vH *..' TP "	■ ■ P"
- ** : /IK: * ~	rj'*""'"


TOM, »• V. By
* ftef res
A. ft.
p. m. •<«
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Tba L»r|«it f loveo w Daily IB tte iiUMd iU.
•»«7 4iy szuspl ft..i lays legal Holtc ,f».
75,000 Reader« ~wm
TELEFON: SffTt OORTLANDT
Kb ter«! u
tt 1903. ti the Potk Omcrn at New York. H. T,
of Match 187».
TELEFON: 4887 CORTLANDT
HO. 91. — tTEV. 91.
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 17, 1920. — SOBOTA, 17. APRILA, 1920.
VOLUME XXVUL — LETNIK XZVHL
SLOVENCI DELAJO ITAUANOM TRUBEL
IZ trsta poročajo, da nasprotujejo slovenci zase denju istre in DA napadajo xarabinjerje in voja fcke patrule - jugoslovani so baje organizirali b 0 lj&e viške izgrede
Trst, pravijo de Italija I, lt>. aprila. — Tukajšnje italijanske; vojaške oblatil trdijo da su [Midnloviilf po vojni številne težk«»če in J problem*-, ki	kontri.i.auja (boljše rečeno zatiranja) slo-(
vaiivkega prebivalstva lslre in ozemlja. ki o I »da ja (lorico. (Od ke-1 <!aj )>a priznavajo ltMjiiii. da stanujejo Slovenei tudi krog Gorice?; To Jr tu kaj novega !1
To ozemlje pr.-.ist,ivIja <l» I jadranskima vprašanja, katerega j mjvirji r.avc/u'»ki s\. t dozidaj m- ni rešil. Kontni vojni* je pršloj In oz < Miti j r pod ita1 ju •i-'ko kuutrulo poturn ustanov ljcnja lako»vaiu'J « rt« premirja.
\ ti-rii e/emlju je v«C* kot -400.000 Sloveucev, ki se upirajo nad-; /orovauju italjantke vojaške policij«*. (lies lepa ,ie ta beseda: — nad-i /»»rovanje! Sedaj treb-. ti- še ugotoviti, kaj razumejo Italjani poti i »njo. Naši ljudje tam ;■»• vedo. l*|>orni (!> slovenski elementi, nav-j diiMi'iu s soei iali>i ičiinr, komunističnimi in boljševiškimi idejami;
Hiwiio' Kdo bi k.»j takega prisodil Kraševeem, tem jagujet-nn T), i a padajo italjansLe vojaške pat ni It- ter karabilijerje okupacijske r i made.
\' teli okraj'h ' • bilo zazuamovti v enem letu dvajset ubojev i r 1000 aretae i Treh« tod povedali, da so ubijali Italjani in da » aretaeije zelo "cheap" v okupacijskem ozemlju). Vprizorjeui so! l ili tudi poskusi, da u- uvede komtu istični režim v Dinjaiiu. kjer >•«■ je zbrtdc u *kr lo * elike zaloge m uniči je, Ui j»- bila last pokoj-t.c Avstrije.
To zaroto j" razkrila *• italjanska policija, ki je aretirala 130>
Jugoslovanov.
Holjicviške izgrede so l»aj*' tudi organizirali jugoslovanski de ' m v i v Pulju in seda • vzdržujejo Italjani v tem prejšnjem avstrijskem bojnem pristanišču, ki preti sta v Ija iztočno bazo italjanskega
brodovja, veliko posadko. Neredi med Slovenei se dogajajo tudi ze j	n- J« ki .1«' ustreljen pri Wesel od nemške straži
Jo p«»c«>sto v Milini tiorice. Slovenci bodo dali polentarjem se dosti opravka, več kot vi mi nla ta gospoda misli. < e nas niso mojrli zatre-ti n ta/narod ti Nem. i v tiso«'* letih, nas tudi ne bodo Kalabrczi ir
SAN REMO PRIPRAVLJEN KONCENTRACIJA ČET ZAVEZNIKI SO EDINI NA KONFERENCO	V BERLINU 6LEDE IZVEDBE POGODBE
Uradniki in tajniki so pričeli polniti starodavno in slikovito me-«to, kjer se bo vršila konferenca.
Rim, Italija. Iti. aprila. — Prijazno in starodavno niestee«' ISau demo s svojimi k rasa" m i vilami u vrtovi,, kjer je videti spomlad večna, bo kmalu' pozorisče mo«ro-•e najbolj važne konference med zavezniki izza časa. ko je odpotoval ameriški predsednik Wilson z Pariza. Razpravljalo se bo o problemih i ajvečje važnosti kot •ta naprimer turško in jadransko vprašanje ter napredovanje Fran •ozov v Ruhr okraj :n zasi*tlenje nemških mest.
Mesto San Hemo leži zelo u-.odno. kajti nahaja se v skoro • a ki razdalji od Pariza tlo Lon-lona in Helgrada. Ce gre človek pc mestu ter vidi široke, zasenčene ceste in ulice ter terase polne •>dl čni hljudi iz vseli elelov sveta ter konečno sijajne moderne hotele, si more komaj predstavljati, da ni to mesto ploel komaj najbolj modernih easov, temveč tla ima za seboj zgodovino številnih
Slika nam kače. Amerikanea Paul K. De Mott. doma iz Pater !*t«totij. Kemo, katerega so v
starih časih imenovali "Krasna
skušal pobegniti iz ječo. Tako se pla.si ustmena izjava, kafro j« , MatnzU*\ je bil večkrat razdejan pc«lal v jlerlinu zastopnik ameriške m sije. ki je preiskal	zade i,! sk'er Prvikrat od Langobar-
vo. Sestavlj:i s,, poro ilo na državni <lepartme>it v Wasliiagtonu. v llov lc,a	Kr- ,>ozn°je
Vsa javna poslopja v nemškem Francija in Anglija sta v prijatclj-gJavnem mestu so zastražena, ko skem razmerju. — V San Rc:no se širi nemir po deželi. : bo zastopal Belgijo Jaspar.
•ilijatii s svojo slavno kulturo. Pritožbe o izgredih med Slovenei. j katerem se bo navezo vse posamezne točke te«ia slučaja.
bil dvakrat jiopolnoma porušen
konec špekulacije z de narjem.
Ill IIMM
l.a/novuu<» zatirati m šikanirati vsak pritepeid Italjan1.
ameriški whiskey ne uga
j a Škotom
Greenock, Škotska. Iti. apria. Aioer.ški rin. w liiskev, katrrega s* importira Mtlaj v dežebi. je | < m I vsako kritiko, kot pi*avi poli- či-n sprejem, katerega bodo pri-! i 'jski načelnik v tukajšnjem me- ndili ]>ošiljatvi ameriških ban-j
Pod pretvezo, d:« ,».če le za nekaj čas;, i/, poslopja, v kater, m jefod Sararraove. Kmalu po zaključ-oil zaprt, je dobil l>e Jlott dmoljenjv oditi z sobe. Kakorhtro pa je kn l,rvc^! t'soviet ja po Kristu je bil zunaj, se je obtu.i proti glavnemu uIhkIu, ki je vodil v prostost. ,,al *kof T»10<l0r lz Oenove mesto Straža ga je pozvala, naj se ustavi, a ko tega u: hotel storiti, je od-!,,ailovo sezidati ter ga imenoval
San Komolo, po svetem škofu, ki
katere po* Ija ltalij.i v svet. imajo povsem drugačen namen kot je videti naj prvi |Higlei! Italija hi ne s tem prikriti svoje lastno teni-rsti.'no postopanje r .a se* leni h krajih ter se pred svetom izgovarja. <ia so slovenei oni. ki »te dajo miru. £e črv se krivi, če stopiš nanj j
ljudje na Krasu niso rezani i/, takega lesa, da bi jih smel ne-ic'-^M *>trel
Vojak, ki je bil na straži, je baj<- i:.te!ijrent. n. ter je dal izraza bl1 Izkopan tam. .svojemu globokemu obžalovanju radi smrtonosnega učinkovanja Tekom Srednjega veka je me-njegovega strela. Hvkel pa je. ila ni motrel storiti nič drugega kot (*to San Uomolo večkrat izmenja-| streljat i, ker bi bil Pe Moti v par minutah že izven dosega njegove'l" gospodarja ter ga je kotieeiro puške.	! zasedel Friderik Barbarosa, ki je
Coblesz, Nem<-ija, ir». aprila < K<» je bd Ue Moj« aretiran. >e je nahajal v posesti orožja ter \ odredil običajno plenjenje in ma-Anieriški vojaki v okupacijskem je bil baje \ zvzi / komunističnimi vojaki.	sakriranje. Zgodovina nam ne ve
i-/c m I ju se pripravljajo na prisr---------------j povedati, zakaj se je ime mesta, ki
sc je zvalo San Komolo, izpreme-nilo v San Remo. Leta 1814 j**
>tu	| k ovce v, ki se nahaja na poti iz
lVinki Miiisk«*ya pred vojuo.lZdruženih držav. Nekateri fcme-iVpmr ni bil <lau v bond sk>»/i tr. leta pre*lno y jra Je pr «-elo • ji jat i na drobno, iiimi bil
pr*»
n ič i
KAJ VSE SE DOGAJA V IMENU DEMOKRACIJE
italija bo predložila jadranski dogovor.
pršlo mesto nazaj pod vlado re-
primeri / <Mimi nekaterih vrst uobivali plačo v frankih ali nem
Pariz, Francija. 16. aprila. _! publike Genove, tiiki fantje, niso že tri leta videli|	. _ _	|Robert Fndenvood Johu»on, no- San Remo se lahko postavlja,
am. riškega papirnatega denarja, i Poljaki bodo zasedli veliko nem- v: poslaIlik Združenih držav v Ita-1 da je nudil bivališče nekaterim prihoda v Evropo, so škega ozemlja, če Nemčija ne bo liji bo odpotoval danes od tukaj najbolj znanim osebam v zgodovi-
kajti izza
zadostila svojim obveznostim.
aprila.
proti Rimu. On ni namenjen v San Remo. kajti dobil ni-nikakih ncvodil z ozirom na zastopstvo
ni. Napoleon I. se je mudil tam leta 1794. Papež Pij VII. se je mudil v tem mestu, ko se je leta
'iranja, kaleri ga s»- je iiiijm rt ira	šk h markah. Zanaprej bodo pa
11' tukaj.	ibibivali plačo v pristn n nmeri-! BerUk, Nemčija. 15
IVinkovanje tega žganja je	škhi dolarjih. Ta izpreiaemba si-: Tukajšnje časopisje ponn-a. da je	Združenih držav na konferencah,) 1814 vračal iz Fointableau i.; post rast o iu naj je sentavljeno tako	s.una je poslediea neurejenih de-, poljska vlada obvestila najvišjitki se bodo vršile tam med glavni-1znoje je bival tam tudi znani ita-i.h t h k o, k izjavi la uradnik.'»ti niih zadev ter hitrih izprememb! zavezmSki svet. ela bo zaM-dla ve-	ml zavezniki.	j Ijanski rodoljub Garibaldi. Xem-ro žganje ne /aMruplja le. t. m	x vrednosti vropskega ele'iarja. i,ko 1M.1UHkej,a ozemlja, če Nem-	scstatiku v San Remo se bo Friderik, oče sedanjega sprttrlja . loreka > iwhm Amiad.ii poštni uradi so pogo- r.jja ,„. j'ia svoj„„	razpravljalo o dogodkih v Xe mei-i ka jzerJ« Je stanoval tam od leta ljudje, k. p j, jo To žganj.', -o	slu izgubil veliko radi izprememb ebvezn**tim napram Poljski.	j. }3l praV posebno poTornost se' 1884 do 188tS- Neka spominska 1 o voni in potrt. š. doltro .po-	v valuti in u»di vojaki so bili pariz, Frai eija. M. aprila.	bo posvetilo ziisetlenju Fratikfur-I Plož*a< katero je postavila nem-1,1,1 v'' J učinkovanje piia.e	pogost., opeharjeni, ker niso po- posialJiški j,- zaprosil med	lu strani francoskih Čet ika <lružba veteranov iz bitke
Berlin, Nemčija, IG. aprila. — Pari*, Francija, l.V aprila. — Vladne čete so bile danes končen- Danes je bilo tukaj objavljeno, trirane v središču BerlUia in to da so se zavezniki domenili glede sledeč povratku Se ver in ga, pru- izvetlbe versaillske mirovne po-skega ministra za notranje zade- godbe.
ve, iz Ruhr okraja, kamor je bil Doscdaj je javnost napadala poslan, da vodi operacije. Med od- Francijo, češ, da je ona k.ir na di-lki. ki so bili zbrani, se je na- svojo roko poslala čete v Nemila jalo petnajst tankov, dvajset čijo.
ok lopni h avtomobilov, ter več od-' Francija je odvrnila, tla je to del kov strojnih puškarjev. Dom- zavezniška okupacija, ne pa fraii-nevalo se je. da je bilo to novo vo-Voska. Sedaj, ko se zavezniki, jaško gibanje poslediea govoric,(med njimi tudi Anglija, strinjajo da je vsaki trenutek pričakovati z nejnhn početjem, so vsi vzroki
izbruha nove ustajc.
Severing je odredil, da se ob
nesporazuma odstranjeni.
Podrobnosti zaenkrat šr niso
činstvu zabrani vstop v del me-'znane. \ sta, v katerem se nahajajo vladna| Bruselj, Belgija, 15. aprila. — poslopja. Na Wilhelmstrasse in Italjanskt vlada je povabila Hel-Unter den Linden je bilo tekom gijo, naj pošlje zastopnike ra bo-eelega včerajšnjega dneva opazi- dočo zavezniško konferenco v San ti moče oddelke infauterije.	Remo.
Razmere na Pomeranskem, kjer Kot se je izvedela, bosta Bel-so reakeijonarji baje zelo akti\-ni, pij0 zastopala zunanji minister so soglasno z zaelnjimi poročili ]lymans in gospodarski minister
skrajno resne.
London, Anglija, Iti. aprila. — Z ozirom na poročila glede skorajšnjega obnovi jen ja notranjih bojev v Nemčiji pravi berlinski poročevalec Daily Mail, da izgledi; eležela kot da se pripravlja na državljansko vojno iu da je gotove bližje katastrofi kot katerakoli druga dežela v Evropi.
Poročilo pravi, da ženejo mili-tarisi i^tvari naprej, do nasilnega izbruha, da se na ta način prehiti volitve v prvem tednu junija ine-scea. Ob istem času pa se na sli-een način organizirajo tudi špar-tačani iu sicer povsem javno na boj proti junker jem, ki pa so strašnejši glede njih vojaške organizacije.
V poročili se glasi, da obstaja načrt kampanje v organiziranju ustaj v okrajih krog Berlina, ki bi bil na ta način odrezan od vsake pomoči od Zunaj ter bi se moral udati. če bi ne hotel poginiti od gladu.
Jaspar.
filmi za domačo UPORABO.
Ljudje, ki se razumejo na ta posel, izjavljajo, da bo najti v par letih v skoro vsaki družini aparat, s katerim se meče na platno kiuo-slike. Že sedaj je najti lahke stroje, katere lahko obratuje vsako dete brez nevarnosti, kajti pri teh strojih se uporablja filme, ki se ne vnamejo in ki proizvajajo ostr-f in čiste slike.
Z drugimi besedami rečeno, bo ia aparat zavzel v družinah mesto, katero zavzema sedaj fotograf, s to razliko, da bo dosti zabavnejši in bolj podučen. Tako ji na primer lahko na uspešen način predstavljati znanost in slike nam tudi lahko kažejo delavce vseli strok pri njih delu.
Tudi kamera za proizvajanje kino slik bo kmalu dosežna za vsakega. Celo s sedanjimi stroji lahko vzame vsaka oseba premi-LLOYD GORGE BO POTOVAL Z kajoče se slike svojih prijateljev N1TTUEM.	in sorodnikov.
Milan, Italija. 16. aprila. — So-	-
giasno s poročilom iz Rima je an-
ubilo.	/nali natančni
To žganje je zitatto med doma- *»kega denarja.
čim prebivalstvom
* kačji pik
pod imenom
vrednosti o v rop-; orodno komisij.
i med Poljsko in
ki določa mejo Prosijo, za lia
Italija bo predložila svetu koni-
pri Lipskem pravi naslednje:
majska general stavka
p08ledice dragega papirja.
stavljeno pri j. predito se bo vršilo tam ljudsko glasovanje. Poroča se. da se Nemčija / mr-P*ri~, Francija. 16. aprila — zlično naglico pripravlja na polj-j < Viieralua delavska federacija je ski napad, i;;dala na celokupno delavstvo'	—---
promisni dogovor, katerega je ~ ti> ki p^bajaš iz Nemčije, tam-no poroči o. ki mora biti se-	, Jugoslavijo in potomjPost°j tuka' "ekoliko! To je
katerega upa doseči uravnavo ja-' n'esto- kJer Je tv°j cesar Fride' dranskega vnminii. '	I r'k živel in trPeI- Ali tuje«, kako
vprašanja.
. . , ..... ... se zaletavajo valovi ob breg? To
Sestanku se bo predložila tuui .	, »	___ . . .
,, ,	. .. ... je burna duša Nemčije, ki misli
t.retlloge. katere je stavil prejsiii:*
nanj.
:taljanski ministrski predsednik'
Luzatti. ki
Detroit. Mich., lo. aprila. — Francije poziv, naj prekine z de-
lukajšnji dnevnik The Detroit lom dn*> 1. maja v namenu, da sejPOLETNO BIVALIŠČE PRED-	mednarodne valute.
Free Press je .lanes naznanil, da dovede do ustanovljen ja odnosa-1	SEDNTKA.	—--
I »i o«l torka naprej veljal po*a- jt v s sovjetsko Rusijo ter doseže mi/.ni i/, t s tri cente. I >o seda j so nacionalizacijo javnih produkcij-
tu-ejo uravnave
b li iztisi po tlva e->nta.
•.kili sredstev.
VAŽNO ZA POTNIKE!
DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila j maršal von Moltke.
Za pa m i k "PRESIDENT WILSON", ki odpluje 8. maja v Trst, se jc priglasilo že foliko potnikov, da je sedaj že napolnjen. Prostore smo zagotovili onim potnikom, od katerih smo do danes pre-j"li aro. Svetujemo tedaj onim, ki so namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslavijo preko Trsta, da se odločijo za parnik "BELVEDERE \ ki odpluje dne 1. maja ali pa za 'SUSQUEHANNA', ki odpluje 22. maja.
Kdor želi potovati s parnik o m "BELVEDERE" ali "SUSQUEHANNA ' *, naj se hitro priglasi, ker se prav lahko pripeti, da se prijavi tudi za ta dvt parnika toliko potnikov, da bosta v kratkem
polna.
Potniki, ki so nam poslali aro za "PRESIDENT WILSON'', naj poskušajo da pridejo v uaš urad že v torek, 4. maja zjutraj, da bo mogoče-r^TTu o pravem ča»u preskrbeti potne liste in vse drugo, kar w potrebuje za potovanje.
Juasi&yi W1 'tBnjyra tii"if
Washintong, I). <\, 1:1. aprila. Uradniki. Bele hiše so razmišljali danes o možnem poletnem bivališču predsednika in glavne zahteve, katere se stavi glede bivališča, obstajajo v tem. tla mora
nnditi priliko za popolen odpori-,.. . ,	....
tek predsednika Wilsona ter ob. j ^otOljskem po ozemlju, ki je za-
enem tudi prostora za veliki štab.j:lUljanski armadi
Nešteto je kronanili glav ter slavnih oseb, ki so obiskale San Remo ter živele tam. Med njimi sta tudi avstrijska in ruska ee-sarie-a, kralj Virtemberški, ruski veliki knez Sergej, princ Hohen-lohe. slavni pisatelj Emil Zola in
gleški ministrski predsednjk naprosil italjanskega ministrskega predsednika Nittija za pogovor še |»redno bi se pričela konferenca v San Remo. Nitti je vsled tega oel-tedil vse potrebno, da se v soboto krča na krov nekega italjanskega niš lea v Civita Veehia, nakar bo sprejel Llovel George-a na krovu rušilea kot svojega gosta v Niči.
Oba ministrska predsednika se bosta nato izkrcala v San Remo nedeljo zvečer.
Tristo karabinjerjev je bilo od-poslanjh iz Rima v San Remo in posebni dnevni ekspresni vlak bo vozil med obema mestoma pocenit od sobote naprej.
omejitev števila romarjev.
popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po e*eli Istri, na Goriškem in tudi na
ki mora »premi jat i predsednika.
Posestvo Chmarles R. Crane-a. novo imenovanega poslanika Zdr. držav, za Kitajsko, je bilo izločeno iz vrst možnih poletnih stanovanj, ker mu manjka ravno lastnosti, katere se zahteva od poletnega bivališča za predsednika. Prišla so namreč poročila, da bi ue bila na tem posestvu zagotovljena predsedniku popolna privat-uost in to vsled bližine cest ar vasi Woods Hotter Jiaaar ;v j^y
Jamčimo ali garantiramo za vsako poailjatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti cikake obveznosti.
50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir
$ 2 JO $ 5.30 $15.00 $25.00 940.00
Denar nam poslati je najboljše
P©
ali p« po Vow York
Priprave za konferenco so dovršene. Prebivalstvo je željno videti zastopnike raznih deiel in mesto se polagoma polni z uradniki, tajniki in poročevalcu
FRANCIJA SE BO POBLUtlLA AMIErtlUH METOD.
Paris, Francija, 15. aprila. — Tudi Francija je začela zadnji čas zelo preganjati anarhiste in komuniste ter j*h bo deportirala na ta način kot je to storila Ameri ka s svojimi neljubimi gosti.

