f Novičar iz slovanskih krajev. Iz Zagreba se 30. p. m. v ;,Triester Zeitung" piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti ? ki je naprodaj, in ga naroda izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernja, ker se boj/, da bi se na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kte-rih se tolikanj bolj boje, ker je v več krajih Horvaš-kiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za izdelek Oon) V^J* kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozerle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvejniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V* Vojvodini ste duhovsina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo , če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive". Iz Ceskiga se bere v novicah D u n a j s k e kmetijske dru ž b e, da je v nekterih krajih Sumave (veliciga ceskiga gojzda) letaš toliko gob in tudi jedljivih glibanj Lgobanj ali jurčkov , Herrenpilze) , da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „ve-iko gob, veliko nadlog", žalibog! poterdil. Iz Sleskiga piše zastran slovanski ga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp.", kte-riga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Sles-kim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost per-votniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važni mi besedami: „Kakor slišimo, po-terdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po njih v vsih. razglasih in pri vradijah tako ravnati". Iz Tersta se bere v „Triest. ZeitA da je veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star 6 gold. velja; tudi v Ban a tu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, velja zdaj ena ki bij a pšenice 16 gold. in pol slabiga denarja, tedaj le malo manj kot na Angleškim. Iz tega se vidi, da je kruh na Au-strianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko ponižala, ker imamo v Terst veliko žita iz černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam naKrajnskim, Koroškim, Stajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, tako da navadna vožnina iz Tersta v Ljubljano namest 30 kraje, sedaj 1 gold. in 6 kraje, velja, kar je lahko zapopasti iz tega, da od tistiga časa, kar je železnica iz Celja v Ljubljano izdelana, ne vozijo več ne Stajarci ne Horvatje k nam. Iz Krasa blizo Tersta 20. Mm. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala , pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati , za tega voljo je še zdaj večina zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar ga je, ne more zavolj mokrote in premalo gorkote zre-jati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala; čeravno je m veliko bilo, smo jo pa po visoki ceni prodajali, tako da že zdavnej ne tako. Jez sim jo po 1 gold. 10 kr. prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (zida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in brez vina nam bi ne bilo mogoče tukaj živeti, zlasti pa o veliki suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim še ena druga nesreča čez reveže, namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in rauzeg spivajo. — Xp. Iz Celja. (Dalje.) Pri porotni obravnavi, pri kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pre-tresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavila ; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njeni ljubezni do Augusta L. nasproti, le to ji ni bilo prav, da A. L. ni hotel v hišo priti; — tudi je rekla, da ona ni rajnei oslajene vode dala; — iz apoteke g. Ban-kalari-a v Mariboru je na povelje rajnee le fosforoviga testa za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arse-nika) domu prinesla. Za ložeji presojo : ali je Ana Aleksander rajnei zavdala ali ne ? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmi vred, ki so v poroti na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in ga je želela za moža; — mati Wurcel pa je bila — tako se je pri prediskavi govorilo — zoper to ženitev, zato ji je moglo prav biti, ako bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je pa v poroti rekla, da je bila rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stoji v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno imenovana dekla Krois je pa v poroti rekla, da se ji je to le zdelo, ker je rajnca osla-jeuo vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana , poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan , ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane strupe zapisuje, pove, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. 4) Gospa Dorotea K. je že v predpreiskavi obstala, da je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje rednice pri nadzdravniku De k., v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek.. pa je rekel, da to ni res. 5) AIoj-zia Kaban je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnee vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnee preklical in višji c. k. sodii na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da bi se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi.) i — 209 - - 210 - Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogu! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim , da je bil 3. dan tega mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Pa u-1 i č, obdolžena goljufije, enoglasno ne d o lž na spoznana C—. Iz Fraukeimske okolice na Stajarskem. Te dni sim cul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo repo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plevami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobi, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to delo tudi ponovi. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verze, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je potegnul za svoje slive 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo (ruda! Zato hvala Bogu! da se tudi pri nas okoli in okoli sliši, da se bodo otroci v šoli tudi sadjoreje učiii. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev meni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na po-boljšek šolskih dohodkov še boje niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom ; šolskih pripravnikov pak je malo!! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje ima svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. 1% Slovenskih krajev? kjer ajdo sejejo, se vun-der vesela novica sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla, Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo , ktero so g. knezoškolf peli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva ba^-ron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica, po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčijska zbornica je predlog kmetijske družbe : naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za viksi dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila , da naj se sklene ž njo o ti zadevi, ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo 9 kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam všeč, zato ker vsak lože od konca tedna od doma gre, kakor zadnje dni, in ker ne bo treba kramarjem po 14 dni v Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto za-stran prodajavnic (jat) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva (o sv. Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Ter-pinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleški ga domu in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje prav dobro biti. Ce to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in ž i vino z dr a vn iške šole v Ljubljani je bil v pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in 6 kmetovavcov) , da se za to leto ne more nobeden več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Stajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbor- nikov vnovič za p os a me sne oddelke mestnih opravil posebni sveto vavci; tudi namestnika ž upa novi ga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar boij znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati.