale mnoge tovarne,
vse pa morale odpustiti mnogo delavcev,
ostalim pa place znižati. S tern pa bi padle
tudi cene poljskim pridelkom.
Iz tega vzgleda je že jasno, kako da-
lekosežno je vprašanje avstro-ogrske po-
godbe.
So pa ljudje, tudi med poslanci, ki niti
prečitali niso tiskane vladne predloge, pa se
širokoustijo, kakor mladi krokarji. Prežve-
kujejo pravne sraze, ki jih najdejo v svojih
glasilih, ali zijajo, kakor trdnjavska vrata,
kedar njih »voditelji« razkladajo izbruhe
užaljene svoje damišljavosti in nedosežne
nadutosti. Ko pa bi bil baron Reck takemu
kričavemu »štreberju« ponudil ministerski
sedež, v istemu trenotku bi možic slekel ti-
grovo kožo ter na vse pretege hvalil novi
dogovor z Ogri. Kdo mirno in trezno pre-
soja dogodke v zbornici in za kulisami,
mora pritrditi.
0 tern smo se prepričali, ko je zboro-
vaK'i kmetska zveza državnih poslancev. —
Namen zborovanja je bil, da zastopniki
kmcčkih okrajev jasno in odkrito izrazijo
svoje mnenje o pogodbi. Shodu je prese-
doval poslanec Fink, navzoči so bili novi
poljedelki minister dr. Ebenhoch, češki mi-
nister Prašek, več višjih uradnikov iz polje-
delskega trgovinskcga in sinančnega mini-
strstva ter nad sto poslancev. 0 novi po-
godbi je poročal poslanec Povše, ud sloven-
skega kluba, ki je v daljšem govoru stvarno
izražal svojo sodbo o pogodbi. Odkrito je
priznal, da pogodba ni taka, kakor bi si jo
želeli. To pa je tudi naravno, ker Ogri tudi
niso tako nespametni, da bi vedoma delali
v svojo škodo. Obžalovati moramo posebno,
da je v pogodbo    sprejeta    taksa   od   slad-
korja in da se je naša vlada vezala glede na
tobak in sol, ker bode vsaka olajšava od-
visna od dovoljenja ogrske vlade. Tudi do-
ločba glede žganja nam ne ugaja. Vendar
pa moramo priznati, da so nove določbe o
železniških tarifih za našo državo velika
pridobitev, osobito pa za naše kmetijstvo
in gozdarstvo. Avstrijska vlada bode mogla
uporabljati tarife v korist našega izvoza.
Ravnotako so važne določbe glede ži-
vinskega prometa. Po novem dogovoru mo-
rnjo prašiči za rejo prestati štiridesetdnevni
kontumac. Stern je mogoče preprečiti uvoz
in prašičjo kugo. — Upostevati moramo
tudi, da bodo imeli naši državni živi-
nozdravniki pravico nadzorovati zdrav-
stvene razmere na Ogrskem. Dalje se je ob-
vezala ogrska vlada, da v enem jetu uve-
ljavi strog zakon proti ponarejanju vina. Od-
pravil se je na Ogrskem znani mlinarskir*
obrat in Ogrska vlada se je obvezala, da
strogo omeji borzno igro z zitorn na obroke.
Konečno hočejo Ogri tudi kvoto zvišati za
dva odstotka. Če vse to uvažujemo, -^no-
ramo reči, da je nova pogodba sprejemljiva.
To pa tembolj, ker bi sicer nastale osode-
polne posledice tudi za Avstrijo. Z ozirom
na to govornik predlaga resolucijo, da
agrarna zveza priporoca novo pogodbo, ob-
enem pa z vso odločnostjo zahteva od vlade,
da izdatno in vsestransko podpira naše po-
ljedelstvo in živinorejo.   Ako   se   povzdigne
LISTliK.
Kmečhi upor ali stara prauda.
Zgodovinska povcst h.  16. stolctja. Po Avg. Šcnoa
Dalje.
— Z Bogom, Matija! — stisne Pasanac
roko vodji, — grem na svoje mesto. Z
Bogom, brat, na srečno svidenje! V dolini
pod gričem stoje razvrščene čete, po hribih
straže, konjeniki, pešci s puškami, s kopji,
četa pri četi, glava pri glavi, vsi gledajo
nemo pred se, toda resni odločni možje so.
