štev. 23 — Leto VH. PTUJ, 4. junija 1954 Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za {jtujski okraj ifDiome K optAVA rroj. PResciutovA i •> telepon stcv t s«. tntovm ftACm pu numna baikl pookoznic* ptoj. stev «49-1 2oi Piijoli oMMisn oMK» > oDoovonn urednu viaii jeZi ■OTOnM« n nUlCAm - tiska MARIBOtSKA nSKAKNA UniA NAROCMmA leo D«. POtLFTKA UO DIH CnKTimiA I3S 0». Cena din 10. Zadn e dni po svetu Ptuj, 2. /linija. V pregledu mednarodnih političnih dogod. kov zadnjih dni zavzema goto- vo pomembno mento obisk pred- sednika Tita v Grčiji. Naš maršal je odpotoval v sosedno prijatelj- sko državo prejšnji ponedeljek; kakor je bilo ie dolgo ča.^a zna. no, po^-ebno po njegovem obisku v Turčiji. Nj dvoma, da ta obisk ne bo Velikega pomena samo za utrdi, tev ie obstoječih zavezniških odnosov med obem.a državama, temveč tudi zaradi nadaljevanja razgovorov, ki so se začeli v Turčiji in ki naj vojaško zave- zništvo treh držav tudi formalno vzpostavijo in utrdijo. S tem na Balkanu ne bo nastal nov polo. žaj, saj bo vojaška zveza le lo- gičen zaključek večletnega raz. voja prijateljskih in zavezniških odnosov treh držav na Balkanu, katerih interes je miren nada- ljnji razvoj narodov njihovih držav, cilj pa mednarodno spo- razumevanje in obramba pred morebitno napadalnostjo. Grčije in Jugoslavije, oziroma Grkov in Jugoislovanov pa ne vežejo v prijateljstvu samo skupni interesi, temveč tudi po- dobna zgodovina. V vseh dolgih stoletjih preteklosti med Grki in Jugoelovani nikdar ni prišlo do sporov ali celo do spopadov, nedavna zgodovina pa nas še celo povezuje po skupnem odpo. ru proti nacističnim In fašistič- nim okupatorjem, kf so hoteli prvj kot drugi uničiti ne samo svobodoljubnoist narodov obeh držav, temveč tudi njih fizično substanco. Glede na to je razurrdjivo, da so sprejeli predsednika Tita v Grčiji kot najbolj častnega go- sta, ki mu posveča vso pozornost poleg državnikov tudi vse ljud- stvo. V ženevi vse po starem v Ženevi tudi v petem tednu konference, po tolikih javnih in tajnih sejah, zaupnih sestankih, kosilih in večerjah niso dosegli še vsaj Za navadnega človeka, ki se ne bavi s politiko poklicno, nikakšnega vidnega uspeha. Ko so pred dobrim tednom politični opazovalci ugotavljali, da je pri. šla konferenca v kritično fazo, najbrž nihče nj predvideval, da se bo takšno stanje zavleklo to- liko časa, ker trenutno situacija ni nič ugodnejša, kakor je bila takrat. Ce se namreč diplomati po večtedenskem razpravljanju končno zedinijo, da bodo o tej ali drugi sivarj razpravljali na ta ali drugi način in posebej še, če je ta stvar le vzporedne važno- sti, potem to za navadnp smrtni- ke ne pomen} napredka, pa če- prav diplomati to imenujejo »ko- rak naprej« aH pa, da bo *uspeh končno le dosežen«. Glede nadaljnjega razvoja raz. govorov nekateri menijo, da bo Molotov, po svojem dvodnevnem obisku v Ma'Jcvi, mogoče le vne- sel v razprave kakšne nove n^o- mente, ali pa povzročil pri sv o. jih kolegih iz vzhodnih delegacij kakšne spremembe v njihovih stališčih. Vprašanje je, kakšne bodo te spremembe in kako jih bo sprejel Zahod. Začetek konca McChartyja Ko smo pred lednj poročali o vedno večjem vplivu ameriškega senatorja Mc Charivja v ameri- škem javnem življenju in o nje- govem vedno globlje segajočem delovanju proli vsem oblikam človekove svobode v ZDA, jih je bilo najbrž le malo, ki bi verjeli, da bo njegovega pohoda kmalu konec. Prvj odpor proti temii mračnemu senatorju, ki je videl v vsakem svobodoljubnem človeku že sovražnika države, so nudili ugledni /ovn/ delavci, ka- terim se je kmalu pridružila jav- nost in je prišlo do tega, da so začeli zbirati podpise za njegov odpoklic iz senata ZDA. Temu odporu se je končno pridružil še predsednik Eisenhower, ki je najprej prepovedal višjim držav- nim funkcionarjem dajati sena- torju kakršne koli podatke, nato pa ga še sam, čeprav ne popol- noma naravnost, temeljito napa. del in pozval ljudstvo na odpor proti takim in podobnim posku- som. Amerika je torej naila dovolj moči. da je omogočila nadaljnji razvoj svoje\'mnega mračnja- štva, ki s svobodo res nima aič Dražbeno upravljanje šolstva Dne 20. maja je okrajni odbor SZDL ptujskega okraja na svoji seji razpravljal o uvedbi družbe- nega upravljanja v šolstvo. I2 referata tov. Kranjčiča in disku- sije povzamemo nekatere glavne misli in ugotovitve. Izkušnje našega dosedanjega razvoja so prepričlj-.vo pokazale, da se važna vprašanja na vseh tistih r>odročjih, kjer je že uve- deno neposredno sodelovanje In odločanje ljudskih množic, re- šujejo mnogo uspešneje, hitreje in bolj življenjsko kot tam, kjer se taka praksa še ni uveljavila. Tega ni težko razumeti, saj družba ne more priti navzkriž s svojim: lastnimi interesi in stremljenji, zato je lahko razvoj resnično uspešen samo takrat, če ga usmerja družba v korist družbi. Najbolj oddaljeno od nepo- srednega vpliva ljudskih množic je vse doslej bilo šolstvo, za- radi česar so se tu birokratske tendence ukoreninile bolj kot na kateremkoli drugem področju. Na žalo&t je resnična ugotovitev, da je demašnje šolstvo manj povezano 2 družbenimi nalogami in stremljenji, kot je bilo za časa narodno-osvobodilnc borbe, če- prav je od takrat poteklo dobrih deset leL Z znanjem in nazori, ki Jih prinaša niladina iz šole. niso v celoti zadovoljni niti starš: niti delovni kolektivi, v katere se vključuje po končanem šolanju in celo sama šola ne. Tu je torej na vsak način neka^ narobe, kar bo treba popraviti in izpre- meniti. 2e dalj časa se diskutira, tako na množičnih in roditeljskih se- stankih, v podjetjih, pa tudi med prosvetnimi delavci, da so v našem šolstvu potrebne kore- nite reforme, ker se je žola preveč odtrgala od življenja. Reforme — kdo jih naj izvede? Velik del prosvetnih de- lavcev Je bil mnenja, da je to izključno njihova stvar in stvar staršev Prav gotovo bodo pro- svetni delavci in starši k rešitvi teh vprašanj mnogo doprinesli. Toda, ali niso prešibki za Co odgovorno nalogo? Prav gotovo so prešibki in morda preveč eno- stranski. Ne smemo pozabiti, da je osnovni interes prosvetnih delavcev vse preveč usmerjen v zgolj notranja šolska vpra- šanja : število učnih ur in pred- metov, obseg učne snovi, število šolskih nalog itd. Tudi strmlje- nja staršev so v odnosu do šolske vzgoje pogosto zelo ozka, saj je po navadi njihova edina želja svojemu otroku čim meh- keje postlati bodočnost. Samo na osnovi takih gledanj ni mogoče uspešno rešiti proble- ma šolstva. Pri tem mora imeti zadnjo in odločilno besedo tisti, ki je življenjsko zainteresiran na tem, da bo šola dala mlademu človeku to, kar potrebuje, da bo postal dober industrijski dela- vec, dober kmetovalec, dober inženir itd. — to je komuna, to je celotna družba. Pri tem nastane seveda vpra- šanje, kako praktično uveljaviti družbeno upravljanje v pro- svetnih In kulturno-umetniških ustanovah. Na noben način se ne sme poiskati formalna re- šitev. O tem bodo morali resno razpravljati zbori volivcev, pred- vsem pa bodo morali zbori vo- livcev v čim krajšem času izvo- liti šolske odbore, ki bodo te- meljito proučavali vsa vprašanja šolstva, predvsem vsebino vzgo- je in jih v soglasju s komano in celotno družbo tudi dejansko reševali. Preko šolskih svetov bodo prosvetni delavci za svoje delo odgovarjati komuni. Ta od- govornost (kajti komuna vse vidi in vse ve) bo iz naših šol odpravila tudj premnoge sub- jektivne napake prosvetnih de- lavcev (o teh je bilo v diskusiji mnogo govora), katerih upravni organi pogosto ne vidijo. Postavljajo se tudi vprašania, kdaj in kako voliti šolske od- bore, ko pa o tem ni še nič napi- sanega ? Koga voliti v odbor ? Cesa naj se šolski odbori naj. prej lotijo itd. ? Res je, da o volitvah še ni izdan noben pravilnik, toda ča- kati samo zaradi tega nedostatka bi bilo škodljivo. Če smo znali ugotoviti toliko pomanjkljivosti v našem šolstvu in če nam je jasno, da mora tu družba kar najodločneje poseči vmes, potejn ne smemo dolgo čakati. Zbori volivcev so upravičeni takoj izvoliti šolski odbor in mu na- ložiti naloge. Čira resnejši in socializmu predani državljani bodo izvoljeni v odbor, tem hi- treje in uspešnejše bodo kos neštetim nalogam. Ce bodo iz- voljeni ljudje dobrih kvalitet, se bodo prav kmalu znaili v delu, kajti naloga šolskih odbo- rov ne bo kampanjska, temveč vztrajna in dolgotrajna borba za tako šolo, ki bo vzgajala ljudi za življenje in delo, ljudi, ki bodo razumeli našo socialistično ureditev in ljubili svojo socia- listično domovino. Beseda orsanizacifam SociaHsticiie Z¥eze Na straneh Ptujskega teoti, tako mani- festativno povedali — j a za so- cializem, potem dejansko ni no- benega ugovora, zakaj tisti ljudje ne bi bili člani SZDL. To tudi dokazuje vrsta vaških orga- nizacij, ki je uspela vključiti v članstvo vse poštene volivce. Tako n. pr. Strajna 90,4 %, Ja- blovec 84 % (obč. odbor SZDL Podlehnik), Polenšak 92,7,%, Vi- dem 88,9% itd. Kaj razen nede- lavnosti in nezavzemanja va- ikih odborov brani, da bi tndi drugje dosegli isti procent, ali pa bi se mu vsaj približali? Kako lahko opraviči občinski odbor S7DL Lesikovec, da je za- jel v članstvo 11% volivcev, ko pa jih ima občina Podlehnik vključenih nad 60 %. Občinski odbor Lešje je v nekaterih va- ških odborih uspel dvigniti pre- cejšnje število članstva, toda še vse premalo za takšen delavski center. Lepo dela vaški odbor Hajdoše, Id je dvignil članstvo na 107 članov od lani, ko ta od- bor ni delal nič. Prihodnjič bomo pa z analizo posameznih odborov nadaljevali. 00 SZDL Ptuj Prvi uspeh Aerokluba Ptuj PTUJSKI OKRAJ IMA 23 NOVIH PADALCEV I Sobota, 29. in nedelja, 30. maja t. L. spadata med nepozabne dni zgodovine organizacije LMS Ptuj po zaslugi 3 neustrašnih deklet- mladink (Vera Cimerman, Roza Markeiič in Lizika Potočnik) ter 20 moških, večinoma mladincev (Ljubo Viher, Fredi Vajsbaher. Maks Zmavc, Vili Tomažič, Franc Segulin, Feliks Bager. Anton Cestnik, Karej Korpar, Franc Grams, Ivan Cucek, Zeljko Lju- beč, Stanko Breg, Franc Cebek, Ivan Vidovič, Jože Kolarič, Vla- do Anžel, Jože Habjanič, Ernest Perkovič, Cvijo Bunič in Franc Slamič) iz vseh predelov ptuj- skega okraja, ki so 29, maja t, L praktično preizkušali sposobnosti za padalsko službo s tem, da so prvič po teoretičnem tečaju ska- kali z letala PO-2 Aerokluba Žarko Majcen iz Maribora in tu- di dokazali sposobnost z uspešno opravljeno izkušnjo, nekateri iz- med njih pa so v nedeljo, 30. maja, vpričo nad 1.500 ljudi s po- novnimi sikoki s padalom doka- ziili, da je v ptujskem okraju mnogo obetajoči zarodek mladih ljudi, ki bo prispeval obrambni moči naše domovine častni delež, in ki bo dal delu Aerokluba Ptuj bogato vsebino in perspektivo. * V soboto, 29. maja Ll., je bil lep, sončni in miren majski dan. Ob robu velikega cvetočega travnika — letališča v Moška- njcih so s« postavila vozila. Pri vzletišču je bilo vse nared — po- lovica padalcev ptujskega padalskega tečaja, inštruktorji, odborniki Aerokluba Ptuj, pa- dala, mize za zlaganje padal nekaj klopi ter tudi ne- kaj mlajših in odraslih opazo- valcev, ki so pač sklepali, da se bo tukaj dogajalo nekaj zanimi- vega. Ni bilo treba dolgo čakati, da je priletelo dvokrilno letalo PO-2 iz Maribora, ki ga je pilo- tiral tov. Alojz Ganza. Z njim je (Nadaljevanje na 2. strani) Delavski svet pri PIT Volitve v delavski svet okrajne pošte Delovni kolektivi pošt, tele- fonov in telegrafov v Sloveniji so imeli 30. maja 1954 volitve v delavski svet podjetja in v delavske svete osnovnih enot Prvič v zgodovini PTT so lahko uslužbenci in delavci vo- lili svoje člane tudi v delavske svete okrajnih pošt in telefon- sko telegrafskih tehničnih sek- cij. Z uredbo o organizaciji, po- sloveinju in upravljanju jugo- slovanskih po.št, telefonov in telegrafov so ti bili dokončno uvrščeni med gospodarska pod- jetja. Pomemben korak v izva- janju uredbe v prakso, je bil izvedba volitev v delavske sve- te. Organ; samoupravljanja so pri direkcijah kot podjetjih, okrajnih poštah, TTT sekcijah, pri generalni direkciji kot or- ganu skupnosti JPTT pa samo upravni odbor. Doslej so bili delavski sveti pri podjetjih — direkcijah. Pri osnovnih enotah — okrajnih poštah itd. — je ob- stojal le upravni odbor 2 dolo- čenim programom, ki je imel le p>osvetovalno vlogo. Nova organizacija in uprav- ljanje JPTT je tesno povezana z decentralizacijo delokrogov in konpetenc na nižje organizacij- ske enote. Delavsko samouprav- ljanje bo tako omogočilo usluž- bencem in delavcem neposred- no spoznavanje in -iktivno so- delovanje prj ekonomski, pro- metn- in tehnični problematiki. PTT služba vr.ši prometno in javno fimkcijo po enotnih pred- pisih veljavnih za vso državo, zato ima tudi več stoi>enj orga- | nov samoupravljanja z nekoliko omejenim delokrogom navzdol, kar pri večini gospodarskih podjetij (razen pri železnici) ni primer, ker so podjetja zaklju- čena in popolnoma samostojna enota, delujoča več ali manj v strnjeni celoti. Nova uredba urejuje tudi od- nos PTT kolektiva do komune, sred: katere deluje in s katero mora bit: v tesni povezavi, slično kakor so urejeni odnosi drugih gospodarskih podjetij do , komune. PTT uslužbenci in delavci okraja Ptuj so izvolili enega člana v delavski svet podjetja ~ direkcije v Ljubljani :n 19 članov v delavski svet okrajne pošto Uslužbenci in delavci TTT nadzorstva so volili svoje člane v delavski svet TTT sek- cije in v delavski svet podjetja. Opravljene so bile dvojne volitve. Član-; kolektivov so se zavedali pomembnosti dogodka in se polnostevilno udeležili vo- litev. V delavski svet okrajne pošte je bilo izvoljenih šest žena, kar je z ozirom na število zaposle- nih žena v PTT premalo. Za- stopane so vse panoge službe in uslužbenci iz Haloz, Sloven- skih goric Ptujskega polja in Ptuja Na svojem prvem zase- danju bo delavski svet izvolil svoj izvršni organ, to je odbor okrajne pošte, ki bo štel se- dem članov. Naloge, k* stojijo pred novo- izvoljenimi organi samouprav- ljanja, so zelo odgovorne In važne, ker od pravilnega izva- janja snrememb in novosti, ki so predvidene, zavis-; tako go- spodarski uspeh osnovne enote enote in podjetja kakor tudi za- dovoljitev potreb koristnikov ^n skupnosti Sindikalna organiza- ciia PTT uslužbencev bo imela i •ned drugam predvsem nalogo, ia bo članstvu tolmačila nove predpise in sq>losne gospodarske uredbe ter tako dvigala gospo- darsko obzorje \-sem članom, da bodo lahko usTy='šno sodelovali v nor-ih organih samou'^"ri^v- lljanja. K. V. skupnega, in katerega vzpon bf Imel lahko nedogledne posledice. Francoski socialisti za EOS Na kongresu francoske socia- listične stranke je zmagalo stru. ia, ki zastopa stališče, da naj Francija ratificira pogodbo o Evropski obrambni skupnosti. Tej stranki je s podobnim skle- pom sledila tudi narodno.repu- bllkanska stranka. To dvoje pa ie prispevalo svoje, da bo raz. prava o ratifikaciji EOS prišla pred francoski parlament mnogo prej. kakor bi lo sicer in kakor to ieJijo aaaprotniki EOS. Vinogradniki, začnite škropiti vinsko trto! Vegetacija vinske trte je letos poznejša kot navadno, to pa zara- di hladnega vremena. Minuli topli dnevi so rast mladik po- spešili, da vidno rastejo. Tople noči, vlažni dnevi in bujna rast mladik, k,i so jako nežne, so naj- primernejši za okužbo listov in grozdičkov po peronospori. Da ne bi zamudili s prvim in naslednjimi škropljenji, je po trebno upoštevati navodila, ki jih daje Antiperonosporična služba preko radia vsaki dan. Poslušajte prenos bližnjega radia pri KZ in pri ostalih lastnikih in spKjročajte ta navodila svojim sosedom. Vsa kmetijska gospo- darstva, ki imajo vinograde, so zadolžena dajati ta navodila na- prej v okolico svojega teritorija. Ne podcenjujte te priložnosti. Po opažanjih se bodo prvi zna- ki peronospore pokazali od 6. junija naprej na vseh južnih in jutranjih legah vinograda. Na severnejših legah, vetrovnih pre- delih pa 2 do 3 dni pozneje. To merilo velja tudi za goste, moč- ne nasade, kj so višje speljani (polvisoka in visoka vzgojna oblika trsa). V vseh nasadih l>o potrebno končati prvo škropljenje do 8. ozir najpozneje 10. junija. Škro- piti je treba z l%modro galico z dodatkom 15 dkg Cosana (Ko- sanj ali 15 dkg sumporola ali sulikola ali 1 kg žveploapnsne brozge. Vsa navedena žveplena sredstva so za uničevanje oidija. Katerokoli navedenih sredstev lahko primešamo v razstopino modre galice in apna in močno poškropimo zlasti spodnjo stran lista in grozdič. Tako škropimo in žveplamo istočasno. Žvepla- nje z žveplom bo letos težje, ker odplavlja deževje žvepleni prah s trte Vse kaže. da bo letos mnogo peronospore in oidija fplesni) pa tud; »enenega črva in kiseljaka (v drugi generaciji). Vedite, da «e borimo uspešno proti peronosporj le z modro ga- lico proti oidiju le z žveplenimi sredstvi, proti gosenicam, črvom in kebrčkom pa le z arsenikovi- mi preparati (strupi) in z DDT pripravku Verjetno bo trta cvetela v hladno-vlažnih dneh junija. Ne. katere sorte se bodo verjetno osipale radi izostanka oploditve. Cim opazite, da se grozdički su- šijo brez jjoškodb, je možno da je to vsled okužbe z neko glivi- co, ki se zatira z zeleno galico (železno galico). Take nasade bo treba prihodnje leto poškropiti takoj po končani rezi trte s 30 do 409c zeleno galico. Sedaj Se bodo pokazala na sfKjdnji strani listov trte belo-si- va udrta mesta, ki so na gornji Stranj lista zelena. To ni pero- nospora, temveč je »trsna pršica« ali takcTvane »koze«. Z uporabo močnih žveplenih sred&tev oziro- ma z žvenlanjem Se ta pojav omeji. Mlade nasade je treba večkrat škropiti, kajti bližje zemlji se nahaja Ust trsa, tem hitreje in močneje bo okužen s trosi pe- ronospore. IZ 0RM02A Na zborih volivcev 26. maja t I. v vaseh Latmerk, Hajndl in Dralcšl je bila predvsem ob- ravnava predlogov za spremem- bo imen teh vasi. V smislu teh predlogov bi se naj ime Lit- merk umaknilo novemu imenu Gradin.^ak. kakor ta kraj ime- nuje ljudstvo, ime Ha>ndl pa novemu imenu Hostovec dočijn bi naj vas Drakil v sesta\'n Velike Nedelje nosila tc skup- no ime. Predlog ie v vseh treh pri- merih obveljaL Mestni Rdeči križ Ptuj se pripravlja na svojo prireditev Kakor vsako leto, priredi MORK Ptuj tudi letos, 4. julija, »Cvetlični dan« združen z dru- žabnim popoldnevom in velikim srečolovom. Tudi v letošnjem letu ima RK izvršiti važne naloge na zdrav- stveno-prosvetnem i>olju, mno- go pa doprines.ti tudi pri reše- vanju socialnih vprašanj, ki se vsakodnevno pojavljajo pri na- šem terenskem delu. Organiza- cija RK je že mnogo storila v pomoči starim, bolnim in one- moglim, prav tako pa posvetila vso skrb za slabotne in socialno šibke otroke, katerim je nudila brezplačno okrevanje v obmor- skih okrevališčih. Tudi v le- tošnjem letu si je zadal ptujski Rdeči križ nalogo, poslati čim več socialno šibkih in slabotnih otrok na okrevanje pomagati pa tudi starostno onemoglim in tako izvršiti človekoljubno delo. ki je najfefnejp verano z vzpostav- ljanjem človeških, socialističnih odnosov med ljudmi kar je važna naloga Prepričani smo, da bodo v*i Ptujčani in Ptujčanke ter okoli- čani Ptuja podprli letošnjo pri- reditev Rdečega križa v Ptuju s svojim vsestranskim sodelo- vanjem, v?e množične organi- zacije in društva pa prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih prire- ditev, temveč, da sodelujejo z RK in Se s svojim članstvom udelpže nrireditev PK Phij AK. Stran 2 Ptuj. 4. junija 1954 Ptujski okrai fina 23 novih padalcev (Nadaljevanje s 1. strani^ priletel tudi, inštruktor tov. Lt skovšek. Letalo se je postavilo na vzletišč^. Po kratkem pKisve- tovanju s pilotom in instrukto ienid ter padalci je bilo.vse Po- pravljeno za začetek izpita — prvih sJcokov s padali na avto- matsko odpiranje. ★ Dvokrilno letalo PO-2 s prvim padalcern-instruktorjem Stankom Podvinškom iz Maribora se je počasi vzpenjalo. Inštruktor tov. Leskošek je pripravljal sledeča padalca. Obleka, padala, puls ... Vse je treba preveriti. Letalo se je bližalo višini 900 m. Vse oči so bile uprte v nebo. Pilot je u- gasnil motor. Kmalu bo ... Vsi so nestrpno čakali trenuteik, ko bo skočil prvi padalec za »ko- rajžo« ostalim. V višino ni bilo mogoče videti padalca,, ko s« je iz sedeža splazil na levo krilo. V par sekundah je odskočil pr- vi padalec. Padalo se je pravilno odprlo in se pravilno bližalo zemlji. Tov. Podvinšek je opra- vil svojo nalogo. Drugi je bil tov. Ljubo Viher. Postaven in težak možakar se je oprtan z dvema padaloma domenil za skok brez avtomat- skega odpiranja glede na iz- kušnje iz predvojnega zrako- plovstva. Premalo mesta je bilo zanj in padali v avionskem sede- žu. Avion se je čez dobrih 10 minut povzpel na zaželjeno vi- šino. Več sekund je drselo le- taJo z ugaslim motorjem po višini 900 m in v tem času se je tov. Viher pripravil za odskok ter skočil. Ker ga je neslo na rob letališča v smeri hiš, je raz- pel še pomožno padalo s peto- krako zvezdo in s tem preprečil, da ga ni odneslo dalje kot do ] Vrbnjakovega vrta. V hipu je bilo okrog njega več domačih opazovalcev. Vrnil se je na vzletišče in raportiral inštruk- torju. Nato pa so sledili: Fredi Vajsbaher, Maks Zmavc, Lizika Potočnik, Vili Tomažič in drugi. Lizika Potočnik iz Obr«ia.