123
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
VI.  Zbornični svetnik Franc O mer s a poroča o prošnji trgovcev v Ložu, da bi se jim dovolilo ob nedeljah prodajalnice namesto do 2. ure do 4. ure popoludne odprte imeti. Prositelji utemeljujejo svojo prošnjo s tem, da imajo ljudje, ki gredo skozi Lož k popoldanski službi božji v Staritrg navado, da pustijo nakupljene reči v prodajalnici shranjene, oziroma si potrebno še le po dokončani službi božji nakupijo. Neprilično je sedaj za ljudi, ker morajo nakupljene stvari aliv drugod shranjevati ali pa v cerkev s saboj jemati. Škodo pa trpe trgovci, ker ljudje zaradi te nepriličnosti manj nakupijo. Popoldanska služba božja v Starem trgu trpi od 2 do 7* na 4 uro. Ko bi trgovci smeli imeti odprte prodajalnice do 4. ure, bi bilo vsem vstreženo trgovcem in ljudem. Županstvo v Ložu potrjuje, da so podatki navedeni o prošnji resnični in priporoča, da se prošnja usliši.
Tudi c. kr. žandamerijsko postajno poveljstvo v Ložu pravi, da se prositeljem dovoli do 4. ure popoludne odprto imeti. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu, z ozirom na] krajevne razmere tudi priporoča prošnjo.
Odsek se pridružuje navedenim priporočilom in smatra le za umestno, da se z uslišanjem predležeče prošnje ustreže trgovcem in kupujočemu občinstvu, se ve s tem pridržkom, da je prodajalnice med popoldansko službo božjo zapreki.
Odsek torej predlaga: Čestita zbornica naj priporoča pri c. kr. deželni vladi prošnjo trgovcev v Ložu. — Predlog se sprejme.
VII. Zbornični svetnik I|v. Bamgartner poro^j, da je vsled dopisa c. kr. vlade z dne 28. januvarija 1897, gospod minister za uk in bogočastje z ukazom z dne 19. jan. 1897, št. 30.615 naznanil, da se je o prošnji mestne občine kočevske, da naj bi se tamošnja strokovna šola za lesno obrt podržavila, vprašala za mnenje osrednja komisija za obrtni pouk in da bi sporazumno z dotičnim sklepom te komisije načelno ne bi bil proti temu, da se imenovani zavod z letom 1898 počenši prevzame v državno upravo. Po naročilu gospoda ministra za uk in bogočastje prosi c. kr. deželna vlada za obvestilo, če bo zbornica, ki je doslej redno dovoljevala podpore za vzdrževanje zavoda, tudi v slučaju podržavljenja podpirala istega in v kateri meri. Odsek je mnenja, da je zbornica obvezana, v kolikor ji financijelna sredstva dopuščajo strokovno šolo podpirati, kakor doslej. Povišanje prispevka ni prav mogoče, ker zbornica itak 5. del iz zadevnega okraja došlih priklad izda za obrtni pouk vKočevji. Poročevalec predlaga imenom odseka: Zbornica naj se izreče v navedenem smislu.
Zbornični svetnik Jos. Lenarčič pripomni, da naj naučna uprava nosi sama stroške, če ji je na obstoju šole ležeče, zbornica ima izpolniti mnogo drugih važnih nalog, katerih izvedba je spojena z denarnimi žrtvami. Vsled tega predlaga, da naj se zbornica izreče odklonilno. Ko sta poročevalec Iv. Baumgartner in zbornični svetnik Jos. Kušar priporočala odsekov predlog in je zbornični tajnik povdarjal, da morajo za vse strokovne šole prispevati lokalni faktorji, dežela, trgovska in obrtniška zbornica in občina, če ob-
stoj istih žele, se je predlog zborničnega svetnika Lenarčiča odklonil in sprejel odsekov predlog.
VIII.  Zbornični svetnik F. Ks. Souvan poroča vsled dopisa c. kr. deželne vlade z dne 17. jan. 1897
0  prošnji cerkvenega predstojništva Sv. Matije v Bučki za povišanje posameznih točk sejmske tarife. Tarifni postavki odgovarjajo v obče postavni tarifi k občinskemu zakonu o pristojbinah za Kranjsko z dne 3. decembra 1868. Od cerkvenega predstojništva predlagano povišanje takse za teleta ali telico od 3 kr. na 4 kr.se zdi odseku previsoko in tudi ne odgovarja postavni tarifi, ker se more le telica (mlada krava) šteti k vprežni ali veliki klavni živini, za katero obstoji postavni postavek 3 do 6 kr. in je teleta še šteti k mali klavni živini, za katero se postavek 3 kr. ne sme prekoračiti. Taksa za teleta in telico (junico) bi se morala tako razdeliti, da bi bilo za ju-nico plačati 4 kr. za teleta pa le 3 kr., kar bi tudi soglašalo s tarifo k gori omenjenemu občinskemu zakonu o pristojbinah. Ko je poročevalec prečital dosedanjo 1. 1888 odobreno tarifo, je povdarjal, da so se vsled odredbe c kr. deželne vlade nadzorovalni stroški za živinske semnje znatno povečali in da je tudi ograjenje živinskega sejmišča precej stalo, vsled tega je tudi opravičeno povišanje zgoraj omenjene in naslednjih točk:   Za 1 govejo živino od 4 na 6 kr.,   za
1  žrebe od 3 na 4 kr., za en lončarski šotor od 11 na 30 kr., za en šotor za točenje pijač od 12 na 30 kr. Z ozirom na to, da se morejo stroški za semnje le s taksami pokriti in te niso previsoke, se pridružuje odsek priporočilu c. kr. okr. glavarstva v Krškem in predlaga: Zbornica naj v zmislu predsto-ječega poročila izreče svoje mnenje c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme.
