LETO n. ŠTEV. 20 Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir List izhaja vsako soboto • Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 11. MAJA 1957 PRED TERITORIALNIMI SPREMEMBAMI V NAŠEM OKRAJU V teh dneh je bilo največ govoric o reorganizaciji kočevskega okraji, in sicer, da se ta okraj /priključi ljubljanskemu. O tej zadevi so razpravljali tudi na seji OK ZK Kočevje in na skupni seji obeh zborov OLO. Glede obstoja našega okraja bo odločal?, Ljudska skupščina LRS, o združitvi občin pa bedo odločali prebivalci na zborih volivcev. Reorganizacija pa bo zadela tu-ključih k občini Cerknica. di nekatere občine v okraju. Zaradi teritorialnih sprememb nekaterih občin je bilo na. Izvršnem svetu LRS v Ljubljani več informativnih posvetovanj. Tu so predstavniki občin in občinskih komitejev ZK skupno s člani komisije ni, Izvršnega sveta za teritorialne spremembe v LRS razpravljali o teritorialnih spremembah. Tako posvetovanje je bilo med drugim tudi idne 30. aprila, v Ljubljani, katerega so se udeležili predsedniki ObLO in sekretarji občinskih komitejev ZK iz občin Kočevje, Predgrad, Sodražica in Draga-Lo-šM potok. Posvetovanje je vodil član IS LRS tov. Krivic. Predstavniki iz Sodražice so povedali med drugim naslednje: V primeru, da bi okraj še naprej obstojal, so za to, da občina obstoja taka, kot doslej, v drugem primeru pa se strinjajo s Potoča-da se združijo >v enoi občino. Nova občina s sedežem v Sodražici, ki bi štela blizu 6000 prebivalcev, bi imela vse pogoje za nadaljnji razvoj in gospodarski napredete v Loškem potoku, Dragi in v Sodražici. Za združitev Loškega potoka s Sodražico govori tudi dejstvo, da gre sikoro ves promet skozi Sodražico na železniško postajo žlebič-V enem in drugem kraju imajo mlado lesno predelovalno industrijo, ki naj bi se v bodeče še na- Nadaljevanje na 2. strani Hidrocentrale na Kolpi in Čabranki? LOŠKI POTOK K SODRAŽICI Najprej so govorili o reorganizaciji občine Draga-Loški potok. Predstavniki te občine so bili načelno za to, da občina ostane v dosedanjih mejah. Ker pa po novi upravni razdelitvi malih občin ne bo več, so predstavniki iz Loškega potoka izjavili, da so pripravljeni na združitev z občino Sodražica, s katero imajo doslej že mnogo Na levem in desnem bregu re- In prav te piramide — trigono-ke Caibranke in Kolpe to je na slo- metrijske točke, ki jih sedaj pa-vensiki in hrvaški strani, vidimo že stavi ja jo in obnavljajo na terenu, od pozne jeseni postavljene pira- so temelj za snemanje in izdelavo mlde, pobeljene z apnom, ki jih situacijskega načrta zemljišča. Zasedaj spet na novo belijoi in po- to je nujno potrebno, da se te toč-st avl ja jo jicve. Večkrat srečamo ke — piramide, kakor tudi druge tudi geometre z delavci-figuranti, naprave ne uničujejo, na kar je ki so obloženi z instrumenti. Ljud- treba posebno opozoriti otroke — je se sprašujejo, kaj pomaiijo te pastirje}, ki bodo sedaj pasli po piramide in zakaj se Vrši to mer- pašnikih in gričih. Zima sredi cvetoče pomladi jenje s hriba na hrib. Postavljene piramide so -trigono-metrijske točke triangulacije, na katerih počiva celokupen premer zemljišča. Sedaj se postavlja triangulacija ob čabranki in Kolpi vse od izvira teh rek po Kostelski dolini, Poljanski dolini, Belokrajini geom. T. B. PROSLAVA 1. MAJA NA VASI Kakor drugod so tudi v črnem poteku proslavili praznik dela. Organizacije SZDL, LMS in gasilci so postavili 25 m visok mlaj, na predvečer pa so zažgali kres in na sam praznik ob 4 zjutraj streljali z možnarjem. A. Pleničar skupnega predvsem pri trgovanju »imi, r-oijin=m ao-irni, tieioKrajm z lesom itd. V nobenem primeru Pa yse do Oži ja pri Karlovcu. Mer-,pa se ne marajo združiti z občino ienie vrše geometri Geodetske Ribnica, če bi imeli na izbiro Rib- uprave^Hrvaške na zahtevo »Blek-nico ali Cerknica, bi se raje pri- f"dfCui Uo meni ut Dobro delo ■■ lepi uspehi Gospodarski načrt podjetja je osnova za dobro gospodarjenje, če je načrt dobro sestavljen in rcan len, je zagotovljenega že pol uspeha. Te misli so> se mi nehote pojavile, ko sem prisostvoval zasedanju delavskega sveta KGP Kočevje. To podjetje je največje v našem okraju, saj je v njem zaposlenih približno 1800 delavcev in uslužbencev. DS je dolgo obravnaval gospodarski načrt podjetja za leto 1957. V kmetijstvu se bo podjetje icrientiralo na večjo proizvodnjo mleka, v zvezi s tem pa bo skrbelo za izboljšanje oziroma povečanje hektarskih donosov krmilnih rastlin in žit. Vse orne zemlje imajo nad 860 ho. Travništvo donaša premalo krme. Z gnojenjem po kolobarjenju bodD doseženi večji hektarski donosi. Velike površine travnikov otežkočajo pravočasno in hitro košnjo. Primitivno delo s koso pač ne more odtehtati kosilnega stroja. Poleg tega je to delo tudi dosti dražje. Postopoma bodo košnjo modernizirali. Živinorejo bodo delno skrčili, zato pa povečali molznost krav. Nad 90 odst. živine je v rodovniku. Lani so dale njihove krave nad 3,000.000 1 mleka. Tu pa nastajajo težave, ker nimajo sodobnih mlekarskih obratov, Id bi predelovali odvisno mleko v mlečne proizvode. Vsa skrb bo posvečena urejevanju in negi gozdov. V ta namen bodo vložili 60,000.000 din. Precejšnja sredstva bodo vložena za gradnjo gozdnih cest. Spravljanje lesa iz gozdov je razmeroma še drago, zato bodo nove ceste in izboljšanje transportnih sredstev pocenile prevoz lesa iz gozdov. Lesna industrija se bo tudi v bodoče orientirala na tiste proizvode, po katerih je na trgu največje povpraševanje. Računajo tucli na izvoz blaga v inozemstvo. Gradbeništvo predstavlja pomembno panogo v podjetju. Letos bodo povečali tudi proizvodnjo izolirnih plošč. Družb, proizv. bo najbrž v primerjavi z letom 1956 za 17 odst. večji, narodni dohodek pa za 18 odst. Računajo tudi na to, da bodo zmanjšali materialne stroške, kar bo v neposredno korist kolektivu tega mladega podjetja. -žem tro podjetja«, -ki namerava izkoristiti rekoi Kolpo in čabranko za pridobivanje električne energije. Nameravajo zgraditi več električnih central, ki bi bile zgrajene na primernih mestih, kjer je voda najožja, a padec vode velik. To bi bile (tako imenovane grupne električne centrale. Ker so za takšen projekt potrebni načrti zemljišč, ki prikazujejo ne samo horizontalno lego — kakor naše stare mape •— ampak tudi višinske podatke, to- je načrte s horizontalami-slojnicami, zato bo v začetku maja aerofoto-grametrijsko snemanje, kar pomeni, -da bodo iz letala, ki bo letel na,d Kolpo v Višini kakih 2000 metrov, s posebnimi special, fotoaparati slika-li zemljišče z odrejenimi presledki. Na podlagi teh fotograf, (posnetkov bodo napravljeni načrti — mape, ki bodo prikazovale točen položaj terena tako v horizontalni kakor tudi v višinski legi. širina snemanja iznaša približno 5 kilometrov. Tako izdelan načrt bo služil inženirjem za projektiranje hidrocentral. Prvomajska odlikovanja Predsednik republike Josip Broz Tito je cb prvem maju odlikoval številne zaslužne državljane naše dežele. Za izredne zasluge in delovno vnemo pri socialistični izgradnji je 25 oseb dobilo Red dela I. stopnje, 109 Red dela II. stopnje, 1360 Red dela III. stopnje in 2400 oseb Med?!jo dela. V našem okraju je bilo 14 državljanov odlikovanih z Redom dela III. stopnje, 27 i z Medaljo dela. Red dela III. stopnje so prejeli: Blatnik Ludvik, KZ Videm-Dobrepolje, Fine Anton, Rudnik Kočevje, Gržina Jože, »Avto« Kočevje, Horvat Štefan, »Tekstilana« Kočevje, Ivančič Marija, KZ Sodražica, Jenko Rajko,, Rudnik Kočevje, Knavs Karl, KGP Kočevje, Kojek Alojz, »Avto« Kočevje, Lakner Anton, »Snežnik« Koč. Reka, Meža Ivan, Rudnik Kočevje, Potočar Jože, pošta Kočevje, Vrlinič Aleksander, Rudnik Kočevje, Zupanc Stanko, »Avto« Kočevje, Levstik Stanko, Gozdna uprava, Stara Cerkev. Medaljo dela pa so prejeli: Boh Alojz, KZ Jurjeviča, Bremec Marija, »Tekstilana« Kočevje, De jak Ivan, KGP Kočevje, Fajdiga Ivan, KZ Sodražica, Goljevšček Janko, Rudnik Kočevje, Gabri jan Adolf, KGP Kočevje, Hočevar Stane, Rudnik Kočevje, Hribi jan Stanislav, KGP Kočevje, Kavs Tomaž, Rudnik Kočevje, Košir Stane, LIP Ribnica, Kralj Franc, Kočevska Reka, Kranjc Ludvik, Kočevska Reka, Mavrin Jakob, KGP Kočevje, Mavsar Karol, »Tekstilana« Kočevje, Mikulič Ivana, KGP Kočevje, Pavlič Vinko, Okr. zadr. zveza Kočevje, Pelca r Ladislav, KGP