^8e. je nasmejanega obraza priprav- ljala na prvi skok. Pred in po tem je bila deležna posebne pozornosti gledalcev, saj je bila dopoldne med dečki edina de- klica — padalka. Pravilno oble- čena, oprtana z dvem-i padaloma je bila hitro v avionu. Pozorno je poslušala zadnja navodila inštruktorja ter končno ob vzletu pomahala nazaj v pozdrav. Med vzpenjcinjem letala na višino 900 metrov je imela pri- liko opazovali prvič v življenju iz take perspektive barvitost pokrajine, kar si je vedno tako želela. Hitro je bila na cilju. Letalo z ugaslim motorjem ni dolgo letelo. Lizika je bila hitro na krilu, pogledala v globino, nato še pilota, pokimala, da ra- zume njegov znak za odskok in skočila... Padalo se ji je hitro in pravilno odprlo in pa- dalka Lizika se je lepo, v pra- vilni drži, po kratkem nihanju, spuščala na sredino letališča ter končno srečno puistala na na- ravni preprogi — med cvetečimi marjeticami, kjer jo je že ča- kala skupina tovarišev — pa- dalcev. Hitro je bilo pospravlje- no padalo in vesela ter mirna padalka Lizika je odhitela na raport enako kot moški: »Pa- dalka Lizika opravila prvi skok s padalom!« Tako se je ta dan letalo PO-2 dvignilo 2.1_krat v višino 850 do 900 ra in z njim mladi ptujski padalci, ki so vsi z uspehom in brez neprijetnosti končali izpit. Popoldne je prile* tel iz Ljubljane še sekretar Letalske zveze Slovenije tov. Zdravko Mokole z letalom Ma- tajur, ki je izdelano v Sloveniji. Prisrčno je pozdravil vse pa- dalce ter bil navdušen nad novim uspehom ptujske mla- dine. S tem letalom je letela nato večina odbornikov Aeio- kluba Ptuj po nekaj minut. Doživetja vseh padalcev so dokaj zanimiva in ni čudno, če morajo dan za dnem vsi padalci svojim prijateljem in znancem razlagati svoje vtise in spomine na prvi skok. Zanimanje za padalske tečaje raste in vedno več mladih ljudi je navdušenih za let z avlonom in za odskoJ? s F>adalom. Aeroklub Ptuj je ns to pripravljen in bo storil vse da bo želja mladine tud izpolnjena... V nedeljo, 30. maja 1, 1., do- poldne je gledalo nad 1500 mlajših in odraslih ljudi iz vseh strani okraja nekaj poletov dvokrilnega PO-2 iz Maribora, ki ga je vodil sekretar Aero- kluba Žarko Majcen iz Mari- bora tov. Klrivanek, nekaj akro- bacij jadralnega letala in ne- kaj posrečenih skokov padal- cev tov. Koiariča. Lizike Potoč- nik, Lesko\Ska, Vajsbahcrja in Žmavca, kar je bilo namenjeno propagand: za vključevanje v Aeroklub Ptuj in njegove sek- cije, ni pa dosegalo programa aeromitinga, ki mora nuditi ljudstvu mr>ogo več in ni dvo- ma, da se bo Aeroklub Ptuj po- trudil, da bo prej aH slej prišlo do takega mitinga na domačem letališču. Zbranim jiadalcem je na kon- cu prireditve zaželel mnogo uspehov v njihovem napredo- vanju in širjenju vrste padal- cev v ptujiskem okraju selcre- tar OK ZKS tov. Jože Tramšek ter jim je obenem čestital, da so prve skoke tako uspešno opravili. Končno je podčrtal svoje prepričanje, da bo Aero- klub Ptuj opravil svojo častno nalogo, ki jo je prevzel glede vzgoje mladih ljudi za padalsko službo, jadralstvo in motorno letalstvo. V J. Padalec tov. Bajjar je pripravljen Troje deklet se je pridružilo pogumnim mladincem-padaicem Pozor pred sovražniki vinske trte v predelu Haloz Institut za vinarstvo v Ma- riboru je pred nedavnim ugoto- v\l po svojih strokovnjakih v haloških vinogradih, da so se v precejšnji meri razmnožile gosenice (mali pujsek) in pro- cris ampclophaga (slovensko ime ni znano). Prve gosenice so velike, ze- lene, gole in imajo repek oblike trna, druge gosenice pa so ma- le, močno kosmate, na gornji strani rjave, spodaj pa svet- lejše. Obe vrsti gosenic napa- data mladike trte. zadnje pa niipadajo celo mladike samo- rodnico. Posledice škodovanja teh go- f,enic so že vidne. Nekateri trsi so popolnoma oguljeni, kakor da bi jih obralo koze. Ni izklju- čeno, da se bodo te gosenice razmnožile in postale rosno ne- varno našim vinogradom. Te Škodljivce je možno uni- čevati z vsemi preparati Čistopasemske male živali na razstavi v Piuju Društvo gojitcJjev malih či' stopasemskih živali v Ptuju pri- redi v času od 6. junija do vključno 13. junija t. 1. svojo drugo veliko razstavo na vrtu gostilne "Pri Rojdki«. Člani druAtva žele iia tej raz- stavi pokazati plod svojega de- la ter seznaniti ljudstvo s smo- trno rejo malih flstopasemskih živali, kot perutnine, golobov, kuncev, pr'znanih pasem ovac (merino, solčavske :n drugih rentabilnih vrst, l«ikor tudi sanskc kaze). Odbor in članstvo si prizade- vata razširiti rejo malih živali in sta bili v preteklem letu ustanovljeni dve podružnic; — v Ormožu in Tmičah. 2elja pa je, da bi jih ustanovili še več in da bi s tem dosegli postav- ljeni cilj smotrne reje v nMlem gospodarstvu. V tem pogledu b; se dalo mnogo stioriti, če bi naša pri- znana štajerska kokoš, pliinut- roks, rodajlend. leghorn aH dru- ge gasixxiamostne [»^isme za- vzele mesto do sedaj rej ene p>e- rutnine. Ce pomislimo, da znese navadna ncpasemska kokoš, l:i gospodar; še večji del po naših dvoriščih, letno samo okrog 100 jajc in še to le v toiplejljn ča- .''u, nam }>ostane jasno, da mo- ramo temu napraviti konec ter razširiti gospodarstvejic pHisme, Ici dajejo jajCri tudi v zim.skem čkih mesecih doseže looriKt tudi iz koee, ki jo lahko dobro vnovči. Obiščite vsi razstavo, ker vp.s bo seznanila s smotrno rejo malih či.'5lopasemskrh živali, po- sebno pa omogočite to mladir,:. ki jo sicer prikrajilate za lepo doživetje. Razst^^va je odprta vsak dan od 7. do 18. ure. III Z PTUJ Pri OLO Ptuj bo fonnirana arondacijska komisija, ki bo iz- vajala arodacije zemljišč sploš- nega ljudskega premoženja, ki so dodeljena kmetijskim gospo- daretvom in drugim gospodar- skim organizacijam, ter bo pri pripravah arondacij strokovno pomagala kmetijskim gospodar- stvom z razkosanimi zemljišči. V ponedeljek, 31. maja t. L, je bilo v Ptuju v dvorani OZZ po.svetovanje predsednikov živi- norejskih odsekov KZ in za- stopnikov kmetijskih gospodar- stev v zvezi s problemi naše ži- vinoreje, travnlštva, plemenja- kov, o čemer je navzočim govo- ril tov. Molan Vinko, po posve- tovanju pa je predaval še živi- nozdravnik in upravnik ptujske veterinarske bolnice tov. Vilko .Tedlička. V koiist pospeševanja in iz- boljševanja naše živinoreje so prevzeli važne naloge štiri no- voizvoljeni medzadružni sektor- ski odljori. Sklenjeno je tudi bilo, da bosta ustanovljeni ose- menjevalni postaji v GoriSnicl in Cirkovcih. ★ Vajenci kovinske stroke v obrti iz ptujskega okraja bodo odhajali na 3-mcscčno Šolanje v vajensko Solo zg razne stroke II. v Maribor, kamor bodo pri- hajali na šolanje tudi vajenci iste stioke iz okraiev Maribor- okolica. Ljutomer, Murska So- bota, Slovenj Gradec in Šo- štanj, V ptujsko vajensko šolo za leimo stroko pa bodo prihajali na 3-mesečno šolanje vajenci iz lesne stroke iz okrajev Celje- okolica, Kr^o, Šoštanj, Trbov- lje, Ljubi jana-okolica. S pričetkom šolskega leta in54/55 pa bo odprt, pri V5jon- ski šoli 7-3 razne stroke II. v Celju tudi oddelek za vajence- fotografe. l25 Cirlculan Na pobudo upravitelja šole v Cirkulanah tov. Pucka se je v Cirkulanah začelo razpravljati o potrebi popravljanja šolskega poslopja, ki mu vojna ni pri- zanesla, in za popravilo katere- ga bodo potrebna precejšnja sredstva. Občinslci ljudski odbor je prav tako uvidel nujnost ix>pra- vnl ter sklenil zadevo predložiti v razpravo zboru