IX.   Zbornični svetnik Josip Rebek poroča, da je kovinska zadruga v Ljubljani prosila, da naj bi bili mehaniki obvezani k tej kot člani pristopiti in da naj bi se torej odločilo, da je ta obrt v to uvrstiti. Četudi se ne more trditi, da so le kovinski obrtniki mehaniki, je vendar resnica, da sta si ta dva obrta sorodna. Ker je število mehanikov premajhno, da bi mogli napraviti lastno zadrugo, je odsek mnenja, da je potrebno, da se ta obrt uvrsti v zadrugo kovinskih obrtov. Iz tega razloga predlaga odsek: Zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje, mestnemu magistratu v Ljubljani. Zbornični svetnik Jos. Lenarčič priporoča predlog, ki se pri glasovanji sprejme.
X.  Zbornični svetnik Jos. Kušar poroča, da ima zbornica v smislu obstoječe ministerske naredbe pravico, voliti zastopnika v šolski odbor nadaljevalne šole v Kamniku. Ker je dosedanji zastopnik Avgust Hermann umrl, predlaga odsek, da naj zbornica voli za svojega zastopnika v ta odbor gosp. Antona Stad-lerja kleparskega mojstra in upravitelja c. kr. cimen-tarije v Kamniku, ki se za šolo prav zanima in ji je podaril že več modelov.
Predlog se sprejme. —
XI.  Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča da, je c. kr. deželna vlada poslala zbornici prošnjo F. D. za podelitev dopustila za ustanovitev zavarovalne pisarne v Ljubljani. Zbornica naj se izreče o prošnji posebno v tem oziru, če je potreba, da se ustanovi zavod, čegar delokrog presega samo posredovanje zavarovalnih pogodb. F. D. prosi za podelitev dopustila s pravico: posredovati zavarovanja vseh vrst — elementarna, življenska, proti nezgodam, itd., dalje zastopati zavarovalne zavode in zavarovalne stranke v
zadevah, ki 'se tičejo škode in drugih stvarij, strokovno oceniti premičnine in nepremičnine vseh vrst v zavarovalne namene, škode ocenjati in likvidovati za zavarovalne družbe, oziroma pri tem posredovati v imenu oškodovane stranke. Mestni magistrat priporoča prošnjo, ker je prositelj zaradi njegove spretnosti v zavarovalnih zadevah in njegove splošne omike prav sposoben voditi tak zavod Odsek se je preveril, da bi pisarna, kakor jo namerava prositelj ne bi bila koristna le za prebivalstvo po deželi, temveč tudi za ono v deželnem stolnem mestu. Podajala bi pojasnila vsake vrste v zavarovalnih zadevah in odpravila marsikako pritožbo, ki nastane večinoma vsled neznanja. Ker je odsek mnenja, da obstoji potreba za tak zavod, kakor ga namerava ustanoviti prositelj, predlaga: Zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje na c. kr. deželno vlado. — Predlog se sprejme. —
XII.  Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o prošnjah učencev in učenk na c. kr. strokovnih šolah v Ljubljani. Ravnateljstvo c. kr. strokovne šole za lesno industrijo in c kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo je s poročilom z dne 10. decembra 1896. predložilo 68 prošenj in pripomnilo, da je nadaljnim 8 prositeljem Jak Kavšek u, Alojzij Pipp-u, Viljem Sever-ju, Iv. Steiner-ju, Ivani Dolenec, Angeli Kočevar, Ludmili Jaklič in Julijani Pavlic dovolila kranjska hranilnica v Ljubljani ustanove po 50 gld. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je podelil ustanovi  po 5u gld. učen-
. cema Jak. Ažman-u in Henrik Nabernik-u, kranjski deželni odbor pa je dovolil ustanove učencem Pavel Gričar-ju, Franc Kržiču, Jos. Firmu, Avg. Pibrovcu, Franc Vodnik u, Anton Bradač u, Matija Frankovič-u in učenkam Josipini Marn, Albini Cebin. Angeli Ka-stelic, Angeli Mandelj in Ani Mavrin. Ker sta dva učenca in ena učenka izstopila, ostane še 51 prošenj. Od teh se jih 16 glasi na povišanje dosedanjih ustanov. Odsek stavi po natančnem pretresovanji prošenj in oziraje se na razpoložna sredstva nastopni predlog: Zbornica naj podeli naslednjim učencem in učenkam ustanove, ki se naj izplačujejo vsakoletno do konca učne dobe, če ostane učni uspeh povoljen: Lovro Suhadolnik-u, Jos. Seljak-u, Val. Poženel-u, Franc Pavlič-u in Tereziji Žnidaršič po 50 gld., Josip Klemene u in Mariji Kališ po 25 gld. m Rozaliji Dular 30 gld. — Predlog se sprejme.
