metafora pisec svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik vejica oseba intonacija predmet prislovno določilo priredje osebni zaimek stavčni člen metafora poved svobodni verz črtica vejica roman priredje poved oseba poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda veznik naklon I 30 Maša Krajnc I Celje Urh Ferlež I Portorož Pravopisna zmožnost v različnih generacijah Orthographic Competence across Generations Izvleček U čenja osnov Slovenskega pravopisa je deležna večina prebivalcev Republike Slo- venije, vsaj skozi osnovnošolsko, pozneje pa tudi srednješolsko izobraževanje. Z raziskavo, opravljeno pozimi leta 2019, se je pokazalo, kakšna je pravopisna zmo- žnost osnovnošolcev, srednješolcev, študentov in odraslih. Vidna je razlika med znan- jem gimnazijcev in učencev strokovnih oziroma poklicnih šol; povprečno število pravil- no rešenih odgovorov vseh srednješolcev skupaj pa je bilo od osnovnošolcev višje le za 5 %. Znanje gimnazijcev ene izmed gimnazij je enako visoko kot povprečje študentov prvega in drugega letnika slovenistike, kar je nenavadno, saj bi zadnji že morali usvojiti poglobljena znanja s tega področja in se temu primerno izkazati pri reševanju vprašalni- ka. Dokaj visoko je tudi znanje študentov pravne fakultete, pri reševanju vprašalnika so bili od študentov slovenistike slabši le za 5 %. Članek prinaša množico podatkov o znanju pravopisa v vseh generacijah, zato bodo rezultati uporabni tudi za nadaljnjo obdelavo. Abstract T he majority of Slovenian population learn Slovenian Orthography at least at the primary school level, or later also through secondary school education. A research carried out in the winter of 2019 revealed the orthographic competence in primary and secondary school students, university students and adults. There is a clear difference in the knowledge between the general secondary school and vocational secondary school students, while the average number of correct answers of all secondary school students was only 5 percent higher than that of the primary school students. The students of one of the general secondary schools have the same level of knowledge than the average of the first- and second-year Slovenian Studies students, which is unusual, because the latter should already have a more in-depth knowledge of this area that would be reflected in the questionnaire. The Faculty of Law students also show a relatively high level of knowled- ge – their results from the questionnaire were only 5 percent lower than those obtained from the Slovenian Studies students. The article offers a broad spectrum of information on the knowledge of orthography across all generations, which makes the results useful for further analyses. Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, poznavanje pravil, podatki o znanju Keywords: orthography, orthographic competence, knowledge of rules, knowledge information DIDAKTIČNI IZZIVI I 31 Maša Krajnc, Urh Ferlež I Pravopisna zmožnost v različnih generacijah I str. 30-35 Uvod V slovenski družbi se zdi, da je pri večini zasidran stereotip, da je poznavanje pravopisa na splošno slabo, da šolski sistem mladim ljudem ne uspe za- dostno posredovati tega znanja. Te trditve ne moremo niti podkrepiti niti odvreči, saj podatkov o znanju pravopisa pri slovenski populaciji nimamo. Članek predstavlja rezultate raziskave, v kateri je bilo s pomočjo anketnega vprašalni- ka preverjano znanje pri različnih starostnih kategorijah. Želi služiti predvsem kot informativni pokazatelj, kakšno je dejansko poznavanje pravopisnih pravil v več generacijah, živečih v Sloveniji. Uvodna pojasnila D obro poznavanje pravopisne zmožnosti pomeni obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika (Brumec 2017: 9). Pravopisne vsebine so del učnih načrtov slovenščine po vsej vertikali šolanja. Učence in di- jake se preverja s preizkusi znanja, osnovno šolo zaključijo z Nacionalnim preverjanjem znanja, srednje šole z maturo. Pri vseh teh testih se seveda bolj ali manj