volivcev, da bi prišlo do sklepa o samopri- spevku v ta namen. Toda stvar se je zataloiila na udeležbi na zboru, ki mora biti nadpolovična, da bi zbor lahko sprejel obvezne sklepe. V ta na- men so začeli vaški odbori SZDL kampanjo in naleteli pri tem na vrsto pon^islekov, češ da se pripravlja gradnja gasil- skega doma že nekaj let, pa se stvar še ni nikamor premak- nila. Res, dosedanje skupno delo v Cirkulanah še ni rodilo vidnih sadov, saj se je začela gradnja žage, pa ni bila dokončana, gra- dili so zadružni dom, pa obst.aU pri temeljih. Vse to seveda ne deluje spodbudno, toda vztra- jati v nevztrajnosti ni koristno in če v i>ogledu obnove šolskega poslopja ne bo več agilnosti, ne bo prav tako ruč storjeno. Ob vsej zadeva je treba še povedati, da so volivci za to, da bi se kaj zgradilo ali popravilo, le vaški odbori kot organizatorji bi naj pokazali vec vztrajnosti in požrtvovalnosti pri resševanju vprašanj kom\malnega gospo- darstva, s Čimer bi še redili drugo važno vprašanje razsi- I ritve vrst člaristva SZDL, pri čemer je najboljša agitacija uspešno delo. Iz središča v Središču ijnamo zadnje ča- se nmogo prireditev. Dvorana telovadnega društva je zasede- na vsako nedeljo. Kljub temu Pa se vse pripravlja na veliki zlet telovadnih društev Parti- jana iz ptujskega okraja, ki bo v nedeljo 6. junija t. L Za zletnem programu so pred- poldne tekmovanja v lahki atle- tiki in odbojki ter skušnje vseh, ki bodo nastopili na popoldan- skem velilcem nastopu. ★ Za urbanistično ureditev trga v Središču je med občani veli- ko zanimanje. Številni med nji- mi so že izrazili pripravljenost s prostovoljnim in brezplačnim delom pomagati osebno in z vprego pri delih, ki bodo pOK- polnoma spremenila zunanji videz na prostoru pred »sredi- škim magistratom«, kakor so občinsko zgradbo nazivali v preteklosti ter pred in okrog kapele. Med občani je prav ta- ko česrto v r^pravi stanje okrog te srednjeveške zgradbe, ki je menda prišteta med kul- tv.rno-zgodo\ineke spomenike, pa Zavod za zaščito to\'Tstnih objektov v Ljubljani ne kaže zanjo nikakšnega zanimanja. Tako bi \'saj lahko sklepali iz dejstva, da na tozadevne do- pise vaškega odbora SZJDL, ki je sklenil spraviti zadevo z mrtve točke, splcrfi ne odgo- varja. Ali bo oljarna v Središču res prenehala obratovati? Tako [ vprašanje se cesto postavlja, odkiar se je zvedelo, da bo ljub- ljanska centrala središki obrat opustila, čes, da je preveč od- daljen. S tem bi prišlo na dnevni red ponovno vprašanje zaposlitve nekaj ljudi, Id bi drugje le s težavo našli zapo- slitev. Toda, ali ne bi bilo mo- goče nadaljevati z delom, ker je surovki dovolj, obrat pa po- treben ic manjše reparature, kot samostojno podjetje ali v okrilju kmetijske Mdruge'' IZ GRAJENE Občinski odbor Grajene jc sklenil na seji 18. maja t. 1., da s« ukine ^ 31. majem t. 1. po- slovanje mesnice v Grajeni glede na slabe perspektive, da bi od nje skupnost imela kori- sti zlasti ob težavah s poslo- vodiem POŽAR V ZLATOLICJC V sredo, 2. junija t. 1. popol- dne se je vsied poškodovane.ea dimnika vnela stanovanjska hiša posestnicc Terezije Gojčič, hišna štev. 105 v Zlatoličju. S pomočjo sosedov je bilo rešeno pohištvo in go.spodarsko orodje, gasilski tanki pa .so ogenj končno za.- dušili. ! 17. HUMA Ivan Fckonja iz Huma i^t. 65, občina Ormož je bil rapoo-len nekaj časa na občini Starše kot blagajnik. Toda njegovo poslo- vanje ni bilo čisto v redu ker je kontrola ugotovila, da si je pri- lastil od denarja, ki ga je pobral od kmetovalcev 7a davek 21.059 din. Okrajno sodišče ga je pred nedavnim raradi tega obsodilo na eno leto zapora in povračilo poneverjenega zneska. IZ MAKOL Za kino Makole (nabava kino projektorja) bo letos investira nih 1 miliion din. Za novo- otvorjeni rudnik č^ega pre- moga v Segi pri Makolah bo tud; porabljena večja vsota. Borimo se proti izkonšcanlu bolezenskega zavarovanio Splošno je znaino, da so izdatki za bolezensko zavarovanje ne- normalno visoki, saj je naše za- varovanje aajbolj šiiokogjudno na svetu, kar priznavajo tudi v inozemstvu. Stroški pa so visoki tudi zaradi tega, ker socialno za_ varovanje nekateri zavarovanci kaj radi zlorabljajo. To se večkrat dogaja pri nekaterih kmečkih ljudeh, ki hodijo delat v tovarno ali v kakšne manjše . obrate v mestu. Zanimivi so izostanki od dela v obratih, kjer so zaposleni kmečki polproletarci. Kadar se začne kmetijska proizvodnja, zla_ sti pa sezonska, začnejo narašča- ti tudi izostanki in padati sto- rilnost dela. Značilno je, da v tem razdobju najbolj bolehajo tisti delavci, ki hodijo na delo s po- deželja. Ce to stvar pobliže proučimo, vidimo, da gre le v redkih primerih za težja obole- nja, ampak v glavnem le za lažja, tako da zavarovanci niso niti vezani na posteljo. Doma niti ni opaziti, da bolehajo, ker delajo na njivi kot vsak drugi. Sveži zrak in gibanje v prirodi jim tudi dobro pri j a. Tudi poču- tijo se dobro, saj imajo delo dvakrat plačano. V tovarni nič ne delajo, a so vseeno plačani, doma pa so istočasno opravili delo, Za katero ni treba najeti koga drugega in ga plačati. Po- leg dveh plač pa imajo še po- sebno korist. Na račun socialne- ga zavarovanja je nastala cela »domača lekarna«. Ko so šli k zdravniku na socialno, so silno stokal: in se tožili, kako jih vse strašno boli. Tudi v resnici so zdelani in izčrpan:. V zadnjih dneh so še bolj kot prej oprav- ljali dvojno delo: v tovarni in doma. Zgodaj so vstajali in ga- rali na polju Ko so prišli v to- varno, ?o bili že utrujeni od de- la. Delo jim ne'gre prav od rok, zato morajo zanje drugi delavci bolj potegniti. Cez par dni že tako oslabijo, da postanejo 1 »zreli« za zdravniški pregled. Razumljivo je, da jih zdravnik prepozna za bolne in jim pred- piše bolniško. Doma se seveda takoj popravijo, ker opravljajo samo eno delo in jim ni treba vsak dan daleč hoditi. »Domača lekarna« jim večkrat dobro kori- sti. Vmes so zdravila, ki jih lah- ko brez recepta odstopijo enemu ali drugemu nezavarovanemu bolniku seveda proti dobremu plačilu. Vse jim gre tako lepo, kot da bi bilo namazano. Ker pridelajo doma precej živeža, jim ni treba dosti kupovati. Tu- di stanovanje jih posebej ne stane, saj :majo svojo hišo in jih ne vznemirjajo nobeni kvadratni metri in razne stanovanjske ka- tegorije. Medtem, ko se tem drobnim špekulantom nabirajo lepi de- narci, morajo zanje garati v to- varni ali kje drugje drugi delav- ci. Ce so uslužbeni v ustanovi, jim mora ustanova dati plačo en mesec, če pa so v podjetju, 'jih mora plačati podjetje za 7 dni. Ce pa so bclani dalj časa, pa plača socialno. V vseh primerih pa gre to plačilo na račun skup- nosti, zato je dolžnost vseh za- vednih državljanov, da se borijo proti takšnim nam.šljenim bol- nikom in izmikanju od dela na delovnem mestu, na drugi strani pa, da povečajo čim večjo po- zornost resnično bolnim zavaro- vancem, da bodo lahko z najmo- dernejšimi pripomočki čimprej ozdraveli Nov. zakon o social- nem zavarovanju, ki se snuje na široki in demokratični diskusiji bo vsekakor močno odpravil razne pomanjkljivosti bolezen- skega zavarovanja. I. R. Uspešno gostovanje KUD Kungota v Staršah v nedeljo, 30. maja t. 1., je v Staršah gostovalo KUD iz Kungote. Uprizorilo je veselo- igro Cvetka Golarja »Dve ne- vesti«. To delo je značilno po svojem pikrem humorju in je za amaterske odre dokaj pri- merno. Čeprav so pri igri sodelovali večinoma mladi igralci, je upri- zoritev v celoti uspela. To do- kazuje, da jc mlado društvo vestno na dolu. Od igralcev so se najbolj izkazali: Stanko To- polovcc v vlogi Miho, najbolj komične vloge in zahteva dokaj igralske rutine. Marija Žular v vlog; M'micc, Franc Intihar pa kot Nace. Obisk je bil tokrat zadovoljiv in kaže, da bo KUD Kungota tudi v bodoče v Staršah dobro došlo. i Dokaj laskava oa je kritika o [ gastovanju v Miklavžu in Lov- rencu. Na naročnikom: Opozarjamo naročnike, da le- tos ne bomo prilagali poštnih položnic /a plačilo naročnine, ker jih lahko dubijo na vsaki pošti, ali pa plačajo naročnino pri naši blasraini v Ptuju Pre- šernova 7, vsak dan eti obletnici mature po- vedali, da jim prav šolska praks« danes prj delu največ ko- risti. Celo neka strokovn-a revija v Angliji je pisala o na5i srednji kmetij.ski šoli in poudarila, da je praktično delo pod vodstvom strokovnjakov posebna oblika te šole. Na sestanku je govoril uprav- nik doma o življenju dijakov, starši pa so poleg drugega tudi naročili, naj šola čimbolj skrbi da se njihovi otroci ne bodo od- daljili od kmečkega življenja in od kmetijstva. Prav tako so star- ši odločno odklonili predlog di- jaškega sveta, naj bi posestvo izplačevalo dijakom nagrade za praktično delo in ne interantu kot del vzdrževalnine. I. R- Partizanski zlet v Ljubljani vabil 12. in 13. junija bo v Ljub- ljani III. republiški zlet Parti- zana Slovenije. Društva Partizan so sirom na- še domovine dosegla v letih po svoji ustanovitvi lep napred^. Ne samo, da raste iz dneva v dan število članov, temveč se neprestano dviga, budi kvalite- ta dela, saj naši telovadci do- segajo na republiških in zvez- nih tekmah vidne uspehe. Daness že lahko govorimo o bolj sistematičnem in bolj za- nimivem in zato tudi bolj uspešnem delu naših telovad- nih društev. Telovadne akade- mije, ki smo jih gledali, nam to jasno potrjujejo, saj so po- kazale lepe sadove dela dru- štev. Velika manifestacija telesnovzgojnega dela Pa bo re- publiški zlet društev Partizan, kjer bodo nastopila vsa telo- vadna dru.štva Slovenije. Zlet nam bo prikazal ne samo lepo- to telesnovzgojnega dela, tem- več bo z zletom vsem delovnim ljudem prikazano, da so telo- vadna društva Partizan organi- zacije, ki naj pomagajo ne sa- mo doraščajočemu človeku temveč slehernemu delovnemu človeku v težkih vsakdanjih naporih 6 tem, da razvijajo in krepijo njegove telesne in du- ševne s:le. Zato morajo dru- štva Partizan prodreti s svojim delom jx)vsod. kjer dela in ži- vi naš delovni človek. Na zlet vabimo ne samo vse pripadnike telovadnih društev, temveč tudi vse ostale, ki se zanimajo za telesnovzgojno de- lo, vabimo vse starše nastopa- joče mladine, da se prepričajo o lepoti in vrednosti našega de- la. Prijave sprejema in istočas- no daje točne informacije tov. Jurij Zadravec, dežnikar, član Partizana iPtuj, Udeležite se v čim večjem š+evilu te lepe telovadne prire- ditve v Ljubljani. Javna nastopa učencev Glasbene šole bosta v ponedeljek, dne 7. junija, in v torek, dne 8, junija, ob 17.30 v šolski dvorani. Spored bodo izvajal: učenci odsekov za kla- vir, violino, violončelo in od- delka Za trobila. Sodeluje tudi šolski mladinski orkester in pi- halni sekstet. Spored obeh na- stopov je različen in pester, Vab-mo vse. ki jih zanima glasbeni napredek naše mladine. Ravnateljstvo Razpis ra srednjo Avto-prometno tehnično šolo v Zagrebu V šolskem letu 1954/55 bo sprejetih v 1. razred te šole več učencev iz Hrvatske, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Sola traja 4 leta, je v rangu srednje strokovne šole in daje zvanjmobilov, avtom^nteriala in pribora ter pri organih državne uprave za re- guliranje, kontrolo in sigurnost prometa. Pogoji za sprejem: 1. Končana osemletka ali nižja gimnazija. 2. Zdravstvena sposobnost za prometno službo in fizkulturo. 3. Starost od 15 do 18 let. Prošnjo (kolkovano s 30 din) je treba dostaviti šoli najpozne- je do 20. avgusta 1954. Prc^ji je treba priložiti: 1. Prijavnico za vpis. 2. Šolsko spričevalo osemlet- ke ali nižje gimnazije. 3. Zdravniško spričevalo o sposobnosti za prometno službo in fizkulturo. 4. Izpisek iz matične knjige. Šola ima tudi dijaški dom- intemat za učence, ki nimajo možnosti za privatno stanova- nje in hrano v Zagrebu. Meseč- na oskrbnina stane 4200 din. Za sprejem v internat je po- trebna posebna prošnja, ki jo je treba kolkovati z 30 din in poslati istočasno s prošnjo za sprejem v šolo. Prošnje kandidatov, ki bi ne bili morebiti sprejeti v šolo (preveč prijav ali neizpolnjen: pogoji), bodo vrnjene najpozne- je do 1. septembra t. 1., da bi se lahko vpisalri v kako drugo šolo. UPRAVA SOLE — Zagreb Kraljevičeva ul 24 telefon 25-791 V nedelio 13. fusiifci 1954 vePke konfske dirke ^«....Jšču pri Ptu u. Klub ?a konjski šport »Dr-ava« v Ptuju je tudi letos razvil ži- vahno delavnost — Poleg rednih treningov je že javno nastopil pri konjski leviji, ki jo je dne, 2. maja 1954, priredila Kobilarna Turnišče, dne 9. maja 1954 pa se je uspešno udejstvoval na konj- skih dirkah v Ljutomeru. V nedeljo dne 13. junija 1954, ob 2 uri popoldne pa prireja v svojem aranžmaju konjske dirke na Turnišču s pestrim sp>oredom. Poleg jahalnih galopskih točk bodo seveda tudi kasaške dirkal- ne, .preskakovanje prepon, kme- čke galopske dirke, kmečke vož- nje itd. K sodelovanju so vabljeni tudi zunanji konjski športniki in lju- bitelji, tako iz Maribora, Ljuto- mer.^, Radgone, Lenarta, Celja itd. Za uspešne tekmovalce bo klub pripravil lepe denarne na- grade v skupnem znesku okrog 130.000 din. Za organiziranje ta- ke lepe prireditve in z-^ kritje teh in vseh drugih režijskih stroškov so seveda potrebni tež- ki izdatki, naš konjski klub pa je še mlad in se bori še z eksi- stenčnimi finančnimi problemi. Zate vabi in prosi naklonjeno publiko ter ljubitelje konjereje in konjskega športa, da ga izvo- lijo podnret' ob tej prireditvi po svojih močeh in zlasti še s čim- številnejšo udeležbo Prav posebej pa so vabljeni kmečki konjerejci, ki imajo do- bre konje, da se prijavijo za nastop bodisi za enovprežne ali dvoprežne vožnje ali za jahanje. Rok za prijave najkasneje do 8. junij.i 1.1. pri tov. Ferdu Papstu na Okrajni zadružni zvezi v Ptu- ju, ali Pa pri tov Štefanu Tka čev na Turnišču. Klub z.1 konjski šport si je za- stavil v svoj delovni program nalogo, v svojo organizacijsko de- lavnost, čimbolj seznaniti kemčke konjerejce in zlasti mladino Dravskega polja Želeti pa je, da tudi tam naleti na odprt sprejem in dobrovoljen odziv. Na ..Giro dltalia" vodi Švicar Clerici v enaisti ekipi velike kole- sarske mednarodne dirke »Giro dTtalia. k: je bila dolga 230 ilometrov -.e ^ma^a' itplijan- <^ki tekmovalec Glaneschi v Jasu 7-04 10 UT Svetovni prvak Coppi ie prispe! na cill 1:02 min nozneie in se je plasiral na pete mesto medtem ko je bil Švi- car Kob osmi 13 sekund za Coppijem Švicar Clerici le ob- držal prvo mesto v splošnem nlasmaju čeprav je orispel na cilj v te' etao' ieie 22 vsega 2:21 min izza zmagovalca ker ie imel že dotle^ 30 minut pred >mer in vlagometer Prostor mora biti za umetno vrljenje primemo vlažen in temen. .Jajca je treba presvetit- r posebno lučjo tn ugotoviti, če so oplojena Jajca naj bodo težka od 55 do 65 gra- mov in imeti morajo tud: ."'ri- niemo obliko. Jajca naj bodo veža in lupina nai bo gladka. Ko so jajca vložena v inku- oator. je najvažnejša naloga, da se temperatura nepreneho- i ma giblje od 37,5 do 39 stopinj toplote. Posebne naprave avto- matsko urejajo toploto Ce je j toplota presegla 39 stopinj, po- seben prekinjcvalec avtomat- sko izklopi električni tok Ko oade toplota zopet na 37.5 sto- pinj, elektriko ponovno vklju- či Delovanje teh naprav je treba skrbno nadzorovati in jih Po potrebi se posebej uravna- vati. Dežurati je treba skozi tri tedne noč in dan. Po dolo- j čenih navodilih je treba jajca j obračati in hladiti, proti koncu valjenja pa še posebej ovlažiti. Beljakovins v jajcih se pre- tvarja v živo stvar in po treh tednih inkubator oživi. Številni piščanci z glasnim čivkanjem naznanjajo, da ie bilo delo do- bro opravljeno m dežuranje ni bilo zaman. Na kmetijski šoh označijo na vsakem jajcu, katera kokoš ga je znesla. Ko se izvalijo Pi- ščanci, le ti-eba označiti tudi vsakega izmed njih. To opra- vijo tako, da pripnejo vsakemu piščancu pod levo perut majh- no evidenčn< številko. Sedaj se prične vzreja kjer čaka rejca prav tako mnogo natančnega in zanimivega dela Rudi liec Zo dobro voijo KOŠARA ZA SNUBCA '»Slišal sem, da se nameravaš oženiti in da si prosil Jero za reko.« »Res je.« »No, ali si dobil njeno roko?« »Roke ne, pač pa nogo. (Od- pravila ga je). RAHITIČEN AVTO ' Ivica: »Zakaj ima ta a\'to ko- lesa tako na .o'?« Janko: »Najbrž so premladega 7.ačeli učiti voziti,« RIBOLOV »Ali je prestopek loviti v tem potoku ribe?« »Prestopek? Ne. pač pa ču- dež!« SP.^NEC Jurčck zvečer noče zaspau. Zato mu očka pripoveduje na postelji pravljico Ko to traja že precej časa. pride mamica -ln vpraša: r-Ali že spi?« »Da, že dolgo,« odgovori Jur- ček. NATANČEN PETELIN Gost: »Petelin, ki sem ga .«?noč večerjal, mi je obležal v želodcu. Od tretje ure nisem mogel več spati.« Gostilničar: »Da. to je bfl nje- ffov čas Tudi nas je ta krvnih žilah in limfnih poteh raznese po orga- nizmu in dobimo raka tudi na drugih organih; govorimo o me- tastazah ali zasevkih. V takem primeru je kirurško zdravljenje že bolj problematično. Možno pa je tudi, da operater odstrani rakasto tkivo, vendar se po go- tovem času bolezen zopet po- novi. Zato tudi ne govorimo 1» operacijah o ozdravitvi temveč temveč le, da pri bolniku po tolikem in tolikem času ni pri- šlo do ponovitve. Pri rakastih procesih Še tako radikalna od- stranitev bolnega tkiva ni za- nesljiva, ker je še vedno mo- goče, da so ostali v kakšni tkivni špranji ali v okolišnih bezgavkah kakšni koščki novo- tvorjenega škodljivega tkiva. Sicer pa operater mnogokrat niti ne more in ne sme odstra- niti toliko novega tkiva, kolikor bi ga pravzaprav moral. Sodobno zdravljenje z obse- vanjem z rentgenskimi, radije- vimi m podobnimi žarki temelji na dejstvu, da ti žarki na sploš- no uničujejo tkiva. Zdravo tkivo je neprimerno bolj odporno kot bolno, ki pri obsevanju torej prej odpade. Zdravljenje z obsevanjem torej gre za tem, da žarki čim bolj poškodujejo oziroma uničijo rakasto tkivo, zdravega pa bistveno ne poško- dujejo. Velike važnosti je pravo doziranje žarkovja. Premočno obsevanje pa jma seveda tudi kvarne posledice, naj omenimo samo opekline, močno hujšanje ter teles.ni prop^ad. Ce ponovim glavne karakte- ristike rakastega obolenja: hitra, nezadržna ter razširjajoča se rast, ponovitev že navidezno zdravega primera, zasevki in po- škodovanje rednikovega orga- nizma v taki meri, da škodljiva novotvorba spravi boln.ka prej ali slej v grob, lahko zaključimo, da je zdravljenje izredno te- žavno in uspešno le v začetnih stadijih. Koser Valter MESTNI KINO PTIJ predvaja v juniju sledeče filme: od 4. do 7. junija avstrijski film »Irena v zadregi«; od 8 do 10. junija angleški film »Karavan«; od 11. do 14. junija amenšTd barvni film »Džcsl«; od 15. do 17. junija amer. film »Glej tička«; od 18. do 21 junija amer. film »Samotna zvezda«; od 22. do 24. junija jugosl, film »Daleč ,1e sonce«; od 25. do 28. junija amer. barvni fibn »Nisgara«; od 29. junija do 1. julija agleiki film »Odveden«; od 2. do 5. julija ameriški film »Točno opoldne«. »LETNI KINO« PTUJ predvaja v juniju sledeče filme: od 5. do 8. junija slovenski film »Na svoji zemlji«; od 9. do 13. junija ital. film »Tri prepovedane zgodbe«; od 14. do 18. junija angl. film »Dolina orlov«; od 19. do 23. junčja ital. film »Volk z gore S»la«; od 24. do 27. junija amer. film »Fant s trobento«; od 28. junija do 1. .julija fran- coski film »V Monte Carlo«. Pionirski dan v Narkovcih v nedeljo, 30. maja so imeli markovski pionirji svoj dan. Ta- koj po osmih zjutraj je že začel živ .žav na telovadišču pri za- družnem domu. Na prijateljsko tekmovanje so povabili pionirje iz GoriSnice. Tekmovali so v teku na 80 m, na 60 m, v skoku v daljavo in višino. Rezultati so sledeči: Tek na 80 m: Stanko Korošec, Markovci, 14 sek.j Jožef Solina, Markovci, 14.5 sek.j Reberc, Go- rišnica, 14, 8 sek. Tek na 60 m: Rižnef. GoriSni- ca, 11,5 sek;; Klinger, Markovci, 11,7 sek.; Hameršak, Markovci, 12 sek.. , Skok ▼ daljino: Bezjak, Go- rišnica, 3,89 m; Strelec, Markov- ci, 3,76 m; Solina, Markovci, 3,65 m. Skok v višino: Fric, Gorišnica, 1,40 m; Skalič, Markovci, 1,35 mj Strelec, Markovci, 1,35 m. Pionirke so tekmovale v tekih na 40 m. Zmagala je Otilija Ko- stanjevec, Markovci v času 8 sek. Domačinke so tekmovale med seboj v teku na 60 m. Zmagali s.ia Končnik in Kekec s časom 13,4 sek.; V skoku v daljino je zmagala Marija Crešnik s sko- kom 3,45 m. Na koncu so se pionirji prvega in drugega razreda gimnazije po- merili med seboj v igri »med dvema ognjema«. Zmagali so do- mačini z rezultatom 2:1. Pionirji tretjega in četrtega razreda gim. pa so igrali neodločeno 1:1. Zmagovalci so dobili krasno izdelane pohvale. Po tekmah so ostali pionirji na telovadišču še ves dopoldne pri veselih igrah in streljanju s pu- Iko na zračni pritisk. Izkazalo se je, da so nekateri pionirji že kar dobri strelci. Popoldne je telovadišče po- novno oživelo. Pester in dobro pripravljen telovadnj nastop je otvoril ravnatelj niz gim. tov. Franc Zlahtič z nagovorom, v katerem je poudaril namen te- lesne vzgoje. Pionirji so pokaza- li, kako so napredovali v tem šolskem letu in česa so se naučili pod vodstvom svojih učiteljev, predvsem tov. Kolarja, ki ima največ zaslug, da je ta dan uspel v veliko zadovoljstvo pionirjev in občinstva. Nastopali so s pro- stimi vajami, telovadbo na orodju, pionirskimi igrami in folklornimi točkami Vse so iz- vajali skladno, dobro in živahno. Na dobro razpoloženje so vpli- vale zlasti tekme teka v vrečah, ki so jih 2 vso resnobo izvedli cicibani. Priznanje in zahvala gre tudi godcem, ki so ves čas nastopa neutrudno spremljali mlade telo- vadce. Neugodno pa je na pio- nirje vplivalo, da so navzoči po večini odklanjali pionirske značke in s tem prispevek, ki naj bi pomagal kriti stroške pri- reditve. Po nastopu je priredilo telesodaljšamo življenje, če razpadajoče kose namažemo z redkim klejem ter dobro posušimo. ★ Pretrdo zobno ščetko zmehčaš s tem, da jo položiš za nekaj časa v vroče mleko. Po potrebi to 6C ponovi. ★ Hrastovo pohištvo najlepše očistimo z vodo, ki smo ji do- dali malo boraksa. Po čiščenju je treba pohištvo na rahlo zdrgniti z volneno krpo. Ce hočeš ohraniti limone da- lje časa sveže, jih hrani v suhi žagovini. ★ Pokvarjeno maslo popravimo s tem, da ga pregnetemo v hlad- ni vodi in nato v mleku, nato pa posolimo. Seveda je treba takšno maslo takoj porabiti. Ali verjamete. — da imajo vse trtne sbrte, ki smo jih imeli v naših vinogra- dih nekdaj in ki jih gojimo da. nes, svoj začetek v divji vinski trti, ki je rasla in se ie najde v gozdnih predelih okoli Sredo, zemskega morja in ob evropskih veletokih Donave in Rene; — da umre največ ljudi v ve. černem času in v polnočnih urah. Neki znanstvenik to razlaga s tem, da se ponoči zaradi slabše- ga delovanja telesnih organov v njih nakopiči tolilio neizločenih škodljivih snovi, da te povzroče smrt. — da je znašala škoda zaradi živalskih bolezni v stari Jugosla- viji letno okoli dve milijaidi din, kar je pomenilo 7 % inventar ne vrednosti živine; — da je Napoleonovo truplo shranjeno v šestih krstah, od ka- terih sta dve kovinski in da še sedaj ni znan vzrok njegove smrti; — da so trdili nekateri učenja, ki, da bodo valovi Atlantskega morja zagrnili del zapadne Evro- pe, in da fco mor/e pogoltnilo Anglijo in Francijo ter morda tu-( di del Belgije, Portugalske ;n'] Španije; i — da lebde v zraku velikih^ mest ogromne količine prahu, ki dosegajo tudi po nekaj tisoč ton teže; I — da }e v polarnih krajih stra- šen hrup, ki ga povzročajo lede- ne plošče, k: se tarejo in lomijo med seboj} — da so vse hiše mesta ReY, kjavik na Islandiji priključene na toplovod, ki dobiva vročo vo. do iz naravnih vrelcev, in do imajo torej kurjavo zastonj; — da so podrli v Kaliforniji 2425 let staro drevo; vsaj toliko letnic je bilo v deblu drevesa; — da je najstarejša obstoječa republika na svetu mala država San Marino, ki šteje le nekaj nad 13.000 prebivalcev; .. .da je neki učenjak ugo- tovil, da je na svetu 2976 je- zikov, od katerih ima 860 jezi. kov samostojen izvor in sicer 48 v Evropi, 153 v Aziji, 424 v Afriki in 177 na raznih otokih} . Važnejše telefonske številke v Ptuju Pošte Ptuj — blagajna 122 — špedicija 83 — telegraf 121 Prijava požara 44 ali 185 Rešilna postaja 66 Mestna lekarna 53 in 117 Bolnišnica 55 ali 140 Ljudska milica 44 ali 185 Železniška postaja 31 Elektroobrat Ptuj 58 ali 171 Gledahšče 71 Kino 40 Okrajni ljudski odbor 2 Okrajni komite ZKS 48 ali 175 Dr. Kuhar Aleksander 142 I Večer« 145 '^Slovenski poročevalec 144 Ljudska pravica-Borba 147 Kruh-pecivo 174 Mlekarna 93 Zivinoodkup — Mesnine 164 ali 103 Speoerija NA-MA 188 Veterinarska ambul. 184 Okrajna zadr. zveza 136 Veleblagovnica Merkur 77 ZVEZA DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO »PARTIZAN« PTUJ vabi na svoj OIcraLini nastop ki bo v nedeljo, dne 6. junija 1954, ob 14. uri na telovadišču »Partizan« v SREDISCU.— Sodelujejo društva iz olsrajev Ptuj, Ljutomer, Cakovec in Varaždin. Zvonko Sagadin: (Nadaljevanje) Osmorica v plamenih Vedel sem: »Sedaj ali nikoli!« Brez nervoze pograbim orožje, mirno odrinem zavaFOvalec in ustrelim v komandanta, ki se je spet zravnal. Petrolejka v tem trenutku ugasne, ker sem streljal prav nad cilindrom. Med Nemci nastane zmeda. Vsi derejo proti izhodu in se prerivajo skozi vra- ta. Skočim za njimi in enemu iztrgam puško. V tem se pojavi na stopnicah narednik, ki je na podstrešju iiskal brala. Pomerim nanj in pritisnem. .. Prekleta smola! Petelin je ostal trd. Bila je polavtomatična puška, ki jo dotlej še nisem imel v rokah. V temi nii.sem mogel najti zava- rovalca... Skočim za vogal in repetiram. Slišim, kako gre naboj iz cevi. Tipljem, da bi porinil novega v cev. Znova namerim na Nem- ca... Spet nič. kajti orožja ne znam uporabiti. Zgrabim za cev puške, da bi ga pobil s kopitom, ko bo prišel mimo. Toda on me sliši in sluti, da ga čakam. Proti meni sproži rafal in med stre- ljanjem skoči sf? Sta mrtva? Morda sta Rožca in Gojko kje v gozdu? Na Pragersko menda ni.sta šla. tam ju lahko spet pri- mejo. Saj Gojko ve, kje so bun- kerji. Nekam bosta že znala iti . . . Kai bo s stricem, teto in dr. Lavickim? Sem naredil Drav, ko ?cir) fist^aa ustrelil? S tem «em hudo pcolo7?ij stricu, teti in doktorju. Prav go- tovo jih bodo zaprli. Toda vojne bo kmalu konec in spet se bomo videli. Drugega izhoda ni bilo. Vsak bi na mojem mestu tako naredil. In spet so se moja čustva in misli zasukale k očetu in bratu. Ce su ju ujeli, ju bodo postrelili, ker sta partizana. Morda ju pa ne bodo, vojne bo kmalu konec ... Zavedel sem se, da sem še vedno v nevarnosti. Lahko so kje zasede! Patrulje so prav go- tovo razposlali okrog! Po potoku moram, da mi ne bodo sledili s psom. Pes bo dobro vohal kri... Vode, samo malo vode ... Kaj pa je z menoj? Nič ne vidim . . Slabo mi prihaja. Cof, čof. . . Trudno koračira po po- toku naprej. Pst! Tiho, tiho mo- ram. V podzavesti sem se tega zavedel; nato so .s« me lotile blodne in bolestne misli. Samo sebe sem rešil. Toda, saj sem hotel tudi druge, pa niso hoteli itd. Menda je bilo tako bolje! Skozi ta ogenj ne bi nihče prišel živ. Zaprli jih bodo in vojne bo kmalu konec. Oče in Miran sta gotovo padla. Ona- dva sta se prebijala . .. Saj sem čakal. Videl bi ju, če bi dosegla gozd. Sta mrtva alj ležita ranje- na? Le kaj bodo naredili z nji- ma? Naj grem nazaj? Saj,se že komaj vlečem. Ne pomaga nič, k neki hišj moram . . . Spvet mi je slabo. Primem se za veje nizkega drevesa, da mi preide tema. Potem grem naprej iz gozda v Crete. To so mo- čvirni travniki, poraslj z jelše- vjem Skrivam se za jelševjem in od zadaj priplazim k sa- motni hiši v vasi Sesterže ... * Ko sta Rožca in Gojko smuk- nila v skrito shrambo in ie od tod skozi odprtino splazila v prešo, sta se morala odločiti. Gojko je nekoliko odprl vrata in malo prisluškoval. Slišal je. da so Nemci tudi zunaj. Bolj varno bo iti v bunker! Hitro in tiho sta izvlekla stopnico, se splazil v bunker in zaprla vhod. Objel ju je te- mačni vzduh podzemlja. Kljub občutku varnosti jima je s-rce začelo nemirneje utripati in strahu sta se zavedla šele sedaj. Kaj se bo zgodilo sedaj? Rožca Se je trepetaje za svcje drage pritisnila h Gojku, srečna, da je ob njej on. Tako tiho in brez besed sta se razumela . .. Poslušala st.i, pa sta slišala le svoje močno zadrževano di- hanje in močno utripanje srca. '^Kaj bo zdaj?! končno šepna Rožca. »Morda se bo kaj slišalo?« ji je rekel Gojko. Splazil se je v tisti kot, kjer so bili nedavno prebili luknjo, da bi bunker opremMi s cevjo Za zračenje Prislonil je uho in prisluškoval. Nenadoma je ne- kaj močneje zašumelo. Bilo je kot piš, kot pritajen strel. Nato je razicčno začul rrrtrr* (So nadaljuje) Zvonko Sagadin Zenka Sasradin, mati. in mati dr. Rožce Sagadin