Kočevje, Petek Ivan, KGP Kočevje, Pogorelc Pavel, KGP Kočevje, Pucelj Jože, Goriča vas, šolar Ivan, »Tekstilana« Kočevje, Šporar Janez, LIP Ribnica, Tušak Zvonimir, Kočevska Reka, Virant Franc, KGP Kočevje, Zbašnik Izidor, KZ Draga, Zbačnik Franc, Kočevska Reka, žagar Matija, KZ Banja loka. Zatem ko je Varnostni svet mo- glija čaka, če se ne bodo omajale dro odklonil zahtevo, naj bi boj- pozicije Egipta zaradi dogodkov v kotirali Sueški prekop in obenem Jordaniji, zavezniku Sirije in Egip-■tudi ni vzel na znanje egiptovske ta. kjer je trenutno zmagala pro-eplamenice o prometu po tem pre- tiegiptavEka smer pod vodstvom kepu, je postalo jasno, da bo iz- kralja Jordanije, ki je naklonjen redno nagel razvoj prometa po Eisenhowerjevi doktrini na Bliž-prekopu prisilil tudi najbolj trmo- njem vzhodu. Tej se je zadnje dni glave dežele, iz Zahodne Evrope, pridružila po posredovanju poseb-da se bodo morale v neki obliki nega odposlanca ameriškega pred- sprijazniti z novo nastalim položajem, ker ga dejansko ne morejo več sprefnniti. Spomenico egiptovske vlade so registrirali v Zdru- sednika vlade še Grčije. POPOTNIK DULLES Prvič v zgodovini Atlantske Ženih narodih in je tako postala zveze je svet te zveze zasedal v mednarodni dokument. Po števil- nemškem glavnem mestu in ne v nih uradnih angleških izjavah so- Parizu. Obravnavali so vprašanje deč za britansko vlado sueško odnosov z Vzhodom, o razorožitvi, vprašanje še vedno ni urejena. An- o položaju na Bližnjem vzhodu, o sovjetski politiki na Bližnjem vzho------------------------------------- du in o združitvi Nemčije. Adenauer je nastopil proti uvedbi raz-orožene cone v Srednji Evropi in proti sovjetskim razorožitvenim Kočevje je bilo že na predvečer predlogom močno je podprl ame-— 1. maja slavnostno ™ko politiko v Evropi in se zavzel za atomsko oborožitev članic Atlantskega pakta. Pomembno vlogo je kot vedno odigral ameriški zunanji minister Dulles, ki je prečita! tudi poslanico predsednika Eisenhowerja, v kateri ta pravi. da Amerikanci ne bodo ničesar spremenili v svoji oborožitvi v ok- PRVOMAJSKA PROSLAVA V KOČEVJU praznika, razpoloženo. Na številnih stavbah so visele zastave. 30. aprila, približno ob 19. uri, se je zbrala na Kolodvorski ulici množica ljudi. Ljudje so se zvrstili v sprevod. Prvi v sprevodu so bili motoristi, nato rudniška godba, gojenci pred-vojaške vzgoje, gasilci in drugi ter nato odšh koZ mesto do°spo- viru Atlantskega pakta M da tudi menika. V sprevodu smo opazili tudi številne zastave. Zbrani množici je govoril o pomenu delavskega praznika 1. maja tajnik OS S tov. Orel. Proslava 1. maja je v Kočevju zelo lepo uspela in s tem pokazala, da delovni ljudje Kočevja čutijo enako, kot vsi ostali delovni ljudje naše domovine. PRVI MAJ SMO LEPO PROSLAVILI 1. maj — praznik delovnih lju- I juti j e na izlet v Travno goro. Ker pa jie deževalo, so ljudje praznovali večji del doma. Sodražica je di vsega sveta, so tudi prebivalci bila za. v zastavah ™ našega okraja lepo proslavili. Na P™™0 razPoloze- večer pred 1. majem sa na števil- J nih vzpetinah goreli kresovi. rr)Cal tazgaaat SODRAŽICA Na predvečer 1. maja je lo večje PREDGRAD Mladina iz Predgrada je postavila v počastitev 1. maja 30 m vi-gore- sok mlaj. Mlaj so postaval pred število kresov. Za člane zadružnim domom. Kulturnih pri-sindikata in ostale delovne ljudi je reditev za prvomajske praznike ni bila v domu Partizana brezplačna bilo, pač pa so imeli v zadružnem filmska predstava. Dvorana je bi- domu filmsko predstavo »Kcn-la polna. 1. maja so nameravali cert«. Pred praznikom v Dobrepolju Pred kratkim so imele vse or- do 12. ure bo igrala gasil, godba ganizacije v dobrepoljski občimi se- Popoldne pa bo v Strugah takle Stanke, na katerih so se pogovo- program: ob 13.30 ibo mimohod rili o praznovanju .občinskega gasilcev in članov TVD Partizan praznika Dobrepolja. Izvolili so iz Dobrepolja, ob 14. uri pa pester tudi pripravljalno komisijo za or- kulturni spored, kjer bodo nasto-gamizacijo proslav na dan prazni- pili: gasilska godba, pevski zbori, ka. Sprejeli so tudi sklep, da bo TVD Partizan, dijaki nižje gimna-praznovanje namesto 17. maja, v zije in učenci osnovnih šol. V ok-nedeljo 19. maja. Osrednja prosla- viru kulturnega sporeda 'bo tudi va občinskega praznika boi letos v slavnostni govor o pomenu občin-Strogah. skega praznika dobrepoljske doli- V nedeljo 19. maja bo gasilska ne. Po končanem kulturnem spo(-godfoa iz Vidma v jutranjih urah redu bodo skupne vaje gasilcev ob-po vseh večjih 'vaseh Dobrepolj- čine Dobrepolje. Nato bo ljudsko ske doline igrala budnico. Ob 10. rajanje. uri dopoldne bo v Strugah slav- Občinski odbor Zveze borcev Do-nosfana seja občinskega ljudskega brepolje vahi na proslavo občinske-odbora in občinskega odbora Zve- ga praznika vse bivše borce in ak-ze borcev. Ob 11. uri bodo polo- itiviste in vse delavne ljudi. Pridi-žili vence na grobove padlih bor- te 19. maja v Struge, da bomo cev in aktivistov v Strugah. Od 11. obudili spomine na slavne dni. Tokrat je prišel na dnevni red za naš razgovor tov. Andrej Pirnat, ki ima odgovorno službo pri gozdarstvu na OLO. Tov. Pirnat se je odzval naši prošnji in nam povedal med drugim naslednje: »O razmejitvi med gozdovi in kmetijskimi površinami je bilo izrečenih že dosti besed. Sedaj je vsa zadeva v teku in je bilo na tem področju v zadnjem času že Angleži ne bi smeli ničesar. Turški ministrski predsednik je postavil kot največjo žrtev Turčije možnost, da bi prišlo do delitve Cipra med Turčijo in Grčijo. Zadnje zasedanje gsspodarsko-socialnega sveta Združenih narodov je sicer obširno in temeljito obravnavalo probleme razvoja industrije in agrarne reforme v nerazvitih deželah, ni pa rešilo temeljnega vprašanja, od katerega so vsa ostala vprašanja odvisna, in sicer: kakb zbrati in upravljati finanča sredstva Združenih narodov za pomoč nerazvitim in zaostalim deželam. To vprašanje so ponovno odložili in ga nameravajo dosti storjenega. Na območju občine Kočevje je razmejitev med _________________ _ komaj poleti, če ga ne bodo se enkrat odgodili. Jugoslovanska delegacija je zelo aktivno so- v glavnem zaključena. Razmejitev je potrebna zato, da se ve, kaj spada pod gozdne, oziroma kmetijske površine. Z dokončno razmejitvijo bo prenehalo, negodovanje kmetov glede plačevanja davkov. Doslej je bilo več nejasnosti, delovala pil delu 'tega sveta in je bila ena od dežel, ki so sestavile glavno resolucijo tega zasedanja. V hudem teporu, ki je nastal ker nekatere novršine niso imele med dv™a srednjeameriškima dr-ker nekatere površine niso imele žavicama Nicaraguo in Hondura- začrtano, do kcd je gozd, oziroma kmetijska površina. Razmejitve so pokazale tudi no- som zaradi obmejnih področij, za katera se nikcli v zgodovini niso kregali, dokler pred kratkim niso ve probleme. Posamezni _ privatniki na teh .področjih odkrili ležišča pe- lina jo travnike sredi državnih gozdov ali obratno. To stanje se zaenkrat pač ne da spremeniti. Ko bo razmejitev dokončno urejena v državnem in privatnem sektorju, bo to vsekakor lep korak v troleja, so posredovale tudi Združene države. Sedaj je prišlo do prenehanja ognja, vendar pa ni nič izključenga, da čez nekaj dni ponovno izbruhne vojna. V teh vročih krajih razni t rus ti in velike gozdarski .politiki. Ta razmejitev družbe nimajo težkega dela, da žabo dokončno začrtala meje, do kod duhajo kašo. Andrej Pirnat je gozd in do kod kmetijske površine S tem bo omogočeno lastnikom boljše gospodarjenje, ker ne bodo v dvomih pri presoji, koliko imajo enih ali drugih površin. Naj pripomnim, da je razmejitev v državnem sektorju v glavnem gotova. Pohiteti bo treba z razmejitvijo gozdnih od kmetijskih površin tudi v privatnem sektorju. Zato naj bi se pobrigali lastniki gozdov ter občinski ljudski odbori,« je zaključil razgovor tov. Pirnat. Poslanec Združenih narodov Taring, ki je obiskal Pakistan in Indijo, da hi predlagal Varnostnemu svetu in Združenim narodom, kako naj se reši spor zaradi Kašmi-ra — dežele pod Himalajo — je v 'svojem poročilu priznal, da postavljene naloge ni opravil predvsem zaradi tega, ker oibe vladi vztrajata vsaka na svojem stališču. Pojasnil pa je, da rešitve toliko časa ne bo, dokler bo Pakistan član enega bloka,, Indija pa izrazito