posredno preverja tudi pravopisno znanje, vendar z oprijemljivimi podatki, ki bi nam pokazali samo raven znanja pravopisa ne razpola- gamo. Pri 2. poli splošne mature se tako na primer poleg pravopisnega znanja preverja tudi poznavanje neliterarnih besednih vrst, frazeološko, pravorečno, besedotvorno in druga znanja (Predmetni izpitni katalog, 2017: 18). Pri štu- dentih in odraslih nimamo niti podatkov iz naslova rezul- tatov mature ali NPZ. Z raziskovanjem poznavanja pravo- pisa se je ukvarjalo nekaj študentov v svojih diplomskih ali magistrskih nalogah, prevladuje tovrstno raziskovanje po osnovnih šolah. Članek predvsem predstavlja rezultate preizkusa (ankete), ki je bila izvedena pozimi 2019. Namen članka ni natančno raziskovati, katere pravopisne vsebine so v učnih načrtih in kako so realizirane, zanima naju povprečno pravopisno znanje v posamezni kategoriji. V vprašalnik so bile vključene pravopisne vsebine, ki naj bi jih osvojil srednješolec, ki je končal vsaj triletno srednjo šolo (Učni načrt v srednjem poklicnem izobraževanju). Primeri z vprašalnika so bili usklajeni z normativnim Slovenskim pravopisom. Preverjalo se je naslednje elemente pravopisne zmožnosti: pisanje skupaj ali narazen, tvorba pridevnikov (na -ski/-ški, svojilnih), tvorba glagolnika, velika začetnica, zapis kratic, raba predloga s/z, postavljanje vejic, poznava- nje demonimov, sklanjanje, raba rodilnika pri zanikanju, raba nedoločnika ali namenilnika in stopnjevanje pridev- nika. Pri zadnjem vprašanju so anketiranci napisali, s čim si pomagajo, če ne poznajo pravilnega zapisa besede. Sestava vprašalnika V prašalnik 1 sva povsem subjektivno sestavila iz elementov, pri katerih se uporabniki slovenske- ga jezika pogosto motijo oz. so v dilemi in ki bi jih naj usvojili v času svojega šolanja. Predvidevala sva, da osnovnošolci vseh pravil še ne morejo poznati in so mišljeni kot nekakšna kontrolna skupina, vprašalnik pa bi moral biti med študenti slovenistike (vsaj v drugem letniku) rešen zelo dobro. Vprašalnik je bil sestavljen iz desetih vprašanj oziroma nalog. Prvo in tretje sta bila najbolj povezana z normo Slovenskega pravopisa. Od anketirancev se je pričakovalo, da obkrožijo po njihovem mnenju pravilen odgovor, npr. je pravilen zapis »v nap- rej« ali »vnaprej«, pišemo »15%« ali »15 %«. Prvo in tret- je vprašanje skupaj sta imela 15 podvprašanj (primerov). Drugo vprašanje je preverjalo znanje rabe predloga s/z, in sicer z vstavljanjem oblike pred dane primere. Četrta naloga je predvidela sklanjanje nekaterih problematičnih samostalnikov (otroci, mati in človeka ter gospe v dvoji- ni). Peto vprašanje je preverjalo poznavanje rabe nedo- ločnika in namenilnika, šesto dva demonima (za Krško in Goriška Brda), sedmo pa rabo rodilnika pri zanikanju. Pri osmem so anketiranci vstavljali vejice, pri devetem pa stopnjevali pridevnike. Zadnje vprašanje je spraševa- lo, kako si pomagajo, kadar ne poznajo pravilnega zapisa besede. Vsa vprašanja z vprašalnika so navedena sproti ob rezultatih ankete. Cilji raziskave C ilj raziskave je bil preveriti stanje znanja pravopisa v vseh slovenskih generacijah, od osnovnošolcev, preko srednješolcev, do gimnazijcev, študentov in odraslih. Znanje je bilo preverjeno preko ankete. Ugotoviti sva želela: 1. kakšno je poznavanje pravopisa med govorci slovenščine različnih starostnih skupin, 2. če se znanje med posameznimi starostnimi skupinami razlikuje in kako, 1 Vprašalnik je nastal v sodelovanju z Lejo Zahrastnik in Tejo Planko, dijakinjama I. gimnazije v Celju, ki sta v šolskem letu 2018/19 v projektu Mladi za Celje pod mentorstvom Vesne Guben- šek Bezgovšek izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Poznavanje pravopisnih pravil med dijaki. I 32 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 3. kateri del pravopisa povzroča največ preglavic, 4. ali je znanje gimnazijcev boljše od znanja dijakov stro- kovnih in poklicnih šol, 5. kako si pomagajo govorci, ko pridejo do pravopisnega dvoma, 6. ali je znanje študentov