Rim, Italija, 16. aprila. — Le '25,000 romarjem se bo dovolilo priti v Rim, da se vdeleže cerimo-nij ob priliki kanonizae*ije Device Orleanske, ki se bo vršila v naslednjem mesecu. Novejša poročila so ugotavljala, da je hotelo priti v Rim 100,000 romarjev iz vseh delov sveta, da pa ni bilo mogoče odrediti vse potrebno za nasta-njenje in prehranjevanje te množice. Vsled tega se je določilo gotovo število romarjev, katerim bo dovoljen prihod v mesto ob tej priliki.
Premislite dobre, komo boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne pošiljatve se zadnji Čas primeroma sedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
900 kron .... $2.70	1,000 kron .... $ 800
400 kras .tv. $3.60	5,000 kron .... $40.00
600 kron .... $440	10,000 kron .... $78.00
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo s drugimi
Denar nam poslati je najbolje po Domestic postal Konej Ordev ali pa po Hew York Bank Draft
■ JVRDKA FRAJfK
' . ' » f t 9 m c * — —J*	~ ~Y
r- mf


N
GLAS NARODA. 17. APR. 1920
*f
NAHODA
IAN BA1LVI
UBH MNtPIKJ
ILAI NARODA
IVtlM mt Vhm NoM)
tLAINARODA to Manhattan. It Cartlantft
ft*
V San Remo.
Zadreye šolanjih «11 a. i tako številne. da smo komaj v stanu posvetti svojo jm/.oruist več kot eni v i^t•■in času in vsled tega jih
•	. \eduo tl»>sii, k i čakajo ua lias. V t remit kit. ko bo zaključen ail-
•	'h vkn francoski spor gb-de oduošaj« v /. Nemčijo ter glede zasedenja nemških rnesl, se ho pojavila	vrsta drugih stvari in vprašanj, kater* bo treba re*itx in uravnati.
Nil j višji zavezniški sv«*t bo prihodnji ponedeljek zopet sestal \ Shii Kt-mo. Kraui miuistrski iimisediiik Millerand bo vzel s scl»«»j i iarAala Fo. lia I;ot vojaškega svetovalca v namenu. da bo pri-jiravlji ti v •duraju. da bi s»- zopet dvignilo vprašanje prisilne izvedli tet i tov. iu- po i? od b?. (ilnsi se, tla bodo ludi Belgijci naprosili za prislop v i', j višji zavezniški svet. T t «e ne bo zgodilo brez vzroka, kajti to zastopstvo s«- je skrti'o na zastopnike Anglije. Francije in Italije l« r Imj peč^lr* z zadevami, pri katerih so v vpliki meri inte-i«*sirarii predvsem Belgijci. Ker pa mi .stopili Belgijci na stran Fran-« >je v zadnjem sporu it ker je znano, tla soglaša Italija v glavnem / antfleško opozicijo, je vrjetno. da bo zelja Francozov. da dobe podporo n ijvn jega zave uškej_ra sveta, sjnavila zopet na površje celo vprašanje prisilne iz\«*dbe mirovne pogodbe.
Dosti pa je dela Muli brez tega. Italjanski iiiinistrski preds.-dnik Nitti, ki ho«'e ruske pšenice /a prehrano Italije in ki se iz razlogov. zve/anih / notranjo k«»t / zunanjo politiko, zavzema za popol-i ii in lieotmejelio otv »rjciije trgovine z liusijo. ima baje trde namen »praviti tia površji- n >ko vprašanj-' v namenu, da viili. če hi bilo mogoč«* k »tj defiuitivuega ukreniti glede njega.
Poljaki ■»«> bili iii >»*daj v >lanti / lahkoto zavrniti \m' napade l«oljš«-v:kt»v ,<i predla:*.. na mirovna podajanja med Poljsko^ in so-> jet »k o Ivu-ijo še niso priči"« iu t<» raditejra. ker se obe stranki ne ttior» ta fediniti «led • imMh sestanka. Poljska se brez dvoma lahko r "kaj caw vzdrži. a .,« neumni domnevati, da bi se mogla za vedno s.tna boriti proti Rusih. Nekaj bo treba storiti m skleniti glede Kit-
še pred no |»o poteklo dosti eas-< in na sejali najvišjega zavezniškega >»\«'tii \ San R« i!«o bo prišlo brez dvoma »io preeej živahne iz-itietijave nazorov v tej i ozirtt.
Razvtntejra pa je ti«-ba vzeti v roke tudi \pra.sanje T ure i je, ki I- i morah* l»iti rešeno na ta ali «>ni na<~-in. Kadi večnega za vlačeva-i a lil o<llašati*a j«* iK»stal položaj tako v -1 mrosla vi ji kot v Italiji tako napet. «1 a j, hat i najlttsjae^a. če >»■ in- ukrene kaj določenega ni bistvenega \ kraik m '-asu Stvari ne morejo dolgo tako naprej kot irredo sedaj »uišem subjektivnem mnenju je jadransko vpraša t'je m veliko veeje v.'i/.uosti kot pa je nemško ali rusko vprašanje in to raditejTjir k< r pi *«l-tav lja |»oložaj. «»b Jadranu vir vseh ino^oeih t>odepolni!i /apletljaj: \ ki bi ne mo$rli dovesti do tiie druge«i kot d" nadaljiit ev ropske, .'e ne svetov tn- vojne. Trmoglavosti italjau-^Uin l it j (wnjalistov sti»j> nasproti mirna (Mlloenost -Fnyroslovaiiov. ki pravi ri. da mi že dosti žrtvovaN \ namenu, da se napravi red in mir. da pa niso voljni, niti v sianu žrtvovati ie vet* ter dati še lia-daljne koneesije in nadatjna ozemlja Italiji samo raditega, ker je J'.ilij t veeja kot je .lu^oslavija in ker ima vsled tega tudi ve."jo in 'ehtnejšo liesedo v kropu zavezniških narodov.
Tako Jugoslav ij^ kot Beljrija bi morali biti zastopani v !;ajvi->jeiu zavezniškem svelu. Itelpija in Jugoslavija zaslužita to zastopstvo. ker ni ta sv ei najvišje ali Mipremni, razv; n na<l tleclaini, ki so zastopane \ njem in ker sta taki l»r!«rija kot Jugoslavija vsled svoje preteklosti iu svojega sedanjega položaja popolnoma upravireni meti Lrlas pri razpraval ki se ti-ejo njih bistvenih življenjskih interesov.
Položaj se je \ z-idi.jem easu zasukal tako. da se smatrajo Fran-« ija, Anglija in Italija vladarjem sveta in da je celi svet prisiljen sprejeti njih sklepe in ukrep*'.
I>a je io na žira n.u smešini iti da je le izraz kratkovidnosti cv-iopd<ili diplomatov dure šole. nam potrjujejo* dotrodki zadniega easa ter nam ImmIo v fe vel«ko veeji meri potrdili razvoji po eelem svetu, katere bo opazri v najkrajšem easu. Prišel bo eas. ko ;e bo lazsnl imperij, katerega hoeejo uveljaviti sedaj te tri velike drža* \e po eelem svetli in ko bo v resiiiei uveljavljen ter predstavljen v dejstvo prineip tleteokraeije ter prostosti za vsak, še tako majhen t a rod. Takiat ne bo treba nikakih tajnih cvetov iu kombinacij, da -e s pom ne jo njih ra/.deli plen. nagrabljeu in nagromaden v imenu demokraeije iu prostosti.
Dopisi
« pota.
Zadnjič sem jKirotral še iz severne Minnesote. to pa pišem v mi-ehiganskih gozdovih med slovenskimi gozdarji in kmetovalci. Delo v gozdovih je pozimi preeej o-
krat stopili trije gospodje v njegovo stanovanje. Čez nedolgo pa prinesejo *nie manj kot dva kotla iz njegove sobe. Njega ravno ni bilo doma, česar pa niso pozabili. Drugi dan so zopet prišli naokoli
viral preobiii sneg. V gozdovih ni po njega, nakar je moral plačati
nič kaj posebnega. Zjutraj pozvo-,Seveda, zraven je moral pa
Peter Zgaga
Mr. Waltet- Predovič je pisal v svojih spominih na domovino, da bo jugoslovanski narod šele tedaj napredoval, ko bodo pregnani iz jugoslovanskih šol vsi praznover-ni upi i vi.
Po tem stavku je hlastnil Ka-
SJiujflslmmnska
Ustanovljena L 1898
Xatol. Skiuurta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Novice iz Slovence
i ——————--
Požar v Kotredežu	Umrl
Velik požar j.- uničil te dni eei* j«> dne ](J. marin Anton Bojane, kveno hišo pri Kotredežu ; šk«Mle ktirat v Šmiheln pri Št. Petru na je tiO.OOO kron, cerkovniku Fran Krasu. Pokopal ga je škofijski eetu Kržetu je požar povzročil namestnik župnik Laznik iz 81a-1 :-WN> krrtn šk«wie. Posestniku Po-, vine, govoril mu je Ažman. Spre-seta je pa uničil požar hišo in ko ; milo ga je l.> duhovnikov. Pokoj-zolee m ima PIO.(ltM) kn«i škode.' bik je bil hiaga in mirna duše. (io.spodar ni doma in ima posestvo-1 — Fmrla je v Begunjah pri v najemu; njegovetnu najemniku < ♦ rkniei v ^0. letu starosti Mari-Jožefu Cestniku je povzročil po- Ježek mati .ondotnega žiipni-žar 13,000 kron akode. l*ožar je ka.
nahtal, ker v bližnjem gozdu se- - — 1 mrla je dne 11. marea v
kajo drvarji smreke m kurijo z VrbP»Uu pri Vipavi oWespoitoi
. . .	...	\ana go^pa Marija l«avreneie.
vejami; iskre le zant*el vihrrr na	.. ,	*
-—V nedeljo 14. marea je umrl
streho eerkr«te hiše, kar je pov- Anton Bolkovie, župnik v Arti-
eth.	t 5
ni zvon pri gozdni koei. gozdarji se prebudijo in gredo k zajtrku. Potem pa začno peti sekire, žage in drugo orodje. Nekateri delajo drva. iz katerih delajo potem v tovarni lesni alkohol. Baje se iz ene same klaftre lahko napravi od osem do devet galonov te smrtonosne pijače. V vseh drugih ozi-rih j«' pa ta tekočina jako koristna. kajti iz nje delajn razne kemikalije. Tako je torej gozdarsko življenje med tednom. V sobotah
zvečer ali v nedeljo pa igrajo iujtateljiiam Ulasa Narodi se zabavajo. Nekateri krote p<»-
Glavni Uradnlld.
Predsednik: M1HAEI, ItOVAKSKli, , .	j ..	i Box 251. Conemansh, Pa.
vec predrzni I kaj enakega oprav- stlačil vero iu praznoverje v en j podpredsed.: LOUIS BALANT, Box
št» obljubiti, da v bodoče se ne bojzimir, ga zlobno preobrnil tet
Ijati.
Ravno istega dm* so aretirali še enega, tudi ta je Ilrvat. po iuit*nu Imro Kočevič, ker je nosil revolver v žepu. Plačal je nič Več in nič manj kot $100.
Torej, rojaki Slovenci in Hrvatje. čuvajte se in se varujte, da ne j pride do nadaljnih enakih aretacij !
Pozdrav vsem eitateljem in či-
divjane mačke* katerih je tukaj prav veliko. V gozdnih okrajih rojeni otroci so mirnega značaja. V šolo morajo hoditi po dve ali še več milj daleč.
Pred nekaj tedni se je v bližini l»ig Bay. .Mieh... ponesrečil rojak Anton Barajra. Poslali	«»a,v
boliii>iiieo. kjer st> mu odrezali nogo pod kolenom. Duma je* od \a*Ih na Notranjskem. Dne 4. apr. si je zlomil nogo rojak J«»c 8am-^a, tudi iz IjOža na Notranjskem. Oi>eina želim, da bi kaj kanilu o-krevala.
Dne 1"). aprila se je poročil rojak Max Knavs z vdovo Frances Knavs. Svatba se je vršila na farmi v Memeston. llieli. Oba sta doma iz cirkniškega okraja.
^latija Pogorele.
Brewster, Ohio.
(lotnvo je. kar pravi stari pre-
Poroče valeč.
Cleveland, Ohio.
Velika zapreka, ki je bila v navadi zadnja štiri leta. je končno odstranjena. Jugoslovani zopet lahko dobivajo državljanske papirje. Začetek je bil storjen v četrtek 8. aprila, ko so ha.Common Pleas sodn i ji dobili prvi Slovenci državljanske papirje, odkar se je začela vojna. Nobenih posebnih težav ni bilo. Ta mesec bo dobilo še kakih 50 Slovencev državljanske papirje, potem pa redno vsak mesec kakih 60 do 70 do konca oktobra. Meseca oktobra se papirji ne podeljujejo. Sledeči rojaki so postali državljani zadnji teden: Frank Jaksič. Anton Lu-kas, Einil Kune, Pete*r Dobrinčič. Frank Glavač. Anton Naglic, Tomaž Skala. Josip Novak. Anton
Porotniki.
GREGOR J. PORENTA, Box 17C, BL
Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480,. Žtkelj.	! 108, Pear Avenue, Lorain, O.	Ely, Minnesota.
Vera je eno in praznoverje je Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, JOKN BUPXIK. S. B. Box 24, Export,
1 Minnesota.	j Pa.
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely,!
Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnln: IjOU-IS COSTELLO, Salida, Cola
drugo.
Kot slučaj praznoverja naj služi zadnja stran Ave Marije, kjer hoče Kazimir lepo po ovinkih vbiti svojim eitateljem v glavo, da bodo ozdraveli od raznih bolezni, če bodo poslali par dolarjev uredništvu v dar.	t # o •
Po New Yorku se govori, da je
bila nekaka jugoslovanska kom-.ANTHONY MOTZ, 9G41 Avenue M
. y .	' ,	: So. Chicago, 111.
pamja vstanovljena na tako dobrosrčni in tako široki narodni podlagi, da bo imel vsak brezplačno vožnjo v Evropo ul nazaj, kdorkoli kupi eno delnico za sedemnajst dolarjev.
♦ . •
Neka ženska v Nebraski je zamenjala svojega moža za konja.
Najbrže se je bila osla naveličala.
Pravni Odbor.
JOHN PltAUTZ Jr., 432-7th Are., Oa-
lumet. Mieh. JOHN MOVER N, 624-2nd Ave., Dulatb,
Minnesota MATT. POGORELO, 7 W. Madison 8U Chicago, I1L
Združevalni Odbor.
RUDOLF PERDAN, 6026 St Clal*
Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, 4664 Washington
St., Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 — 8th Ave., IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Johnstown, Pa. Pittsburgh, Pa.	.	Jednotino glasilo: "GLAS NARODA"
Vrhovni Zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S., Plttsburgn, Pa
NadornikL
/OHN GODŽE, Ely, Bllnnesota.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljate* naj «e pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem norih članov in sploh vsa zdrav aiška_spričevala se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obilen pristop. Jednota posla je po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajn! ima okrog $300,000. (trlstotisoč dolarjev). Bolniških podpor, od-»odoin, in posmrtnln Je izplačala že nad i>oldrnzi miljon dolarjev. Jeflnota
*eje okrog 8 tisoC rednih članov (ice) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jed note se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah Tam, kjer Jih Se nI, priporočamo vstanovltev novih. Kdor želi postati član
na j Eglast pri tajniku bliiaecm drnBtva JSKJ. Za vstanovltev novito društev Poročajo, j a nekt mladi mož iz-jSe pa obrnite na glavnega tajnika. Novo druStvo se lahko vsanovi z 3 eianl
frtibil razum, ko je prebolel 111-1*" flanfcamL __
flu en eo.	j	<	"
Marsikateremu ni niti influen j PrBflTflnS V CBIttftilni te potreba imeti.
—	Torej, na letovišče ^reš?
—	Da. seveda, moram.
—	Zakaj pa?
Evropi
Giusepe Mazzini
V premaganih deželah srednje — Moja žena ima nekaj v že-j Evrope je prehrambena kri?;, vsak iode«. moja hči v živcih, moj sinjc|an Večja. Pri nas raste draginja, v jrlavi--------(živil pa je vedno manj. Stojimo
Kaj je pa s tebo ?
- No. jaz moram imeti nekaj t lom. majem, junijem. Zli
1st 1
Palčič. Vineene Meden. Frank Pogovor, namreč, če št* lepie solncc u JosiP ^ednar in john Kra-nam sij«*, vseeno pride čas. ko z«>-
pet dež lij»'. Tako nekako se je'" Družini Suhadolnik na Sharon* z^nlilo t udi tukajšnjemu dobro K<»a<l je umrl mlajši si»i Edvanl.' |M»znanemu Jnjroshivanu tttdmii iransko Iei<» je umrla mati.	v
Hrvatu |m> imenu Juraj Hrajko- Starišem Pmlnar na Buckeye; viču. Imel je najlepše nade. kakojKoad se je nesrečno opekel, od — z veseljem fja Im> pil ali pa mogoče ■ vrele vode kletni sinek Andrej, dae&jase kakšnemu izmed svojih prija-!je drugi dan po nesreči« umrl. — Skoraj ne morem. (lospodi- i «ra zelenjave in .">{) kL' covejega
tel je v dušo privezal, a žalibog so! T/, bolnišnice se je vrnila sopro- i<ja mi je spekia »ros.	inesii _ za ves Dunaj. Sladkorja
stanujoč na — Xič ne škotli. kar seboj jo i sploJi 11. Čehi so vso svojo produk-priuesi.	cilijo sladkorja prodali Franco-
zom in so z njimi v takšnih tr«rov-
Dne 10. marca lS7*i je umrl v Pisi znani laški agitator (Jiuseppo Mazzini. Rojen je bil 2'J. junija l,v(X~» v tienovi ter je bil po svo-j» n^ poklieti odvetnik, liil je prvo* boritelj za Mlado. Italijo in za u-
pa pred najhujšimi meseci; apri- ^^"»jeuje italjanske-a naroda.
mu vse nade in upanja splavala! aa Alojzija Šuštar po v«Mli. Dne T. t. 111. so kar naen-jCarry Ave.
Nov
1
i
! Zaradi rcjniblikanskesra mišlj«'-mošnji. če hočem na letovišče, j Nemški Avstriji so s prehrano l,ia -]r biI !>reJ-ra,,jan t*-r je moral
* • *	N elike žrtve. Dne 19. marca jt- bilo j zalmsTili >v°j° domoviwo- l>a
— Pridi zvečer k meni na čašo ua dunajskem trgu dobiti le 15 r<sni'*' svoje npublikanske i<lcj.'
tisoč kg laške čebule, nekaj male- s,,ov«1 «>vakrat zarote, ki pa
nista uspeli ter je bil obsojen v ofisotnosti ua smrt. obenem pa ga j:* tudi Švica, kamor se j'1 bil za-t»-k»*l. izirnala. šele po letn	se
j«' inoi;«-! vrniti v Italijo ter je
Sedaj bodo še kuharji zaštraj- skih obvezah, di
manever.
k.Ji. Nič ne ško<li. Navadno Ijnd- tal
na -ne smemo <
j vstopil po kapitnla«*iji Milana v
m pričakovati niti enega kilo-, (i"«'»baldijev«. leirijo. Prihodnje stvo je že takoalitako vedno v »rama sladkorja. Navezani l,omo h,n ,,il v ,iimn Obrali za tri -
----zosu.	1,. na ameriški sladkor, kr .je pa j vi rat ter je nastopil proti Fran
Že tekom preteklega poletja va in ga je še polno v Italiji. Zato'	* * *	zaradi visoke vrednosti dolarja	^stopal je ves Čas v svn-
nam je hotel dopove« lat i "Temps'" je notivirala Italija v londonskem V xnamenju civilizacije	dolar 150 do 170 K — če "a •'<',,l »či-r-m življenju nepre-
na najljubeznjivejši način, kako paktu obsežne zahteve po vzho , Neki ameriški rojak v sretl-, ^ploh dobimo silno tira" Ooma' ,,fij5Ijein». o.lr kati pa mu ni nt<»-
dni jadranski obali s tem. češ. da h.jem zapadli je takole zabelil svo- pridelamo sladkorja prav malo	1,1 velikega idealizma, lit-
jih rabi proti Rusiji, ki i>o dobila j. ime in priimek:	ker nimamo sladkorne 'industrije*.1 lja,,i .vidii° v "jegovem spominu
ilain-s poosebljeno r-publikan-
Carigrad.
K u si j a danes sicer nima
" Yernav Oatswirck
Larii Xeki slovenski prvoboritelj v
kratkovidni smo, ker ne sprejmemo italijanskih predlogov. Ker se s tem zavlačuje rešitev Jadran* skega vprašanja, bodo pač prišli na vrsto preje naši sosedje in tu
se bo postavila Italija vedno pro ] tiv,10, da se bo prej ali slej izpol-i^ pisati: Zaorysheek. ti nam Rumuuijo, Bolgarijo in iul ta stoletni sen ruskega naroda.'	»
Madžarsko. Pri Uolgarlji se je to [Zato ne zadostuje več Italiji niti res-tudi izgodilo.
Prišla je 11a vrsto Madžarska.
grada, vendar čuti Italija instink" Ameriki bi se moral po tem vzor
sko idejo.
vzhodna jadranska obal. Ona ve, namreč, da bo vlekla Rusija kot Da so premaganci kolikortoliko magnet nase vse ostalo Slovanstvo
. Kaže se tudi pomanjkanj*; mesa. Na Dunaju ga dajejo te dni po . 104 dekagramov n enega družinskega člana, in sicer zmrznjeno Zdravila proti rak-rani objavil.
,. ,	, ... .. argentinsko meso. Cene za en ki-! Iz Ženeve poročajo nov«! prido-
Ciidne so predsedniške volitve. ,	, ¥r	1	. 1 .1 >.
1	.	. logram so fis K .sprednji de 10'* j l-dev franoeske vede. Dr. OtJtli .!■
okrevali po enem letu, je razumljivo. saj postaja Turčija že naravnost izzivalna. Presenečeni pa
in da bo igrala pri tem Cehoslo vaška kot najbolj zavedena slovanska sila veliko vlogo in s Čari*
je bil vendar vsakdo, ko Je prišla gradom bo v teiu slučaju padel vest, da je opiral vodja madžar" j *ndi Trst. Zato jc skušala prido-ske mirovne delegacije v Parizu k'1' z*rvsako cena zase Ceho*slo' svoje teritorijalne zahteve naspro-;vaško. Ker ji je to spodletelo, ali ti sosedom na razlog, da gre tu J1 vsaj očividno spodletava od dne za ljudi nižje vrste. Gotovo je, da do dnebolj — odtod zdaj njena se smatrajo Madžari za ljudi ne | grožnja. Vendar ima Čeho-Slo"
samo višje, ampak najvišje vrste, saj je njih reprezentant Andras* sj*, igral važno vlogo pri sklepa" nju nekdanje trozveze !n so imel Madžari vedno odločilen vpliv na zunanjo politiko v državi, ki je bila velesila. Nihče ne more to" rej od njih zahtevati, da bi se uživeli tako hitro v novi položaj, in jim je tudi privoščiti nekoliko iluzij, da lažje prenesejo te težke dneve. Ker torej vedo v Parizu.
vaška prveč prijateljev v ententi, da bi mogla udejstviti Italija svo* jo grožnjo.
Nekoliko drugače je nasproti nam. Tukaj zasleduje Italija na eni strani, da bi nas ostrašila iu privedla do tega, da sprejmemo njene pogoje — in če si ji to posreči nas hoče oslabiti; če ne bo mogla na račun Madžarske, bo skušala na račun Romunije.
S tem pa nam kaže Italija,
Nasprotne stranke navedejo ves!, - , .. T .	_ . .
' , ... ., . . . . .krom zadnji del. Meso za ......e-!«'hjavi! baje po dolgotrajni:! po
register kandidatovih slabosti m
napak.
Ljudstvo preceni te napake in
i-je 120 K za en kilogram.	i/kn.-ili na i uspešnejše zdravilo
V Italiji jedo skoro samo zmrz-M,ro1' ,ak"ra,li Izumitelj se upa
" „ • " •	1 . 11?jeno meso iz Amerike. V Italiji hk<,raj v vsaikem slučaju popolno-
nr podlagi njih izvoli predseduj- .	• * 1 d'u':	,
1	**	'	......1--1- —1:1— --------r.	- iiia ozdraveli
ka.
je sploh velika revščina, ker

■loveka. kateri ima raka v želodcu, črcvaJi ali v koži.
dežela glede preskrbe povsem od-jraka v	crevaJi ali v kozi.
jjvisua od Amerike. Amerika je te!I)r- <,llin zaznamuje malodaiie
slednji dan nove uspehe svojega
* * *
—	Ti moj mož pa v spanju go- . vorj din ustavila več živilskih parni-
-	Zdi se mi, da ima edinole v kov	^ - ™ ™ v sre- |«Iravlje«ija. Zdravljenje, ki se vr-spanju priliko za govorjenje. ^ozemskem morju. Zato je tudi!*'? vbrizgavanjem zdrav, la do-
# ^ .	[vrednost laške lire napram dolar-; voljuje pacientu, da se iz ordina-
ju — zelo padla. V naši državi 4:'i*kt* M,be lntl'vJ vrne domov in b: se dalo še najboljše živeti od ,,:u ni ,rt'1>u l»«'ki»it» službe, vseli takozvanih premaganih de-,
—	Zložil sem pesem, v katero sem vlil vso svojo dušo in vso svojo pamet.	, . ,
Xt -i -	^ ' 1 * zeI- ee "i se napravil red. uvedel
—	Najbrze nima pesem vec kot' .. .	. v.- - .. I zitm monopol m bi se ves uvozi stirt vrstice. , „
# #	; »n izvoz podrzavil. Tako jia živel
„ , . ' - - T . idobro le banke iu veletrgoveiJ Zataj preveč crk, posebno «™>-,ljuds(vo strada T„ K .........
glasnikov? Štedmjo vendar pajHr | kn-allJ1.m „, ,„„„,„,, ni,, iz|)o|j.|
Pprj v sdnjm eas mnik. PskslSr+;	......	-
'seti, ampak zgolj s pozitivnim de ! vaši izberi potrebne tri stvari, Se-
lom. Ves dosedanji potek razvo- stavine zdravila morajo biti zna"
Troje potrebnih stvari
Ce potrebujete zdravilo, so pri
bin 11 t nčn. Kdr 11 zn brt. nj 11 zmr.
ne zdravniški znanosti iu jako uspešne: morajo imeti zahtevano
kako vlogo je igrala zlasti Ma- tu<li	sami ne vedeli, po kate-	# #	j« je pokazal, da naša buržuazija
džari v zadnjih Tetih v trozvezni'ri *>oti moramo iti. Vem sicer, da	*	zmožna napraviti reda. če tudi .
politiki, je pač več nego dvomij'r se zdi danes problem slovanskega Iz (lou,ov|,ie poročajo, da so do-j^; hotela. Poleg/ega pa tudi ni-j čistost ter biti pripravljenje na vo. da bi se bili upali nastopiti bloka skoro nerazrešlijv, če po" s,Jt"le *Ja ki5tt* iz Amerike. Ker;„ia <lobre volje; zlasti sedanja j »ačin, ki garantira najvišje mero Madžari v Parizu na ta način. Če mislimo na Tešinsko in 11a vestL jiluamo v Ameriki na ducate slo-; klerikalna vlada pospešuje draginjihove uspešnosti; in končno mo" si ne bi bili svesti, da imajo med1 ki pravijo, da se bijejo na vzhod^-jvenskih in jugoslovanskih kompa-jnj0 iu zmešnjavo v prehrani. ra biti cena zmerna, poseben da-
sodniki prijatelja.	ni poljski fronti boji med Polja*ki P^Uajo kiŠte v stari kraj.,	--ties, ko nas visoki življenski str<»-
ki in Ruai. Vendar je To še velika zIo<lei- <la bi katera ne dospe-'	ški silijo k največji ekonomiji.
poreija vojne hipnoze, ki se bo!,ii »a dolo*eni	|	P. Odorik Kreiner	!Vf s? pa	Trinerjeva
zdravila in to je tudi vzrok, za*
ln ni trajalo dolgo, že je prišla vest, da se bodo popravile meje Madžarske 11a škodo njenih sčasoma razvlekla. Ko je bila Av-
sosedov; začelo se je pisati, da dobi Madžarska — Slovaško. Torej ne samo -Jugoslovani, ampak tudi Cehi naj bi hili deležni italijanske dobrohotnosti. Tu je postalo naenkrat vse jasno, ne glede na to. ali gre samo za« manever, ali se misli Italija res sustiti v to vratolomno podjetje.
strija iztisnjena iz Ttalije in tepe-na pri Kraljevem grade« — se je rodila trozveza!
Knez Buelow pravi v svoji knjigi: "Očitalo se je zunanjemu uradu, da je izpustil toliko prilik in 11» napovedal vojne Franciji 111 j Rusiji v nerodnem trenotku. Pomisliti pa je treba, da hi se bili
bili kaki riskantni trgovci, ampak i	/ ^T^™ it^t'V	''""^l
kmetje ki mimo pričakujejo po	samo?ita»:1 19 mar-|^karnarjth ,n P^Iajalcih zdravil
kmetje ki mirno pričakujejo po setvi žetev "	ea ob 11. uri ponoči.	Tri 11 er je v Ameriški Khksir Oretr
' Če se je zmotil Buelow. je to nje-;	J«' bil dne 24. januarja : k«*« Vi»a v slučaju zaprtja, sla-
gova stvar, treba pa je. da tudi mi j 1*64 v Stari cerkvi pri Kočevju, j b«*a	teka -lavobola. nervoznosti 1
položimo vso svojo nado v Rti" v frančiškanski red stopil 12.j>k-1Uo1™}1' i'.so ^	*
sijo in slovanski blok, in ko bo'tohra
ta dosežen, lahko mirno čakamo 10
ž^tve.	Brezi
Ne da se reci ali *f )e strah ;s tem lahko zapletli tudi v voj prei! panslavtzmom zanesel iz( no z Anglijo. Tega pa nismo smeli, Avsnje m Nemčije v Italijo, ali.ker je bila niiša mornarica še preje to pristen italijanski izdelek. I »taHa. Vsa našs nads je počivala dejstvo je, da je lilo tega bav-ba v naraičajvči mornariei. ^mo
O NA LAHA ID DA", STAJ
vabi *


■ - -".-iA: 'J...
■a 1SS2. v m a šni k a posvečen klenimi neredi. Trinerjev Lini"
julija 1SST. Služboval je v ' mel,f . .^T', r°Vmat"*nih a,i žicah, eno leto v Pazinu, rm "evralgnuih bolezut, izpah kov in ... r. ... . . . oteklin ter Tnnerjev Mtrilee Ka-Brezjak ,„ v Ljublj.n, Bil je vec-,-|ja y shl-aju pr<khladov itd Tri-
krat gvardijan m defimtor pro-jm.rjeva Z(lravila VPt}no zaROtovo
vincije. \ es eas redovnega življe- pomagajo. — Joseph Triuer Com*
nja je bil bolehen. vendar je z pany, 1333—43 S. Ashland Ave.,
veseljem opravljal svojo službo. Chicago, III,	(Adv.),
• i	ji A
•SS'-w^-f





GLAS NARODA. 17. APR. 1920
Težko prizadeta Poljska je optimistična.
RAZPOLOŽENJE. KI JE POSLEDICA NARODNE NEODVISNOSTI, PREDSTAVLJA PRESENETLJIV KONTRAST PROTI IZ MUČENOSTI IN POTRTOSTI V DRUGIH DEŽELAH. — NAROD NAVDU&EN KLJUB LAKOTI, MRAZU IN EPIDEMIJAM.
ZA PCMOč IZSTRADANI EVROPI.
f*'»'.....^^ ''



Najbolj presenetljiva stvar glede Poljske j«* njen optimizem. Takoj za tem pa prihaja čudovita razvita narodna zavest. Poljaki so tako intenzivno domoljubni, da so skoro histerični v tem ozirti.j Tako polni so življenja, navdušenja in ponosa, da sn slepi vsprieo nevarnosti, ki jih obdejajo od vseh strani.	J
To je za človeka 1 aj azveseljivo videti, potem ko si je ogledal ostalo K\ropo. I'ovvxi v drugih deželah, kjer je divjala zaduja svetovna vojna, dobi č I o»t k ntis. da je vsakdo izmučen. Vsakdo je nasičen, kol pravijo Angleži. Ne s hrano, temveč z vsakovrstnimi sitnostmi iu pomanjkanji. Ljudje hodijo po svojih poslih / izmučenim izrazom iu nikjer ni opaziti nohtne iskrosti. To ni prav nič čud-iM-ga vspričo pomanjUanj in trpljenj zadjih petih let.
Sko/.i \ se lo pa .»e šla tndi Poljska. Dejanski je bila hujše prizadeta kot katerakoli druga dežela, k.ijti preko nje j** šla najprvo ena jirinail«, potem druga, dokler ni bila puščeiia na strani kot mrtva. Belgija je dobivala s»ozi eelo vojno pomoč od zunanjega sveta, a Poljska je bila od vseh strani obdana od sovražnikov ter popolnoma odrezana od svet?, Prva jfouinč je prišla šele po sklenitvi pre mirja, namreč i/. Zdi' ženili držav. Anglije in Fraueije. Prič*!a je dobivati živita, obleko in zdravila iz teh de/.el in pomoč gre še ua-prej, čeprav prcdsta\i.ia le kapljieo v oceanu bede.
\'aršavi. v glavnem in najbolj zanimivem mestu Poljske, hodi smrt naokrog ter je je mogoče v tem |»ogledu primerjati le /. Dunajem, ki je dan*'. «.otovo najbolj nesrečno glavno mesto na eelem svetu. Varšava je meslo kontrastov.
Berači, legar iu pogrebi so najbolj pogoste stvari, katere vidite v mestu, knjega prebivalstvo je naraslo na miljon vsled prihoda be-^iineev iz vseh delov i»itsije. Temu nasproti pa stoje razkošni hoteli ter palače, ki so «iomu\ i stare domače j .oljske aristokracije.
Bo**>p«-ti lwra«-i pode za vami po snegu Novega Svjata, ene i/inetl glavnih c»m t r se skoro plazijo po kolenih, proseč miloščine. Vseh starosti so in obeli spolov, a pretežna večina obstaja iz žensk iu otrok. Beračiee se po*,>< m razlikujejo od profesijonaluih beračie. ka-tere je najti v drugih \ » likih mestih, držeče jokajoče dete v rokah. I »»-te kriči neprestano m to kričanje ni prisiljeno. Čeprav je najti berače na vsaki eoti in uliei mesta, jih je vendar največ pred glav-i.itni hoteli in rest a \ :. nti. Mrgoli jih tudi na železniških postajah ter pred cerkvami.
Ysepo\sod razgraja legar ali tifus. V Varšavi je pred kratkim tako zelo razgrajal. «!. so ameriške pomožne postaje prepovedale svojim ljudem voziti v pouličnih karali ali obiskovati kino-gledišča, 1 i predstavljala • •: i t* i vir razvedrila. V mestu je v trenutku, ko p še m to, več kot HUkKl slučajev legarja. Oficijelne številke kažejo, da je umrlo na P«il pkem tekom pretekle zime ."»(MKK) ljudi na lega rju.
Največja koueeot raeija žrtev lesarja -e je naha ja v Pei onski tabor šču. na robu i. v nega mesta. kjer »e zbirajo begunci na poti proti prejšnir* domovom. To taborišče je pred kratkim obiskala žena Padcrewskija, ki ;; \ idei i zavarovana proti vsaki bolezni. B« guiiei jo niizivajo svojo mate" ter tv prepričani, da jo sa-tno nebo obvaruje bolezni.
I'ogiehi \ i š> presenetljivo pogostostjo, a domačini niso ra-dite^a pra* nič vznemirjeni. ker so takih prizorov že vajeni. Možki d' t ga jo svoje klobuki- ter gredo naprej. Vsi pogrebi morajo ti po Novi Svjat :n Scnatorski ulici ra poti proti pokopališču.
V sa »a beda se neiaja izven vrat vodilnih hotelov v Varšavi, Bris?«4a in Evrope. ki stojita nasproti na cesti Novi Svjat. V tem hotelu hit ko obeduj«* «-»o\e(> kot v kater« in drugem glavnem mestu 1r.\ rope. To stane sieer dosti mark. a ker je marka v red 11* le nekako • n cent, j.' mogoče kupiti za ."VKNJ mark že zelo zadovoljiv obed. Vi-110 j.* treba kupiti p e.-i.ej ter stan" 200 mark steklenica. Napitnin ;a ua tka rja znaša d< računti Kamenin, kar
•••t odstotkov računa ter se jo takoj priklopi je zelo dobra navada.
V teh hotelih stanujejo b-gun ' p«wl poljski* ;olministrabijo. Po-
1/ Klisij«
I krajine, člani ] znalijska je najboljše vladami
ir/uih /a\e/n sk h misij ter po provinca nove Poljske. Mesto Po *'sti!iki iz Ameriki, '"'raiicije in znanj je tudi napbolj moderno in Anglije. Begum-i iz Iliisije in najbolj čisto poljsko mesto. Edi-I krajine so bogati veleposestniki, na opazna izpreineinha. katero k-Tt-rim ve je |Hisree lo prihežati izvršili Poljaki, je bila. la so 1 .t Poljsko * precejš ni delom svo- izklesali podobe kajzerja na raz-j« jj.i premoženja v gotovini.	, ličnih mestih. Tudi iiemškli grb
Viso\i /tvl j nski stroški 10 pri- i*** J*' moral umakniti belemu polj /..denejo tol'ko obiskovalcem ali skemn orlu. 1 uprava gre mirno I «guticciii ko* ilotuačinim samim.'i' nemoteno naprej v rokah Po-I Ntiuačini tlobivajn namreč svoje l.-akdv, ki so bili preje v službi plače in mezde v pol jskih markah.} krajevne nemške vlade. V Pozna-lk»gati Poljaki morejo dol .ti .iz nju ni videti beračev ter tudi lii h.uik b* niHi kt v /anu-no za s\ oje nikakih slučajev tifusa. Pogrebov tlriavne ali druge boude ali dra- vidi le malo.
goceni nakit N sled tega so tudi Kjerkoli IumH človek po cestah i//a premirja obubožali številni poljske, bo gotovo zadel na od-preje bogati ali vsaj dobro sto- del k e beguncev, ki se vračajo iz ječi ljudje in marsikatero mra- Kitsije. \'se. kar imajo, nosijo 11a mornato pala'o je bilo treba ob- svojih hrbtih. Vračajo s«* po |»e-t« meniti s posojili. Pomislite, dajtih letih bivanja v Ku^ji. kamor je treba plačati !)4."> mark za par «0 zbežali pred biizajtW-imi se ar-1 ogavic in <la mora to storiti de-j madami. Nekateri so bili 11a poti klica, ki zasluži t|vajs«-t dolarjev i p« več mesecev. Ko »pridejo v svo-
na teden. Kruh centov hlebec, si a je« stane 22 cenenih čevljev
Veliko je kuriva in č«
stane štirideset Navadna nočna
je domače vasi. najdejo le r m z value. Kljub t«'iii žalostnim okoli-lolarjev in pan šč nam, ki močneje tiplivajo na šest de m-t dolar-J stare ljudi kot pa na mlade, pa so I videti ti begunci polni tipanja in tudi pomanjkanje nikjer ni čuti najmanjše pritož-nočete setleti v t**- b*. —
mi, morute ob desetih v posteljo. Kden čudov te nove republike V svoji sobi imate lahko v*e. kar je stoični nač 11. kako so se ti Ijti-h oče te, tudi luč. Na cesti ne mo- ti je postavljali po robu vsem težit te ostati preko polnoči, rusven kočam, ki so hrumele nanj". Se-če spadate v vrsto malošteviln h daj pa so preizkušeni v raz »čara privilijpranih, ki imajo za to po-1 njih in težavah. Niso nestrpni, trebilo dovoljenje «mI policije. kajti njih nova pot je tudi po*e-Izveu Varšave so razmere še ju na z vsakovrstnimi ovirami. Ve-dosti slatine, vendar pa ni bednega liku preje hi bili presenečeni, če stanja talco lahko opaziti, ker rti t lii ne naleteli na take ovire. Ali tako koneentr rano kot je v veli . niso vee kot sto let pričakovali krm mestu. Izjemo predstavlja J trenutka, ko jim bo dodeljena seveda Poznanpska, kjer »»e nada- profttont in neotivusnost T Setlaj jo ijuj« a nemško organuacyo tudi'imajo ter ne vedo v prvem'tre-
Mnenje canadskega satirika	t^tl^ZCti
prohibiciji	beračit pred prag lastne
CANADSKI SATIRIK PRAVI, DA STA SOCUALNO ŽIVLJENJE IN DRUŽABNOST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH IZGINILA IN DA JE JAVN08T POSEJANA S ŠPIJONI. — PROHIBICIJA KOT
'VELIKA NESREČA".
Profesor Stephen Leaeo^k iz njvtu nezaželj.vetn stanju le vsled '( anade je pisal loiulonskcmu. sklepa puritanstva, da se jih o-Times pismo, ki je eelo še bolj hiaui kot predmet napada, razdražilo angleško javnost kot pa i Beseda svarda prihaja iz vrst jo je dejstvo, da ni hotel senat litta The Evening ^icws, ki pry vi:
Združenih držav odobriti mirov-
V tej deželi se moramo za
rojstne hiše.
O, bilo mi je lahno, da sem sedel daleč proč z vesemi onimi, ki so uporno spoznali gnjusiiost tega početja. Moj novi dom se 1111 je zdel počet ka kot steber države, ki je sezidan na živih telesih njenih sovražnikov. Toda sprevidel sem, da to ni resnica, da je to laž, v katerega verujejo celo veliki možje. Ha, Ha! Najbolj kreuienitc značaje z bero in jih zaklenejo v podzcmljc. da je njih vera sto* kIV.t bolj potrjena, njih s<»vraštvo venčano. Spoznal selil, da čepim z ostalimi v rovu podzemske Italije iu jo spodkopavam tiho, tiho. uro za uro. minuto /a minuto. Smejal
sem se, radost me je obvladala. Po~ e|ej iu si nI i vsako državo po šte\ 1-lu političnih zločincev 111 osumljen* cev in spoznal boš njeno trhlo mo/*.
Ha ha-ha! Smejal sem se m mesec je tekel, da nisem mislil ne na sodbo, ne na obsodbo. No. imeli so me radi; «^aj kot človek 111 noben človek slab: nekdo mi je po'
inazal ua skrivaj popi rje, ki so prišli za menoj. Takrat me je ob"
kot strah pred smrtjo.
Slika nam kaze soprogo Abrahama S* Klkusa. bivšega poslanika na Turškem. V Ameriki je začela zbirati sklad ^:{.».000.000. s katerim hoče pomagati sestradani evrop. deri. predvsem armenski in poljski.
nutku, kaj naj store z njo. Topa svojo lastno zakonodajo ter tudi raditega, ker jim je bila ta pro- ve. da ne sme takoj od počet ka stost podeljena nenadno, vsled preveč pričakovati od nje.
slučajev vojne.	Finančnim izvedencem, ki pri-
Kesntea je, da so bdi markka- j,ajaj0 v deželo iz zaVezuiskih dr-Teri voditelji histerični v tej svoji /;1V 1H y/ Amerike, pokaže Poljak novi zavesti neodvisnosti ter za-1 JMiraVBe vire SVojc dežele, bogate
" gozdove, premogovna in petrolej-ska polja, solne rudnike ter plodno zemljo. Paderewski je malo pi ed svojim oilstopom rekel, da potrebuje Poljska le denarja in surovin in da bo vse ostalo sama storila
Inozemski obiskovalec 11a Polj-(skein zapazi med javnimi uradni-k; neko pomanjkanje volje in moči. da se prestavi v dejstvo odlo-
biedli v ekstrem s tem. da so j>re povetlali v novi Poljski rabo ruskega jezika. Skušali so celo aretirati one, katere so čuli govoriti v tem jeziku. To je bila mogoče naravna reakcija vojne ter želja Ob vet iti se nad Kusi za vse, kar so morali Poljaki prestati od .Irani Rusov tekom dolgih let.
Bolj skrbni opazovalci nove Poljske so prišli do preprlčnja. da je njen ponosni, nczlomljcni
lic pogodbe. Canadski humorist varovati proti metodam manjšini satirik je zelo resen v svojem ne. Pretežna večina naroda le h o-opisovanju "presenetljive liesre- tokov obstaja iz zmernih p veev. če, ki je zadela Združene države, Ti se morajo izogniti napaki onih j ier osem izmed provine ( anade v onstran Atlantika, ki so molčali j obliki prohibieije". Zakaj je s cer tekom prohibieijouisiičm* kampa jttžko reči, a kljub temu obstaja nje in ki se prebudili kol zlo-i resničen strah, da b«> Anglija v činci. če se niso hoteli slepo po-j kratkem prisiljena odločiti se za koriti temu, kar imenuje profesor j prohil>icijo ali proti njej. Profc- Leactw-k "brutalen in nestrpen sor Leaeock pravi naslednje:	fanatizem".
—	Kaj pomeuja bone dry re- Prav posebno pa se je rn/VIiel zim v praksi, to je treba videti list (ilobe. ki pravi: i:a lastne oči. da se razume. Soei- .— Povzročitelji te nesreče v Sejnino življenje ill družabnost sta'verni Ameriki, kosodarji teh tolp ncI strah potisnjena nazaj na stališče pik-• Spijonov in ovaduhov, fanatiki, ki Obdolževali so me tako. da bi jetnika kake nedeljske šole. Slav-'so stor'li več za razširjenje bolj- ba ne bila i)iIostna. Nič več nisem nostna pojetlina postane določa s-1 ševizma in nezadovoljstva k;«t pa'»>islil na pod/emuo Italijo, vsega je, kateremu sledi zaspanost. Banket iti nič drugega kot sestanek pingvinov in sledijo mu javna predavanja mesto govorov, katere je bilo preje opaziti po konča-litm banketu 111 že med banketom. Smrtonosna resnost se polaača vseh krogov ter dela delo in zabavo vseli enolično in brez barve.
—	Ni prav zadnja točka ali najmanjša tropa policistov, detektivov, spijonov in grdih ovaduhov, kateere se je spustilo proti družbi. V Združenih državah je zvezna vlada nastavila po celi deželi posebno policijo, da s silo izvede prohibieijsko postavo. Kouiišnerji
naložiti slično tiranstvo tudi nam. Mi tega ne bomo trpeli iu če nas bodo prisilili govoriti kot smo govorili z drugimi tirani, javnimi iu zahrbtnimi, so lahko prepričani, da bomo to tudi storili.
a propagadana Troekija. hočejo , me je napolnjevala samo ena mi
sel; rešitevj Živeti, živeti! Priboriti .si vsaj svobodo človeka'. .
Čudovito je, kaj more človek ■ toriti. ko plava med širno vodo i smrti ali dosmrtnega suženjstva : inžarno lučjo življenja. Lesen ste' ber mu oživi v najboljšega prijatelja. ki mu proda obleko, zid se , podere tam. kjer je najtlebelejšl, smrdljivi kanali so kot svetle sobane. kot dnevi dolge tire post* nejo kratke muute.
Na hrbet sem bil privezal culo z obleko, roka mi jo zakrvavela. I ko sem odtrgal desko, v blatu podzemnih kanalov sem se skoro zadti-
Ubežnik.
Spisal F. Ii.
. . , , .	, - - ..Ike vlade, lo pa pripisujejo po-
tiuh dosedat premagal ze številne j a. , .	..	... .
... v- - --	- -■	Ijaki pomanjkanju izkusenosti ter
tezkoee. Najveen sovražnik nove , , • ,	. . ,	. ,
., ,. .	, . . .	dolgim letom vlade »»d strani drn-
1 oljske se nahaja b«tla 1 v notra-i	-	-, ,
.	.. . .	. I gili. Poljaki niso imeli nikake pri
nj«>sti njenih lastnih meja ter ob-i...	.. ..	,
" . . ,	.,	., , like razvijati se poti Rusijo. Od
staja iz maI-j:ih'P>.t.iiUt imlitikasev, ... . ,, .. .	-,,.,,
, , - . -	' beiiim Poljakom se ni dalo nikdar
.\t doseda j se niso hih v j talili .	.	....
. .	, .	.	nobenega glasu v administrate tj
podrediti narodni enotnosti svo- < ...	*
... .	. ,,	dežele,
jih interesov 111 predsodkov.
I>ajte nam časa. — je rekel
" Kako je?"
"Tako.'" Segel mi je plaho roko. temne oči sijale odkrito, nje- šil. Prebredcl sem vodo in mok« r
te policije so tlne 16. januarja, ko	ubraz je bil skf»ro otroški premrl tičal V žiel tik straže, v
. 1 . ,	........1.......* Nekaj skritega, bolestnega je bilo temni noči ure in ure. Ko je pri-
v njem. kj>t plaho begajoča misel,' drdal vlak sem v njegovem šumu ki se ne upa na dan.	zlezel skozi in potonil v bičevje
44In kako je vam?"*	ter plazil dalje kot pes. Ko sem
"Tako. Juga nam manjka, solit- dospel do prvega grmovja, sem ca .nam manjka, kot da bi nam j se preoblekel. Znal sem jezik, zato manjkalo" srea se mi zdi Kad bi nisem vzbuial no/omosti
je postal usodepolui amendment pravomočen, izdali svoje ukaze, kaj bodo dovolili in kaj ne. Oni ne dovolijo, da se nosi pri sebi steklenice. Oni ne dovolijo nika-kili "daril'' v obliki pijače med prijatelji. Človek lahko da svoje mu bona fide prijatelju v svojem lastnem bona fide stanovanju pozi rek žganja, če se je nahajalo te žganje v njegovi bona fide posesti od 1. julija 1919 naprej, a to lep od pogojem, tla jc prijatelj ta-
Poljskemu državnemu zboru, ki	,	" TVKVl krat in tam bona fide izpil to p.-
pretlstavlja uresničenje sanj vsa-	- »'• kmalu se!jačo her je 111 odnesel proč razven
kega Poljaka manjka, izkušenosti.!1" lM'i!lvil:' uspešnost Poljske. Mi | v notranjosti telesa svojega tele-1'oljaki so se ozirali na t.. zako-; ima,,,°	"/' t.ilje. ki je taki. sa.
nedajno zastopstvo tekom prvega' V, ,iko kot uf,,» Nemčije ter -V, mili iota njegovega obstoja z neke vr-j-,n,mv prebivalcev. To je sicer ve >te pasivnim zanimanjem. Povjbka naloga za pričetnik. a dajte prečni Poljak je vesel, da ima nam časa.
Razne vesti.