Sedaj se prikaže na nebu rdeča krogla —
solnce. Visoko je vihrala v prvih solncnih
zarkih zastava s križcm. Julranja svetloba
je žorela na ten mračnih, bradatih obrazih,
na svetlem orožju, jutranja svetloba se je
azgrnila  nad   glavami glavarjev,   ki so stali
na griču v krogu pod zastavo, a sredi njih
Gubec, ki se um je žarela v jutranjem
solncu perjanica in se mu svetil srebrni križ
na kapi. Njegova levica se je oprijemala kija,
desnica mu je počivala na srcu, a njegovo
resno, temno oko se je vpiralo v kmečko
vojsko. Izpregovori glasno, da se je razle-
galo preko kmečkih glav:
— Moji bratje! Evo, na vshodu vzhaja
solnče, krasen dan sije nad gorami in nas
gleda tu pod sveto zastavo, gleda nas, to
pogaženo hrvaško ljudstvo s puško in sabljo.
Vprašuje nas: Čemu ste zapustili plug, ženo
in otroke, čemu stojite v snegu in ledu? Oj
beli dan! Huda nadloga nas je prignala sem ;
kliče nas svoboda, sveta svoboda. Pošteni
smo, ljudje smo. Kaztrgali smo verige in
skovali sablje; zlomili smo plug, skovali su-
lice. Pravica je zaspala. Mi jo dvigamo zopet,
mi revni kmetje, in vpijemo, da se čuje do
Boga: Svobode nam daj, pravice nam daj,
o Bog, tudi mi imamo neumrjočo dušo in
podobo božjo, tudi mi smo tvoji otroci. Za
svobodo smo se dvignili, in vsak jo nosi v
srca, v roki. Gospoda gre nad nas, silna
vojska se vali nad nas, da nam iztrga srce,
da nam pogazi poštenje in kmalu se bo za-
svetilo na onih vrhovih njihovo svetlo
orožje. A ne bojto se bliskanja njihovih sa-
belj, z njimi je moč in surovost, z nami je
pravica in Bog Bodite junaki, dvigniti čelo,
danes naj se vidi, kaj velja kmečka pest,
bodite junaki, trdno stojte na mestu, bijte
kakor strela, da se bo videlo, kaj napravi
svoboda iz sužnja. Bijte se slavno, ker se
bijete za ženo, za otroke, za rtiater in očeta,
za sveto pravico. Zdaj velja: Živeti ali pa
umreti. Bijte se, da zmagate, ker gorje, ako
in okrepča naše poljedelstvo, po tern bo-
demo čez deset let mogli Ogrom narekovati
pogodbo.
Med živahnim odobravanjcm je bila
sprejeta ta resolucija.
Med drugimi je govoril za pogodbo
tudi novi poljedelski minister dr. Ebenhoch,
ki je obljubil najizdatnejšo podporo. Najod-
ločnejše pa je pobijal pogodbo kočevski po-
slanec knez Auersperg. Stvarnili razlogov
ni navedel, pač pa razne nedokazane po-
misleke. — Aucrsperg se jezi, ker ni
minister. Človeku se nehote usiljuje misel,
da Auersperg nasprotuje pogodbi le iz poli-
tičnih nagibov, ki so merodajni tudi za
mnoge druge godrnjače. Saj je knez Auer-
sperg na pogodbenem odseku zagovarjal
celo popolno razdelitev armade, oni Auer-
sperg, ki je še pred dvema letoma z vso
odločnostjo zagovarjal enotno skupno ar-
mado. Ali je to doslednost? In vendar so
mu pritrjevali nekateri kimovci iz jeze, da
niso in ne bodo ministri, drugi pa — ker
poznajo pogodbo, kakor zajec boben.
M združenih ftmetov.
V parlamentu splošne volilne pravice se
gode čudne stvari. Nekateri ljudje na noben
način ne morejo umeti novega časa. Aristo-
krati po grajščinah in po mestih si belijo
glave s premišljevanjem, kako bode novi
minister Prašek — na dvornem plesu plesal,
kajti ta mož se olike in nastopa ni učil na
parketu. On ni niti častnik — pri vojakih je
prišel do korporala. — A nekaj druzega pa
on dobro zna! Kmet je, sam obdeluje zemljo
in zato dobro pozna, kje kmeta čevelj žuli.
Pa tudi sam se je učil pridno. Prav isto je
z nemškim ministrom Peško.