slovenistike opazno boljše od dru- gih kategorij, 7. kolikšna je razlika v znanju med študenti 1. in 2. letnika slovenistike. Anketirani A nketiranci so bili razdeljeni v štiri starostne katego- rije, v vsaki kategoriji sva jih anketirala 50 (pri sre- dnješolcih in študentih pa 100 oz. 75 zaradi primer- jave med gimnazijci in dijaki strokovnih in poklicnih šol oz. študentov slovenistike in Pravne fakultete), kar se nama je zdel zadosten vzorec. Vsega skupaj je anketirancev 375. Pri vseh skupinah sva izbrala anketirance iz vsaj dveh različnih izobraževalnih ustanov, oziroma pri odraslih iz dveh različ- nih poklicev. Prvo starostno skupino predstavlja 50 učencev 9. razreda osnovne šole; od tega jih 25 prihaja iz III. osnovne šole Ce- lje, 25 pa Osnovne šole Ljubečna. Druga starostna skupina so srednješolci: 50 gimnazijcev, od tega 25 dijakov I. gim- nazije v Celju in 25 dijakov Gimnazije Lava, poleg tega pa še 50 dijakov srednjih strokovnih in poklicnih šol, od tega 25 Ekonomske šole v Celju in 25 Zdravstvene šole v Celju. Druga starostna skupina je torej obsežnejša od prve zaradi primerjave znanja med dijaki različnih programov. Tretjo starostno skupino predstavljajo študenti Univerze v Ljubljani, od tega 25 študentov 1. letnika slovenistike Filo- zofske Fakultete v Ljubljani, 25 2. letnika istega programa, 25 študentov 2. letnika Pravne fakultete. Četrto predstavlja- jo odrasli, 25 pisarniških delavcev enega izmed slovenskih podjetij in 25 uslužbencev Slovenske vojske. Rezultati V nadaljevanju so predstavljeni rezultati ankete v ob- liki razpredelnic, številke pomenijo odstotke. Vsaki razpredelnici sledi komentar rezultatov, kjer so iz- postavljene tudi najpogostejše napake. Legenda za okrajša- ve v prvi vrstici vseh razpredelnic (skupine anketirance) so naslednje: Oš1 – osnovna šola 1, Oš2 – osnovna šola 2, Oš – obe osnovni šoli skupaj, Gim1 – gimnazija 1, Gim2 – gim- nazija 2, Gim – obe gimnaziji skupaj, S/P1 – strokovna ali poklicna šola 1, S/P2 – strokovna ali poklicna šola skupaj, S/P – obe strokovni ali poklicni šoli skupaj, Srš – vse srednje šole skupaj, FF1 – 1. letnik slovenistike na Filozofski fakul- teti, FF2 – drugi letnik slovenistike na Filozofski fakulteti, FF – 1. in. 2. letnik slovenistike skupaj, Pr – Pravna fakul- teta, Vf – vse fakultete skupaj, Odr1 – skupina odraslih 1, Odr2 – skupina odraslih 2, Vsi – vsi anketiranci skupaj. Vsa v zadnji vrstici pomeni skupen rezultat anketirane skupine glede na vse odgovore za obravnavano vprašanje. Osnovne in srednje šole ter zaposlitev odraslih pri rezultatih zaradi anonimnosti niso poimenovani po svojih imenih. 1. vprašanje: Obkrožite pravilni zapis. a) vnaprej/v naprej b) volilci/volivci c) nadaljnji/nadaljni d) podeželski/podeželjski e) meterski/metrski f) helikopterski/helikoptrski g) zvonjenje/zvonenje h) zvenjenje/zvenenje i) Beneški Slovenec/beneški Slovenec j) Koroški Slovenec/koroški Slovenec k) kljub temu da/kljub temu, da l) čokoladnorjav/čokoladno rjav m) ponavadi/po navadi Prikaz deleža pravilnih odgovorov na prvo vprašanje. Komentar Povprečje vseh odgovorov kaže, da anketirani v povpreč- ju poznajo približno polovico (54 %) pravopisno pravil- nih zapisov. Najboljše so se odrezali po ena skupina gim- nazijcev (63 %) in ena odraslih (64 %). Rezultat nobene- ga izmed vprašanj ni nižji od 40 % ali višji od 64 %, kar kaže na to, da je poznavanje v prvem vprašanju preverja- nih prvin dokaj podobno v vseh generacijah. DIDAKTIČNI IZZIVI I 33 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 Maša Krajnc, Urh Ferlež I Pravopisna zmožnost v različnih generacijah I str. 30-35 2. vprašanje: Zapišite predlog s/z. a) prijateljem b) mamo c) hmeljarjem Prikaz deleža pravilnih odgovorov na drugo vprašanje. Komentar Delež pravilnih odgovorov je bil pri tem vprašanju zelo visok, pri nekaterih kategorijah 100 %, najslabše pa se je odrezala ena izmed osnovnih šol z 88 %. Kaže, da je raba predloga s/z med manj problematičnimi. 