ALEŠ BERGER, DADAIZEM,               ga namena, koncepta in izhodišča edi-
NADREALIZEM                                        cije,   v   kateri   je   izšla,   v   ospredju
poglede na literaturo oz. literarni da-
Študija*   nas   seznanja   s   spoznanji     daizem in nadrealizem. Na druga umet-
evropske umetnostne in literarne vede     nostna področja posega redko, večino-
o vprašanjih dadaizma in nadrealizma,     ma le z naštevanjem,
hkrati pa zapolnjuje ogromno vrzel, saj         ^ Bergerjev pristop k nekaterim te-
takšnega pregleda še nismo imeli.             meljnim vprašanjem dadaizma in nad-
Knjižica je razdeljena na tri relativ-     realizma lahko na splošno rečemo, da
no samostojne enote: Dadaizem, Nad-     nj  dovolj  problemski.  Vse  preveč je
realizem, Dadaizem in nadrealizem pri      namreč  dokončnih   sodb   in  premalo
Slovencih, pri čemer so pri obeh avant-     utemeljevanja za ali proti. Prav tako
gardnih smereh v ospredju vprašanja     Berger ne odpira nekaterih zanimivih
o izvoru in pomenu obeh izrazov ter     problemov, ki se kažejo ob dadaistični
časovnem in prostorskem okviru. Raz-     jn nadrealistični dejavnosti, npr. ustvar-
voj  dadaizma in nadrealizma opisuje     jalnosti F. Picabije, M. Duchampa in
Berger kronološko in pri tem omenja     m. Raya, ki je na meji dadaizma in
najpomembnejše   avtorje  ter  njihovo      nadrealizma.   Včasih  pa  se  kaže  kot
dejavnost. Popolnoma razumljivo je, da     pravi eklekticizem stilov (posebej pri
ima Bergerjeva študija zaradi osnovne-      Duchampu). Na tem primeru bi se pokazala  (ne)razpoznavnost  obeh umet-
* Aleš   Berger,   Dadaizem.   Nadreali-      nostnih smeri,
zem. Literarni leksikon, štirinajsti zvezek.         \A*rrta u; u;i~ A„ur„   x„ u: r>
Državna  založba  Slovenije   1981.   Ureja         Morda bl bll° dobro' ce bl BerSer
uredniški odbor: Darko Dolinar... Glav-     analiziral pomen prve svetovne vojne
ni urednik Janko Kos. Edicijo zasnoval     pri oblikovanju dadaizma. Pač pa ome-
Anton Ocvirk. 85 str.                                     nja spodbude, ki so dale viden pečat
Književnost
970
dadaizmu: futurizem, ekspresionizem, kubizem.
Nadrealizem se zdi v Bergerjevi knjižici boljši del študije. To nas ne preseneča, saj je predstava o dadaizmu polna protislovij, predvsem pa manjka znanstvenih monografij. Prevladuje namreč mnenje, da o neresnih stvareh ni mogoče pisati resno, še manj znanstveno neoporečno ali vsaj objektivno. Tako lahko o dadaizmu beremo knjige, ki so jih napisali bivši dadaisti (H. Richter, R. Huelsenbeck,...), te pa nimajo veliko več kot zgolj dokumentarne  vrednosti.
Kot refleks takšnega stanja se pred nami pojavlja tudi Bergerjeva študija. Ze njen naslov nas opozarja še na nekaj: na to, da se Berger naslanja predvsem na spoznanja francoske literarne vede, ki poskuša pravilno razumeti da-daizem in nadrealizem tako, da ju preučuje v medsebojni povezanosti. S tem hoče izraziti tako sorodnosti kot tudi razlike. (Nemci npr. soočajo dadaizem nemalokrat z ekspresionizmom, kar je glede na razvitost gibanja popolnoma razumljivo.). To je v veliki meri uspelo tudi Bergerju s pričujočo študijo. Njena šibka točka je v tem, da je v njej premalo raziskovalne vneme, odpiranja novih zornih kotov in osvetljevanja še neznanih področij. To ji preprečuje, da bi bila več, kot je sedaj — namreč dobra informacija o dadaizmu in nadrealizmu.
971