Seveda dosedaj so bili za ministre spo-
sobni le razni grofi veleposestniki in k več-
jemu še visoki uradniki birokrati. Te vrste
ljudje se z novim položajem nikakor ne
morejo sprijazniti. Nekateri, kakor knez
Auersperg, ki zastopa Kočevarje, so hitro
izstopili iz kmečke stranke, ker je kot njen
zastopnik kmet prišel v ministerstvo.
Res, če le kadaj, se o takih prilikah po-
kažejo nekateri ljudje v pravi luči. Način,
kako smo prišli do novega ministerstva in
kako so bili ti novi možje v javnosti po
časopisju   in v parlamentu   od   svojih   soto-
padete pod gosposki jarem. Ni vrag'.v peklu
ne ve za tiste muke, ki si jih bo izmislila
gospoda za vas. Vsaki dan vam bo prinesel
novo prokletstvo, vsaka noč nove muke, in
prosili boste Boga, nuj se odpre pred vami
zemlja, ki vas nosi. Zato se ne vdajmo živi
do zadnje kapljice. Jaz vas bom vodil in
prisegam vam pri tej sveti zastavi, da bom
z vami, dokler bo v meni duša, da dam
svoje živijenje   za   sveto   svobodo. Hočete ?
—   Prisegamo!   —   zagrmi   vzklik    po
dolini.
Tedaj skoci pred Gubca Vagič in za-
kliče, dvignivši sabljo:
—  Matija! Bodi naš kralj!
—  Molčite! —¦ zagrmi Gubec, — nočem
biti druzega kakor svoboden človek. A spom-
nimo se nebeškega kralja, k njemu povzdig-
nimn svoja srca!
Voditelj sname kapo in poklekne, po-
kleknejo glavarji, poklekne vse ljudstvo.
Gubec reče:
varišev vsprejeti, nam dokazuje, da ima majhen
kmet, ki tvori pretežno večino prebivalstva,
sila, sila malo prijateljev med raznimi mogoč-
neži in najsi že ti sedijo kot veleposestniki
in kapitalisti po grajščinah in palačah, ali pa
kot uradniki v raznih uradih. Dokler je kmet
poslanec tern Ijudem držal lestvico, da so
lahko plezali na mehke ministerske sedeže,
toliko časa so bili to veliki prijatelji kmeta (?).
A prejel ni kmet od teh mož ničesar. Oni
so poznali le korist velekapitala.
A še nekje drugod se čudijo tern spre-
membam in ugibajo, kako bi se bilo pri
novih razmerah treba obnašati. — Social ni
demokrati vkljub lepemu številu svojih po-
slancev nikakor ne morejo priti do posebne
veljave, ker je ves parlamentarni položaj od-
visen v prvi vrsti in skoraj samo od mogočne
zveze kmetskih zastopnikov.
S kako previdnostjo se je socialno-demo-
kratični govornik dr. Renner izražal v svojem
govoru o priliki, ko je parlament obravnaval
predlog, kako naj bi se v okom prišlo vedno
rastoči draginji živil! Kar naenkrat začno ti
rudečkarji razlagati, da so oni pravzaprav
največji prijateli kmeta-delavca. Oni mu ho-
cejo celo pomagati, da se zopet polasti vseh
veleposestev. To bi bilo kaj za našega reveža
kolona! Nič več ne slišimo, da je zasebna
last tatvina na skupnem premoženju. Le vele-
posestniki so še tatje, po teh hočejo z vso
silno udnriti. — Istočasno pa isti govornik
poziva velekapitaliste na pomoč, da se iz
naše države napravi industrijska država, da
se tako naši kmetski sinovi spremene v
fabriške delavce ¦— verne podložnikc soci-
alnodemokraških kolovodij. lstočnsno po dru-
zih državah socialni-demokrati dosledno de-
lujejo nato, da se zasebna last odpravi, da
postane kmet na svojem posestvu le nekak
delavec za vse. To so kmetski prijatelji!
Vse, kar se sedaj dogaja v parlamentu,
kaže, da kmet, doseže lahko mnogo, sila
mnogo, če je edin, če je združen, organiziran.
Ko nastopi na stotine in tisoče kmetov zdru-
ženih po kmečkih zvezah in daje naročila
svojim zastopnikom, tedaj so pač taka na-
ročila, take želje, zahteve, ki se moraju pov-
sod vpoštevati. Če se poleg političnih orga-
nizacij izpopolnijo tudi še gospodarske, da
se kmet izobrazuje, da dobi za svoje izdelke
primerno plačilo, da se mu ni treba obračati
na dobičkaželjne prekupce, potem se kmetu
ne bo treba bati nasprotnikov, a tudi drugim
stanovom se ni treba bati slabih časov, ker
v ljudStvu, v kmetskem stanu je še vedno
dovolj smisla za socialno pravicnost, ki je
pa marsikje drugod že izginila.
A na nekaj ne sme kmet nikdar po-
zabiti, da mora namreč vsak stan in vsak
človek samemu sebi pomagati in Bog mu
bode pomagal. Le ce vedno obstoja trdna
politična organizacija, ki skrbno čuva nad
kmečkimi koristmi, se bodo te koristi res
tudi povsod vpoštevale in njih nasprotniki
bodo na trdi skali «Kmečkih zvez« kmetov,
zastonj izrabljali svoje moči.
Političen pregled.
Državni zbor. Finančni minister dr. Ko-
ritovvski predložil je državni proracun za
leto 1908 in imel pri tej priliki veliki govor,
v kateremje naznanil posebno veselo novico,
da je bila leta 190(3 preb'itka okroglo 140
milijonov   kron.   V   proračunu   za  pri hod no
leto zvišan je tudi zaklad za izboljšanje
kmečkih zemljišč. Koritovvski je dober mi-
nister, posebno sreco pa ima, da je prišel na
kormilo v času, ko je prišlo v Avstrijo iz-
redno veliko denarja. Dobro državno gospo-
darstvo povišuje ugled naše države na zu-
naj, posebno zavidljivo nas gledajo Ogri.
V državnem zboru sine vsakdo govoriti v
svojem jeziku, da se pa zvedo gonori tudi
na zunaj, treba jih je stenografirati. Zasluga
Slovenskega kluba je, da je določen za po-
sel slovenskega stenografa viadni komisar
Slovenec dr. Škaberne. -— Poslanci socijal-
demokraške stranke pritožujejo se v dveh
nujnih predlogih, da so postala živila pre-
draga in zahtevajo, naj se odpre meja Srbiji
in naj se dovoli uvoz prokomorskega mesa.
Poslanci Slovenskega kluba bodo enoglasno
protestovali in glasovali proti socijaldemo-
kraškemu predlogu. Ministerski predsednik
baron Beck predstavil je v seji due 12. t. m.
nove ministre ; somišljeniki se jih burno po-
zdravljali, socijaldemokrati in češki radikalci
pa grdo psovali, Komaj je nastal mir, da se
je začelo zborovati. Med drugim sprejet je
bil tudi predlog, s katerim se vlada pozi\ra,
naj hitro izdela načrt zakona, da dobijo dru-
žine ubogih rezervistov, ki oddidejo k orož-
nim vajam, podporo. Naloga vlade je zdaj,
da izdela zakonski predlog, po katerem se
sklep zbornice uresniči. Dr. Korošec in dr.
Benkovič stavila sta predlog, naj se presta-
vijo slovenski poštni uradniki, ki službujejo
med Nemci — na slovenska tla, ker pri nas
primanjkuje uradnikov, s katerimi bi se ljud-
stvo lahko razumelo. Mnogo je namreč zdaj
slovenskih uradnikov na Srednjem in Gor-
njem Štajerskem, a pri nas so nemški urad-
niki, ki ne znajo uradovati slovenski. — V
torek dne 19. t. m. se je nadnljevola roz-
prava o podraženju živil. V imenu sloven-
skega kluba je govoril poslanec Demšar in
zagovarjal stališče slovenskih kmetov tako
spretno, da je njegov govor vzbudil občno
pozornost. Tudi poljedelski minister dr. Eben-
hoch je branil izborno kmečko stališče, kar
je pa socijaldemokrate tako razburilo, da je
prišlo med njimi in poslanci kmetov večkrat
do hudega spora.
Sladkovni davek se zniša vsled obljube
najmanj za 8 K pri stotu. od 1. septcmbra
1908. naprej.
Nagodba z Ogrsko. Ko nagodbeni od-
sek konča svoje posvetovanje, pride nagodba
zopet v zbornico. Pri drugem branju na-
godbe bo slov. klub imel dva govornika, eden
najbrže izmed štajerskih poslance slov. kmečke
zveze, ki bo nagodbo prerešetal s političnegn
in gospodarskega stališčaštajerskih Slovencev.