3. vprašanje: Obkrožite pravilni zapis. a) Maryin/Maryjin e) t. j./tj. b) 15 %/15% f) Lukov/Lukin c) pr. n. št./p. n. št. g) od Karmen/Karmenin d) stol./st. h) Zidani Most/Zidani most Prikaz deleža pravilnih odgovorov na tretje vpra- šanje. Komentar Rezultati 3. vprašanja se precej razlikujejo. Tako so kra- tico za »pred našim štetjem«, svojilni pridevnik iz imena Luka in velike začetnice v »Zidanem Mostu« anketiran- ci pravilno določili v več kot 70 %. Najbolj problema- tična sta stičnost znaka za odstotke in raba svojilnega pridevnika pri imenu Karmen, verjetno zaradi tujega izvora imena ta svojilni pridevnik večini anketirancev zveni tuje in napačno. 4. vprašanje: Vstavite manjkajoče sklone oziroma sklanjajte samostalnike. Kdo/kaj? OTROCI (v MN) MATI (v ED) ČLOVEK (v DV) GOSPE (v DV) Koga/česa? OTROK Komu/čemu? OTROKOM Koga/kaj? OTROKE O kom/čem? S kom/s čim? Prikaz deleža pravilnih odgovorov na četrto vpra- šanje. Komentar Za pravilen odgovor pri tem vprašanju je štel le v ce- loti pravilno sklanjan samostalnik. To vprašanje je bilo dokaj slabo rešeno. Če je samostalnik otroci v množini in mati v ednini pravilno sklanjala približno polovica anketirancev, je pri človeku in gospe v dvojini odstotek nižji od 30 %. Več kot polovico so pravilno sklanjali le študentje. 5. vprašanje: Obkrožite pravilni zapis. a) Šla sem kuhati/kuhat. b) Morala sem delati/delat. c) Morala sem iti delati/delat. Prikaz deleža pravilnih odgovorov na peto vprašanje. Komentar Peto vprašanje je bilo kar dobro rešeno (povprečje 77 %), kar kaže na solidno poznavanje rabe namenil- nika in nedoločnika. Najslabši rezultati so bili pri stro- kovnih in poklicnih šolah ter pri eni skupini odraslih (65 %), najboljši pri fakultetah (okoli 90 %). 6. vprašanje: Napišite ime prebivalca. a) Prebivalec Goriških Brd b) Prebivalec Krškega. Prikaz deleža pravilnih odgovorov na šesto vpra- šanje. Komentar Kaže, da so demonimi slabo poznani. »Krčana« v pov- prečju pozna polovica anketirancev, »Brica« komaj 28 %. I 34 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 7. vprašanje: Vstavite pravilno obliko besede. (Ana) nisem videla. Prikaz deleža pravilnih odgovorov na sedmo vpra- šanje. Komentar Čeprav se zdi, da se raba rodilnika v pogovornem jeziku vse bolj opušča, kar 95 % anketirancev ve za pravilno obliko. 8. vprašanje: Vstavite vejico, kjer je treba. a) V trgovino sem šla zaradi pomanjkanja hrane. b) Dogodilo se je natanko tako kot sem načrtovala. Prikaz deleža pravilnih odgovorov na osmo vprašanje. Komentar Osmo vprašanje je pokazalo solidno znanje postavljanja vejic pri podrednem stavku (pri b-primeru v povprečju kar 90 % pravilno). Več kot 40 % anketirancev meni, da vejica stoji tudi pred prislovnim določilom vzroka. 9. vprašanje: Stopnjujte pridevnika. a) Globok b) Suh. Prikaz deleža pravilnih odgovorov na deveto vpra- šanje. Komentar Rezultati 9. vprašanja so pokazali, da anketiranci pra- vilno ločijo med pridevniki, ki jih stopnjujemo opisno, in tistimi, ki jih stopnjujemo z obrazilom. Napake so nastajale predvsem pri zapisu primernika in presežnika za pridevnik globok, pogosto se pozabi »l« v zadnjem zlogu. 10. vprašanje: S čim si pomagate, če ne poznate pravilnega zapisa? Z jezikovnimi priročniki v knjižni obliki. S spletnimi jezikovnimi viri (priročniki, korpusi, svetoval- nice). Ne pomagam si z nobenim priročnikom. Drugo: Prikaz odgovorov na deseto vprašanje (po odstotkih). Komentar Pri zadnjem vprašanju so anketiranci obkroževali tudi po več odgovorov. Skoraj tri četrtine anketirancev si po- maga s spletnimi jezikovnimi viri, kar kaže, da je tudi iskanje pravopisnega znanja šlo v korak s časom. Med odgovori drugo sta bila najpogostejša »vprašam slove- niste« ali »vprašam v šoli«. Rezultati celega testa. Komentar Rezultati celotnega testa so podrobneje analizirani v razpravi. Deseto vprašanje na rezultat seveda nima vpli- va. Razprava po rezultatih V elika količina podatkov omogoča vsakemu bralcu nadaljnje sklepanje in primerjanje. Pri analizi sva se omejila na sedem zadev, ki so tudi naštete