Slab uspeh 6. italjanskega "mi-(dvornega gledališča. Ztlaj gre še rovnega posojila".	/j. popotne stroške, ki jih hoče
Kakor poročajo italjanski listi. Sehalk imeli povrnjene za eelo o-jr' imelo ♦». italjau-ka, takozvano s«>bjc iu orkester, v kar pa itali-"mirovno"' posojilo z# lo slab u-!bjat:ski podjetnik še noče privo--peh. Državni dolg Italije jt> zna- liti. Pogajanja se še vrše. šal koncem meseca februarja 1911*1
:r. miljard lir in j.....1 takrat pa Koliko besed nmeje vaše dete?
do danes še znatno narastel. Do-
hodki (i. italjanskega posojila s»* cenijo kvečjemu na 9 milijard lir. tko. da bi ostalo v najboljšem slučaju 'J*; do :{<J milijard dolga brez krit ja.. Bankovcev ima Dalja okrog 12 miljard lir v prometu iu ni priča« kod vat i, tla bi bilo "mirovno" posojilo pripomoglo kaj k izboljšanju italjaiiske vabite, nasprotno je kurz lire ravno v zadnjem času. ko se je bližalo podpisovanje posojila svojemu koncu, zopet znatno padel. Radi tega se je italjanska vlada obrni-1*. na zaveznike s predlogom, tla se skliče konferenca, ki naj bi se havila s problemom, kako bi bilo rsjboljše rešiti svetovno krizo v valutnem vprašanju.
Dunajska državna opera poj de v Buenos Aires.
Bivša dvorna opera je dobila ponudbo od rimskega gledališkega ravna tel ta. ki je sočasno ravnatelj poletenskegd serijskega gle dališča v Buenos Aires, tla bi tam
Na to vseka ko zanimivo vprašanje' skuša odgovoriti Angležinja Kina M. VVisejeva. Skrbno je opazovala svojo tlečo v razni starosti in je zapisovala njih slovarčke. I rišla je do nazora, da se je besedno bogastvo otroškega govora doslej podcenjeval«*. Splošno se mist i — pravi Angležinja — da besedni zaklad štiriletnega otroki; ne premore več kot ."it) t1 o (R) beset I. Ali Etna M. Wise jeva je zapisovala skozi mesee dni vse besede, kar jih je rabilo štiriletno dete in je videla, tla jih je bilo veliko več. V spominu svojega otroka navedene dobe je našla 1271 besetLi. Dete je vedelo ime-i ovati vse. kar je bilo okoli nje-■^a. V njegovem slovarčku se bili zrazi. o katerih so starši mislili. >e jih ne pozna. Dete. ki šteje 16 «"«> IX) meseeev. je 'imelo najmanj tO bests 1. jako nadarjeno dete pa eelo 20f) besed, pa še rajše kakšno b* setlo več. Dveletno dete je ttme-\<» najmanj 120 besed. S tem opazovanjem matere s ponosom do-
gostovala »kozi tri mesAee za net
milijonov frankov. - Ravnateljda ,,J,h	^ r*Z'
i	. , .Imuni kakor si mislijo,
dvorne oj>ere Sehalk je ze skoraj'
pripravljen sprejeti ponudbo, da
bi igral začenši s 1. dnem meseca Habori m Madžarskem, maja, zakaj |?ej bilijonov fraii- Madžarske oblasti, so odredile kov bi popnJrujf Qjfenly.Jjffoit nabore letnikov 1665 do 1900.
—	Pomislite tudi, da se jc pojavila v Združenih državah in v suhih delih ( anade nove terminologija. prohibieijnist ne govori o "ale" ali "porterju" ter o "whis-kcv" in sodi. < "e bi storil lo. bi izgubil svoj slučaj. Ott govori o alkoholu in alkoholičnem "li-kvorju". Kdo pa je ketlaj hotel kaj takega. namreč alkohol ali cdkoholičui likvor? On pa pravi, da je v Združenih državah "ale" zločin in da mora vsakdo v ječo. kdor ga skuša delati, prodajati ali kupiti. Zdravi človeški razum se upira teiuu.
—	Zvezna policija pa predstavlja le en del tega sistem. Poleg tt policije je najti še <>elo tropo najetih špijoiiov in ovaduhov v cbliki plačanih uradnikov, trez-nostnih iu zmernostnih zvez in plače <h1 hinavskih organizacij histeričnih žensk, da igrajo izdajalsko ulogo tajnih ovaduhov, ki so v vseh dobah uživali upravičeno zaničevanje vseli poštenih in častnih ljudi. Glede teh kreatur morem svetovati mladim ljudem Anglije le eno: — Čeliotlo prišli med vas. jih primite ter vrzite v morje, jih vrzite dobro in daleč.
Tredniki različnih listov so se-vt da planili kot jastrebi na to pismo canadskega pisatelja.
The Evening Standard pravi naprimer:
—	Tako je položaj v Ameriki. Ali hočemo, tla se take razmere ugnezdijo tukaj! Prepričam smo. da ne bo angleški narod, primerno posvarjen. trpel take invazije njegove prostosti. Kot v Ameriki pa bi se do take stvari in do takega stanja lahko dovedlo potom dogovora med politiki. Mi npamo vsled tega, da se bo na najbolj natančni način premotrilo vsak zakonodajni predlog glede tega predmeta. Edino pametna politika je izjaboljiati javne hiše, to
I je gostilne, lci, se nahajajo yt seda-,
manjkab
šel na ono stran.. Kdaj pojdete
Kot da sem ga videl v srce
m
nisem vzbujal pozornosti.
Hvala dobri duši. ki me je bila sprejela pod streho in mi dala jesti in drugo obleko. Vas in člove-
razgalil njegovo misel. Zamislil se ka sera pozabil, njegove dobrote je za hip in pogledel v daljavo.; nikoli ne pozabim. Tako sem ušel/ Nato je spregovoril s plaliim .otro ; "In doma?''
škim glasom:	"Kdo je šel domov? Glas o be*
"Ne smem domov. Morila pono-jgu se je raznese I. še predno je či. za en hip.. Toda, kdo ve, če ni | dobro vžlo solnce. Pred domačo lškarijota med sosedi."	i hišo so stali vojaki štirinajst dni
Začudil sem se: "t činu t:iko?*",in pred hišiinii mojih sorodnikov. "Bil sem zaprt in^ibežal sem."' Ni me bilo. Ob jutranji zarji sem Zdaj mi je bilo jasno. Bil je z:t- se plazil čez hrib in pogledal na prt po krivici, iskal je največje vas; zbogom! IJila. je lepa odeta v pravice — življenja iu svobode, prozorno meglo, kot da se še ni zato je izgubil najslajšo vseh pra predramila iz spanja. <neuko mi vie — biti doma. Moj** <M"' sn ga je bilo. ko sem stojul v drugo stran prodirale, kot bi s«' s prsti dotika" hriba. I.il sem svoboden kot čio-le njegove duše in jo razgrinjale, vek, kot tak. kar čutim kot član Ne da bi gn vprašal, mi je pri našega rodu. nisem svoboden. Ta povedoval. —	svoboda je odiisua od kraja, kjer
Ze več mesecev je od tega. Tu sem bil rojen, t V je njemu težko, je svoboda, a dom ni in vse slajše je tudi moje srce bolno." je naša beseda doma kot tu. j "Iu ne greste več nazaj?" Kako se je blo zgodilo.	| "Nazaj?" Njegove «n'i so do.
Enostavno, kot se zgodijo vse bile bolestno izraz. "Ne vem. Zdaj stvari, ki jih vodi človeška roka ne morem. Človekova svoboda je tako, sklenjeno je in ne izbriše tt prvo. Vse bom d;d zato. da jujina* tega niti smrt.	gam priboriti tudi ono drugo svo-
Tuji vojaki so obstopili hišo. bodo. Ne z močjo orožja, z močjo dva sta stopila k meni. preobrnili duha in srca. .laz mislim, da j ii so vse. lil ker niso našli ne bomb je brez števila, ki kopljejo v poti" in ne nožev, so našli časopise, ki zemlju tiho. tiho. uro za uro. ml* sem jih prinesel in bral popirje. ki nuto za minuto. Svoboda pride! jih nisem bil jaz prinesel, niti pi- -leče ki slone sred kužnih moč-sal in to, so dejali, je bilo hujše kot virij. so nam porok za to: tihi vse bombe in noži.	glasovi, ki bolestno trkajo, na vra-
Peljali so me.'Neskončna je bi* ta naših src so nam porok zato. la eesta. vedno bolj tuji obrazi, ljudje, ki jim je zaprta pot v Težke so bile postaje, še težji dom. rodni kraj in ki z bolestnim h redo katerega smo slednjič tlospeli. penenjem čakajo trenutka sv',. Stal je ob železniški progi, sredi denja s vojimi dragimi lokaun. močvirja in trsja. ,temen in mra" brdi in gozdovi — so'nam največ-čen. obdan od gostega trnja, kot p«»rok za dan svobode.. " grad. v katerem je spala Trnjulči-, I'molknil je. Nekaj bolestno ea. Prestopil sem prag in nisem f lepega je ležalo v njegovem gbr vedel, če ga prestopim še kdaj. Vi*» »n na njegovem obrazu. Segel lil temni ulici je ležala družina in mu bil roko in mu rekel besedo, štela žarke solnea, ki so prodirali Pa sem čutil, kako nepopolna bi do nas.	bila moja beseda, kako ves pre-
Tedaj sem imel časa za razmiš- mrzel bi bil stiskljaj moje roke. ljanje. Videl sem svojo rodno vas ki bi ga mogel vtešiti v njegovi in bilo mi je težko pri srcu. Preti" bolesti in njegovem hrepenenju, stavljal sem si. kako se zida dr- Ti,m sva se poslovila, nekaj vezava in dobiva temelje v člove-j lihega, jasnega je kanilo iz nje"-ških sreih. Razsvetljeni kinema'; Sove duše v mojo.dušo..
tografi. preti katerimi se zbira	-
množica v za mehujoče ponižanje:
senee beže preko belega platna in CESARICA BAJE UMIRA zapuščajo v duši čt>*en madež ne-
razločne hvaležnosti nasproti onemu, ki je odprl cirkus, ne iz ljubezni. ampak iz sovraštva. Dvorane ko polne, vino se razliva, veseli obrazi plešejo v pozabje lastne časti in lastnega pokol jen ja. Otro-
Berlin, Nemčija, 13. aprila.. — Deutsche Tageszeitung pravi danes. tla je izvedela iz zanesljivega vira. tla se je zdravstveno stanje bivše kajzeriee tako zelo po slabšalo, daj e vsak trenutek pri-
či gredo v šolo in nesejo piskrčke eakovati njene smrti.


GLAS NARODA. 17. APR. 1920
ftniekritizacijft sodišč v Pogovor z Belo Koeon
avstrijski upuMiki Poročevalec angleškega časo-
--p'-a Daily Herald na Dunaju je
Yla<la »V5.trij.ske republike je g«»voril z Belo Klinom, bivšim ji.-tUoiil« tu« rodni z born it-i za- predsednikom ogrske komuuistie količki načrt, s kateri« *e uvaja- ne republike. Da je mogel pOTO-jt nove vrst. sodišč. ki mi stav- č» valeč z njim govoriti, se je polj« ne iz sodnikov po poklieu ill dal v »tockerau, neko vas km sodnikov lajikov. i r-Sehoeffciige-: >everazopad.no od Dunaja. Bela rtehtei. Ta *>odiš«"-a bodo poslova- Kun stanuje v občinski bolnici li- pri >o*iiieui dvoru prve stopi- poti nadzorstvom straže. Kun je nje, in sicer bodcta v njih nedela popolnoma zdrav. Njegov iskrena dva sodnika po poklicu in dva la-j^tlja je. da bi se skoraj strnile j tka. hodi* u predseduje sodnik vrste proletarijata. Zdravniki po poklicu.	I pravijo, da jim je bil za časa bo-
Razmerje med mešanim sodi-" lezui vedno simpatična osebnost. M'lii iti med porolnun sodiščem1 Kakšno je vaše mneije, je vpra-bi bilo s|..|> , ; Pred p<»rol:ii ->u 's..] ponjjtfjlt«, ^lctle jrospodar-ilišča bi spatial i samo zločini i;n*«kc«ra zbližan ja entente z Rusijo.* I>te*rreški. po«rareiii putoiu vsebi-[ To zblizanje, je odgovoril ltcla n«- kakšne periodične tiskovine; Kun. je nov poizkus protirevolu-radi vseh političnih deliktov, h eijc od strani Anglije. Do Mxlaj kat<-riin moiamo /.• prišteti /loči- v<» l»ile .sred-tvo /.a protirevoluei-i » po :HJ~>. kdor javno smeši j<> puške iu topovi, sedaj pa je in oiiialovu/uj«' institucijo zako , trgovina. Angleški imperijalizem na. družine, lastnine, ali kdor o-'j" dolgo časa stavil svoje nade v «'obrav.i o*b'.'.dua m p rot i lira i ( oboroženo protirevoluci jo; danes ti« julija Dalje radi delomora in ( poizkuša na zvitejši način. Angli-^ončno radi vseli drugih /loči-ije veliko lažje izkorišča svoje na-11 o v, ki s. kaznujejo / ječo nad sprot nike. ee živi z njimi v miru. d« sel let	i Prav kmalu bo sklenila mir tudi
"Ona kaznjiva dejanja, za kate- z Rusijo, i i je po zakonu določena \eč kot Na vprašanje, kakšno je nje-1.11 letna ječa in za katere so bila gov o mnenje o od noša jih med do^edaj pristojna porotna sodi-J Anglijo, ogndtimi dogodki in lies'a, bodo po novem zakonskem '< parilo v Iiudimpešti. jc Bela načrtu spadala pod nova *—~"irr» ■ u "" »»dgovoril;
s« »tliš.-a.	Angleška politika napram s«*-
Kol sodnik-la >ik za ta mešana! «'anji ojrrski vladi je ista. kot je sodišča fungira vsak oui, ki je; bila proti sovjeJski vladi. Angle-

I
Poprove moštev ie cest v leeieevEonfiiikeegrese Čroigori ! v Moskvi
»posoben za porotnika in tozadevno izžreban. Službo sodnika bo vršil tak izžrebanec samo jnt neposrednih si sledečih dni. Ub ist i i
priliki se uredi tudi dnevna pla-1 preiskave, ki jih nameravajo iz-ča za porotnike iu soduikc-lajike vesti proti bivšim funkcijonarjem
ški proletariat se prav gotovo ne strinja s to angleško politiko, ki podpira belo strahovlado.
llcla Kun je pristal na nove
Smhhhst uvnMja ju^o* slovenske komisije
4. marca zvečer so našli ravnatelja jugoslovanske komisije za
»eno. nato "pa še samega sebe. O vzrokih samomora nista pustila ničesar pismenega. V predalu pisalne mize so našli večjo svoto denarja.
O sajpotnoru je bilo obveščeno jugoslovansko poslaništvo, ki je takoj poslalo posebno komisijo, tu. je izvršila lokalni o«'Ied.
Okupaeijskc armade so ob umi-j Sedaj, ko je Deuikinov vojaški ku iz (rnegore porušile vse naj-} j^raz osvobodil Ukrajino in južno
važnejše prometne objekte. Mini- Eu,si jo, ljudski zastopniki po don- vojni plen dr/ Štefana Engeihar-strstvo javnih del ie pričelo nji-j^ih pokrajinah pogubno nada-jt*< in njegovo ženo Stanislavo mr-hovo obnovo in vzlie temu. da no pljujejo svoje politično delo. Prc-jtv» v stanovanju dr. Eu$reliiarta. prometna sredstva v O ni i por i ze-bivale! teh krajev so sebski Ko- Dr.-Štefan Enjrelhart je bil rolo pomanjkljiva, je vseeno tinpelo zaki, mali posestniki in vojaki, i jen 29. julija 1891. v Varaždillll. zgraditi in izročit: prometu na-f lioljševiki so jih takoj sklicali na!P« poklieu zdravnik, njegova že-slednje mostove: most čez reko kongres, ki so ga pred kratkimI na Stanislava, rojena Miaič. je Situice na poti v Cetinje-Podgo-^ priredili v Moskvi. Kalinin in Le-i bila rojena 17. novembra 1901 v
riea. Sokolovič most čez reko Si-.»in sta na skupščiui 1. marca go-! Kamniku na Kranjskem. Trupli! je od julija 1^19 že dvakrat s-pre-jevno na poti Podgoriea-Tuzi-j vorila Kozakom, da komunisti ni- 80 našli v stanovanju dr. Engel-j menil in izdatki vsakokrat izdat-Skader. V najkraj sem času bodo kakor ne nameravajo preobrniti' ha rt a v tretjem okraju. Kakor se no zvišali. Dočim je izkazoval ju-zgrajeni še naslednji mostovi :j njihovih tradicionalnih življenj- j*1 dognalo, izvršen je bil dvojni lljski budget ."» miljard prinrinjk-'
:sal v ileeembru ua znaša po zadnjem
finance Avstrije
Proračun Nemške Avstrije se
Vezirov most čez reko Moračo pridih razmer. "Nikakor nimajo na-Smokovci in most na Bijaču, oba men*, vzeti zemljo onim. ki jo ob-
.samomor. Dr. Engelhart je imel Ijaja. se je z v najemu veliko stanovanje iu jc 7 miljard in
n«; poti Podgoriea-Kolašin. Pri j delujejo; hočejo jim le pomagati.!»i šele kratek čas poročen. Sodi proračunu /e skoro !» ir.il iard.lS^^Mp zadnjih dveh mostovih se grade da se jim povišajo dohodki .ki jih a*. da sta izvršila samomor 3. Skupni dohodki znašajo i mili-I^^HB tudi začasni prehodi, ki bodo stali prinaša zemlja, in jih osvoboditi:marca dopoldne. Žena dr. Eugel- jarde, samo za uradniški- plače M j^™*'
•o zelo neprijeten kini hi povzroča- S
jo skoraj neprenaSajoče bolečine in fi
trpljenj«. Pozoani so vslsd svojih S srbedrh lastnosti m vsled trdorrat- = nosti za zdravljenje. To povzroča S nečista kri. Odisu kri petem v po- 8
rabe	if
S
evera s
Blood Purifier
e
(Sererorega Knčistilca). ki je pri- S znan kot regulator sistema ni po- S maga naravi v izločevanj j nečiste ^ kri ter tako odpravi mehurje, rane, S izpuščaje. pnSče in sploino hiranje, hi Poskusita ga. Naprodaj v vseh g lekarnah. Cena $1.25 in Sc davka. S
W F.	SEVrRA	CO,	•
CEDAR	RAPIDS,	IOWA	;
nad 29.G00 dinarjev, da se čim- vi.kovrstnih nadlog, ki jih tarejo.) barta je ležala v postelji in je l»i- J preje vzpostavi promet. Železni Namen republike sovjetov jeT da most na HilaČu izdela švicarska umli zvezo med delavci in Kozu-tovarna Bux v Bazlu iu bo v naj- i„ boljševiki pričakujejo z go-krajšem času odposlan v Črnogo- tovostjo. da se jim bodo Koziiki
ro. Poleg teh mostov, ki leže na glavnih cestah, sc grade tudi drugi mostovi ua manj važnih potih.!v vojni". Z;* obnovitev teh mostov ,ie ministrstvo izdalo nad miljon dinarjev. Kavno tako se tudi grade in i
pridružili s svojo požrt vova hi ostjo in disciplino, ki so jo pokazali
rabilo čez ."» miljard. t;iko da lil ustreljena v jrlavo. poleg po- n« zadostujejo skupni državni) stelje pa je ležal dr. Engelhart * dohodki niti za uradniške nlače '
Neue Frei Presse končuje >voj j komentar tako:
m ^	»a	•	•	j "V tem katastrofalnem prora-
samokresom v roki. Dva naboja Vlada je dobila pooblastila, da ih.uu sta dve tretjini izdatkov n<> sta bila prazna, 4 pa so še tičali j vporabi kredit ,s miljard. ki pa j pokriti in se bosta krili samo / ue v samokresu. Ni dvoma, da je dr.j v< bo vporabil po večini v n-pro-' prrstaiio vporabo sfroja /n fisk.i Ei^ji^^^ipitrelU^ tUijprvu svojo' duktivne svrhe.	,. j.. bankovcev."
mešanih sodišč. In .sicer bo zna-š« la za one. ki žive »»ti dnevnega, tedenskega zaslužka ali ki so položaj ogrskih sploh navezani na zaslužek, za i >«lnem boju.
vsak dan. na katerega pridejo k	_
m bi, do .'KI kron.
Drugo, kar uvaja ua novo predloženi zakonski načrt, so po m bna sodišča za verižnike in posebne vrste tatvine, za vlome iu prej*reške oderuštva. Za ta sodišča je določeno posebno skrajšano .sodfto postojianje po vzorcu izjemnih sodišč po prekem sodu. Si.tno smrtna kazen je tu izključena. Postopanje je javno iu ust-nieiio. Obtoženec sc takoj postavi preti stHlišče brez posebnega ]»o-stopanja. brez primerne obtožbe. Bazprava ne *uie trajati več kot tri dni. Proti nji ni vzkliea in stopi takoj v veljavo. Kazen sc takoj izvede. Taka izjemna sodišča se uvedejo ua podoben način kot izjemna sodišča po prekem sodu iu je za nje veljavno postopanje ptekega »oda.
sovjetov. Slednjič sc je izrazil, da
z največjim optimizmom presoja
delavcev v raz-„ i
Zdravniško pregledovanje nidotopov
Treba je poudariti, da so soglasno odobravali te besede odposlanci ljudstva, ki je do zadnjih študirajo nova pota na važnih pro|dni bilo posi(Hlnjc upanje za pro-rnetuili krajih v Crnijrori. S.-da j.! t i revolucijo.
ki j«- ui-ejeiio gratllnMio ravnatelj-)
. ,	,1^,1 Dalje je Lenin po vsej pravici
stvo v Dubrovniku, bodo ta dela	...
,	... , »poveličeval zniajro sovjetov na
gradbene stroke stopila v fazo . ....	. . .. .
........... ... , - i impenializmom. ki je bil prisegel
cim hitrejše z got o vi t ve. Sk;euje-; ...	t	1
. #	, ; i.i* njihovo smrt. Pozdravljal j<
no je na odgovornem mestu, da	,
. , ... . 'o defuutivno zmago kot nenava-se vzpostavi v Crnigon boljše sta . . . ' .
'	,	den dogodek. za katerega gre
nje. nego je bilo preti svetovno	.	.	,
J * *	r	hvala požrtvovalnosti ruskega
. ■	, ,-■ . ljudstva iu proletarijatu vseh ei-j
Radovedni smo. v koliko bo .	......	,
. . ...	.	ivuiztranih dežel, ki je priskočil!
ixboljsan prometni položaj C rue-	.	.
, ... ,	' ______ lir pomoč v težki borbi za svobo-i
gore. kajti, ce bo samo "boljši j	. . .	:
7	i - do. Spominjal je na dejstvo, dal
in ne znatno lvoljsi kot pred voj-	.
,. ,	;jt sovjetska vlada prinesla mn
no, ne bo prebivalstvu t rnegore	.....	.
'	1	vsem narotlom. ki so ji napoveda-
Hinavska ljubezen
mačehe Italije do njenih n »hm 1 reši neev v zasedenem ozemlju jc solznega oIm-iuIov ali ja vredna. Po pitiiiijstili mesecih so deniokratie-uo Italijo obupani kliei njenih hisluih rojakov pripravili do gi n-Ijkvc objubc. da Jioče dovoliti občinske -sosvete, ki naj podpirajo nt'skropoloziif teerente. Od laske kulture neokužen zemljau bi si predstavljal, da bode velesilna Italija, ako še ne prenese volitev občinskih v tem razmeroma ma-letu ozemlju, skušala utelesiti v obljudenih sosvetih vsaj kolikor toliko »good ločevanja narodove volje. — AmpaL ne, zasedeno o-zemlje je-obsojeno, da liki embrio jiretrpi vset iste anarhične faze. kakor druge italjai^ke pokrajine pred narodnim ujedinjeujem 70. It ta. Žeiiijalua rešitev problema sc namreč jtUim : vlatla imenuje sporazumno « političnimi strankami občinske »o^vete. — Primitivna en ost a vn te misli se ravna po »•jeni iiiferuaiui perfidnosti. Ne p lede na to. da pomeuja izvršitev te namere diktaturo političnih strank v samoupravi, grozi na šenm narotlu onstran srednjeveške italjanske kamarile v najslabšem pomenu besede. Toraj stranke.	vzorne italjanske ktran-kti^e, ki oln»toje že davno le bolj n« papirju, bodo imele pri sestavi mm*eUrv odločilno be«edo. Peščica | i vend ranih r<>gnikolov, nekoliko narodno ki socijsluo ne t ep«
bo polaalilo ^k^^k«*
Iitircau of Mines. T". S. Department of Interior, priporoča, da bi se vsi rudokopi fmajnerji) podvrgli v rednih presledkih zdravniškemu pregledu, in pravi pri tem. da ako je to dobro za ru-dokope, "bi bilo isto ravno tako koristno ftnli za vsako drugo o-sebo.
"Vsak rudokop in njegova družina bi morali ohraniti najboljše felesno zdravje", pravi Bureau of Mines. Dober rudokop obrača uuj večjo pažnjo na to, da mu rudarsko orožje ostane v najboljšem stanu, tako da more delali z največjim orehom. On sc-tudi pazljivo ravna po varnostnih znakih, postavljenih na raznih mestih.
"Da se lelo ohrani v najboljšem zdravju, bi se vsaka oseba morala dali pregledati od zdravnika vsaj po enkrat na leto, ali še boljše vsakega pohiletja. To ne
dosti potnagano, ker je bila dose-iiaj ( rnag^ra v tem oziru uajbolj zaoostala dežela na Balkanu ra-zhu Turčije. Ekskralj Xikita je samo Lzžemal uboge Črnogorce in
si nakopičil ogromno premoženje.r _	.	.....
. . ... -	• - , ^	„„ saiuo ae poljski plemenitasi m ka-
zi- izboljšanje soeijalnega m go-	1 J 1
spodarskega položaja Črnogorcev
pa ni storil ničesar.
!i vojno, iu da se je njena politika vedno upirala vsem osvojeval-uiin poizkusom. To je skrivnost poraza nasprotnikov.
Ob tej uri. tako je nadaljeval.
Tatvina v cerkvi.
pitalisti, podpirani po francoski i reakeiji. jrrozijo Rusiji. Xa spravne ponudbe, ki prihajajo iz Mo-Iskve, odgovarjajo varšavski politiki z neizpolnjivimi zahtevami. Za Poljsko zahtevajo mejo iz le-
V noči od 9. na 10. marca je t.. 17?2 od Baltižkega pa tja do neznan zločinec vlomil skozi <>k-:	morja Vei>i vojni materi-
v kapelo Sv. Agate na pokopali-j jal hranijo da pride ponj Frall šče 8v. Helene in odnesel 4 albe. 1 koretelj. btli.
t ija. Ali zopet hočejo vojnd? Le-dragoeen mašui, ^ je zakljuC.il: -Zahtevamo :n vijolični plašč m kelili s pate- ljr; predlagani0 da se priC.no po_* no. Pogrinjalee bza kelih so do-1 ^jauja. naše -cte ue bodo prc_ bili čez par dni otroci v gozdu nad J kora£Qe £.rt> ki jih imaj0 bedaj Lazami. Cez teden dni so našli zasedeue c"e nas pa Poljska na-
kor ga ani še steklo skozi prste brezvestnih gerentov. Slavna sta-rt.ita!jaiiska kaniarila bo torej .sistematično razsipala še to. čemur je vojna prizanesla. Smešno je v» udar upanje, da bodo zuale te kamarile nasititi izgladano ljudstvo, odpraviti strašno mizerijo. zmanjšati nezaposlenost, odpomo-či stanovanjski bedi in vzgojiti iz podivjane mladine delaželjne in poštene državljane. — l)a ue bi prišla slovenska večina pri določevanju občinskih sosvetov do zdatnega upliva, za to bodo že poskrbeli. Ta slučaj prikazuje zopet enkrat razliko med slovanskim in italjauskim demokratizmoan. Ju goslovauski državljani nemške iu madžarske narodnosti uživajo pri nas uiak^mum državljanskih pra vie. Italija pa uvaja v osvobojeno czemlje. kojemu je obljubila pred letoui še nastop zlatega veka, in dijsko razdelitev naroda v državljane prve, druge, pete in desete vrste.
Naše neosvobojene brate čaka še pnflna mera trpljenja. Božji mlini pa melje jo sicer počasi, am pak zmeljejo drobno. In to pot jc usoda določila Italijo
kelih in pateno ležati na eesti. ki vodi proti Zalogu. Zato se domneva. da je morda tat iz bližnje okolice.
Nesreča.
-ložefa Meglič iz Doline pri Tržiču je šla z bratom po žaganje i:i\ veliko Bomo v ožago. Vsled nepazljivosti jo je prijel veliki jermen ter jo vrgel z vso silo, da so sc razlili možgani in je 14-letna deklica obležala mrtva. Pokopali so jo v Tržiču.
pade in stopi v naše dežele, ji bomo zadali udarec, ki ga ne bo nikdar pozabila'*.
Priobčili smo te znamenite podatke v premislek. Cela Rusija, to dokazujejo njeni zastopniki, se je dvignila, da se ohrani grozeče nevarnosti. Moskovska politika je pokazala svojo moč, ki stremi za tem, da si uredi doma v zrni slu svojih načel in na podlagi danili razmer v razvoju.
vijja*1e za rudokopa, marveč tu-j di za njegovo drttžiuo. Ta zdrav ! niški pregled je potreben, tudi če se dotičnik čuti navidezno popol-j noma v najboljšem zdravju.
Italijansko hinavstvo
'Deutsche Allgeineine Zcitung" ; poroča iz Rima, da je Nit t i za Zdravniški pregledi za easa ne- »vojega bivanja v Londonu zavez
davnih naborov za vojsko so dokazali, da od vsakih treh ljudi po
nike preveril o potrebi revizije versaillske pogodbe v političnem
eden ni bil sposoben za voijaško.^ gospodarskem oz.iru. Zavezniki
službo. Bržkone velja isto razmerje splošnega zdravja tudi glede žeuskih.
"Mnogo bolezni začne brez takih zuakov, ki bi vzbudili posebno pozornost. Tuberkuloza« nekatere bolezni na obistih iu srcu se lahko razvijejo dolgo časa. predno se bolnik zadeve istih. Le natančen zdravniški pregled ob rednih presledkih more ugotoviti pravočasno začetek teh bolezni. Ti zdravniški pregledi kažejo, dali se odrasli človek nahaja v popolnem zdravju; in kaže pri otrocih, da-li pravilno rastejo in se njih telo normalno razvije.
"Največje važnosti pa je, da se bolezen pravočasno odkrije. Le na tak naein je mogoče ozdraviti jetiko, obistne in srčne bolezni in mo. dal raka.
pripravlja s svojim nenasitnimi "Natančno zdravniško pregle-ua sil jem pot, po kateri se ||MMlo|dorasJe^ vrnili neoarobojeni Slovenci Ue-M 1JufpUvijo,___^
so izjavili, da se načeloma strinjajo z Nittijera. Italija, ki je bila vedno proti izročitvi, je priporočala sedaj tudi okrajšan je o kupa cijske dobe in zahteva, da se smer proti Nemčiji predmgači, ker je politično in gospodarsko sodelovanje Nemčije za rešitev Evrope prav tako potrebno, kakor sode lovanje Rusije. Enako zmernost (!) in enak čut za pravičnost (!) je Italija pokazala tudi v turškem in albanskem vprašanju. Glede Jugoslavije bo Italija popustila toliko, kolikor ji to dovoljuje njena čast (!). Ako bi se dosegel v teh vprašanjih spora zum, bi koristilo to vsej Evropi.
Ljubimec: — Ali kedaj gledaš skozi ključavnico, kadar sedim tukaj s tvojo sestro?
MajB bratec sntre: — Včasih. Kadar ni water? tam,
najcenejše in najbolj popularno Jčtivo vam je na
Stovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920.
Veiiko vec slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti.
Stane 40 centov, i
Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter fo-šljite nam.
SLOVSMlC PUBI28ING CO., 82 Cortlandt Bireet, Mew York, F. Y.
T«mpotom naročam Sloveusko-Amenkanaki Koledar za Ido 1990 ter prilagam sa 40 centov itempeov.,


Mesto in drian w
.»»•	.i. .r. *. a

it
i!

R
(S
6
i Si v
r; ■2
0
: ..i ■
GUAS NARODA, 17. APR. 1920
Ko je razpadala Avstrija
Poročilo o slovenski špionazni službi, ki je veliko pripomogla k razpada dvojne monarhije.
Proces Caillaux.
Kakor se InmIo mopt^e Pitate!ji spominjali, je meseca vleče raibra leta 1917. ko no na francoski in družiti fn ntali jrovorili topovi svojo «*«7ijeito l»e*»eil«». naenkrat zavrtalo !►<» Kraneiji. Pariški vojaški guverner j«- bil predložil francoski zbornici zahtevo, da naj zbornica
Od vsepovsod.
PLAMKKAC INTRIQERA V. LOHDOKU.
bavilo s eelo zadevo, Cailllaux so napadli zlasti Gustav Herve. "'F'i-gam". Echo de Paris" in Maurice Barres. novembra 1917 je; Predsednik takovzane ernogor' prinesel "Figaro" seuzacijaualnV ske vlade bivšega kralja Nikole. ve*t. da je vojaška oblasti našla' .Jovan Plamenae. je dospel v Lou" usebo. ki sprejema brzojavke in j Jon. da bi poiskusil dobiti izpla* pisma za znano politično ose!>oJ čilo zavarovalnih pf»lie vojnega
METANJE PARNIKOV
KK1) \J ODPLIMF^O 17
in zarote.
skano oil nacionalističnih čuvar nikov naravnost vojno proti aAv stro"Ogrski. ltaljauska vlada j"
13 let ječi naš narod v Istri in na Goriškem poti italijanskim jar-
jauuat
am D« /Jirolnt
faillauxa. ker .so m* našli
litičneni pr< n-esu
a 1M1- K pri^ljhl^veu c-i\ili^t, zdaj kot vojak j mlp«t»lan«*e ta- prt.vtak. tak«» tla tu mogel nihče!pisma •»v in prinesel s sdutiti, ilu nahajajo jhhI uma
bi
se priivese usoda v
^ P/i J-mnttk
V/t«
a /.
ir«v
d
lat«
kib
Ijev v
p*4itft I. v A' »talnih
(p novo iz naj« l* granate. Praica jc a\ no tako. kakor * lauiuiikov. ki
Irugnu L i Kntcnti
prekliče parlamentarno imuniteto j t. j. za faillauxa. Končno so odkrr j bhrga. ki je bilo potopljeno leta bivšega ministrskega predsednika j U <la je na brzojavkah podpisan 1915 pri prevozu v Omogoro.
v po" J "< "hevaiet odgovorili urednik Plameuac je ponovno poizkusili in-proti iztlajiei provineijalnejra lista - "fourrier trifrirati pri vrhov svetu proti Ju- željo, da I . ki so bila za Cafl-, de MamersLastnik tega lista je ;?os)aviji. toda ni imel uspeha, kratkem času tudi ne» - bil faillaux. Takrat sestavljena \ Uspelo mu je edinole prklobiti ne* j delom Jugoslavije vse .j obtožnica je na podlagi zbranega kaj nepoučenih Angležev, ki so jim j pmviee. 14. januarja jc bil Posit) materijala vsled tega osumila fail-j obljubljeni črnogorski gozdovi In1 aretiran Vojaški «uvcr- Iauxa> t,a l,oU'1 t**0111 v,Jj"e' druge Tvoneesije. da so podpisali Svetovna
'	. J » r»	i__•________ «...______:: • i_____-	. ....	.	,
spomenico, ki jo je poslal vrhovnemu svetu.-	•
NITI NOČE VIDETI.
j m
k in
ujtgrai *r, Že
ali v* ikuili
lauxa posebno obtežilna. Fran nega zauim olaš«'yui te«a **purša*T li- *oska zbornica je predlogu pri ime-J»tiiie največje važnosti. T«ida av-!trdila in
Slo-Ktrijske oblasti So konfrlmtov Caillaux ......«... .	... .	.. .	.
i	i., *; _	, i-i i	-	- ..	... .1 unirtt izveze r raueije in tako pod
Kt m* j*\«/ iee uohilc obvestilo, ua i pa- uer je svojo zahtevo utemeljeval ...
»,:.,. ... v- i - - i -.	i - - i rf. -.i	: piral sovražno orožje
\« unjt-oi zij<» na Te^a atas*j;:. Nckm- ji- bilo s tem. da j«' imel i aillaux nitim *.	• , , - . .. . , ,.
I... i. i	, .	~ ,	. .1 Preiskovalni sodnik je zakljtr
V>,.h veja-jtr. -a ««luestt važne vp.se k njemu. j..e zveze z Bolo pasa in drugimi syoj ^ ^ j- oktobr;1 1917
U ^podap-kih Ila pol/Ve. je li ata*e doma. vt^i. f»„e»*im. in inozemskimi P"-'ju jra predložil vojnemu ministru.
. Iraški zlM.r je lfc»r«tnikov brat v uln iii telefon- st«4ovei. in da teh zvez ni pr.-kinil ki it. „ 7aJevi l>or,.-:ii .... to! .... . . . . .. . - .. « i . i	...-t ,„,... , , ...m-i;- „• ..	. , . ,	- - K1 Je u ten	poro«, at na to, "tiuveral A gen t v objavlja
-'•' """'Z , i k', ' k' :,	,' T V T	.. T; f	? bU k,',al"	je položaj Evrope zelo ,e4 in
,	M »Ohk	, , , pove , er.lko S,„m„. OI...K lM, Dalje se .lol kateru jt. pa v prvi ,,,zpl,lvi ».j,, JEvP ,„. ,,„	vz,lržat;
,, o s- -»tav i Nt m	a > i< uaia. lo«Ja niso naleteli na zi. da j«> imel zveze s časnikarjem «1,». vL-i««iil<» vrniti	j.kt m*- .	V • - - »	,
i	... it , t. i 1 .	«1	1 «- - - j -» * 1 (OMi.ura skusimo vrnili	akt pte stalisea .ki ga je tmela pn*l vojno,
-t.i jili uiM.tt .tl>-	pra\fga. itorMuikov l.rat j>ove na- Almereule. ki je izdajal aiiarlus-; 4iM , 1U so-in-k«	»alo^om I	1 1- 1 • ' -« -
J.	,	,„ - .	-m.	,	...	... ... . . ....	. i.sk«»\ aim mu souniKii /.	naio«.oiu.i Evropa je dolžnik 111 Ua uiiiijtrnc
Nemčija. < t iHMu	pa>110 sfe\i!k«» 111 urim »nlnese ♦•-•»»« - n.i»«rwii..in 1.«.*	......	- 1 ^
žepa je iiMf
nekateri
Irlalij A vstr _
granati h-ga vž roče spraviti čes luejo v!na nje^.veai
.(listine. Pravil je po/neje. da so končala, ker je Almereida-umrl j j
10 p
^t 1-1 ji
stiki!
at ne;
ml|i >r«*"ib
A v sinja
posrečil*
rno odnese |h- tično - paeiristični list "Bonnet Ua obnovi preiskovalno postopanj biti kemično Inr jte.^ \ mVa je imel takrat točne Rouge : da je podpiral imeno-'^ ^ novo Ropanje je trajal . nove pllii^ t ki »«'•>•• e vseh fort o v puljske trdnja- vani list v njegovem defaitistič* iu upu ubijali Nem i" vho«la v luk«». Kljub naj-1 nem delovanju in tla je Ahnervidi m K« i" t«h stvari, ve.'ji pazljivosti jiolieij'" jc pa še o priliki obelodanjen ja članka ** O, ab-a. ni dau (»opoklne j»«ij>kal atašeja ti Anjtleži!" čestital. Almereida
bonu ter mu izročil j jc bd tudi v preiskavi, ki p*: se ni. 17 "februarja/ Obtožnica ob«lolžu-
je faillauxa, da je tekom vojne
organizacija Zionistov.
Londonu so *;tvorili na ilan 11. februarja l!»l_*0 k«»ufereiie"» zit»-nistovske svetovne organizacije, k« je prva koufereiiea svoje vrste po vojni. Zastopane so bile lie/.«--Je: Angleška. Franeoska. jii. Amerika. Egipt. .lužiia Atrika. ISclgija. Nizozemska. Holgarska. Turška. Poljska. ( »boslovaška re-
NSW VOMLA		
Rochambeau	22. aprila	— Havre
' La Touraln«	24. aprila	— Havre
Adriatic	24 aerila —	CHerboura
New York	24. aprila —"Shtrtiouni	
Belvedere	1. maia	— Trst
La Lorraine	1. maja	— Havre
' St. Paul	1. maia —	CHerboura
Pres. Wilson	8. maja	— Trst
Philadelphia	S. maja —	Cherbourg
Leopo'dina	9. ma|a	— Havre
France	12. maia	— Havre
La Savoie	22. maia	— Havre
I New York	22. maia —	■ Cherbourg
1 Suaauehanna	22. maia	— Trat
Rochtmbcau	27. maia	— Havre
Adriatic	29. maja —	Cherboura
: La Lerraln«	29. maia	— Havre
| St. Paul	29. maja — Cherbourg	
. Aroentlna	1. junija	— Trit
' Glede cen	vozne listke in	vsa druqa
pojasnita, obrnite se na tvrdko		
	FRANKS	A K S E R
	12 Cori!and 6»	. New V-rlc
NAPRODAJ FARMA
v državi * \Vise«ticiu. «»l»seg;ij m-xi M' akrov \ ravnini; d<»bra rodovitna /emlja in raste vsakovrstno* [/itn; eno ::ii!j.. ■•! i-erkve. železui-• -»■. šole i:i veliliega farnier.ske^a mesta: -!<> akro^ njiv. 1«» travnika 1«» pašnika, 'ju «*«i/ifa. lep sadni ' vrt ii: vin .ka trta; b*;»o zidano [m 'epje hiša 7 vb. \ • ■ 1 i k hlev iu
6 manjših
trajalo
«lo dne 20. septembra 1919. na kar je bila zadeva zopet predložena koiiipctentucuiu sodnemu dvoru. * ki je določil pričetek proeesa za
evropskega prebivalstva .i«* n« zaposlenega. Nemčija, ki je bila znanj, kot velik činitelj evrop-
. 'publika. Nemška, Avstrijska in ,
■	KOjIJ. I l*OV
Pah'stiua. (o'ueralua debata o po-:«.
i k«»S|, \ I >/>»\
litičneni delovanju je zahtevala j:-
]»>i ,|npi i: par tež!.ih ■di. s p|-;isi."ev. ::<» kotel* v poirelmi si roll ; zdravo podnebja i:i dobra vu-
I1
etovali lirezi-
j da. Za natanem-jša pojasnila se
ako lu po-[mu tist i dan prav jasno stopile v preiskovalnem zaporu. Takrat jp^nskuval atentat na zunanjo var-
končuo v» iz- pv^d oči slavnie c. k. vislice.
rjav iu K; e to v Švi
„,.!,.. i.. ,, imela slučajno: * "»a »Borštnika sla obenem p«»ši- Pon* zastrupljen. Nadalje je imel . .1, . «/ aiiieo l /ap«s a- lj"la tudi članke iu razne vesti oK'aillaux zveze z italijanskim mag" kov.ek« 1. lil ki Je bila pri-iP^^ju ua Kuskem "Slovenske-Wiakmi favallinijem. katerega je ♦ua vzet i s seboj granatni e t. r poročilo o strupenih'™ urednik 111 drugo K M»čeVanjv s lotnKkega vodstva. Ko jt
IBm
se je celo govorilo, da je bil v /a-juost lvptti,iike, ker jc intriga!
proti državi, imel zveze s sov raz' nikom in po«lpiral njegova stre-
et 1

w, ti > seb. J granat ni'11,11 Narodu", čegar takratni glav-jpoaečal v Rimu s svojo soprogo
redni k je bil odličen član	napačnim imenom ''Renou
««Lsel	ali "Renoir". 8 svojim ob-
ilo /. lo težko, kel lil ho-' '**u"štiiik v	je svojemu bra-l »ašaajem. s tajnimi pogovori in
ebneva sti-',l» stalno pobijal situacijska	svojimi stiki s sumljivimi oseb-
, je iw>egel!ročibi iz l krajine, prilepljena v|"<**n». ki so bile oMolžene ve* Vi i..	ruvkih časopisov, ki leizdaje. je izzval na francokem
,nU naših1 J'*1 i«' pošiljala ekspozitura!pc«lan»t\-u v Rimu — tako ogor-nnb.ua ni'Kri.-g-pr^equartier-ja svoji cen-	tla ^ ^ hotel francoski po-
ti ali na Dunaju. Vsa ta |*.ročilai ©Maičeni minister izgnati. Ose" -o ... dostavljala zarotnikom vi1>e- s katerimi je prišel Cailluas:
0	/elo težki nikake^a
1	ljudmi. T nik <brat L at »ki zast<
Nje«o\a
ll «'S«'
t vljetl
it eno, trotni
kt
.tka ni veje izjavila.I
.tvari
parlamentu. Ti so imeli svoje lju- v R»"u v stik. so veljale kot Nem*
^^ Strašil se ni niti v
uat
oralo s tel«, o« I Avstrij* ko toplo v
^.'"boč^ s,»e-/ii. seveita tudi pri referatu /,1 ju	.
lu,u.liros|ovai*ske časopise. Ta dva re- P"«>tnoi«ti najuglednejših osflb-
.Jferetita st:» imela težavno stališ«*.
iN
tnosti nadaljevati svojo veleizdaj-
1..........• , -	- sko propagaiulo. Tako je baje «?o*
>0 pazili nanju, da nista j>ri- ., ' 7,	,	. ,fi
k n vala	......l-..... vonl- francoska pomladi leta
ta j
ki SO je
-ili \M-'krivala pisiive jugoslovanskega	... .
., , !-, : ' k ,	7	191vzdrži več. Potem prev-
likakor avstrijskih!'''^v-pisja. o!>, neni so pa od njti za-'	1
t»ro
..Iu
lloištuik i dejo in • preš.1 I.
< lot tč no I
p.. krat1
a stvar
»gunmo eni «b»-
lit.
. da
iiieti
vali najrazličnejše podatke, ki zame on ,uet": v svo^ roke in skle~ i jim služili v namen, da nasto-111* ,n,r- Tudl !ta,i'a bo l>ri* a jo proti listom. Vendar se nista (P'*«vijena. da sklene z Neimujo po-
K.'podala in sta z raznimi zvija ram i ul/iu krivimi informacijami oneiuo-|
seben mir. Svet se bo čudil kon-
mljenja. ki so bila naperjena pro* ti Francoski in proti njenim za* vezni kom. ter pospeševal na ta na" čin sovražne načrte. A* naslednji razpravi, ki j«* bila določena na dau 20. februarja t. 1.. je pričelo faillauxevo zasliševanje. Glede svojega potovanja v Brazilijo, me* seea decembra 1914 izjavlja f aillaux. da mu -je bil tam predstavljen Minotto po poslaniku Združenih držav v Rio de Janeiro.
ske produktivnosti, je palizirana nekoliko dni iu j«' koučala z odo-
Xe ve se. kako naj Evropa živi. ko 1 brenjem resolucije, ki jo je slavil obrnite na: Joe Lovrina. Lyndon
je več kot polovica njenih energij t eniški odposlance dr. Klee, s ka- s[atio». Wis.	lb-iv____l)
uničena. Ni izkljueeua revolueija t* 1-0 je bila delavnost ožjega ak-'-T---*
eijskega komiteja (nlobrena ter so sklenili i nadalje zasledovati isto politieno smej*. Potem s«» pretre-sjdi vprašanje o ustanovitvi vse-
JH^MI
učilišea v .leruzalemu ter visoke i mirno ljube«*«* žensk«*. Katera r«*s-
v srednji in severni K v rop i. Naj" odločneje pa mora dement ira t i vest. da se v Italiji pripravlja re-volueija. Resno del in zmernost nirata biti 11a dnevnem redu v t«*in času v Italiji. Ako Italija dobi mi" uiiuurn premoga, živeža in sirovin, se mre vrniti v prejšnje gospo* darsko stanje. Mnenje sem, da se morata biti na dnevnem reduv tem
viti ped pogojem, da boljševiki ne.ljedeluski poizkusni zavod t«*r ar-|>Tnntht6n. Ta. bodo poizkušali zaiiesti revolucijo heolo«riški institut v ostale dežele Evrope. Najbolj potrebno pa je. da sv vzpostavi pro!
ZENITNA PONUDBA.
Želim s«- seznaniti* > Sb»venko. I bodisi dekle ali vdova sre<lnje s|a-irosti v svrlto ženit ve. Na denar s«* ne <-žiram. t»a'- i*;t ua p«'šTeno iu
tvhnišlic šole v Ilaifi { Palestina). Ta šola ima biti za inženirje.
j iio misli. n:t.j |»iš-• 1 ik«». kater«* na : Za tajno-1 jamčim.
11: pni« /! >vojo zahtev«* vrnem. Moj naslov
Ustanoviti nameravajo tudi po-|je. tj(\yv?h Hol)CJ. ,, () j4uX
dukcija. Na vprašanje glede od-[ZahvalllO piSIIlO matere* NAZNANIL0 IN ZAHVALA
nošajev ined Italijo in Jugosla-	-	— ^m	.....W"............. ............................^
vijo se Nitti ni hotel spuščati v f aillaux pravi, da ni vedel, da jej podrobnosti ter ni hotel kouieir bil Minotto germanofil. niti <!a je|t*irati Wilsouove note. bil v Nemčiji vzgojen. Tudi ga 111
nik«lo poučil o Minottovih intimnih zvezah z grofom Luxburgom. V nadaljnjih svojih izjavah o svoji zbliževalni politiki z Nemčijo imenoval je faillaux svojo politi"
ČRN0G0RK0 VPRAŠANJE ŠE - OBSTOJA?
svoji hčeri, Lojzi Meus-ser, 81 Thomas St.f New
j S tužnini sj-eem iia/nanjanio so-I rodnik«*iii iu prijateljem žalostno
v«st. da nam j«
tu-mila sini t ugra-1111111 na«l vse
v/ame(t	■	""""jejljantnosti Nemčije, ker Italija in
ui-tvu.1 i 1» vsak taksen naklep.
J'
t«* j
dtde p
Francija ue bosta trpeli nikakih
......	. . vojnih stroškov. Vse stroške pla-
pr s t ula tU rek- i u.li referent /a češko easop^ej -a Rusija in Mkan. Srbija in Ro*
eranice v dvehj.l«; b.l Skwaf	.	U«nij. izgineta z zemljevida. Ta-
sH našega mk. ki je dajal migljaje w«»ni|koj po sklepu miru pa stopi Fran-
Loudouski brezžični brzojav po (	a A	M VI
.	roča o izjavi lorda furzona. da;88 - 9 Ave. NeW IOrk
ko politiko evropske spravljivosti. vprašauje Orne gore še ni rešeno
Nekoč je omenil Miotto grofu Lux" j 0(] mirovne koilference. ker se Ka burgu, češ da Luxburg občuduje; smatra kot drf t.olokupnej,a ja.l faillauxa in se želi z njim sezna niti. Caillaux mu je na to odgo
« «	,	*	1 bila i/, naše srede
iorK za prejelo Diagoiuubij. *ne«ra sina
poslano preko tvrdke K,SiANT0NA KRA^ER' sc
ŠTRUKELJ & HORAK	,i;Uu /a teb"i s"
urada st«ipiii 1. tur- zaupnikom. ka«lar se
, •	kadar M> *'e kaJ P"" cija v zvezo z Nemčijo, Italijo iu
ikeijo. V naglter pravijal.i prot: eeskemu ^a'«-]Špansko proti Rusiji in Angliji, ki
dneh. S^hU^ poriM-evalne ulično naglic«j
e !-il rekvirirau pisalni stroj. So-Jpisju.	pravj sovražnici teh dežel. I nekoč neko uradno poročilo za
t rudniki "bureau-ja * s,- /v»Veri Pri tej priliki naj se omeni, da j q|, odkritju teh škandalov se je franoosko vlado, ker nI imel pri /brali in »lelali e. lo no/ l«»r spra- v KriegHpresse«martierju Cehi 11 i--francosko časopisje precej strastno; rokah strojepisca; ali poročilo ni \di skupaj 2"» na ft roju napisanih so imeli svojega človeka, ki bi bili strani |n»roeila. Itrezigar je pred- lahko služil v informacijske svr-I«• ž i I /bran mat«rijal. Majeeu iu , he. 1'opoUnoua s«< bili v tem jk>-
I
Srednja vas	'
dranskega problema. Velika večina i ******	h'"r »'«:
; plakale naše žalostim «»ei.
Premimi! j«* dim '21. marca ob 10. uri dopoldne na proletarski i bolezni ,j«*tiki. ki ^a j«* mtieila že eno leto. Nit življeuui mu .i«* pretrgala v najlepši dolu življenja 18
kišto «]<>l»il:i ; t.iio j«-
Jim
t o\ acisi |.,| so s,- vrteli okr«»jr pi-j^ledu navezani na Slovence, ki uioviua <. I'rtxlnikc s«» jemali iz-'tov- ki so se našli salnejf* str«*ja v rokavieali. 1> bil sinipie listov b«»lj majh e postu/tli najtanjšega ftr«
papirja, vsak lit «»pr«/m* /. roka-j skrivajoče se češke dobr« *vol jec,' mov"t ker se j« našel za urednika dokumenti nahaja vieami spravili \ pisnlni stroj utjj«- l>«»nšlnik dostavil < ešk»Miui za-jelovek. ki je prodal svoje iHvuri-! Marxove pismo in
upniku prepis }*<u-««eila |Ndieij.>kc-
voril da je to navaden trik, ki se ga Nemci poslužujejo v dosego
jrotevih namenov.. Na predsedni- vensUi državi samo kra]j N.kola kovo opazko prizna faillaux. da se tivi te-j družitvi. Očitalo se!
je bil Minotto gotovo nemški o*L IeSki vladL tla se ni lepo;»Msa1'	^ y=,ui /,i.ivalim za
gieduh. Res je. da mu je diktiral ^^ naprara bivSemu kralju.j ^^^^^ Z
toda ta očitanje ni 11a mestu. ^ r~ ja-aviii. hovni svet je mnenja, da bi v bo-'
doči ureditvi Evrope Črna gora' tavženkrat Vas poralravim. Strašno ne mogla obstojati sama zase., ni'ivctu vesela. k«-r sta iui toliko ti gospodai*sko. niti finančno in j da vaui u«* uiorem impi^ti vsemi, kar
]>olitično. Zaradi lega je mnenja Je n«tfri. Vse je tak«* lepi prišlo. I.ju
•t in
mesec«'
Črnogorcev sodi. «la j«> prišel čas! V začetku mojega i>isin:i sn-tm 1»>-
za uresničenje načrtov o zedinjen ! »'ravim Tel--, ljuhn I.«*j/.*« m pn-ljn- 'nj^i jn domači postrežbi ju vseh Srbov v enotni jugoshr j »*'>-'" Frit™ Vamu z ve.^.ijem aazna- bUo n|U-j n.Sitj življenja.
Ir^oti ViL-ftla ui«u. da sem Vašo kiš
V /.lic vsej zdravimi ni
;>ilo nikake važnosti. Caillaux prl-zvane Heimkehrjc so za«"cli izda-' povednjo ua t<» o svojih razmerah jati nemški li>t "lleiiuat" (D«> do Lipochcrja. Citanjc dokumen-
lajala n jjrazličnejš«' pmlat-j ključno «*n. vi k«*. K«* -«» A\strij«*i ra/-i>oslali svo-{Krii*gtprcss*-quarticrju. Za Čehe "ika Moro*Giafferi opusti, •juega .]>- š^ujoiie |»«» I" krajin i. «la izsledejso začeli izdajati enak list "Do- sednik oiucnja. da se met
blagajni i v
!
Pred-
1	- - , da ji je treba sedaj nuditi možnost ,,a "»W' kJ,r stn n" »H
moštva, dodeljenega. Horeue., se na predlog zagovor-l^ liadalJllji razvitck v skupnosti '
z ostalimi Jugosloveni in usta
tako «<pre/n«
, »novitvijo velike jugoslovenskc dr-tudi neko! .
• zave. vpraša ohl«>";
pisalnem bili nav«sleui špijoui iu zasledova
•"•anje. T«, je bil žid Lustig, ki ; _.'«enca. kak«» j«- prišlo t pisni«, v svoje čase itrral veliko ulog« v [njegove roke. faillaux izjavlja, j "Svazu eeskčho studentst*	je dobil pismo po nekem švi-j
Pogreb se j«* vršil 20. marca ua pokopališče >v. Križa. Pogreba se
je vd*»ležilo mnog«* -ot*«Mlnikov iti prijateljev v znak. da je bil zelo priljubljen mladenič: v zadnji ]>«*-I-oim nioja zlatu liči in moj zlati Frirz zdrav tuu j«' l>i'<» po|i»/i*nih ua kr-
-To mnogo duhtečih šopkov iu v ene« v.
Vsem obisk«»vab-vni. ki so nas tolažili ob uri /al«*^ti in preb«b*li pri lijem zadnj
|Hi]Msauet;a ravn
spet tzpreyli. V«-ekrat / lahk«»to'^a šefa v fkrajiui. v katerem so do/.encjn. na kakšnem stroju je kaj pikami, gar, Majeen in to v ari bili. Stroj razbiti in viti je bil zanje predrag»*-eua šii la. Zato je iu«»ral dokazati Maj cen s tovariši svoje im-lianiške' jan odnesel t
stroj j.- šrl na razen J jo tam izročil češkemu zaupniku.'vojak Ani«', ki je pa rodom Hrvat'!
SPOMINI IZ TRSTA.
Leta 1!M)7, dne lli. niarea jc is
K;ir strt mi |M»-la1a. j«' dobro. Nikar s»- ti«tik«> im- Imjta zrnu«-, »laj trn ž«\ samo «la um- vi«lv« iilsla zabila.
Ijjnt'a ttiojii li«"i. sift'iiy J«- tuta tista ura. ko si >e ti rodila. <Ia -i mi |hxI |H>ra ua m«»je stare «liti. In sn-eaa j«* I »ila lista ura. k<* j«* u*«*j I j I »i l"ri«z m;« sv»'t prišel. Kaj l*i jaz kio-Ui. Ua »U mam Vaju Uveli*? I.j«il>a nii'jn |"risr<'iw
ltr™ .....-	"apraMtt Kakor na druge šjiijone, s«. ^„.jeawkcm posrnlovalcu. I ismo je, ^^ (|eže,ni gh|Var Riz/i	^ ti 1M. kak„ lni j, ............. k„
ši niso poza-lfelu na jHwllagi te listine natan- venei ojsizorili fehe tudi na .,»ga.1 shramL ker vsebine 111 smatral. «ia syo-() ,i,.mjsj j0_	avstrijska m-i« >ju«li star.- . tmj«' pn-siia. la - m
v kraj spra «Vn s, znani vseh čpijonov in za- da s«» >e ga vedel? varovati. Za bila v katertuukoli ]>ogle«lu koiii :	^ m ,a <u|n^,ati svoje^«	»vita IMia tak., ^nia ««a
ledovauih os.-b. Z Itorštnikovim 1 Jug«»sl«>vaue naj bi se bil z%«"-el iz-jI>r°mitujo<*a-|M>sredo\anjeui j« Sb.veiiee Nar-jdajali enak list z imenom "Dom«.-' Naslednjega
i zahteve, da jc istrski deželni jrla" raz pravnega <Jne	...	.	...	- •
. ...	.... * var <l<dzau <Mlgovarjati v
listino v Kijev 1erVipa \ Za un-dnika je bil določen!•»<'	\aU5au^ 0 svoJlh CK,;j llcm 7j>oru lIa slovenske in hrvat-
znojila m* mu j«* l«-«a vrsti«-, mah* U »logodkih v fkrajiui je vse- in zaveden Jugoslovan, za s«« gori. malo d«di. zui/.ala lesra črk. «11« avstrijski Kriegspressequar- nike je iuiel dva Slovenca, naša1 popi 11 le s. njih "bitke. «U s., bibjticr poročal javnosti same bajke.! somišljenika. Ta list ui nikdar iz tipke deformirane m tazličue črke!Javljali k«'lik«» tisoč (Vliov j<-«šel. ker ua čuden način ni bilo ui dels lejše. tanjše in popa-«*«e J bib* povešanih. dasiravno nis»» do- kakor mogoče d«»biti
I
i^pšajih «lo lista "Bonnet K«»uge
" *7iin do Bolo-paše. ^lo paše ga jej ske »^rpejacije tudi v slovenskem, ^ ys. ljluljr	,Mlj<.
UrtHl «l PH2. 1913 in 1914 vprašal več": h^atsk<'m ^lku* Tak;at ^ U stn.Co pri..»a. ker -i naša ,-	, , . .	, 1 vzbmlila ta zahteva avstrijske j trltl. >,..„,	<..„.
lue ljudje l>ali. Z'laj -eni s«- |..i tf tležel" 'M>	•J,'1'a u» mislim, tla ■>**m
tako l«-pa koi da l>i t>ila stara «1 vaj<*'t
•la
let. Zdaj
je i>a tako i^i»r«'i>l»riiil««.
• l»-lij«». n-š. kak«
ilni iu ol> njegovi kcii. si* prisrčno zahvaljujem«* za njih trud in tolažbo. < »bettem se zahvaljujemo prijatelj«-m lioštja-iiii in Mary (i/ I niversal, Ind.. ki sla na- obiskala iu spremila pokpjuika k zadnjemu c i; kii. Zahvaljujemo >«* tudi vs«-ui darovalcem krasnih v«'in*ev in šopkov. ]w»M*bin» Mr. in Mrs. Paul iu .Alary Oevirk. Mr. in Mrs. Keinetz, Joltn in Liza Tesovnik. Mary lii-LO-lnik. Mary Sirna l. Hliziibeta Kr-p c. Mr. 111 Mr-. Slatinšek, Karol Hud -It ill -loc lienda. -Mr.
.	. ,	. 1 vzbudila ta zahteva avstrijske?. k
krat za svet glede načrta za neko j	■
.svojo llli(l«T
Sani !'.«< in-U-^ki '
Stroj je pisal pihalni stroj
sto druira • ril svoj« 1 v službi avstrijskih izdajnikov. j«-iel lahko zo|H*t nazaj v služIli avstrijskih patriotov.
Tak«» je bil pripravij*-« važni ' • >jaški materijal iu doti«**na oseba. nek inozemski diplomatski iMužbenec, ga je dobila skupaj r granatnim vžigalnik«*m. T«* dra-iroceno blairo se je v ned«»taklji-vem »liplomatskein kovčeku i»dp«*-ijalo pivko meje rn ententine armade so mogle ukreniti (totrebnn proti imvoizumljcuim nemškim in avstrijskim granatam iu plinom.
Z velikim tru«lotu je |x*sre-čilo Žerjavu iu Itr"zitrarju ilobiti /vezo * Švico (»otoni atašeja neke nevtralne »Iriave. ki je s kurirjem • xlpi-avljal ves zbrani aa Entento ilt ttaš^ zarotnike v tujini važni
j«*, bili menda niti enega. Da, febi so. j slovenskega ali hrvatskega s^1^^" bančnega ravnatelja.
... .	... .	.'Ker je videl, na se ga namerava
Glavni urednik je namreč
onega t hI-i
lolzi»«»st j kakor /uano. imeli kmalu potem'oa!
" : * - 1..........: --- in;p<xlkupil "feldbelda
izvrstn«* vojaško organizacijo, m p«mikuiui ieiuneoia onega «k.i-i. ...	. .....	--^
,. . • .... 1. - t j , - , - ,- . I kakih	nasvetov. Meseca junija ali .. .	, ...
k«, s«, nemški m avstrijski polki delka. kjer se zbirali stavci, da -	. ■ , , - ,, ,	"Figaro Jauresa. ker ji je grozil
... ...... ' ... . * . julija	je obedoval neko« Bolo pa- . . .. .
i l»alimacu v t krajini zastopibrje vsakega Jtigoslovana-stavca ^	s kedivom v faillaux«'*	7* 0^JavUenjem intimnih pisem \/
•t češkim legijam, ki bile ua takoj komaudiral kam drugam. ^	^^ našo je imel samo brez-Mj**m*Sa življenja) iu <la je vsled
. I... 1.. . I - . ■» 1 !*...>>.. .. o .1.1.. 1... ... . 1 . * i'i * - 1 ■ i	" '	.	_______1 t..	_____.I*.......1».
1<'|hi oolckia
, . .. . . .. . .. , „l vlade, ki gotovo nikdar ni bila j v,. ta^,, >t„	,1.,mislila. «la -ta
banko Kolumbije 111 \ enezuele. ZI .. . . - 1 ..	..
... .. - . .. ... .-Slovanom nakliuijeiia. sililo o^or 1 VS4- -kimaj -pravila	J«*r pndiH'iuu 111 njim jc prihaja! tudi g. Alojzij . . f. .... .... .
1 . ,___.	j. cenje \h* vsej Italiji. \ rsili s<» se iHwifui-mn floveku strukla m lloraku
]>o vseh večjih mestih burni sho«li '•» Ave., izročita	klšio. kal« ro -em
ter je ljudstvo zahtevalo nahuj »"k.* 1« in. sprejela
pohodu skozi liiLsi j« * v Sibirijo, je j tako stav cev ni bilo iu ni bilo. avstrijsko službeno časopisje z Enega «0 urednik o v so končno naslado javil«». da je bilo 11.000 službeno poslali v domovino, da ."•eških legijouarjev "izdajnikov"1 dobi stavce. Dobil jih pa sevc-da obkoljenih in s topovi pt»strelja-. ni. marveč je po eele t edin* pohaj-
nih. v resnici je pa izid bil čisto! koval po domovini in se vrnil na
1*1
Zdaj vaju /.«• enkrat sreuo y»iZ'lrn->7-j j vim ter iTiKiint. <la mi hitro •■!^.»v.>ri-'XeSteto sn'uili |M«wlravov Vaiua Va>:; mati
UEIITRI I»A iSKAIS
pouifiiibue stike 111 1. 1917 je tudi te prekinil. Na predsednikovo pripombo, «ia je imel stike z Rolo-pašo še meseca avgusta 1917 kljub temu. da je bil takrat od %	.	rasnih strani informiran o smnjah
irugačen. Stin nemški 111 dva av-? Dunaj praznih rok t«* navidez w so obt^ževaie Bolo pašo. odgo-trijska polka so bili pošteno te-|žal^t4n. Drugi sourednik je pa vapjai Caillaux, da je ua podlagi !»eni 111 ( Vin so jun vzeli a>»o arti-jtačas postopal po Dunaju, tratilj^e izjave .Vivianija razumel, dal lenj«. m tren ter s tem udarcem e. k. čas m pomagal pri delu v bo Bolo-paša oproščen, vsled česar defnitivno ustavili daljše napre- parlamentu.
dovanje ariaadne skupine ua iz-^ Naglašati se i»ora, da so te ose-t«»k. Krlej poročila «*-eških legijo- be svoji politični pripadnosti na rje v.	I bile izključno našega mišljenja in
Krieas>re,,v**,|uartier je pričel da ni bilo meti njimi pristaša
a.
imMilja
tega prišlo med «ibema može 14a «lo nekakih prijateljskih odnožajev.j
Takratjia je bil "Bonnet Rouge'j OPOMBA: — VridminjaVsiijatrv zre
še patriotičen list. Podp<»re pa je ustavil z junijem 191j6 in sieer 7. dnem. ko mu je Malov sporo«*il. «ia je list izpremenil svojo politično smer.
v Junta vijo taMko« maja. Vw M»-se morajo biti pri nat do 1. maja.
Strukel & Horak H
88 Math Ave.	Sew York City
''.in Mrs. Zagožen. Mr. in Mrs. Ko-« t« žiti John ^latinš»-k. Karol l*eč-iuik Mrs. Stoecket*. John lllanan, Anton Sent. Mr. iu Mrs Rath, A loll Kara-h. Mr. <<ir«*liu. Ste-phen in Mary Novak, l-'rank iu Paula Spruek. -1««* in Helen Pre-M-.'-nik Ter Trm. Pog«*relčnik.
Uazstauek tu — s.-staiiek tain, «lolo«*cna je vsakemu d«»ba. fe tU ni Vir ob. lankii nam. pa vidimo se onkraj groba.
Žalujoči ostali: John in Frances Kramer, -turiši. Frank in Albert, brata.
Mary Spruck, -'-tiv. Anthony Spruck, svak. Milwaukee. Wis.. 14. apr. 1920.
izdajati za one. ki so se vrnili iz
Ker bi se zvcaa meti, vojnega 41 jet uištva. razne liste, ki 4
1 uat erijal.
atašejem in Žerjavom ali Rrezi-^iaj bi i vračaj<X*e »e očistili carjem kmalu oparda, je Borštni'1 boljševizma in vseh drugik nepa-kov brat dobil nalogo, da mu je triotskih nagnjenj ter vzgojili zo-posil ves materijal, zdaj kot po-'pet "dobre Avstrijce", Za tako-
Slovenske ljudske stranke (klerikalne). pa tudi uol>ene drage slovenske pr>litične stranke ali kon-sM-vativuejše skupine;Jeprav iste ga^formalneg^^trank^kega prov
ni imel |>ovoda prelomiti olV**' vanja.
filet le svojih zvez z Almerenlo. lireiinikom lista " Bonnet Kouge"\ izjavlja faillaux. da so bile zveze le take. kakor jih za more imeti politik z ravnateljem lista. Obtoženec priznava, da je podpiral z denarjem list. za časa procesa gospe faillaifx (obtoženčeva že-ua. ki je vstrelila direktorja lista
OalaWloat v»led pnt«ikega dela, izd>lanost. okoreli sk>pi in	slsuoteu
hrbet, pretepijoaj« i« izpahneaje. temu ja lahko hitro od pomoči ■ takojlnjo uporabo
Prijatelja t palreki"
DraftkM, ki ao eakrat apacaale aj«povo edrsvilno moč, ne bodo vi Hrez nje^. 8am* en Faia*ExpeUer je, in v v«A« varstvo je opremljen z na&o tvorniftico znamko

6« niaa zavojček le tvoraiike znamke, ni pristeu in ga. zavrnite. Se ia TO centov v vaeh lekarnah ali pa pri
P. A D. RICHTEK * CO., IHJJO Broadway* New Yeric e


- ' . ' - - , '
GLAS NARODA. 17. APR. 1920
AUI
Spisal Aleksander Domač, st
' Nadaljevanji'.)
— Je žr ilohro. je ie dobro. — j«* rekel eden izmed vojakov. — Vi ste dober človek, prijatelj moj, r vi >te eov.list ter lahko storite kar hočete. Vojak pa je vojak ter ima svoja povelja.
To se pravi, - je rekel B'llot, — da bi streljali na nas, na
je t
n« oborožene, če io doti.li povelje, v:, pol oni e i mož i/ Fontenois!
Da, jaz vetu, tla bi ne streljal. — je rekel en glas v vrsti.
.laz tudi ne. j tz tinti, - je ponovilo sto glasov.
Ton j pi pi« drugim, da »i streljali ua nas! Pustiti nas i.»or ti od Nemec v je prav toliko kot da bi nas sami morili!
Dragonci! Dragonci! -je zakričalo več glasov, dočini pričela nmt.-'ica, ki jc bila potisnjena nazaj, v ret i na trg.
I/ daljave je in'ii » uti galopiranje težke kavalerije.
K orožju! K orožju J so krVdi begunci.
Tis«"*' vragov J je rekel l.illot. ki je truplo Savojarda. kal'r« ga j«- dotedaj še vedno Mržal na rami. — Dajte nam \ saj >voj puške, če se jili sami nočete posluževati.
Da. da. pri st<» vragih, hočemo se posluziti pušk. — je rekel vojak, na katerega - j« Billot obrnil. Pri tem je iztrgal iz rok na-j-miiika puško, kal« 10 je slednji že zgrabil. - Na noge, primite za pattoue u če bodo i Avstrijei kaj rekli tem poštenim ljudem, bomo i'e videli.
Da. da. \ id li orno so kričali vojaki ter >«'gli p«i t»atr«j-j
Koroške novice.
Is Pliberka.	čanov. Požrtvovalni župnik Stri-
Tukaj se je nastanil živino-jtof je nam prečital iu razložil v zdravnik Aut«jn Močilnik. ki po-'prepričevalnih besedah mirovno zna razmere in potreb«* ljudstva, j pogodbo entente z Nenaško Av-' Da se vsaj malo odpoiuore ved-i stri jo. Marsikateremu prijatelju (ii'* naraščajoči draginji, otvori Nemške Avstrije so se odprle oči. '" l*rvo ljubi j. del. kousumiio dru-'Bivši nemški režim Avstrije nas šivo" v Pliberku v prostorih pri jc vzgajal sistematično v neničur-Uvčjaku svojo pr«Klajaliio.	;je, da se tega še zavedali nismo.
Janez Vogrl (Vogel), nezakonski,in hujskali so nas proti lastni mali gostilničarja Grda "pri ven- teri. Verjeli smo samo Nemeem.| -i" v Pliberku. je bil pri Alta- svoje ljudi, lastno kri. pa smo za-; .'herwirtu, ko je že mejo pneko-jničevali.- Xadueitelj Močnik pa je) Tčil, ujet. Šele p<item je stražar-!uam pojasnil marsikatero pereče t * izjavil, da je odposlan od, vprašanje. Videli smo tudi novi Ileimwehrovcev, «la se pogaja za zendjevid Jugoslavije in sm«» spo-v rn it e v istih na njih domove. Ker, znali, <la je naša bod«<čno:;t in sre-bile njegove izjave jako sum-, ča na jugu.. V prijaznem razg«»-Ij'Ve. se je uridržal v naporu in sejvoru so nam govorniki pojasnili
Cosulicb črta
Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
Parnik "Belvedere" odpluje
1.
Parnik Pnvtdmt Wilson od-
- pluje 8. maja.
Potom listkov, izdanih u vse kraje v Jugoslaviji In Srbiji
Razkošne ur. fin. »st i prve«ca. tiru-
in tretj^pa razrt-da Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & GO.
Passenger Department 4 West Street	New York
Želim. «la se mi oglasi moj prija-' telj KR1ST MALINŠHK. kateri j se nahaja nekje v .lolietu. lil ' Kno pismo sem prejel «»d njega lansko leto meseca avgusta, iu sicer brez naslova. Prosim ga. naj mi pošlje svoj naslov, ali pa
BARVE. LAKI IN OLJE-
P«izor rojaki! Imate priliko rtaroeill vsako, rstne liarve ».a	ziuttraj .ill
zunaj. |h> tovarniških »-enah. I>rti£l>n. katero jaz Kasto|«Di. izdeluje že inu«»-go i*"t različne barve, katere i*»tret>u-
t	. • • i;	- jete za raso liišu. (Pobite mešane bar
ako kateri rojakov ve. naj 1111
, ,	i i ve. ali I »a Jeaii iu olje>. Ako boCvtc un-
blagovoli naznaniti. — Frank	1	J
, . .	.,	, r«iciti, niš:te ali j>a pridite os- l i o k
Laurich. Box .1?. ( ollinwood
Station, Cleveland. Ohio. (16-17—1)
VSEM DOOARJEM!
Tukaj v Kentuekv sem kupil 40
IŠČEM DOBRE DOGARJE.
Imam m m* o najboljšega lesa. v viAtnl suh in zdrav kraj. Lahko delate vsak dan. nI močvirja, ni povodenj In dobri« ■tudenčnica. 1'lafain visoke cene dobrim d'■Barjem, stalno delo in plavam Vuftnjo, Ve delajo iifkaj meserev za mene. MAX FLEISCHER. 20» Lewis St.. Memphis. T«-nn.
rjcut.
PIRITA.N OIL & PAINT | Frank Clavieh, l,Vtl K. 70th St., Cleveland. U., zastopnik. Vsa pisma naslo-j vite direktno ua mene. ali pa ua družl>o
o njem poizvedovalo. Zane-»;še marsikatere jrčne težave. Vrli tis°r' dreves, pripravnih za izdelo-
Ijivo se je izvedelo, da je Vogel1 pevci pa so nam zapeli prr#,- lepo h »tel vstopiti v Heiinwehrkompa- nekaj narodnih pesmi. I ri tem vrgel na tla " J"- <Ja pa «< hotela spre-j
j ti. Ker pa ni imel sredstev, da'	h Mtdborovnice.
bi se v Nemški Avstriji preživljal.i Tukaj pri nas se dogajajo take n? boljšega podtfehja kot je tukaj bdel je iti v Pliberk po denar. reči. ki pač zaslužijo, da sc jih! v Kentucky. Lahko delate vsak K»r jc istodobno ž njim šla tudi vendar svet malo spominja. -Ljub- dan ter zaslužite lep denar. Ne bo
vanje dog. Potrebujem 100 na-daljnih prvovrstnih dogarjev, da se takoj lotijo dela. Potrebujem tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer
Suho Grozdje
SANTA L
capsules
' MIDY
importirano iz starega kraja
22 centov funt.
$11.00
Ozdravi katar _ _ mehurja in od- Boksa 50 funtov
urah™ V8€ V 24 Posebne cene na veliko.
Vmmkm pital«
Varujte se ponaredb
BALKAN IMPORTING CO
51 53 Cherry Street New York, N. Y.
M putacija Heimvvehroveev k nam* ljenei Nemške Avstrije pač lie mo- vas«nadlegoval dež; tukaj ni in u »orahil je priliko. da jo je napo- rejo živeti <Alen brez drugega. Ta- mraza, ne mrzlice, ne moskitov \«dal. Deputaeija mu je vse za- ko je šla preti nedavnim častmi ti- j Pridite takoj, pripravljeni za <le u »ala ter tudi vse jvovedala. P«> za-.sta znana nemškutariea. kakor pojj0 _ jj Kramer Box 104 Ha
pušk«* puško.
Kaki
de.Item p:
šanju so «ra e-kortirali ua tie- navadi, brez vsakega «lovoljenja.lx„nj
••rtrkaeijsko črt«» in poslali v NVda obiiče svoja dva sinova, juna-j _
• kr •-a' Itillol. d.i nisem vzel ^ seb oj svoje lovske v\t i.	! i.	.	i •• i - . u
Avstrijo. .\Ie<ltem so r«e vršila po- Ka. eez demarkacijsko črto. Pa
',r" 1....... 1,11 i"ijsk;h psov ubit. mu bom vzel „ , iimj:i s n<.ittlwe|IPIIVl.i> P,-i-|glej, o snmla. naenkrat se pokaže
I -avljciio je bilo čez	Heim- tisti nesrečni obmejni ]>t»t«»k. ka-
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
(is-5) I 644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
»na
\*
•asu
v/eMiite to puško. je r«*k"l neki jrla^.. Naba-■ i ki i.«'p«»/uan elovek potisnil Itilbitu težko pu-
sten
v roke. Ifa v n«» v one
■ nabijam i v m ("astnik. ki j<
t upre j.
lialo. gospodje dragonei; l stavite	če vam j«* drago'
|1«mlisi .da dra^oi.ei niso si šali ali da niso hoteli slišiiti ali «la m«e»li ustaviti konj, zavili so na tlc.suo na trg ter vrgli na tla
i Ir-enntkn so pridrv eli dragonci ua t r». pobija k.«* se je nahajalo v bližini.
poveljeval francoskim gardam, je »topil štiri ko-
v -hroveev. ki s«» hoteli naše po-Jterega je treba prehresti. t<!<la zi-•2 je sprejeti. Kar se vrne Vogel.mav je pač zima. Ali vendar ljubc-ter izda vse tam vojaški oblasti, zen pač vse premaga. Ilajdi torej I t/ka/.al je Ileimvvehroveem tri nad čevlje in tako skozi potok. > .th '
Spodaj jK»dpisatia iščeva svojega brata oziroma prijateljaATl-' JO JAKU >VIt'll ptl. Dagova- i
reko h Ioni.
iu II*
starčka in
na ptl
/. bajonetom v suknji ter j Toda naenkrat ve pojavita na na t kel: * T o sil mi Jugoslovani na-(ša vojaka. l*gledavši ju. spusti se '' dili Držali so me zaprtega in junakinja v l>«*g, ne zmen«*č se za 1 ipomnili. da pridejo v iste za- čevlje, in hajdi nazaj, nazaj v pla-p re vsi oni Heimwehrovei. ki se ninski raj. Treba bo res malo bolj b do vrnili." Posledica tega je energično nastopati, prodno nas 1 Ia. <la se je samo :J0 lleiniweh- b««lo taki elementi sami prisilili, oba slednja >ta izginila pod kopiti r Vrev vrnil,». vsi drugi so se pa Vlada bi imela biti bolj oprezna.
lašili. Vogel je bil bržkone tudi' v leležen uboja jugoslovanskega >"'žnilea pri Lipici.
Stefan Majer. sedlar in hišni n sestnik v Pliberku. naznanja.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz Mm že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in kei{ znam slovensko, zato vas moiom popolnoma razumeti in spozna nov i/, (fornje Lok vice štev. 24 ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko-pri .Metliki na Dolenjskem, t e- W zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškit njene rojake in znance po Zedi- §g bolezni. Zato »se. morete popolnoma zanesti na mene. moja skrl njenih državah prosiva, če kdo jI pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« ve za njegov naslov. «la litima |j čimpreje.
naznani za kar se Že vnaprej E J" oxdravlm zsstruplleno kri. msxuljs In llss PO telesu, belem I v eriu. la-■ . '	.. 1	ši padanje las. bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni
zahvaljujeva; če pa sam čita le g v mehurju, iedcah, jetrah In želodcu, rmenico. revmatlizem, katar, zlato illo.
— naduha Itd.
Torej ogenj, ogenj! je zakričal 1 lil lot. M Hot je stal č i i • blizu častnika in človek bi lahko domneval, je dal eastnik sam dotičnti jiovelje. Kran«*oske garde s«» dvignil«* >k< ter prieele str«ljati. nakar so se dragotiej takoj ustavili.
Ki. ^ospo<la .noja. je rekel neki nemški častnik, ki je ja-pn d šv atlr«niom. ki je priš« 1 vslul streljanju v nered. — AM ve- j ^ " ^L
vrstice, ga prtisiva. «la se nama oglasi. — .Jernej Jaklovich i brat. Mark«« Tomee. prijatelj.; 343 N. River St.. .Heading. Pa-! (16-17—4)
G^j*	Rad bi izvedel za naslov
\ alentin Plaznik j»d. Glukar v /ijp UFRVVTIN" Zadoljah je vozil steljo z gore. Medtem ko je on voz zaviral, mu
da
reljute na n. 'ri * I logu. da tem je ustre!
d ■ njegov sin Št«-fan Majer ni bil je njegova žena Neža držala ko-'eležen pri umom našega orožni-:nja, konj je pretegnil iz neznane-'jzija Peenika blizu Lipice. vzroka in žena pride pod ko-
Iz Pokrč.
Kraueoske gard* gom-i, ki s«i sp«>znal prveui mabljaju s«li
mestu, so s<
«"ai.ja. dJS s tiovih.
>mo
nja in voz, ne «la bi mogel mož kaj; pomagati. Poškodovala se j«* pa | tako. da je še isti «lan umrla.
Pri Janezu Melešnikn pd. Ba-lantu na Otrovei so vlomili t rije j ol>or«>ženi in ' maskirani lumpi ter nui pobrali preeej denarja, dve «»bleki in obutev. Njemu se je si
t asa, r* ua
mu! j«- v/klikuil Billot. Pri trm j«- ustr -li« ter vrgel častnika s konja.	Kratek je bil letošnji pust, pa
.o oddale nato drugo salv.i m nemški dra-, v sel, najbolj pa za Jožeta Kerža «la nimajo opravka s civilisti, ki zbeže pri. v Lečji gori in gdč. Kani Morak temveč Z vojaki, ki S«, pjih pričakovali na | p Štularjevo podala roke v znak Urnih proti trj;u V. iulom«- in sicer vspričo tak«iga kri-jz\e«te ljubezni in medsebojne poje velik«, konj splašilo ter si razbilo črepinje ob zi- j r. ei. In v«*selili smo se ž njima.
i P * eerkvenem opravilu je godba
Naj /ive francoske garde! — je kričal narod. Naj žive vojaki domovine, — je vzkliknil fiillot. livula vam, s«i tMlgovttrili sletluji. — V deli smo ogenj ter,7 **ta tudi domači grudi in svo- jai0 kakor zunaj gledati, kako so sedaj krneti	ji mu jeziku. Neskaljeno veselje mu pobirali njegove težko prislu-i
Tudi jaz >''in v itlel ogenj. je rekesl Pitov.	t i - vladalo na ženitnini. za kar so žene vinarje iu stvari. liili so ]>ai
No ' je v p v., > a 1 Billot	' rbeli nentrudljivi gotici iu šmi- tudi izbirčni, ker nemškega <le-l
Ne /d se mi tako strašen kot sem si predstavljal to.	jI Iski pevci, ki so s svojim kras- narja liiso marali in so vsega pu-,
("egava pa i- ia ]uišUa ? je vprašal liillot, ki je imel dosti r !il lH>t^m počastili in razvese- stili. Nemško-avstrijske^ra denar-] da pregletla on»/je Spo/nal j«-, da je ta puško zelo drago ' 1	Poročeni par.	ja torej še ,*šelm" noče.
TERE
l»«xl«iniače [ (icrojičeva iz Podgrada na Primorskem. Slišal sem. <la se nahaja v Forest City. Rad bi ji sporočil več stvari iz stare domovine. Torej če kateri ve za njen naslov, naj <ra mi blagovoli naznaniti, za kar boni zelo hvaležen. ako pa sama čita. naj se mi javi. — Anthony Mihalieh. Box lo4. Mayburg, Fayette Co.-Pa.	(17-1!»—4)
Uradne ur« so: V pondel)«k. sredah In petkih od t. ure slutra) do t. Popoldne. V torkih, četrtkih ln sobotah od 9. ure zjutraj do t. ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure pipoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE 1MB IN
NASLOV.
Dr. LORENZ 644 Penn Ave. PITTSBURGH, PA.
Nekateri drugI zdravniki rabilo tolmače, da vas^razumajo. Jaz znam* hrvatsko A« Ia starega kraja, zato vas lažja zdravim, ker vsa razumem.
, .	NAZNANILO IN PRIPOROČILO
eer posrečilo, da je tisel. sel je K li- ■ . / igrala naš«, himno "Lepa nak;at soscdo pa zal i bog ga niso ubo- !. Kojal;om naznanjamo, da potu-d movina" v zuak. «Ia hoe«-ta biti „ali aij sn sc bali. Mu ni preosta- Jt> 1)0 drzavi Pennsylvania'rojak
<.ospe.| nn»j. je rekel isti glas, ki je ze »-nkrat govoril za »'jim. to je puška mojega gospodardja. Slednjemu pa s«> zdi. da s< puške pr« vec dobro poslužnjcte. da bi j«i vz»'l nazaj.
Bdot se je obrnil t« r zapazil člov « ka v liv reji vojvode Orleanskega.
Ivj«- .)«• tv«»j 'ospodar.' — je vprašal.
Služabnik je p«is /al na napol »slprto zaveso, izza katere je vi-del princ vse, kar se p- «logo«lilo.
- Torej je / imm;. tvoj ^»»xpmlar? jc vprašal Billot.
S sieetu iu tliiM. na strani naroda. je otlvrnil služabnik.
Potem še * 11 k. i	Naj živi vojvoda Orleanski! Prijatelji,
vojvoda Orleanski i.- y.i i a>»! Naj živi vojv^nla !
Pokazal je pri t« iti ua okno. za kojega zaveso je stal prine.
Ipr'o in vojvoda Orleanski se je trikrat priklonil.
Iz Globasnice.
4 >kno se je iMlpr! Nalo se je okll«i ; « eprav j«* t raja h
dušenje do najvM.
—	Vdriiaa v pr*i iiiiiu/ii'i*.
—	Tecimo \
—	V Invalidni doti
latest no hišo! -
OGLASI NAJ SE
Tudi pri nas smo v letošnjem MARIJA KOVAČ, ki biva nekje i | -rdpustnein času obhajali dokaj V Brooklvnn. Pred nedolgo j«- po ! ■v "''h porok. M.hI njimi je obha- vl.da svoji materi nekaj denarja | |j I svojo "oheef tudi zavedni ki ga je tudi prejela in bi rada; , i ladeuič Jože Pikalo. Za družico prejem potrdila, pa ne ve našlo-! - je izvolil Barbaro Sadjak. 1 va. Nadalje išče mati še svoja dva j
sina JANEZA in FR.VNCETA \ U Blač ob jezern.	ilvREl'TZ ali KRAJEC. Pismo je!
Preti kratkim smo imeli v naši l>ri nas od matere Marije Krajec.i * «*« 1 i naš«-ga ljubljenca dr. Arnej- Livold št. pri Kočevju. Jug««-*
e . /upnika v Žrelcu. V svojem slavia.	GEORGE WALETICH
• p oj.rieevalnem g«ivoru nam je.	Cpravni-^tvo Olas Nan h la. ki je pooblaščen polurati naroč-
v, nidil v naših sreili Čustva, ki sJ	17-11»—li	uino za Clas Nnrmla in izdajali
il e«!aj sjiala. Čutili smo jih tudi ----------jptftvoveljavna potrdila. Sedaj se
. . , , . ,	.	;i«intam. a se jih nismo upali in Kje je I < IN AC 1J GOLO!*? Doma »ahaja v Forest Citv in okolici.
j»rika/en le inalo easa, je v «*u«Iar spravila	-- -	•* *»	m	•
t« K-k
Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe
pilOF. HART na Harvard univerzi r pravi: — To je ena najbolj značilnih knjitf te^a časa.
Ko je od.špl predsednik Wilson prvič v Pariz načelnik inteligenčnega depar-temeiita armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no sr sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige.
Hod. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v 44 X<-\v York Times" svojo oceno o tej knjigi in prsivi: — Ta knjiga jasno po-kazujc vse Intrige, zarote in diploma-tirne lajn«.' i»rocese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City
ST AX K £1.00
ortizar .ev
klMi
pet zaprlo it: zavesa j«- padla.
tu«li nisino znali glasno izra-ž; ti. Dr. Arnejc pa nam je poka-je rekel ueki »las v sre- \ jasno naši- prvotno nepokvar-'
[j«u*i slovensko srce. S solznimi luv>ii«!ui dom. je reklo nekaj starih vojakov. očmi in tlivni rad«isti smo sl«*«lili
k avnin« izvajanjem našega Hajn-je v/kliknilo več glasov. Flessclles ima /.-ka. ki natu je slikal naše zasttž-
i'*e U orožarni iracd ter sra nam bo
V mesjno hišo' \ sji zbrana m not'.ca j«' odhitela v
dal.
treh smereh, ki so blie
ti.ieno srce ter je nam pokazal «»-•čujočo pot prostega in svobod-ii/na- n "ra izražanja ljudske volje po-« - ne	s bito o prifiki ljudskega glas«»va-
Medtem pa so »< dragom-i zopet /brali kr«»«^ barona B<>zenval 11 na Koroškem. Nato s«i naši	i
ter pru. a Uml>«M| na trgu Lndovika XV. Tega ltillo» in Pitov nista 1 ' H jivi finančni stražniki z do- Iščem svojega brata JOŽEFA 'rdela Nista namre - sietlla .nolteni zmctl treh t«4p ter se nahajala	dekleti uprizorili ljudsk«« HOTKO. Doma je iz Dobove
skoro sama na trgu kraljeve palače.	'	.	, *-rM " Županova Micka" iu burk«»j
No. moj drair. gospel Billot, kam pa >edaj. če smem vpnf- **fVi l~^*viiiku". Bum«. tKlo-t je rt'krl Pito-	J '»n*vanje «»bčinstva je izkazalo/
Ej, ej. veselilo Iu me sb*iliti tem dobrim ljudem, ne v orožarne, kajti imam dobro puško, temveč v Invalidni doni ali pa v: mestno hišo K«-r pa sem prišel v Pariz, ne da se bijem. temveč da i/vem *h naslov g«>s?»'Hl,*» (i lberta. s«« mi zdi. da bi morali iti v za-
je iz Dolnje Stare vasi. šj. Jer-! Pr«»sim<» rojake, da mu gredo na n**j. Dolenjsko. Za njim poizve- '"♦»ke in ga priporočamo. Z;i nak!>>- jf,
•	bije njegova »est ra Miei Ool«d> njenost se vam ze vnaprej zaliva- • R P.J«!	J^lrP „	__• ____t
•	o i. k....... . ...........je,.. Ijujem«.	t Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas-
j«k vljudno napr«»šen. naj sporo-	l pravništvo tJlas Naroda, j ^ ~" r«bi«»k.«	X..1--.I---
či njegovi sestrični Ani Lustik.	(1"»—4 v d) 0
setlaj onioženi Filipič; še ljubše -'----------
pa bi mi bilo. ako ako bi se mi	Ka«l bi izvetlel za naslov svojega B
si>m javil. — Mrs. Anna Filipič.	prijatelja LOJZETA MOlfARJS
\V. 106. St., Cleveland, O	Svojeeasim je bival na farmi pri ^
M6-19—4>	Elkinsu. AV. Va. Prosim cenjene 4.
ne prave Columbia Gramofone. %Tukaj vam je slika, stane vas le $32.50
tla j»- bd vsak igralec na svojem mc -n. Ode. Baunigartnerjeva in Zdravič pa s';i nam zapela tako j' v• b'-;o "Moj fantič je na Tirol--i vandrov". da sta nam morala
pri Brežicah ua Sp. Štajerskem. Preti šestimi meseci je nahajal v Rantonu. Pa., blizu Pitts-, burgha. Ako kateri izmed roja-j	"
kov ve za njegov naslov, pro-{Rad bi izvedel za sv««jega brata
rojake, če k<b» ve za njegov nasiti v. naj mi ga naznani, če pa sam čita te vi-stiee. naj s«* oglasi svojemu prijatelju: Anthony Petri«*, Box 141. Cass. W. Va 116-17—
v.ni Umis le c rami. i j.r se nahaja njegov sin. Kakolntro pa \xm ,1Mviti to priljubljeno narodno) videl doktorja, se bom vrpel v ves ta vrtn.ee. _ Oči najemnika so ,.n|(,w Na' pustni torek sta at
1 ri tem blestele	jirr; po^vili. Obiskali po naa tudi:
Iti najprvo v .ouis le Grand s** mi zdi zelo logično, kajti rj^^j \z št. Jakoba**- Rožu. ki so' tem namenu sva vender prišla v Pariz. — je rekel Pitov.
- Vzemi torej puško, sabljo ali kako drugo orožje enega izmed postopa če v, ki leže	— je rekel Bilot te pokazal na pet aH šest
Mrtvih dragoneev, ki so ležali na tleh. — Potem pa pojdeva v zavod l ou is le (ir&nd.	*
JDaljt prihodnjič.)	-
so o nastopu naših fantov in de-' klet jako pohvalno izrazili.
Js Hraič ob
V gostilni pri Pavlicu at je vrail
sini. tla mi naznani, za kar mu bom hvaležen, ali naj se pa sam' oglasi «1«» prvega maja. ker sem' se namenil potovati V staro do-i movino in bi mu rati poprej ne-i kaj važnega sporočil. — Mielia-j el Hot ko, Box 164, Clarksvillc.j
Pa.	(15-16—t) j
-----j
ROIAKL 9AB0CAJTB 8B H# OUt HABODA". MAJVECT
MIHAELA PEŠE< . doma iz vasi Ilrastek. p«»šta Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. V Ameriki je že 15 let in zadnji čas je živel v J«»hnstownti. Pa.. potem pa nič ne vem od njega. Prosi meenjene rnjak% če kdo ve za njegov naslov, da mi ga
Imam tudi nove cenike za prave Kranjske Columbia plošče. Pišite pojn takoj.
Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč. ^ Brez eolnine ga ahko nesete v kufru kadar greste v stari kraj.
sporoči, za kar bom zelo hvale-! ^ Ne ponbite da boste pošteno postreženi za Vaš denar vedno
žen, še ljubše pa bi mi bilo. ee ^ le pri:
(145-17—4)	It

ii . ....... ....
, i
•ifcto-' «rifr:v. .- ..••»■.:-. /v-'