Posl. dr. Benkovič je v seji dne 26.
t. m. interpeliral celokupno ministerstvo radi
pomanjkanja stanovanj instavbe
novega uradnega poslopja v Bre-
žicah, dalje notranjega ministra radi per-
sonalnih zadev pri okr. glav. v Brežicah.
Podraženjc živil. Socijaldemokrati so
stavili predlog, da vlada vse potrebno
utrene, da se preneha vedno zvišanje živil
(mesa, živine i. t. d.) Ta predlog je gotovo
neumesten in kmetskemu stanu naravnost
l<\rarljiv v trenotku, ko cene živine padajo.
Seveda so socijaldemokrati naleteli na hud
odpor agrarne zveze ; od slov. Kluba je go-
voril zoper predlog posl. Demšar. Predlog
je bil odklonjen z veliko večino.
Katoliski shod na Dunaju se je vršil
pretekle dni ob ogromni udeležbi iz cele Av-
strife. Posebno važni so njegovi sklepi radi
rnzširjanja poštenega časopisja.
O avstro-ogrski nagodbi piše zadnji
N. L. tako zmedeno, kot bi dotični člaiiek
pisalo kako otroče. Od poslancev slov. kmečke
zveze bode dobil na pristojnem mestu od-
govor, kot ga zasluži. Vidi se, da »narodna
stranka« še danes ni na jasnem o nagodbi,
kaj druzega od takih politikov nismo pri-
čakovali.
„Agrarno (kmečko) ministerstvo" lahko
imenujemo sedanje ministerstvo. Poljedeljski
minister dr. Eben hoch je po svoji pre-
teklosti strog agrarec (zastopnik kmeckih
koristij), češki minister-rojak Prašek je
kmet, nemški minister rojak Pecshkaje
kmet, poljski minister-rojak pi. Abra-
chnmovič je veleposestnik, ministrski pred-
sednik baron Beck sam je bil uradnik v
poljedeljskem ministrstvu, celo trgovinski
minister čeh dr. Fiedler je na češki uni-
verzi predaval agrarno politiko: tedaj 6 ag-
rarcev med 13imi ministri. — Agrarna (kmečka)
zveza v državnem zborii živi in deluje; vsak
teden se vrše važne seje, ki so zelo dobro
obiskovane od agrarnih poslancev.
Dopolilno volitev v cenilno komisijo
za osebno dohodnino vrši se v Brežicih
dne 9. decembra t. 1. za I. skupnino, due
10. decembra za II. skupino, due 11. de-
cembra za 111. skupino. V prvi skupini voliti
je 1 uda in 1 namestnika, v drugu skupini
1 namestnika, v tretji skupini 1 uda. . Slo-
venci imamo v vseh treh skupinah večino
in odpošljemo v to velevažno komisijo le
svoje zastopnike seveda tedaj, če — smo
složni. Dne 16. t. m. vršil se je v Brežicah
sestanek obeh slov. strank, kjer so se spo-
razumno postavili kandidatje in sicer
za.      I.     o k ii p i n o     kot    clan:     (,'or.p,
Martin Jug trgovec v Št. Petru pod sv.
Gorami, kot namestnik gosp. Mihael Balon,
veleposestnik v Brežicah;
za II. skupino kot namestnik
gosp. Benjamin Kunej, posojilniški tajnik
v Brežicah; za III. skupino kot clan gosp.
Simon Wutt, umirovljeni davčni upravitelj v
Brežicah. Natančneja navodila za volitev do-
bili so merodajni faktorji v podrocju celega
okmjnega glavnrstva brežiškega. Naša zadnja
beseda je: sloga. Vsak volilec naj zapiše v
svoji skupini na glasovnici ime kandidata,
kakor je zgoraj določen.
V Globokem vršile so se dne 21. in
22. t. m. občinske volitve. Na program «slo-
venske kmečke zveze» izvoljeno jih je 14
izmed  18 odbornikov.   Cast  vrlim volilcem!
Volitve v okrajni zastop brežiški se
vendar le v kratkem rnzpiSejo. Nemška stranka
je sicer vložila še zadnji «protest» na mini-
starstvo notrajnih zadev, ki pa nima nika-
cega pomena. Slovenci zmagamo prav lahko
v veleposestvu, od katerega je odvisna osoda
okrajnega zastopa, to se pravi, bode li naj
slovenski, ali nemški. Državni poslanec dr.
Benkovič vodi že dve leti z velikim naporom
in z velikimi žrtvami pripravljalna dela za
ugoden uspeh v tej skupini in ugladil je pot,
da Slovenci lahko in brezdvomno zmagamo.