na začet- ku članka. Kakšno je torej poznavanje pravopisa med govorci sloven- ščine? Najslabši rezultat (kar je seveda razumljivo) so do- segli osnovnošolci (57 %), komaj za 2 % boljši so bili dijaki srednjih in poklicnih šol. Sledijo gimnazijci in odrasli s 70 oz. 71 % pravilno rešenim testom, vse srednje šole skupaj so v povprečju dosegle 62 %. Sledijo študentje s 74 %. Pra- vopisno znanje se torej razlikuje, vendar ni nobena skupina anketiranih dosegla manj kot 59 % in nobena več kot 79 %. Izkazalo se je, da se največ pravopisnih napak dela pri skla- njanju »zahtevnejših« samostalnikov, pri pisanju skupaj oz. narazen, pri stičnosti in pisanju kratic, manj znani so tudi demonimi. DIDAKTIČNI IZZIVI I 35 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 Maša Krajnc, Urh Ferlež I Pravopisna zmožnost v različnih generacijah I str. 30-35 Znanje gimnazijcev je boljše od znanja dijakov strokovnih in poklicnih šol. Razlika v povprečnih rezultatih med prvi- mi in drugimi je 12 %. Pri študentih slovenistike sva sicer pričakovala boljši rezul- tat (77 % v povprečju), vendar je znanje študentov drugega letnika v povprečju nekoliko boljše. Tudi razlika v znanju med študenti slovenistike in prava ni velika, gre za 5 % v korist slovenistov. Anketa je tudi pokazala, da si večina ljudi pri pravopisnih dvomih pomaga z jezikovnim gradivom na spletu. Težko je presoditi, ali je 67 % povprečen rezultat med vsemi anketiranimi dober ali slab. Morda je pomembno izpostavi- ti, da so v vseh preverjanih kategorijah v povprečju test rešili z več kot 55 % (torej v šolskem žargonu pozitivno). Po drugi strani imamo gimnazijce 4. letnika, ki so bili v času izvajanja te raziskave le nekaj mesecev pred maturo iz materinščine in bi morda od njih pričakovali nekoliko višji rezultat. Ena- ko velja za študente slovenistike, od katerih bi lahko upra- vičeno pričakovali obvladanje ali vsaj veliko boljše znanje pravopisa od drugih. Sklep V članku sva predstavila rezultate svoje raziskave, v kateri sva s pomočjo anketnega vprašalnika pre- verjala znanje pravopisa v različnih starostnih sku- pinah. Vprašalnik je rešilo 375 anketirancev. Rezultati so pokazali znanje posameznega primera iz pravopisa za raz- iskovano starostno kategorijo. Test je bil v povprečju rešen 67 % pravilno. Verjetno gre za eno prvih takih raziskav v zadnjih letih in na takem starostnem razponu, zato bodo morda pridobljeni rezultati zanimivi za nadaljnji premislek in obdelavo o znanju pravopisa. Viri Fran. Dostopno na: http://www.fran.si/ (20. 2. 2019). Slovenski pravopis. Učni načrt za slovenščino v srednjem poklicnem izobraževanju. Dostopno na: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2007/programi/no- viKZ/SPI_as_slovenscina.htm (20. 2. 2019). Učni načrt za slovenščino v gimnaziji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2008. Dostopno na: http://eportal.mss.edus. si/msswww/programi2014/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slo- venscina_gimn.pdf (20. 2. 2019) Brumec, Špela, 2017. Pravopisna zmožnost šestošolcev glede na vrsto pre- verjanja znanja: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru. Pedago- ška fakulteta. Dostopno na: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=66553 (20. 2. 2019). Sajevic, Nives, 2015. Pravopisna zmožnost devetošolcev: diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem. Pedagoška fakulteta. Dostopno na: https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/DIPLOMSKA_DELA/Sajevic_Ni- ves_2015.pdf (20. 2. 2019). Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo – slovenščina. Ljublja- na: Državni izpitni center, 2015. Dostopno na: https://www.ric.si/ mma/2017%20P-SLM-2017/2015083113024548/ (20. 2. 2019). Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – slovenščina. Ljubljana: Državni izpitni center, 2017. Dostopno na: https://www.ric.si/mma/M- SLO-2019/2017083009155671/ (20. 2. 2019). Planko, Tea; Zahrastnik, Lea, 2019. Poznavanje pravopisnih pravil med dijaki. Celje: I. gimnazija v Celju.