protiblokovska država. ZuiumiepolUtcm (komenta* 1 1 — Zopet Evropa Zadnji tedni spe* postavljajo politične dogodke v Evropi v ospredje vsega političnega zanimanja in tako potrjujejo nekdaj absolutno veljavno pravilo, da imajo dogodki v Evropi odločujočo politično važnost za ostali svet. V Evropi je v teku nedvomno močna sovjetska ofenziva, ki naj prepreči oboroževanje članic Atlantskega pakta z atomsko oborožitvijo. Kažejo pa se že tudi posledice popuščanja mednarodne napetosti, ki je v dneh sueško kampanje tako nenadoma ponovno začela rasti. Izvolitev socialističnega podpredsednika Avstrije za predsednika republike govori, da so v Avstriji le zmagali oni ljudje, ki žele nevtralnejšo politiko in čim večjo neodvisnost Avstrije v lastno dobro. V Italiji je po dolgi skupni vladi prišlo do — pravzaprav nenadnega — odstopa so-cialno-demokratskih članov vlade in tako je tudi vlada bila prisiljena odstopiti. Posebnega pomena je poziv, da Socialistična internacionala posreduje, da bi prišlo med italijanskimi socialisti do združitve, kar bi bilo za notranje življenje zelo potrebno, vendar pa taka združitev ne bi smela iti na račun sodelovanja socialističnih strank s komunisti, vsaj ne v onih glavnih vprašanjih, ki so najbistvenejša za sedanje gibanje v Italiji. Odločno stališče predsednika radikalsocial. stranke Francije, Mendesa France-a, ki mu je uspelo na izrednem kongresu stranke dobiti podporo za svoj nastop proti neposlušnim članom stranke, ki so obenem ministri v vladi socialista Molleta, predstavlja za politiko socialistične stranke Francije najostrejšo obsodbo, ki je bila izrečena, odkar so na vladi v republikanski fronti. Tak nastop Mendes Francea je močno omajal položaj sedanje vlade. Medtem pa so Nemci dobili obljube in v zadnjem času tudi že atomsko- oborožitev za svojo novo vojsko, ki vsebuje še vse preveč starega, da bi ne vzbujala nezaupanja ne samo med svojimi manjšimi sosedi, ampak tudi med Francozi. Sovjetski obisk v Avstriji, kjer je Mikojan, prvi podpredsednik Sovjetske zveze, Avstrijcem predvsem poudaril pomen njihove nevtralnosti in prinesel olajšanja v zvezi z mirovno pogodbo, da bodo v bodoče laliko del svojih obveznosti plačevali tudi z železnimi izdelki in ne samo z nafto iz svojih vrelcev, pomeni prav tako močan pritisk te države na še eno izmed dežel na robu njenih meja. Sovjeti na vsak način skušajo vzpostaviti od severa do juga vzdolž svoje zahodne meje nekakšno »toplo fronto«, ki naj bi oslabila velika nasprotja, id še vedno vladajo med obema blokoma. Ameriška pomoč Poljski v višin; preko 90 milijonov dolarjev je Istočasno odraz ameriške želje, da bi Poljska ne prišla ponovno pod sovjetski vpliv in pritisk. Amerikanci v zadnjem času vršijo tudi močan pritisk preko švicarskega bančništva na to deželo, da bi se Švica odrekla svojega tradicionalnega nevmešavanja v življenje drugih dežel in svoje nevtralnosti. Kakor koli že, vse kaže, da se v zadnjem času tudi Evrcpa ponovno nahaja v prvem bojnem metežu mednarodne diplomacije, zatem, ko se je za kratek čas ta dejavnost omejila na nekatere druge dele sveta. Ali bo to kaj spremenilo v nenaravni delitvi te celine? Težko, da kmalu! B. Mikoš Mraz je povzročil nepopravljivo škodo DO 60 CM SNEGA — DIMLJENJE NI POMAGALO — PRIZADETE VSE KULTURE — VEC DESET MILIJONOV ŠKODE V NAŠEM OKRAJU — GOZDOVI MOČNO PRIZADETI DRUŽBENO SAMOUPRAVLJANJE PRI NAS Pred kongresom delavskih svetov Sadjarji, ki so letos posebno lepo očistili sadovnjake, imajo solze v očeh, ko stopajo med polomljenim drevjem, ki je sedaj še črno od pozebe. Uničeni so vsi upi o bogatem sadnem pridelku, ki smo ga po več letih letos težko pričakovali. Priporočamo, da redno zasledu- delavskih svetov, kot o zgodovin- predvolilnih, volilnih in delajo sneg, mraz in plazovi škodo Posebno težko so prizadeti naši jete po- radiu kmetijske oddaje in sitem dogodku v razvoju sociali- nih konferencah, tudi drugod izven kmetijstva, gozdovi. Polomljene veje in celo berete dnevno časopisje, ki bo pri- stične demokracije pri nas. Ko- Naj omenimo na kratko, kako Ohladitve v mesecu maju niso po- izruvana drevesa ležijo vse po- mašaio navodila, -kako naj omilimo lektivi, DS in vsa naša dem-okra- so priprave za kongres potekale sebna redkost, vendar nas je sneg, vprek. Nova cesta, ki pelje iz Strug nastalo škodo. Poslušajte nasvete tična javnost se zaveda velikega na področju našega okraja, posebno pa še mraz, iletos preše- v Kočevje, je bila polna polom- kmetijskih strok-civnjakov, ki bo- pomena tega zasedanja za delav- že v februarju in v začetku do storili vse, da z nasveti in prak- sko gibanje vsvetu sploh. marca sta bili organizirani dve po- itičnim prikazi pomagajo našemu Delavski razred pri nas sodeluje svetovanji s predstavniki DS, pred- 1 A ' - cia^nrlri n.tTrd’rtTT -vii z-vt-, Xivi rVl 1-4 V. 1 - -3 Sneg in mraz, ki je v zadnjih okraju, še ni ocenjena. Tudi posle-čtneh zajel področje Slovenije, je dice še niso vidne in se bodo po-povzročil v kmetijstvu ogromno in kazale šele v prihodnjih dneh. Vse-neprecenljivo škodo. Mrzel val se kakor pa znaša škoda samo v na-zadržuje te dni tudi v sosednjih šem okraju več deset milijonov di-državah, Italiji, Avstriji, Švici, kjer narjev. SEDEMLETNO DELO DS — PROGRAM KONGRESA _____ KORISTNO POSVETOVANJE DELAVSKIH SVETOV — V MANJŠIH PODJETJIH NI NAPREDKA — PET OKRAJNIH KONFERENC — SEDEM DELEGATOV ZA KONGRES DS _____ ZA POMOČ - AKTIV. PREDAVATELJEV Naša javnost je že dolgo časa jeli vsa kolektivi že v februarju, je obveščena, o zasedanju kongresa in naj bo osnova za razpravo na pa okra j- netil. 1 j enih debel, ki so -onemogočala V Kočevju je zapadlo 30 cm sne- prehod, še težje kot sneg, je go-ga, v hribovitih predelih pa celo zdove prizadel mraz. Pravijo, da kmetu. M. J. pri neposrednem upravljanju inre- sedniki svetov pri občinskih Ijud-ševanju vseh odločilnih problemov s kih odborih, ljudskimi odborniki več. Največ snega je zapadlo v bo letos drv in hlodov dovolj. Dragi in Loškem poteku in sicer 60 cm, pri Sv. Gregorju pa več kot pol metra. Moker sneg je v gostih kosmih naletaval vso noč od nedelje na ponedeljek in v ponedeljek ves dan. žalosten je pogled na polomljeno drevje v sadovnja- __________________ _______________ ________________ ^ kih in ob cestah. Sadjarji so do na tudi na električnem omrežju, kler ni bil usposobljen glavni elek- lavski razred obogatilo z novimi iz- ®ve,tovanj -ter izmenjav izkušenj se Strela in sneg uničila električne napeljave Velika škoda je bila prizadeja- dovajala elektriko vse dotlej, do- gospodarskega razvoja skupnosti, posameznih podjetij in občin. V naših podjetjih se na osnovi delavskega upravljanja razvijajo nor vi socialistični delovni in družbeni odnosi. Sedemletno delo naših DS je de- n predstavniki SZDL in komisij za družbeno upravljanje v občini Ribnica in Kočevje. UGOTOVITVE NA POSVETOVANJIH Koristnost in nujnost takih po- jutra otepali sneg z drevja in na Glavni daljnovod z jakostjo 35.000 triani daljnovod. Kolektiv Kemič- kušnjami, M jih ° bodo naši dele-ta načm preprečili še večjo škodo. \V Ljubljana—Kočevje je bil pr e- ne tovarne zasluži vso pohvalo, gati lahko posredovali ostalim, ozi-Najbolj je prizadeto drevje ob ce- trgan na treh mestih, na šestih saj so vztrajali pri strojih približ- roma si pridobili izkušenj delav- sti m v okolici Sv. Gregorja. Veje mestih so bili poškodovani izola- no 16 ur nepretrgoma. skega upravljanja iz ostalih pod- so sedaj spomladi še posebno krh- torji, na dveh krajih pa so ležale Del-otvni kolektiv Eiekitro Kočev- ročij naše dežele, ke, zato niti redno stresanja m veje na žicah. Tako je ves predel je si na vso moč prizadeva, da Vsebinsko tako bogato zasnovan ke, moglo stresanja v celoti preprečiti škode. Prizadeta je celo Kolpsk-a, dolina, elektrike. od Ljubljanedo Kočevja ostal brez čimprej spravi v normalno stanje kongres pa zahteva” da delavski iPiPimrviilrp* 'Thi/h -n«-. __: x _______~ ■ ____________3 „ -i n. ... Tudi na . rezervnem električno omrežje v vseh predelih, sveti in upravni odbori čas pred- sr-* ’ "pr,va sssrau s-s redkost. Nesrečo je še povečal mraz, ki je pritisnil v sredo zjutraj. V Ko- jakost 20.000 W, so bile pretrga- Vendar bo tršba potrpeti še nekaj anahzo" lastST^cumanjših podjetju ne žice na_ petih mestih. Sneg je dni, da ibo stanje povsod spet nor- u-čevanje metod *" stavUja še vedno bil talko težak, da so se sicer moč- mailno. Prizadejana škoda je veli- njega dela. ne ŽiCe mo™Ie Pretr=ati “od ka im bo S nLTmiij^v JIngram kongresa niči — 6,5° C, v Osilnici pa — 3° C. Čeprav so sadjarski odbori pri kmetijskih fcadrugah organizirali je bilo na žicah do 15 cm snega, dinarjev. Osebje podjetja Elektro-Kočevje je 6. maja, šlo na delo že v ranih dimljenje sadovnjakov, to ni bilo jutranjih urah. Vendar je trajalo uspešno. Dimljenje je zelo učinko- sedem ur, predem so lahko našli vito proti slani tedaj, če tempe- napake na glavnem daljnovodu ratura ne pade izpod —2°. Letos Ljubljana^—Kočevje. Prizadevni smo pričakovali v Sloveniji Telefonska mreža pretrgana -Sneg, ki je zapadel v noči na, 6. ne. maj, je prizadejal večjo škodo tu- je zlasti pokazala na teh posvetovanjih. Marsikatera okorelost pri delu posameznih delavskih svetov bi že zdavnaj odpadla, če bi taka posvetovanja, smiselno pripravljena, organizirali že prej. Metode nekaterih DS in upravnih odborov so še iste, kakor so bile v letih 1950—1952, zlasti v manjših podjetjih. Dnevni red se-, - - stavtlja še vedno uprava. Material oblik doseda- za ra2pravo še vedno nudi samo dnevni red in še ta je dostavljen , „T , . delavskih je nekaj pred sejo ali pa celo svetov Jugoslavije, ki so ga spre- Sele ^ dan (to so omenili tovariši v Ribnici). Na drugi strani pa so kolektivi (v Rudniku, na KGP) razvili delavsko upravljanje s številnimi komisijami, z obratnimi delavskimi bo mogoče tako hitroi popravi- zelo elektiični dehvti s^gazdi tmegdo ^So^&TT. 6. maja so bule pretrgane telefon- posebni slkp V P * enajste ure zvečer ti, ker zahtevajo popravila dalj ča- sveti itd. Tudi material za delo sa. Popravila bodo morali opraviti DS dobivajo člani predčasno, a ta bogato sadno letino, vendar je 60 cm, v Loškem potoku pa cela cvetje uničeno povsod, razen na do 70 cm globoko Delali so nepre- skeTce z^Mcm^bljanf te še. vedno boleha =a’ kem- po približni ocenitvi pliciranosti. (Nadaljevanje prihodnjič) Obratni DS so se uveljavili SEJA DELAVSKEGA SVETA KGP KOČEVJE V ponedeljek 6. maja je bila v cem tega podjetja odlikovanja za Kočevju druga seja delavskega njihovo požrtvovalnost in uspehe pri delu. Dva odlikovanca sta pre- Prim-arskem in v okolici Maribora, trgoma do enajste ure zvečer in , .. T, . ^ Tudi poljske kulture so priza- zaslužijo za to vso pohvalo in pri- ^m fo^m’ Proti’st°aremu° C8" 1,000000 din' dete. Posebno še tam, kjer kmet- znani e 11311 l0°cim. Proti staremu logu je je kljub izkušnjam iz preteklih let Veliko škode je prizadejal sneg jfSkSil hitijo s sajenjem ze v mesecu m neurje tudi na lokalnem dek- Xv v^ telefSm marcu. Sneg se je sesedel m zmrz- tričnem omrežj-u. Poleg tega je bil Pr drogov in premi do tal. Koruza, ki je že prišla zelo poškodovan transformator v 10 Pa 3 v nekaterih krajih iz zemlje, je stari cerkvi ter transformator v opravl1 se mdker sn6^‘ uničena. Prav tako je pozebel tudi Knežji lipi. V Stari cerkvi je stre- Poštno osebje je šlo takoj na krompir, vendar se bo še popra- la poškodovala več hišnih električ- ter so že 6. maja uredili med- sveta Kmetijsko gozdarskega -po- x __________________ t _u vil. Velika je škoda tudi na zmrz- nih inštalacij, kasneje pa še mo- -krajevno telefonsko zvezo Kočev- sestva Kočevje. Seji sta- prisostvo- jela Red 3. stopinje"'deset "pa Menjali detelji, ki jo je prizadela kri sneg. Najbolj kritična situaci- Je—Ribnica—Ljubljana in Kočevje vala tudi predsednik OLO Janez dalije del-a. Nato je bilo poročilo predsednika komisije za delavsko upravljanje. Poročilo je zajelo dela, vlogo in rast delavskega upravljanja od leta 1950 dalje. Delavsko upravljanje je rastlo skupno z mladim kolektivom, se krepi-lo in napredovalo -kijuto vsem težavam in pomanjkljivostim. slana v letošnji pomladi že več- ja je bila na Rudniku v Kočevju —Brod. V lokalni telefonski mreži Pirnat in predsednik ObLO Karel krat. Tudi ozimine bodo delno pri- zaradi vode v jamah. Rudniku in j® bilo poškodovanih 120 telefon- Grm. V svečanem vzdušju je tov. zadete, škoda, l sneg ki jo je povzročil mraz pri kmetijstvu v našem ostalim podjetjem ter prebivalstvu številk. Teh telefonskih zvez Grm podelil dvanajstim odlikovan- je priskočila na -pomoč Termoelektrarna Kemične tovarne, ki je OBČNI ZBOR OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE Volivci naj odločajo (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi ribniška občina se po ob- prej razvijala, izpopolnjevala ter sagu ne bo spremenila. Tudi za to dopolnjevala. Umesten je bil tudi občino -lahko trdimo, da ima vse predlog, da se v žlebiču zgradi pogoje za uspešno delovanje na poleg potniške tudi tovarna posta- vseh področjih gospodarskega ja. če bi bila v žlebiču tudi to- udejstvovanja, voma postaja, bi se razvijal ves tovorni promet tu. Sedaj pa gredo DOBREPOLJE IN LAŠČE tovarne pošiljke ali v Ribnico ali Ostaneta nam še dve občini in V zadrugah splošen napredek Lahko trdimo, da je delavsko Loškega potoka. 29. aprila je bil v Kočevju občni zbor OZZ in Zveze žena zadružnic. Zboru je prisostvovalo veliko število delegatov in ... delegatk iz vseh kmetijsldh zadrug. Iz poročil in razprave smo upravljanje prišlo na KGP že do videli, da so vsa področja zadružne dejavnosti precej nnpredo- Pollle v0ljave- Danes imajo poleg vala. Članov KZ je skupno 4572, to je 472 članov več kot v centralneg'a DS tudi osemnajst letu 1955. obratnih DS. Tudi obratni DS so se že dobro uveljavili. V veliko po- S-talno zaznamujemo dvig živino- poslovanje, z obračunskimi knjiži- moč so tudi štiri komisije, ki de-reje, posebno molznost, ki se je v cami se vedno boilj uveljavlja lujejo pri DS. lanskem letu dvignila pri rodovni- Občni zbori KZ so v večini za- , ... ških kravah povprečno za 200 kg drog dobro uspeli. Zadruge so -jetiukakor Pje* KGP ifSoodro' na -kravo. V štirih letih se je dvig- imele v letu 1956 1.254,573.000 din ^ V ° klop^ ^djetja jf žž obratov, ki so raztreseni skoro po pa v Ortnek. Oba kraja pa sta si-cer Lašče in Dobrepolje. V raz- ________ ____________ precej oddaljena od Sodražice in govoru z ljudmi iz ene in druge nila mo-lznost za 600 kg mleka na bruto prometa in pri Tem °ustvari- obeme sksiš različna mnenja. V eno kravo, kar je brez dvoma lep le 50,307.000 din dobička. vsem okra,u z„ ilnc.tra 1 ttft TTirv ,-OT LBScah m v Dobropolju je precej uspeh živinorejcev. žene zadrožnice so sodelovale ™ <*rajU' Za Hustracrjo, kako DELITEV POLJANSKE ljudi, ki želijo, da bi njihove ob- DOLINE ? čine obstojale tudi v bodoče. Po- Večje težave bodo nastale žara- leg tega se slišijo tudi predlogi in so se obnesli. Ta krompir je dal SjgM; ss'.s jšrt^stssrisšsi , . .... , „ , . veliko je to podjetje, nai navede- -Se-menski poizkusi s krompirjem na vseh področjih zadružne dejav- mo . nobene tekme. Ohranil si je tudi od začetka do konca tekmovanja _ prvo mesto. V spomladanskem de- 110 u*°' lu je bilo tekmovanje živahnejše in Naslednja lestvica prikazuje bolj razburljivo. Kvaliteta moštev resnično stanje vrstnega reda rese je začela proti koncu precej zultaitov ekip dolenjske nogometne izenačevati in konkurenca, kdo bo skupine, ki so tekmovale v kon-postal prvak, je bila vedno večja, kurenti. Partizan B, ki je tekmo-Teoretični kandidati so bili trije, val izven konkurence, tu ni upo-Partizan iz Kočevja si je hotel števan, zato so tudi točke, doblje-pribariti nazaj drugo mesto, Bela ne z njim, odštete. Kočevski taborniki smo obiskali Rog PRVOMAJSKI IZLETI NAŠIH TABORNIKOV že dolgo smo nekateri kočevski Nismo imeli ravno prijetnih občut- grmovjem. Ta del poti nas je zelo taborniki želeli obiskati Rog in ta- kov, ko smo si ogledovali temne utrujal, mučila pa nas je še misel, ko spoznati kraje, ki so v zgodo- oblake in mlakuže po cestah. To- da zaradi nepreglednosti ne bi kre-vini NOB tako pomembni. Izrabili da imeli smo srečo; razen dveh ne- n ill v napačno smer. Sreča pa nam smo letošnje majske počitnice in znatnih ploh nam je 'bilo vreme je bila mila. Po skoraj dveumem se odpravili. Osem nas je bilo; vseeno naklonjeno. V okolici Pod- prodiranju smo prišli na dobro izostale je prestrašilo slabo vreme, turna in Dolenjskih Toplic pa nam hojeno stezo, ki