XIII.  Zbornični tajnik poroča o vprašanju c. kr. deželne vlade, če je V. Č. smatrati za pomožnega delavca v zmislu § 73. obrtnega reda (zakon z dne 8. marcija 1885., drž. zak. št. 22). Iz predležečih aktov je jasno razvideti, da se je V. Č. pečal s snaženjem in ohranjevanjem opekarskega stroja v opekarni R. G.t da je imel oskrbovati prepariranje (povlažitev) gline, za kar mu je bilo plačevati plačo vsakih 14 dnij. Imel je torej redno službo pri omenjeni opekarni in je moral opravljati delo, ki zahteva izvestnih ved-nostij, katere si je brez dvoma prisvojil, ker bi se mu sicer ne zaupala taka služba. Odsek ne more te službe smatrati za dninarsko delo najnižje vrste in je izjavil, da je bilo po njegovem trdnem prepričanju V. Č. smatrati za pomožnega delavca v zmislu § 73. obrt. reda. Predlaga torej: Zbornica izreči v zmislu tega poročila svoje mnenje c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme.
XIV.  Zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča o prošnji občinskega sveta deželnega stolnega mesta Celovca, da naj bi mu  naznanila zbornica,  če bi se
•
124
po odposlancih udeležila dodelanja c. kr. avstrijske državne železniške mreže se • tičočega shoda odposlancev, ki bi se naj 7. ali 14. marcija vršil v Pragi ali Budjevicah. Potrebo takega shoda utemeljuje celovški občinski svet takole: Shod odposlancev, ki se je vršil dne 28. julija 1890. v Celovcu in razpravljal dodelanje c. kr. avstr. drž. železniške mreže v Trst je jednoglasno sklenil:
»Zgradba neodvisne, kolikor moči kratke železniške zveze med pomorskim pristaniščem Trstom in industrijsko bogatim avstrijskim severom je potrebna tako z ozirom na koristi mesta Trsta, kakor z ozirom na narodno - gospodarski prid zapadne polovice avstrijske države. Za tako najkrajšo zvezo smatra shod železnico, ki bi se najprvo morala zgraditi od Divače v Loko in čez Karavanke skozi Rožno dolino v Celovec. C. kr. državna vlada se prosi, da gradbo proge Divača-Loka in čez Karavanke v Celovec pretresa kot nujno in ukrene  kar najhitreje  trasovanje te proge".
C. kr. vlada je to proučevala, dala trasirati in se odločila za zgradbo tbohinjske proge v zvezi s progo čez Ture.
Proge čez Karavanke, kot zadnji in najvažnejši sklepni del te železniške zveze, po katerem se še le jamči avstrijskim ozadnim deželam pospeševanje njihovih narodno-go-spodarskih koristi, pa c. kr. državna vlada ne bo predlagala.
Kakor so pokazale tehniške poizvedbe in raznovrstne konštelacije, je bohinjska proga izvedljivejša od proge Divača-Loka. .Vkljub temu pa se ne sme nikaar pripustiti, da se prva proga, mesto da bi se nadaljevala naravnost proti severu čez Karavanke, obrne proti zahodu in s tem, da se izvede čez Ture južnim nemškim trgovinskim interesom zagotovi one koristi, katere za se zahtevati so popolnoma upravičene avstrijske ozadne dežele. Dd se v zadnji uri to pereče železniško vprašanje spravi v pravi tir, je občinski svet stolnega mesta Celovec omenjeno prošnjo poslal deželnim odborom in trgovskim zbornicam prizadetih dežel. Ako dobi povabilo odziva, se naprosi češki deželni odbor, da prevzame aranžma, sklicanje in vodstvo tega shoda.
Kranjska trgovska in obrtniška zbornica je bila vedno mnenja, da proga čez Karavanke najbolje odgovarja potrebam in koristim njenega okoliša. Zategadelj meni odsek, da je z veseljem pozdraviti po celovškem občinskem svetu izproženo misel in predlaga: Častita zbornica skleni udeležiti se shoda odposlancev.
Zbornični svetnik Jos. Lenarčič je mnenja, da je potrebno, da se zbornica podrobneje bavi s tem vprašanjem in da se mora odposlancu mnenje, katero zastopa zbornica v tem prevažnem železniškem vprašanju, natančno obrazložiti. Ko je zbornični tajnik pripomnil, da bo to tedaj storiti, ko se bo na povabilo češkega deželnega odbora odposlanec volil, se odsekov predlog sprejme.                       (Konec sledi)
125