V zadnjem trenotku pa prideta «Nar. List»
in «Domovina» in v svojih zadnjih številknh
napadeta na ostuden način, kot za časa
drzavnozborskih volitev — dr. Benkoviča,
ceš da sili v okrajni zastop, celo v načelstvo
i t. d., dasi dr. Benkovič ni do zdaj niti
z besedo namignil, da se hoče potegovati
za mandat v okrajni zastop sploh. To po-
stopanje   je   skrajno   ustudno.   Kolovodjem
okoli «Nar. Lista» in «Domovine» bodi še
enkrat povedano, kar itak že ve v brežiškem
okrftju vsak razumnik, da nebi bilo govora
v bodočih volitvah o slovenskem veleposestvu,
da se ni za to idejo žrtvoval — dr. Ben-
kovič. Gospoda narodno-naprednjaška naj se
le pomiri, državni poslanec dr. Benkovič se
ne bo vsiljeval za kandidata v veleposestvu,
ker je že določeno, da se kurija veleposest-
nikov prepusti veleposestnikom samim. Na-
padi v naprednih trobilih na osebo marljivega
organizatorja v volilnih pripravah niso pa
niti narodno, niti slovensko delo, ampak delo
herostratsko. — Fej!
Pasji bič narodne stranko je prišel v
pretresovanje pred častnim shodom zveze
zoper dvoboj. Bivši minister Stanislav vitez
pi. Madejski, vseučiliški profesor in nek-
dajni rektor Emil Schrutka, grof Trautt-
mannsdors in drugi odlični možje sodijo, da
posji bič ni pošteno in častno orožje v po-
litičnem boju. Kako pa sodi Narodna stranka,
ne vemo. Dvomimo, da bi ji ta obsodba
odprla oči; dvomimo, da bi se ta stranka,
ki živi od samega hujskanja, natolcevanja
in hinavstva, mogla povspeti do plemenitejših
političnih sredstev. Povemo ji samo to, naj
nikdar ne pozabi, da so za nami in z nami
krepke kmečke pesti, katere v časih že prav
te/.ko krotimo, da malo ne zrahljajo in po-
nižajo nadutih, predrznih liberalnih butic.
Sernečev pasji bič pa vsekako zasluži, da
ga Narodna stranka skrbno shrani v celjski
hranilnici, v Narodnem domu, kot dokaz na
kako vitežki način in s kakim orožjem je
ona vodila boj proti rodnim bratom na
Stajerskem in kako je delala prospeh >mi-
lega« slovenskega naroda.
0 denarju.
Denar je sedaj drag. Posamezne banke
ponujajo za vloge 5 in celo ö1/»—6 odsto;
seveda tudi temu primerno drago ponujajo. Ker
je denar tako drag, so poskočili v ceni do-
mala vsi pridelki, ne samo pri nas, marveč
splošno. Draginja denarja je še večja na An-
gleškem in v Ameriki, nego pri nas. Kje je
temu vzrok ? Odgovor je lahek : vsaka stvar
se podraži, ko je več tistih, kateri jo hočejo
imeti, nego tistih, kateri jo ponujajo. Tako
je tudi z denarjem. Mnogo več se ga išče,
nega se ga ponuja. Da se je to pokazalo
ravno zadnji čas, zato so zlasti ti-le vzroki.
1.  Amerikanske velike železniške in to-
varniške   družbe so izkazovale   zadnja   leta
silne dobičke. Zato je umljivo, da so se tudi
evropski    denarni   mogočneži   in   evropske
banke   lotile   špekulacije   v   Ameriki.    Silno
mnogo   evropskega   denerja,   ali pravzaprav
zlata se je vložilo v ameriških podjetjih. Za
našim delavcem, ki gre s trebuhom za kru-
hom črez morje,  je prišel tudi evropski ka-
pitalist iskat profita.   Zdaj   nam   manjka de-
lavcev in zlata.
2.   Zadnja   leta so nekatere države mo-
rale vzeti na posodo ogromne vsote. Angleži
zavoljo burske vojske.    Japonci  in Rusi za-
voljo   svojega   krvavega   dvoboja;   pa   tudi
Nemška   država je potrebovala silo denarja.
Zlato se je  vsled   tega v velikih   množinah
zamenilo za državne papirje teh držav.    Pri
nas v Avstriji   se je zadnja  leta velika obrt
zelo   razvila;   tudi   tu   se je naložilo veliko
denarja. Z vsega tega je umljivo, da so ve-
like banke   povišale obrestno mero in da je
sedaj   77a   odstotka   takorekoč   še   zmerna
obrest pri bankah.
Zakaj smo se v današnjem članku spustili
na to polje? Ali je to briga našega kmeta in
obrtnika, katerega koristim služi naš list?
Takoj odgovorimo: Naši kmetje in mali obrt-
niki, ki so združeni v naših posojilnicah,
naj premislijo, kako draga bi bila posojila
na osebno jamstvo, če bi ne imeli prepre-
žene vse domovine s posojilnicami, in če bi
ne bile te posojilnice združene v močni Za-
družni zvezi. Samo po zvezi je mogoče, da
se ohrani za kmeta in obrtnika stalna ob-
restna mera. Gorje tistim deželam, kjer mo-
rajo kmetje jemati na posodo pri bankah.
Našim posojilnicam, katere imajo kaj
denarja odveč, ponujajo zdaj banke po pet
in še več odsto in jih vabijo, naj pri njih
nalože denar. Posojilnice pa dobro vedo, da
nekoliko vecja obrestna mera za kratek čas
nič ne pomaga. Prišel bo kmalu čas, ko
bodo obresti padle in če bi se posojilnice
naslonile na banke, bi kmalu dobivale za
svoj naloženi denar samo po 373, ali celo
manj odsto. Zato se drže svoje zveze. Ob
takih prilikah se kaže razumna, gospodarska
vzajemnost in njen neizrekljivi pomen, kaže
se pa tudi, kako bedasti so poizkusi raz-
drobiti enotno denarno organizacijo v za-
družništvu. Samo tista misel, kateri služi
previdno in dosledno zadružna zveza, more
varovati naš narod nesrečnih in škodljivih
skokov v kreditnem delovanju. Vsak prijatelj
ljudstva pa mora vsled tega čutiti dolžnost,
da pomaga izpopolniti našo posojilniško or-
ganizacijo. Občine, fare, ki še nimate svojih
posojilnic, na noge!*
Novičar.
Oscbne vest!. Vladni kanclistg.
Jože Pirš prestavljen je od okrajnega gla-
varstva v Brežicah k okrajnemu glavarstvu
v Ptuju.
Vladnim kanclistom imenovan
jegosp. Janez Jantscher in določen
za službovanje pri okrajnem glavarstvu v
Brežicah.
Vladni praktikant gospod dr.
Michl pri okrajnem glavarstvu v Brežicah
zmožen je slovenskega jezika popolnoma
v govoru in pisavi, kar naglašamo tu res-
nici na ljubo in da popravimo fnasprotno
vest, ki se je bila pomotoma vrinila v zadnjo
številko našega lista.
Shodv Trbovljah. V nedeljo dne
17. t. m. priredil je drzavni poslanec g. dr.
Benkovič shod delavcev v Trbovijah, kjer je
ožigosal ruvanje socijaldemokratične stranke
proti zadnjim, delavcem prijaznim, nujnim
predlogom v državnem zboru, čemur so
navzoči socijaldemokrati burno ugovarjali.
Govornik je poročal o nagodbi, pobijal je
nedoslednost opozicije Jugoslovanskega kluba
zoper to državno potrebo v trenotku, ko
klub skuša doseči jugoslovanskega ministra
— rojak a.
Zborovalci so vsa izvajanja državnega
poslanca burno odobravali.
Na lovu je ustrelil nek gospod Jo-
sipa Mankoča, lesnega trgovca in nekda-
njega^astnika grajščine na Planini.
Veliko vina najboljse kakovosti je
letos na prodaj v brežiškem okraju. Prodaja
se po primerni ceni. Kupci, prihajajte!
Cena živine pada v celi Avstriji.
Vzrok tega je pomanjkanje krme v -nekaterih
deželah, kjer se radi tega mora živino za
vsako ceno prodati in se na ta način pri-
tiska na cene v drugih deželah. Tudi utiho-
tapljanje živine iz Srbije (ki je sedaj usta-
novljeno) je deloma slabo uplivalo na ži-
vinske cene.
Herman Klabučor
hiepor in hraiu s škli in efernitom
sgg ED v Krškem. @ ggg
Priporočam se slavnemu obcinstvu,
da prevzamem vsa v mojo stroko
spadajoča dela. Obenem se usojam
naznaniti, da popravljam tudi meha-
nične stvari, kakor bicikelne, šivalne
stroje,   hišne brzojave in telefone itd.
