ALEŠ BERGER, DADAIZEM, ga namena, koncepta in izhodišča edi- NADREALIZEM cije, v kateri je izšla, v ospredju poglede na literaturo oz. literarni da- Študija* nas seznanja s spoznanji daizem in nadrealizem. Na druga umet- evropske umetnostne in literarne vede nostna področja posega redko, večino- o vprašanjih dadaizma in nadrealizma, ma le z naštevanjem, hkrati pa zapolnjuje ogromno vrzel, saj ^ Bergerjev pristop k nekaterim te- takšnega pregleda še nismo imeli. meljnim vprašanjem dadaizma in nad- Knjižica je razdeljena na tri relativ- realizma lahko na splošno rečemo, da no samostojne enote: Dadaizem, Nad- nj dovolj problemski. Vse preveč je realizem, Dadaizem in nadrealizem pri namreč dokončnih sodb in premalo Slovencih, pri čemer so pri obeh avant- utemeljevanja za ali proti. Prav tako gardnih smereh v ospredju vprašanja Berger ne odpira nekaterih zanimivih o izvoru in pomenu obeh izrazov ter problemov, ki se kažejo ob dadaistični časovnem in prostorskem okviru. Raz- jn nadrealistični dejavnosti, npr. ustvar- voj dadaizma in nadrealizma opisuje jalnosti F. Picabije, M. Duchampa in Berger kronološko in pri tem omenja m. Raya, ki je na meji dadaizma in najpomembnejše avtorje ter njihovo nadrealizma. Včasih pa se kaže kot dejavnost. Popolnoma razumljivo je, da pravi eklekticizem stilov (posebej pri ima Bergerjeva študija zaradi osnovne- Duchampu). Na tem primeru bi se pokazala (ne)razpoznavnost obeh umet- * Aleš Berger, Dadaizem. Nadreali- nostnih smeri, zem. Literarni leksikon, štirinajsti zvezek. \A*rrta u; u;i~ A„ur„ x„ u: r> Državna založba Slovenije 1981. Ureja Morda bl bll° dobro' ce bl BerSer uredniški odbor: Darko Dolinar... Glav- analiziral pomen prve svetovne vojne ni urednik Janko Kos. Edicijo zasnoval pri oblikovanju dadaizma. Pač pa ome- Anton Ocvirk. 85 str. nja spodbude, ki so dale viden pečat Književnost 970 dadaizmu: futurizem, ekspresionizem, kubizem. Nadrealizem se zdi v Bergerjevi knjižici boljši del študije. To nas ne preseneča, saj je predstava o dadaizmu polna protislovij, predvsem pa manjka znanstvenih monografij. Prevladuje namreč mnenje, da o neresnih stvareh ni mogoče pisati resno, še manj znanstveno neoporečno ali vsaj objektivno. Tako lahko o dadaizmu beremo knjige, ki so jih napisali bivši dadaisti (H. Richter, R. Huelsenbeck,...), te pa nimajo veliko več kot zgolj dokumentarne vrednosti. Kot refleks takšnega stanja se pred nami pojavlja tudi Bergerjeva študija. Ze njen naslov nas opozarja še na nekaj: na to, da se Berger naslanja predvsem na spoznanja francoske literarne vede, ki poskuša pravilno razumeti da-daizem in nadrealizem tako, da ju preučuje v medsebojni povezanosti. S tem hoče izraziti tako sorodnosti kot tudi razlike. (Nemci npr. soočajo dadaizem nemalokrat z ekspresionizmom, kar je glede na razvitost gibanja popolnoma razumljivo.). To je v veliki meri uspelo tudi Bergerju s pričujočo študijo. Njena šibka točka je v tem, da je v njej premalo raziskovalne vneme, odpiranja novih zornih kotov in osvetljevanja še neznanih področij. To ji preprečuje, da bi bila več, kot je sedaj — namreč dobra informacija o dadaizmu in nadrealizmu. 971