je vodila do bleje bilo celo vroče. S seboj srna vov, blizu katerih je nosili hrano za tri dni, osebno cesta. Voda tamkajšnjem vodnjaku je zelo opremo, tri potovalne šotore in ku- dobra. Nato smo krenili k roški hinjo (dva kotlička). Toplo hrano žagi kar po cesti, kajti do bliž-sma imeli zjutraj in zvečer. S ku- njic smo čutili nerazumljiv odpor. Zgubiti pa se v Rogu ni prijetno in zato smo se držali ceste insreč- Zmagovita enajsterica Rudarja NOGOMET V RIBNICI r OBVESTILA banjem nismo imeli posebnih težav. Na tla smo položili plast smrečja in na to postavili šotore, no prispeli do roške žage. Bili smo Spali smo v njih prav dobro in zelo presenečeni: pred nami se je kar je glavno — nihče se ni pre- odpirala prijetna, ravninica, sredi hladil. Stražili ponoči na Rogu ni- katere stoji lepa logamica. Kraj bi smo, pač pa smo stražili, ko smo lahko postal priljubljena Izletniška prenočevali pri Podturnu in v Stra- točka. Tu smo se drugič utaborili, ži pri Toplicah. Južno, 20 minut od žage, je 10 Iz Kočevja smo odšli 26. aprila ha zaščitenega gozda — pragozda, popoldan. Prehodili smo približno To je divji predel, ki pa ni težko 10 km in se nato utaborili ob neki prehoden. Ogromno drevje namreč gozdni koči v bližini Somove gore. onemogoča rast podrasti. Veter Pomanjkanje vode človeka prisili, je tam podrl ogromne smreke, M da se utabori vedno v bližini kakš- sedaj ležijo na tleh in razpadajo, ne koče, kjer ima na razpolago Največja žival, ki smo jo videli, vsaj deževnico. Takšnih koč je na je bila — gozdna miška. Po sle-Rogu več, vendar pa jih je težko dovih sodeč pa mora biti tam precej srnjadi. Tretji dan smo zapustili prijet- KOČEVJE Rodile so: Koželj Veronika, de- Bred kratkim je bila na stadio- najti. Ob cesti so menda trije vod- nu v Ribnici nogometna tekma med njaki: pri roški žagi, pri hlevih v ___________________ ___-jr___t___ mladinci iz Ribnice in Goriče vasi. bližini Trnovca in v Podstenici. no 0k0lico roške žage in po cesti V začetku igre so bili Ribničani Tamkajšnja voda pa je precej »go- odg]j proti Podstenicam. Na obeh v premoči in so v 16. minuti do- sta« in nas ni prav nič mikala, straneh ceste se širijo razsežni go- segli prvi gol. Za Goričo vas je Videli smo tudi nekaj italijanskih zdovi — simbol Rega. Kmalu za Jože, kmet iz Travnika 70 (23 let) ska cesta 161, star 25 let in Per- dosegel v prvem polčasu dva gola bunkerjev iz časov roške ofenzi^e' Podstenicami se odcepi pot, ki vo- - - - ................. T-x~ '[r -----------,x"™' xr"" —°* R/Wa T,fl 151110 di v partizansko bolnico in naprej 1 in Lavrič Marija, delavka iz Šego- ko Marija, kuharica iz Kočevja, Ambrožič Jože. V drugem polčasu Vso prijaznost Roga pa _ _, SEtAStMJS S «33-2 %S: r“.74S31? Stov2Sfe ^J s JeJtitamo! tet). Je Md M« gol z, GtorZo vas .rna, jo mp«.rai to prodM ste poslopja » obalen,. Ko «1 «1»- — deklico Vesno; Ferenc Zofija, Umrl gospodinja iz Mahovnika 20 — de- Betja 14 klico Zofijo. Srečnim staršem čestitamo! Poročili so se: Južnič Matija, ka delavka let). Srečnim zakoncem čestitamo! Rodila je: Pugelj Marija, gospodinja iz Pricerkve 19 — dečka Antona. Srečni mamici čestitamo! Umrli so: Kordiš Karol, upokojenec iz Ponikev »Dom počitka« DRAGA Rodila je: Vesel Olga, gospodi-ključavničar iz Kočevja, Trg 3. oik- 11 Ja i2 Podpreske 8 hčerko Ire- tobra 23-a (25 let) in Lisac Nada, no- Srečni mamiti čestitamo! poljedelka iz Slavskega laza 17 Umrl je Mihelič Farane, kmet iz star 60 let; Goršič Magdalena, roj. (20 let); Škufca Ciril, šofer iz Ko- Pungrta 3, star 81 let. čevja, Roška 23 (27 let) in Lavrič Tončka, nameščenka iz Kočev- VELIKE LAŠČE ja, Trg svobode 2 (25 let); Ojstriž Poročili so se: Marinč Anton Jože rudar Iz Šalske vasi 91 (23 mehanik iz Loga pri Brezovici, star spodbija iz Kolenče vasi let) ’in Tratar Alojzija, delavka iz 24 let in Gradišar Majda, kmeto- 62 let. Šalke vase 91 (26 let); Andol jšek v alka iz Vel. Osolnika, stara 21 Mirko delavec iz Mahovnika 10 J®J-> Debeljak Franc, zidarski de- Tone Ilc. Dobro se je izkazal tu- gozd. ki je bil poln vrtač in pora-di vratar Goriče vasi. ščen včasih s skoraj neprehodnim Načrti strelskih družin vek ogleduje to čudo sredi gozdov, si beli glavo z vprašanjem, kako je bilo mogoče zgraditi to naselje. S poti bolnišnice ni moči opaziti in da ni markacij, jo kljub opisu pot najlbrž ne bi našli. Dvajset minut od tod je Baza 20. Pravzaprav skromno; ime za naselje; ki šteje 11 aprila je bila seja novoizvo- ni rezultat. Najboljša ekipa v re- P^jTL'SoC Ijenega odbora Okrajne strehe P—** ™erilu^bo proje!a v^tiaj- približno dvajset poslopij. Vsa pc počitita«/stara 69 let; Kralj An- 2v®e Kočevje. Zaradi slabih pro- no last od Strelske zveze Slovenije slopja „ dobro ohranjena. V bJi- ton, delavec iz Ponikw 1, star 43 metmh zvez se VS1 moljem odbor- zračno puško. —- -. let; Nose Jožefa, roj. Hegler, go- niki niso udeležili zbora, vendar je Važen sklep je bil tudi, da si s Ltnr-a bila udeležba zadovoljiva in sklepe- okrajni strelski odbor nabavi strel-°> SLdId’ ski mranor za okrai Kočevie. Slav- žini Baze je bunker, ki je služil Kidriču, Kardelju in dragim. Mno- PREDGRAD okrajni srreisai ouoor naoavi suei- b se dalo 0 tem napisati, toda ski prapor za okraj Kočevje Slav- gi ne bi vsak sam ogledal V novi okrajni Strelski odbor so nostno razvitje prapora pa bo, kot ? gaj ^ tako daleč in bili izvoljeni naslednji člani: za mislijo, 22. julija. Ob tej priliki se cesta ie dobra. Roga se pa tudi -- — Arka obračamo na posamezna podjetja - .... Mirko, delavec iz Mahovnika lu ““s _ . nrckicedTiikn ip bil izvolien Arka obračamo na posamezna podjetja . . (22 let) in Hirš Frida, delavka iz *avec iz Ulake (23 . let) in Garbas Poročila sta se: Zupan Pavel, za nodpredsednika Novak Jo- in ustanove, da nam po svojih mo- 111 „ R „ Mahovnika 3 (17 let): Kotniek Leopcfldina, kmetovaika iz Vel. kmetovalec iz Predgrada 3 m Bu- > v Viktor čeh nudlio denarno pomoč. Tukai .... ”__ “tiavec * Dob *. - “ja Kužnhc Viktor, ““ ‘f SVkGretg°tk (28 Ttet) Rtencev- k , titamo. Zid^Toče™ n^ a let) in Kraker Olga, delavka iz terinarski bolničar iz Zaloga (26 teljica iz Mahovnika 3 (22 iti); Cetinski let) in Novak Danijela,_ kmetoval Bazo 20. Najprej smo "mislili tu prenočiti, toda vode ni. Prenočili smo v Podturnu in tu zaključili prvi dti svoje poti. Mihajlo Petrovič Alfred Matija, novinar iz Kočevja, iz Bukovca pri Poljanah (21 Ljubljanska c. 17 (25 let) in Me- let)- Srečnim zakoncem čestitamo! Umrl je Podlogar Franc, km e- — deklico Pavlo, taval ec iz Logarjev, star 84 let. Športna tekmovanja pri „ZidarjV link Marija, knjižničarka iz Kočevja, Reška c. 4 (26 let); šijanec Mirko, rudar iz Kočevja, Trg svobode 10 (24 let) in Lavrič Marija, delavka iz Kočevja, Roška c. 27 (21 let); Penhofer Ludvik, delavec iz Kočevja, Novomeška c. 8 (25 let) in Ozanič Ivanka, delavka iz Kočevja, Novomeška 8 (27 let); Poje Ježe, kmet iz Morave 17 (43 let) in Tušek Terezija, delavka iz Lazeča 27 (32 let); Palčič Franc, električar iz Kočevja, Podgorska 47 (28 let) in Fink Marija, delavka iz šalke vasi 4 (18 let)! Srečnim zakoncem čestitamo! Umrla sta: Krkovič Anton, kurjač iz Rudnika 23 (17 let); Brbot Anton, cestni delavec iz Rajhena-va •— star 53 let. KOSTEL Umrla sta: Jurkovič Martin, kmetovalec iz Vrha 13 — star 83 let; Papež Uršula, preužitkarica iz Vasi 24 — stara 83 let. DOBREPOLJE Poročili so se: Pugelj skladiščnik iz Kočevja, Ljuhljan- KINO namen že prispevalo določen zne-e* 7- drf' žek Valter, za predsednika mate- sek. kaJA^icbeja? Mihelič Ivalka, kme- riahro tehnične komisije Adame tovalka iz Starega trga 19 — deč- Jože: ,za predsednika propagandne ka Petra; Hudoirovac Marija, de- komisije Hočevar Anton m m. lavka iz Brezovice pn Predgradu s®relj.a L°^d(fr ^ iz 27. in 28. aprila je SGP »Zidar« Odbojka: Prva_ tekma je bila od- Srečmrn mamicam čestitamo' Ribnice. Kočevje praznovalo 5. obletnico igrana med moštvom Pionirja in Umrla ie Bižail roi Movrin Lu- Poleg gcrnj'ih so bili izvoljeni obstoja. V počastitev tega prazni- Zidarja z rezultatom 1:3. Draga tijY Ctovalka iz Kovače vasi 4, tudi člani pc^ameznih komisij. ka je podjetje s pomočjo sindikal- tekma Je M. " T - f „ ’ 77 , t Sprejeh so naslednje sklepe: ne organizacije razpisalo m orga- stvom Pionirja m Betona z rezui- Vse strelske družine v okraju niziralo več športnih prireditev. Or- tatom 2:3. Tretja in zadnja tekma morajo sodelovati pri proslavah ganizatija vseh tekmovanj je bila pa je bila odigrana med moštvom Dneva mladosti. V samem Kočevju zelo dobro pripravljena. Zidarja in Betona z rezultatom naj se sestavita dve ekipi in sicer Tekmovanja se je udeležilo GP 3:1. Vse tri tekme so bile zelo le-moška in ženska na višji gimnazi- »Betcn« Ceilje z nogometno, od- pe, pa tudi razburljive, kar je bilo ji v Kočevju in moška ter ženska bojkarsko in šahovsko ekipo. »Pio- opaziti ne samo na igralcih, am-ekipa iz obrtne šole v Kočevju, ki nir« Novo mesto z odbojkarsko, pak tudi na gledalcih, bodo tekmovale med seboj za konč- strelsko in šahovsk) ekipo. Strti- Strelstvo: Tudi pri streljanju z lsko društvo Kočevje z eno ekipo, zračno puško je bila zelo ostra je sodelovalo konkurenca, kar je lahko razvid- O B 3AVE ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata, strica in svaka LEOPOLDA PRIJATELJA JADRAN, Kočevje: od 10. do 12. maja ameriški barvni film »Človek s puško«; 15. in 16. maja nemški film »Dokler si pri meni«; 17. in 19. maja ameriški se iskreno zahvaljujemo občinske- __ ______________________ barvni film »Nocoj bomo peli«, mu komiteju ZK Ribnica, članom sobosliImrjev "in pleskarjev. Plača OSILNICA: 12. maja nemški kri- .ga^1.IZMe 12 K‘bnice, elanom po akordu, služba stalna. minalni film »Glas drugega«; ^.!z Il ',.n*C8’ 'z S- Javite se pismeno ali osebno na 19. maja avstrijski film »Pote- * , db?™m SZDL Kočevje, »slikar« Kočevje, »Samski blok«. Tjuhl« Ribnica in Sotlrazica, občinskemu p ' sindikalnemu svetu Ribnica, iov- LOŠKI POTOK: 11. in 12. maja cem, godbi, gasilcem in vsem, ki RIBNICA Poročila sta se: čihal Dušan, uslužbenec iz Ribnice 79 (25 let) in Kostrevc Veronika, frizerska pomočnica iz Ribnice 59 (22 let). Srečnima zakoncema čestitamo! Rodile so: Pirker Nikolaja, uslužbenka iz Ribnice 30 -Janeza; Kaiajžič Angela, uslužbenka iz Brega 5 — dečka Ivana; Osvald Angela, gospodinja iz Sajevca 9 — deklico Stanislavo. Srečnim staršem čestitamo! Umrl je Prijatelj Leopold iz Hrovače 2, rešetar, star 60 let. DOLENJA VAS Poročila sta se: Debdjak Anton, gozdni cestni delavec iz Rakitnice 18, Sitar 32 let in Bajc Ro-2alija, kmetijska delavka iz Dojenje vasi 112 (31 let). Srečnima zakcncema čestitamo! Rodile so: Mihelič Marija, pom. kijučav. delavka iz Kočevja, Ljubljanska c. 20 — dečka Norberta; Klun Marija, gospodinja Iz Prigorice 99 — deklico Andrejo; Tanko Frančiška, g:spodinja iz Rakitni-06 66 — deklico Heleno. Srečnim staršem čestitamo! švedski film »Margit«, 18. in 19. maja nemški film »Srce lažno bije«. KOČEVSKA REKA: 11. in 12. maja ruski barvni film »Sadko«, 15. maja ruski barvni film »Mojstri ruskega baleta«, 18. in 19. maja ameriški barvni film slovo. »Rdeči gusar«. Bratje, sestre in sorodniki, dečka VELIKE LAŠČE: 11. in 12. maja ameriški barvni film »Povratek na Brodvvaj«, 18. in 19. maja nemški film »Stari grešnik«. so z nami sočustvovali, pokojniku poklonili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom dr. Francu Andoljšku za veliko skrb in lajšanje trpljenja ter tov. Lovšinu in Drobniču za tople besede v »Zidar« Kočevje pa , SOBOSLIKARJI IN PLESKARJI z odbojkarsko, nogometno, dvema no iz rezultatov tekmovanja POZOR' strelskima in dvema šahovskima 1. je A ekipa Zidarja s 1274 toč- ekipama kaimi, 2. je ekipa SD Kočevje s »Beton« : »Zidar« z rezultatom darja s 1084 točkami. 2:3 in v nedeljo povratna tekma šah: šahovskega tekmovanja s" »Beton« : »Zidar« 0:4. Tekmi sta je udeležil »Beton« z dvema eki-bili ztio lepi in na precej visoki parna, »Pionir« z eno in »Zidar« stopnji. Uprava Ker ZAHVALA vsakomur z dvema ekipama. Rezultati tekmovanja: 1. Zidar A skupina, 2. Beton Celje A skupina, 3. Beton Celje B skupina. Za začetek praznika in za otvoritev vseh tekmovanj pa so> bile v soboto biciklistične tekme po me- , , „ . „ stu, pri katerih je sodelovalo 32 Ostale naše igralke so pokazale čl£mov gindikata SGp >>zidarja<< Pri članih je bil prvi Kapela Rudi, drugi Rus Vinko, tretji pa Košorog Tone. _ _ Pri mladincih (vajencih je bil Ivanka Janc, Iti je zasedla 4. me- x Trampuž (Ljubljana) naslednji vrstni red: XT J ° 1. Bavčar Bogo, 2. Kotar Anton, 3. Rački Matija. Za kolesarske tekme so bile po- NAMIZNI TENIS Pančeva med prvimi 4. in 5. maja je bil v Kočevju namiznoteniški turnir deseterice sicer lepo in koristno igro, popu-žemsk. Partizan Kočevje je bil na ščale pa so v odločilnih trenutkih, tem turnirju zastopan s štirimi Zasedle so 6., 9. in 10. mesto, udeleženkami. Najlepše je igrala Vrstni ired udeleženk je bil na- sdnji: 1. Trampuž (Lji „ 2. Plut (Triglav) Kranj 8, 3. posebej ne sto. Nevarno pa je ogrožala prvo „ v_______,_______v morem zr(hvaliti, izrekam tukaj plasirano ljubljančanko Trampuže- vav!^e ^(Pužtnar °Ravne) 7, 4. Janc RIBNICA: 11. in 12. maja argen- javno zahvalo vsem tistim, ki so via, še bolj pa kranjčanko Pluto- (p^tizan Kočevje), 6, 5. Jernejčič tinski film .»žena morja«, 18. in mi ob težki nesreči mojega moža vo. Z boljšim treningom bi se z (Triglav Kranj) 5, 6. Istenič (Par- deljene za. prva mesta praktične 19. maja ameriški film »Kadar Cimprič Franca, nudili kakršno ko- lahkoto plasirala na tretje mesto tizan Kočevje) 4, 7. Omerza (Lj.) nagrade, pri ostalih panogah pa je žene ljubijo«. k moralno ali denarno pomoč. ali še višje. ' 3, g Lampret (Triglav Kr.) 2, bila prva ekipa nagrajena s p;ka- PREDBRATV 11 10 an- Prav posebno se zahvaljujem Zmagala je Trampuževa, ki je g puet (Partizan Koč.) 1, 10. Juž- loan. Vsaka sodelujoča ekipa je gleški barvni film »Henrik V.« gg” gTBo If Šla^P^a ^ ^ K°ČeVjC) ° Zmag" tUdi Sp°mtosk° Zastavlco‘ ^ P1, h,9-, maia italijanski film mu odboru Draga-Loški potok, ki Kranja, ki je izgubila le s Tram- L » ocm taksa«. sta mi s svojo pomočjo omogočila puževo. SODRAŽICA: H. in 12. maja zdravljenje moža v bolnišnici. prejela tudi spominsko zastavico, tekmovalci pa spominske značke. LOŠKI POTOK Poročili so se: Matkovič Jakob, pokojcnee iz Retja 48, star 81 let v Kočevju trgovina »rrcur.ua« i« 2r*,r4s sržib^r°M pa UsOTem>2‘' la, kmetovalec iz Malega loga 17, ftar 56 let in Vesel Rozalija, kme-l0valka iz Retja 97 (47 lot); Ora- lf? Alojz, kmet iz Retja 99 (25 Poceni prodam samsko > m Mohar Mrrija. kmetovaika štvo, tudi na obroke. ameriški film »Slika Drrijana Za izkazano pomoč vsem prisrč-Grsya«, 18. in 19. maja itali- na, iskrena hvala! janslki film »Za dva solda upa- Cimprič Amalija, Lazeč 18, p. nja«. Draga pri Loškem potoku. DEŽURNE TRGOVINE OBVESTILO Dežurno službo imajo: v soboto Podpisana Marija Hiti obveščam 11. maja od 8. do 12. ure in od javnost, da v naši družini nimamo 15. do 18. ure v Kočevju trgovina nalezljive bolezni. To so ugotovili . »Potrošnik«, V Ribnici pa Trgovi- znani zdravniki, zato prosimo, da bivalcev. Eden teh sem jaz. na z mešanim blagom. se o tem ne razširjajo neresnične V sobota 18. maja ob isti uri, govorice — Hiti Marija. * Kočevju trgovina »Prehrona« 'W™™* s..*,- PREKLIC Sta Sbmeli in dabta ool jn Jaka: Mejš — kako se mi to dobro zdi. časopisi že spet o meni pišejo. Janez: Kaj pa pravijo? DOBRO SE JE ODREZAL Ribničanu so morali v prvi svetovni vojni odrezati stopalo. Ko je dobil protezo, ga je vojaški zdravnik v posebni komisiji spoznal za KRONIKA NESREČ Kos Darko, Kočevje Trg 3. okt. 21, star 20 mesecev, se je opekel z vročo vodoi po desni roki in prsih. Peterlin Nikolaj, Koče/je, Tomšičeva ul. 7, si je pri popravljanju avtomobila poškodoval desno roko. Gorše Alojz, črni potok 11, se je opekel s katranom po le- DfZ °°Pre" Popoka sposobnega vojaka in f v^'mkn mVJ.! ga" poslal — stiska je bila velika nazaj na fronto. Takole se je se je usekal v levo roko. Mihelčič Angela iz šalke vasi 48 se je pri stroju ranila v sredinec in Davi sta se dva konja spla- sprijazni! Ribničan s to odločitvijo: žeto** e iz Ko- ta 24 se je urezal na poravnalnem stroju v desni kazalec. Slakovec PRODAM Podpisana Debevc Alojzija obžalujem besede, ki sem jih izrekla o Podkoritnik Stanetu dne 11. fe-pohi- braarja 1957 v Klinji vasi in se Mohar Fa- mu zahvaljujem, da je odstopil od ^aJega loga 13 (24 let); Vesel niika, Ljubljanska c. 11, Kočevje, tožbe. — Debevc Alojzija. »Ja, gaspud dohtar, grem, č’ šila. Kakor nora sta divjala ... ejesar ne more brez mjane. Ampk, jaz pa sem skočil pred nju, dvig- č’ mjan zdej še glavo odtrga, s’ Terezija iz Borovca 3, je stopila nil roki, zakričal, pa sta se usta- buom dau leseno nerjadt in buom na žebelj jn si prebodla desno no-yjja, ’ šu z njo za sudaSk’ga duohtarja. ga. Kozar Ludvik, Preža 1, si je _____Prava reč; snoči je dirjal tak- U en tak buč bo glih zedost pa- prebodel z žebljem desno dlan. Krti po ulici — jaz sem samo prst met’ za vaš kšeft -—« kovic Jože, Reška 8, je padal s dvignil, pa se je ustavil. TF kolesa in si poškodoval levo nogo. Iz naših krajev NAM PIŠEJO Mladina v Kužlju je delavna ni. Godbeniki so razveselili z igranjem tudi stanovalce v Domu po- DOBREPOLJE Gasilska godba iz Dobrepolja je 1. maja navsezgodaj igrala budni-Mladma iiz Slovenskega Kuzya Mladina si je sama uredila ko- ce v počastitev največjega delav-je zelo delavna. V zimskem času tiček, v katerem imajo prostor za skega praznika. Godba ° je obšla so imeli več kulturnih prireditev, učenje iger. Tu imajo tudi radio, vse vegje vasi v dobrepoljski doli-V zadnjem času so igrali komedi- prebirajo časopise in knjige in se - -jo »Okence«, s katero so šli gosto- tako kulturno izobražujejo. vat tudi v sosednjo Hrvaško v Prav bi bilo, da bi tudi v krajih, čiitka v Ponikvah. Tudi v dstore-Podstene. Gostovali so tudi v Osil- kjer se mladi ljudje vdajajo alko- poljski dolini so na predvečer 1. niči. Gostovati nameravajo se v holu, delali tako, kot mladina v maja goreli kresovi na številnih Banja loki, Kočevski Reki in Ca- Kužlju. P. J. kraiih. bru S pomočjo šolske mladine so uredili pri šoli v Kužlju igrišče za odbojko, ki že služi svojemu namenu. želja mladina je tudi, da vld^orodje terPTOeeb^Sebnoelza g™*f SKWe™- jreti okrase- nabavilo motorno brizgalno, ki so k^ko totente Pri tem rakuna- mn\od«>m Pfed gosfaino Klun so j0 tega dne izročili svojemu nato ra oo^oč™amka^ši^ dmštev ^ gaffC1 Pr°stovoljnega ga- menu. Motoma brizgalna je dobila JO na pomoč tamkajšnjih društev. sliskega društva Sušje. Videli smo Me »Sloga«, botrovala pa sta ji Tudi mladina v Kužlju se pri- tudi gasilce iz Ribnice, Loškega tov. Lavričeva in tov. Šmalc. Gasilska slovesnost v Žlebiču 28. aprila je bila v Žlebiču lepa ne okolice. PGD Sušje je namreč pravlja na proslavo »Dneva mladosti« s pestrim sporedom. potoka in drugih krajev ter veliko število ljudi iz bližnje in dalj- Sanintum&ti iz zneuioiti in tehnike Predstavnik PGD Sušje tov. Ilc je v daljšem nagovoru dejal med drugim, da je bilo gasilsko društvo v Suš j ah ustanovljeno že leta 1909. Italijanski okupator je tudi suškiivn gasilcem prizadejal precej škode. Po slovesnosti je bila veselica. Pripravimo se za Dan mladosti 25. maj praznuje letos in v bodoče vse naša mladina in vsi jugoslovanski narodi kot »Dan mladosti«. Proslava tega praznika naj bo po vsebini revija aktivnosti in uspehov mladind na področju telesne kulture, prosvete, umetnosti in tehnične vzgoje. Pri organizaciji in izvedbi proslave ter prireditev v tem okviru sodelujejo vsi državljani, v prvi vrsti seveda mladina in organizacije, ki zbirajta mladino. Zaradi obšir-nosti in raznovrstnosti programa se bodo prireditve vrstile več dni. Glavno slavje pa naj bi bilo 25. maja, na Dan mladosti. Okrajni pripravljalni odbor jena seji sestavil okvirni program, iz katerega naj bi občinski pripravljalni odbori sestavili podrobni program za vse dneve od 19. do 25. maja. Pri tem pa ni treba gledati na kvaliteto programa, pač pa na množično sodelovanje, tako da v preigram praznovanja vključimo vse organizacije, vsako vas in kar največ mladine. Celo vrsto manifestacij in večjih prireditev, ki jih imajo društva in organizacije v programu med letom, naj se časovno vskladijo s 25. majem (Mladinski dan v obči- ni, dan vajencev in gasilcev, pozdrav mladosti in slično). Posamezne organizacije naj vključijo v program poleg ostalega tudi razne telovadne nastope, tekmovanja strelcev, šahistov, atletov, gasilcev in slično, ki bodo postali kasneje tradicionalni. Ljudska tehnika lahko organizira modelarsko tekmovanje in razstavo svoje dejavnosti. Taborniki naj bi taborili v partizanskih krajih. Počitniška zveza in predvojaška vzgoja bi organizirali partizanske pohode, skupno s starimi borci. Istočasno lahko izvede Avto-moto društvo krožno vožnjo, obišče tabornike in spremlja partizanske pohode, ki bodo prispeli 24. maja v Kočevje. Bile naj bi še razne druge športne, kulturne prireditve, izleti, mladinske zabave itd. Dobro bi bilo organizirati tudi razstavo, ki bi nas seznanila z dejavnostjo posameznih društev in organizacij. Tem proslavam je treba dati tudi politični značaj: na primer reševanje mladinskih problemov (življenje mladine, vprašanje kmečke mladine itd.), množične in slavnostne sprejeme mladine v organizacijo, sprejem pionirjev v pionirsko organizacijo, sprejem in nagrajevanje zaslužnih mladincev in aktivistov pri oblastvenih organih, lahko pa tudi v podjetjih in ustanovah. Program proslave je treba izpolniti s štafeto mladosti (doslej Titova šafeta), lokalne štafete pase bodo potem priključile glavni štafeti. 25. maja naj bi bila svečana akademija v šeškovem domu, po končani akademiji pa rajanje ob tabornem ognju. eOpvicb ZVEZDA REPATICA Te dni opažamo na nebu nenavaden pojav, in sicer zvezdo z repom ali kot pravimo, na nebu se je pojavil komet. Komet 1956-H, kot so ga imenovali znanstveniki, so odkrili lansko jesen, pri nas pa aria ga prvič opazili konec aprila. Komet je sedaj lepo viden sprostim očesom v jasni noči. V Kočevju ga vidimo v večernih urah v smeri proti Stari cerkvi; viden bo še ves maj. Komet bo v tem času oddaljen od zemlje približno 50 milijonov kilometrov, kio. pa bo odda,-Ijenost dosegla 300 milijonov kitom etrov, bo komet viden samo še z daljnogledi. Kometi, ki jih je nešteto okoli sonca, sa sestavljeni iz podobnih tvarin kot naša zemlja. Največ je kamenja in železa. Med kamni je pomešan tudi led, ki se takrat, ko se komet približa soncu, začne taliti in iz »glave« kometa začnejo pod priltMkom sončne energije puhteti močni plini, ki sestavljajo rep kometa. Rep je večkrat dolg tudi milijon in več kilometrov. Kometi, kakršnega opažamo sedaj, se pojavljajo že skozi vso dobo. Včasih so ti nebesni pojavi po>-vzročali paniko med prebivalstvom. Ljudje so se bali, da bo konec sveta in nekateri so se celo iz strahu ubijali. Preroki pa so napovedovali slabe čase, predvsem novo vojno. Danes pričakujemo komet popolnoma mimo, mnogi pa se niti ne zmenijo za to posebnost na našem nebu. 1609 METROV VISOK NEBOTIČNIK Znameniti ameriški arhitekt Wright je naredil načrte za gigantsko stavbo — 1609 metrov visok nebotičnik. Stal bi naj v Chicagu in bi bil upravno poslopje zvezne države Illinois. V njem bi bilo dovolj prostora za 130.000 uradnikov, gradnja pa naj bi veljala 230 milijonov dolarjev'. Nebotičnik bi imel 528 nadstropij. Dvigala v njem bi bila na atomski pogan, njih zmogljivost pa bi bila tolikšna, da bi se v eni minuti povzpelo na vrh nebotičnika do dva tisoč ljudi. Na terasah na nebotičniku bi bilo dovolj prostora, da bi na njih v eni uri s helikopterji lahko pristalo do dvajset tisoč ljudi. "" ................ NAJBOLJ ZDRAVI LJUDJE Skupina zdravnikov je raziskovala zdravstveno stanje Bantu-čm-cev. Ti živijo v velikih pragozdovih v osrčju Afrike. Zdravniki so bili presenečeni nad svojimi dognanji. Ugotovili so, da so Bantu črnci najbolj zdravi ljudje na svetu. To je presenetljivo še posebno zato, ker je hrana teh ljudi za naše pojme preveč enostranska in celo nezdrava. Uživajo razne koreninice in zelišča, predvsem pa njihova prehrana trpi na pomanjkanju beljakovin in maščob, pa tudi nekaterih vitaminov. Kljub temu pa so telesno1 zelo lepo razviti in mnoge bolezni, ki so prava »šiba božja« v civiliziranem svetu, so njim skoraj popolnoma neznane. OBLEKA ZA ATOMSKO VOJNO V moskovskem inštitutu za atomska raziskovanja so izdelali zaščitno obleko, M varuje človeka v primeru eksplozije atomske bombe. Obleka je iz kovinskega zvona za glavo in tkanine, ki ji ne more do živega ne ogenj, ne radioaktivni žarki. V zvon je vdelan dihalni aparat, čistilec zraka in brezžični telefon. Zlatcporočenca med svojimi vnuki Zlatoporočenca v Slavskem lazu VLOGA KEMIJE V KMETIJSTVU Kot vse kaže, ho v prihodnjosti postala kemija zelo pomembna in too povzročila pravo revolucijo pri gojenju kulturnih rastlin. Na zadnjem kongresu biologov v ZDA so zbrani učenjaki videli med drugim domala dva in pol metra dolg žitni klas, ki so ga pridelali s pomočjo posebnih kemičnih preparatov. Prav tako so lahko občudovali cvet ogromne vrtnice, ki je meril v premeru 45 cm. Pri vsem tem pa je zanimivo, da se plodovi teh rastlin, ki so jih dobili na ta način, prav nič ne razlikujejo od plodov rastlin navadne velikosti, žito je sicer nekoliko slabše kakovosti, vendar pa so prepričani, da bodo lahko odpravili tudi to pomanjkljivost. V krogu svoje družine, znancev, prijateljev in predstavnikov oblasti sta v soboto 27. aprila praznovala 50-letnieo skupnega življenja Alojz Rauh in njegova žena Marija, doma iz Slavskega laza pri Fari. življenjska pot zakoncev je bila polna težav in borb za vsakdanji obstanek in vzgojo družine. Oče Alojz je okusil vse tegobe predvojnega življenja, trpel v strelskih jarkih v prvi svetovni vojni, borba za kruli pa ga je za več let gnala tudi preko »luže«, v Kanado. Po zlomu bivše Jugoslavije pa sta se zakonca z vso družino pridružila prvim simpatizerjem OF in ianalu natoi je Rauhova domačija v prijaznem Slavskem lazu ob Kolpi postala žarišče narodnoosvobodilnega gibanja. Sinovi in hčerke so postali organizatorji NOB, njihova domačija pa zbirališče partizanov. Partizanska mati Marija je skrbela, da so bili ranjenci in enote vedno preskrbljeni z živežem, cče Alojz pa je ustvarjal in vodil prve organe ljudske oblasti v Kostelski dolini. Za zasluge pri tem delil je bil izvoljen za prvega predsednika OLO Kočevje. Ganljivo je bilo srečanje slavljencev s starimi znanci-partizani. Del | istih, iti so se (neštetokrat okrepčali na Rauhovi domačiji, so tega dne od blizu in daleč prišli čestitat zlatoporočencema. Predstavnik oblasti in organizacij, med njimi tudi predsednik OLO tov. Pirnat, sekretar OK ZK tov. Klarič, tajnik OSS, predsednik občine in drugi, so jima izročili številna darila. Pionirji pa so jima čestitali in jima zaželeli še veliko let. Kljub visoki starosti sta zakonca še čila in dokaj zdrava, posebno še žena Marija in prepričani smo, d,a bosta v svobodni domovini preživela še veliko srečnih in zadovoljnih let. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a. Telef. 3-89. O ta Vri'jZok, 5 A-yKT#- j^LOVLIMglOjjp a NI č A TRANEK 6RATC0VK-' čevje št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana z gotovini. Rokopisi se ne vračajo. Tiska tiskarna »Urška« Kočevje SMRT STAREGA BORCA Po krajši bolezni je umri Leopold Prijatelj, doma iz Vinice pri Sodražici. Prijatelj je bil vseskozi v vrstah najboljših sinov domovine in je zaradi svojega prepričanja v življenju dosti pretrpel. Kot mnoge druge, je tudi njega v času stare Jugoslavije pognala beda v tujino. Dailj časa je bil v Kanadi. Zaradi naprednega dela pa je moral zapustiti Kanado in se je po osvoboditvi vrnil v domači kraj. Tudi v domačem kraju je bil aktiven član ZKJ. V zadnjem času je živel na Štajerskem. Težko je obolel in 2. maja je zaradi zavratne bolezni umri. Na njegaivi zadnji poti ga je spremilo veliko število ljudi iz Ribniške in Sodraške doline. Igrala je gasilska godba de Ribnice. KORISTEN TEČAJ V KLJUČAVNIČARSTVU že decembra 1956 se je pričel zdravstveni tečaj za tovarniške delavke v. Ključavničarstvu Kočevje. Organiziral ga je OO RK s pomočjo uprave. Mnogo deklet je redno posečalo vsa predavanja o biologiji, vzgoji za zakon, negi in prehrani dojenčka, prvi pomoči, gospodinjstvu in hranoslcivju. Uprava Ključa(vničansltva je iimedai veliko razumevanja za tečaj in je v svojih prostorih omogočila, da so lahko tudi kuhale. Marsičesa so se navadile. Ni bilo dneva, da ne bi v kuhinjo pogledala direktor in sekretar ter se zanimala, če kaj manjka. Hitro sta priskočila na pomoč, če so bile v finančnih težavah. Ta tovarna naj, bo za zgled vsem ostalim, ki premalo gledajo na splošno izobrazbo tovarniških ljudi. B. C. 40 VAGONOV KROMPIRJA SEGNILO Pri nas še vedno dosti grešimo zaradi nestrokovnega viskladišče-vanja raznih tržnih viškov. Zaradi tega se veliko blaga uniči. Posebno značilen _ primer je bil s krompirjem. Lauri smo imeli približno 500 vagonov tržnih viškov krompirja. Od te količine je bilo ca. 100 vagonov krompirja prodanega, približno 40 vagonov krompirja pa je segnilo ali drugače propadlo. Nujno bo treba misliti na silcse za shrambo krompirja. Napake so tudi pri odpremi blaga, ker je nepravilno ali pomanjkljivo odpremi jeno. PISMO IZ KANADE Sporočam vam, da prejemam točno List Novice, ki mi zelo ugajajo, ker so v njih vse novice iz naših krajev, fci so mi še vsi poznani, posebno naša Ribniška dolina, čeprav je nisem že dolgo let videl. Ravno včeraj sem dal Novice mojemu bratu, da jih je prebral, a on mi je dal takoj dolar, da jih še zanj naročim. Tudi moj prijatelj se naroča na Novice tako, da vam sporočam dva nova naročnika. Tu vam prilagam 2 dolarja za nova naročnika in ko jama boste poslali Novice, poleg naslova priobčite, do kdaj je list plačan. Prav lep pozdrav uredništvu in upravi od Joe Ilc, Gamet st. Catharines Ontario, Canada. P. s.: Prav lepa hvala g. Ilcu za nova naročnika in pozdrave. Tudi v bodoče se bomo trudili, da Vam bodo »Novice« všeč. Prepričani smo, da je še mnogo naših rojakov, ki ne vedo, da naš list izhaja in bi bili gotovo radi naši naročniki, če 'bi za list vedeli. Prosimo vas, sporočite nam njihove naslove in jim pošljemo list brezplačno na ogled. Sprejmite iskrene pozdrave. Uredništvo VELIKA ŠKODA ZARADI POZEBE Na Kmetijsko gozdarskem posestvu Kočevje imajo zaradi snega iri pozebe veliko škodo. Po približnih ocenitvah bo znašala skupna škoda na kmetijskih kulturah in sadnemu drevju nad 10 milijonov din. Na sadnih drevesih je škede približno 4,000.000 din, oljni repici ca. 3,500.000 din, detelji okrog 1,500.000 din, izpadu mleka (živina se je že pasila) do 500.000 din itd. Škoda je tudi v gozdovih. ZAČETKI PREMOGOKOPA V KOČEVJU V Kočevju so odkrili premog leta 3847. To je bilo takrat, ko so kopah temelje za steklarno. Večja eksploatacija rudnika pa se je začela šele takrat, ko je stekla železnica iz Ljubljane do Kočevja. Leta 1886 je prešel rudnik v last Trboveljske premogokepne družbe. Rudnik so opremili z elektrarno, ozkotirno progo, delavnicami itd. Za rudarje so zgradili veliko stanovanjsko kolonijo. Rudnik je dosegel višek proizvodnje 1927, ko je bilo v njem zaposleno 1200 delavcev, najtežje čase pa je rudnik preživljal v času hude gospodarske krize leta 1937, ko je zaposljeval samo 82 rudarjev. mjiimiib.w^iiih m,ii m nim—i win— P O v E S T Ni bilo težko .priti zdaj iz kloštra. Jurij Kozjak je prevari! svoje dozidan je pajdaše, rekoč, da so se mu vdali vsi v kloštru s to pogodbo, da oprostijo njega in ujete tovariše, ako se jim dovoli prostim oditi. Janičarjem bilo je prav. Celo, ko je glavar namenil se, daj hoče kristjane spremiti do gradu ni mu se nihče upiral, dasiravno se je to vsem več ko čudno zdelo. Veliko krdelo je hotelo iti z njim. To se ve, da se je Jurij temu upiral in nazadnje vzel le čisto majhno število s seboj. Vendar kmalu pride to krdelce v turški talbor naizaj in naznani, da jih je glavar zapustil in šel s kristjani v grad Kozjak. Jeza, M se je zavoljo tega vnela med Turki, iskazala se je v tem, da so zapahi! klo-šter. Kaj radi bi napadli grad, ali vedeli so, kako nevaren je Jurij Kozjak, zato se podvizajo za veliko vojsko. 99 že med potomai je Marko poslal dva hlapca naprej v grad, da ibi tam oznanila veselo novico. Peter bil je že tačas iz krške jame v grad prišel. Ko bi z vedrega treščilo vanj, ne bi se bil bolj prestrašil, kakor ga je prestrašilo naznanilo, da je vsa njegova hudobija poznana. Ker ista hlapca poročila, da je nekaj veleval Marko, da je pozabljeno, tega Peter ni več slišal, kajti izginil je. V gradu veselja ni bilo ne konca ne kraja, ko se je razširila vesela vest, zlasti med starejšimi hlapci. Ko se je vise veselilo in kričalo v gradu, •vidč novega gospodarja v turški obleki, manjkalo je Petra. Zastonj je stari Marko, ves solzen od samega veselja, za njim povpraševal, zastonj so družina ves grad pretaknili. Petra ni bilo. Tudi cigana ni biio videti.