Martin f^adej
kamnosek
V
Catež ob Savi
priporoča čč. duhovščini in
slav. občinstvu zalogo nagro-
ibnih spomenikov iz marmorja
__________   in granita, izdelovanje grobnic,
kapelie, vseh cerkvenih in stavbenih del po
nizki ceni, postrežba točna in solidna.
]OSIP FEBENC9K, tipiec
VBREŽICAH,
naslednik gosp. JOSIPA ZEVNIKA
opozorja slavno obcinstvo na svojo najnovejso zalogo mnogovrstnega manufak-
turnega in   špecerijskega blaga,   porcelana, stekla osobito pa   na   bogato   za-
logo usnja po najnižjih cenah, jamči za   zanesljivo    dobro, solidno    robo    in
točno postrežbo in se priporoču za mnogobrojni obislc.
Franc Resnik, mizar
v Brežicah št. 38 pri cerkvi
naznanja slavnemu občinstvu, da prevzema
vsa v njegovo stroko spadajoča mizarska dela
in popravila in jamči za solidno postrežbo
po najnižjih cenah, nadalje priporoča zalogo
gotovih rakev   (trug)  od  priproste do najfi-
nejse vrste po zelo primerni  ceni.
¦
Prua in najuečjn slopenshn trgouinn
v Brežicah
Uršič & Lipej
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
manufakfurnega, specerijskega in železnega
blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja
vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro
1                            blago.                               :
Velika zaloga tuzemskega in angleskega sukna,
cajgov   za moske   in   ženske   obleke, volne-
nega   in   platnenega   blaga in vse  drugo po
najnižjih cenah.
Za mnogobrojni obisk se priporočata
z odličnim spoštovanjem
Ursič & Lipej.
Nova slovenska trgovina
„Pri no\?em svetu"
Jos. Boecio
v HRHŽICAH (pri froncišhanshi cerhui).
Največja in najnovejsa zaloga raznega manu-
fakturne^a, suknenega in volnene^a bla^a z
moskim in ženskim perilom, svilenih in
drugih   robcev,   nogavic,   čipk, nakita i. t. d.
Prodfljom tudi use dezelne pridelhe in hupujem iste
po nojvip cenah.
=  Izvoz jajec na debelo.   =====
Cene strogo solidne in točna postrežba.
Bogata   zaloga   specerije,    najlepša   moka iz
Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in
posteklena  poso^a,  porcelan,   glaževina,   ce-
ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d.
Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami,
molitveniki in drngimi tiskovinami za vse urade, velika za-
loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostth,
barvah in debelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, peresa,
cvetke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan-
terijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno
in debelo po nizki ceni
ANTON UMEK
v Brežicah in v Krškem.
SppBjema vsahourstna narocfla za „Zadruzno tisharno" in knjigoueznico
======== po zmBrnih cenah.   ===========
F0S03ILNICJ) U BHEŽ1CSH
registrovana zadruga z neomejeno zavczo
nnrnjiiin na zemljišča  in   osebni kredit proti ö'/a% a'' ^% °^re"
nhPEStlllP nran''ne vloge s 472% (^Ul"i i'1 pol od sto), plačuje da-
UJL ve|c oj hranilnih viOg (rentni davek) sania;
UPfldniß vsak   PondelJek   in   četrtek od 872   Jo  12. ure dopoldne
'    v «Narodnem Domu», I. nadstropje;
inifl SUnJP nnitilnP v  *^ar0Llnem  Uomu» % lepim hlevom in  pro-
IllIU avUjL yuailllib stornjm   dvoriščem   ter   «na Griču»   na koncu
novega mostu čez Savo ; toci le dobra in pristna domača, izbrana vina.
HrflnilnC UlOOß sPreJema   od vsakogar,   posojila   daje   le zadruž-
Leta  1900 do 1. grudna jc bilo prometa dva milijona tritisoč kron.
L.  1906 je bilo prometa 2,772.709.87 K.     ODBOR.
Deln. družba združenih pivovarn Žalcc in Laškj try u Ljubljani
pripbroča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
B*"" Zastopnik pivovarne v Brežicah je g. Alojzij Schweiger. ""•!
Izdajatelj in odgov. urednik: Franc Antolič.                                                              Lastnik in založnik:  «Narodni konzorcij v Brežicah».
Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškem.