St. 20.
V Trstu, sabota 28. oktobra 187«.
Tečaj I.
„Edinost' iihaja vsako drugo in četrto sabota vsakega meseca in velja za vse leto gl. 2 kr. 40 „ „ „ polu leta • 1 ? 20-. , , črn .	J
Za oznanila, kakor tndi za „poslanice" «e plačuje zanavadno istopne vrs e:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 „ » „ * 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat
Z» veče črke po proBtoru.
Posamezne številke m> dolivajo po 7 kr. v tabaknrnah v Trstu pri pošte, pod obokom lik Kalistrove hiše, na Belvedcre pri g. Bertolinu, V okolici: Na Občini v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v Uar-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tu i, v Nkednji pi i Kr. Sancin M. Magdaleni .1. .'«žu Naročnina naj ?<• potiljak sv Ivan« «t. 424, pisma in dopisi \ red nit't v u v Škorkoli »t. 84. L ti j e pol. dr. „Kdi-iiost " kteri meseci no redno plačujejo, dobivajo list brezplačno iih dnu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.

,V e«Uuosti je mot'*.

VABILO.
Politično društvo „Edinost" za tržaško okolico bode imelo 1. novembra, to je na Vseh svetnikov dan občni zbor v dvorani rojanske čitalnice točno ob 11. uri zjutraj.
Dnevni red:
zbor.
1.	Volitev kandidatov v tržaški mestni
2.	Letni račun društva.
3.	Zadeva slovenskega časnika „Edi-
nost«.
4. Posamezni predlogi in nasveti.
Ker je stvar velike važnosti, in gre nam za prihodnjo volitev, treba je, da se v obilnem številu občnega zbora vdeleže okoliški in tržaški Slovenci.
---------- *	OD HO It.
SLOVANI IN VLADA V TRSTU.
Navadno je, da rudokopi dobre zaloge časi prezirajo z namenom, da sežejo po njih, kadar nastanejo kritični časi iu bo zmanjkovalo navadnega blaga. Primerja se pa, da jih ni moč več najti, ker so zemeljni plazi poskrili njih bogastvo, ker se ni prej za kultiviranje skrbelo. Slovani na Tržaškem smo v isti okolinosti ; od nekdaj od vlade popuščeni smo navezani sami nase, ker nam naše razmere ne ugajajo tako, kakor drugim našim sosedom. Slovenci na Tržaškem reprezentiramo važen oddelek straže, ki čuva carstvo na južni meji, zvestobi Slovencev ima Avstrija hvalo vedeti, da so tržaški Slovenci, pri vsem preziranji, pritisku in nepravičnosti vladnih krogov še vedno udani cesarskej hiši in da najbolj le pri njej pomoči za svojo prihodjnost iščejo. Da niso tržaški okoličani pri vsej prekanjenosti laške stranke preparirani za obljubljeno Italijo, kar bi se bilo z vsakim drugim narodom uže zgodilo, to izhaja od tod, ker ima Slovenec in Slovan sploh trden naroden značaj in to je vzrok, da se nismo dali z silo polaščiti.
Slovani na Tržaškem smo med naklom .in kladivom, to je, od ene strani imamo
trdno narodno vstrajnost laške stranke, ki vedno le na to dela, da nas neškodljive stori, polašči popolnem i*i nas tako za svoj namen preparira ; od druge strani pa imamo zaradi prevelike potrpežljivosti vlado, ki nas tlači in ovira našo razvitje v omiki in svobodi. Čudni kontrast je v Trstu mej vlado in Slovani, uže v burnih letih 1848 in 49 so Slovenci zadrževali razburjeno laško ljudstvo, da ni buknila rabnka; uže so prenapetneži one stranke, ki le v Italijo škili, imeli postni voz v rokah, ter so ga hoteli odpeljati, pa pest hrabrih zvestih tržaških Slovencev je odpodila drhal in tako rešila pošto hudobnega napada in to v samem mestu. Tržaški Slovenci, vedno zvesti svojemu vladarju, naši okoličani, ska-zali so se uže tudi v bitkah.
Leta 1848 so stražili jadranske obale proti napadu eardittskega hrodovja, v vseh prilikah	svoja* zvestobo in okoli-
ški batalijon je bil strah laški stranki v Trstu, kajti, da niso bili okoličani pred tridesetimi leti oboroženi, bog ve, kaj bi se bilo pripetilo.
Leta 1868, ko so lalii še sladki okus po osvojeni Benečiji imeli, raztegnol se je apetit še bolj in sline so se še od takrat močneji po Trstu in Trientinu cedile. Da t>i z lisičjo politiko svoj namen dosegli, treba je bilo naj prvo okoličane razorožiti. Vlada se je rada laški stranki vdala ter všlišala prošnjo, podpisano od vseh vrst tržaškega ljudstva, in najbolj /a plačilo od dnevnih postopačev.
Kedor je le kaj začečkati znal, da je eden več imen podpisal, to je bilo vse enako, tedašnji namestnik Mot ing je stvar priporočal in okoliški batalijou je bil razoro-žen na željo laške stranke. Utegnejo pa nastati za Avstrijo osodopolni Časi na meji Italije, po slovanskem Trstu, ki je zlat vir državi, stegujejo vsi mogočni sosedje roke, zlasti Italija, ki hoče svoje meje do Save, ne do Soče razširiti.
Ako vprašamo vlade : kde je zedinjena Slovenija, ki bi bila živ jez proti navalom Italijanske ? — nij nam treba njenega odgovora, sami lehko dumo odgovor: Ni jo, Slovenci so pač tu v vednej zvestobi, ali razkosani, nekaj jih oklepa nemški oklep, nekaj italijanski, in to vse pod vladno roko, ki se nemilostljivo od nas obrača. Kak vspeh ima vlada s preziranjem Slovanov, to
pokaže bodočnost, katere nihče uganiti ne more.
Navadno je, da so v sili obeti pretirani, ne iz naravnega prava, ampak iz bo-ječnosti proti nevarnosti, ki preti. V pravem pomenu pa taka darila v sili nemajo veljave, kajti kaj pomaga zatiranemu narodu potein pravica, ko ga je dotična vlada liže zmučila, da ga žgo skeleče rane; ako se mu prilika ponudi, obrne se zatirani narod z ostndnostjo strani, ter raztrga stare zveze, da se mu zacelijo stari žuli.
Kakor rudeča nit se vije vladno postopanje se Slovani v zgodovini ter znadi, da nas je vlada vedno v nedavnem času vzlasti v Trstu na steno pritiskala, nasprotnikom je dajala vedno koncesije, Slovenci pa smo zaostajali, šole je hotela poneničiti in to delo je Še vedno v takih rokah, ki imajo namen okolico polaščiti, okoličani ne smejo zahtevati svojega jezika, če tudi je krona sankćijonirala 19. §, pri magistratu se razvija prava ultra laška kultura, ou je zaščitnik najbolj rtidečih nasprotnikov države; temu magistratu je vlada toliko avtonomije dala, da je Slovence v okolici in Trstu do zadnje pravice oskubil, da mu še vlada za kožo ne moro. Recimo na priliko, da je Avstrija v nevarnosti in to ob I uskoj meji, kedo bode zopet tukaj kri prelival in branil prestol ? Slovan, ker Slovan je uže zahranil, da ni kruti mongolski rod po lepej slovanski ravnini ob Donavi naseljen, naskočil stolice ter se ko vladajočega proglasil. Madžar in Nemec ne bodeta branila Avstrije, ker prvi ima geslo : samostalnost, in drogi želi so priklopiti velikej Germa-niji, kar je čistega zrna ostane in to je Slovnu, mej tem ko igrajoči veter smeti na levo in desno odnaša. Ako hoče Avstrija še dalje mogočna in veljavna ostati, vzeti mora nase slovansko obliko, po večini njenih prebivalcev, potem se ne bode bati ni od leve, ni od desne, krepka in mogočna bo stala v izgled ko lepi vrt v Evropi. Mi tržaški Slovenci pa si pišemo v svojo kroniko vsako krivico, katere se nam po vladnih organih gode; naš račuiu bode bridek, toda pravičen, ko pride dan svobode. Naj se zapomni visoka vlada, da Slovani nismo več igrača sebičnežem, ampak mogočen faktor, katerega se sama le preveč in brez vzrokov boji, ker Slovan ne nosi maščevanja v poštenih svojih prsih, ampak zahteva le
lo. kar niti gre po človeškem in božjem pravu. On lioče naravno pravico i ne vrže od sebe 8iare zgodovinske zvestobe: Hrast se omaje in hrib, Zvestoba Slovencev ne gane.
-—;■--
I>opiNi.
Ru#ka pod Liv tlim //. oktobra.
Od kar sem zadnjič pisal, pomaknili smo se dalje proti jugu, glavni stan De-spotoviča je poleg romantičnega jezera v Kliski na ruskem blatu. Bili smo v veliki zadregi, primanjkovalo nam je streljiva, zdaj imamo vsega, dobili smo se dva topova, ni skoraj tedna, da ne bi se vsak drugi dan zgrabili, naj bolj krvavo bitko smo imeli na rnskem polji uro lioda od našega sela, napadli so nas od dveh krajev nenadoma, od Livna je bilo kakih 2000 redifov, od juga pa nam jc.oddeljek konjikov v zvezi z Basibožuki uzel važne pozicije na se precej dobri cesti, ki drži na avstrinsko mejo. Polkovnik Despotovih nas je razdelil v tri oddeljke, dva sta se precej v bojno 1 nijo pomaknila, tretji je bil v reservi.
Uže je solnce visoko bilo, ko stno čuli od južne strani krik, Alah il Alah, ali mislim, da ga ni bilo doma, kajti naša reser-va je južnemu oddelku prišla na pomoč, razbili smo turško kolono in sicer tako, da noben jezdec ni živenja odnesel, pritisnili so jih naši na cesti ob strmine spredaj in zadaj ustaši, pred njimi je režal propad, v kateri jih je mnogo popadalo s konji vred. Uzeli smo Turkom več vozov, mnogo konj in pnšk, da smo oborožili mnogo ustašev, kateri so še stare puške imeli. Naša direkcija je na Mostar, in morda kuuilo pride čas, ko si s Peko PavleviČem roko na mostarski kasabi podamo.
Pismo je teško v Dalmacijo spraviti, ker je daleko in nevarno. Jutri bodemo dalje rekognosoirali ter, ako bog da, tudi malo po Turci h segli. Kamor pridemo, do-bomo strašno po barbarsko umorjenih Kristijanov, v enej kmečkuj koči sta bila deček in deklica ravno razdvojena, drugemu starcu je ležala velika klada čez vrat, kedor vidi taka hudodelstva, priseza maščevanje.
JU. Gorenjski.
1; trza*ku okolice oktobra.
Magistrat se je vendar v velikoj milosti ozrl na okolico, ter šole tako urede], kakor je želja mestnih očetov in kakor bi moralo biti, po načrtu okoličanov. V Koja-nu so pustili tretji laški razred in naredili poleg laškega paralelen slovenski razred, da bode Bonin še dalje imel pravico lašči-no po sili in zvitosti v glavo okoliškim otrokom siliti. Kojauci, pozor! pazite zda), ko imate tretji slovenski razred, da ga vaši otroci obiskujejo in ne dajte se zapeljati, ako bode morda Jurij Bonin po vasi hodil zapisa vat vaše otroke za šolo, ne dajte se čisto nič zapeljavati sladkim besedam, pri-poročbi za laški razred, kajti vi ne poznate
koristi učenja v domačem materinskem jeziku. ker slovenski otrok laže zapazi vsako stvar v slovenščini, nego v laščitii. Poglejte lahe, oni ne silijo svojim otrokom drugega učnega jezika od laškega, zato ker v svojem materinskem laškem jeziku najbolj ume jo.
Kakov je Boninov III. laški razred, imamo dovolj dokazov, kajti pošiljal je svoje izurjene (?) šolarje celo v gimnazijo, pa prinašali so domu zrele trojke v obilnej meri, da so se roditelji čudili, ko so jim sinovi take kozle domu nosili. Kakor slišimo, je že davno vlada zaukazala, Bonina premestiti, ali on j« še zdaj na starem mestu, kljubu vsem ufazom in pritožbam. Bolj odločno postopanje deželnega šolskega sveta koristilo bi mnogo šolstvu, zlasti v okolici, kjer je še toliko prestvariti.
Narodna šola se zanemarja posebno v tržaški okolici, ker potnanjkuje štirirazred-nih šol; magistrat skrbi mnogo za mestne šole, za okoliške pa le toliko, da se mu ne mora očitati, da ničesa ne dela. Magistrat ima trden namen polaščiti okolico, to nain kažejo najbolj šole, kakor tudi vsi sklepi mestnega sveta, ki vse pravične in potrebne prošnje okoličanov odbija in se drži le gesla nmoc ide pred pravico." Zato pa ima magistrat tudi v svoji službi rad take kreature, ki ga podpirajo z denuucijacijami in katere uinejo dobro špilcelsko službo opravljati, ter učitelje in druge magistratu opo-zicijonalne osobe tožiti in črniti. če tudi je Jurij Bonin pri magistratu najbolj priljubljen, vendar se nadejamo, da tudi njemu uže na steno rojauske Šole roka piše „mene tekel«
Z V rdele 24. oktobra.
„slovenski narod" in „Soča" opominjata zarad novih volitev v mestni in deželni zbor tržaške Slovence, in posebno nas okoličane, ker dobro vesta, da je naša okolica zelo pomenljiva in velevažn« tudi mestnim Slovencem, ki se morejo z nami popolnem združiti, ker skupno smo močna stranka.
Naše politično društvo „Edinost" že dolgo dela na to, da bode čast in zmaga tržaških Slovencev na volilnem polji. Ker pa ne moremo upati, da bi slovenska stranka z lastnimi kandidati zoper „Progresso* v mestu zmagala, zato je odbor Edinosti * stopil v dogovore s patriotičnim društvom, da bi ono v III. razredu "2, in IV. razredu 4 slovenske kandidate postavilo. Naša dolžnost je tedaj pomagati, da vsi slovenski volilci omenjenih razredov volijo po listnici patriotičnega društva.
V okolici imamo tudi 2 okraja prazna, v II. okraju, žalibog, je velika agitacija za g. Mauronerja! Hocolci — Kadin-čani in Lonjerci! ako vi glasujete zanj, niste vredni, da imate volilno pravico, da z njo svoje in narodne koristi zapravljate. Odbor „Edinosti" Vam postavi vrlega kandidata, ki ga v i dobro poznate, g. Nadli-ška, Vaša deputacija ga je prosila, naj sprejme volitev v vašem okraji. Volite tedaj te-
ga vrlega moža i ne poslušajte zapeljivcev, ki vam druzega silijo.
V našem okraji nemamo nasprotne agitacije in lahko zmagamo, ker vrli naši možaki dobro vedo, kaj je njim in vsej okolici v čast in blagost.
Iranski rodoljubi.
-----
Politični pregled.
Državni zbor se je odprl 19. t. m. finančni minister mu je predložil proračun za leto 1877, iz katerega vidimo, da bode 27 mHijonov prftntinjkave. To je jako žalostno, kam pridemo, če leto za letom delamo dolgove!
Predloži se zboru tudi nova postava o davkih, po katerej bi bil dohodek do 600 gld. davkov prost, na veče dohodke pa bi se nalagalo toliko, da se pokrijejo vsakoletni državni troški.
Poslanec dr. Vosnjak je interpeliral ministerstvo, kake politike se drži o turškem vprašanji; radovedni smo na odgovor, katerega pričakujemo danes.
Madjarski študentje v Peštu so zgubili glavo, če so jo kedaj imeli; sklenili so turškemu poslancu napraviti bakljado, ker Turki so tisti narod, ki nosijo kulturo na zapad. Svet se je res — vsaj na Madjar-skein — na robe obrnol.
Premirje z Srbi in Crnogorci na enej, in s Turki na drugej strani, sklenjeno je na zahtevanje ruske vlade za šest tednov, dvomimo^ vendar, da bi to premirje prineslo mir — brez silne vojne nij mogoče zmotati zapredenih stvari na Turškem; dokler bode v slovanskih deželah gospodaril Turek, ne more i ne sme biti mini.
Vesti iz Orne gore donašajo slavne zmage. Derviš paša je bil pri Medunu strašno tepen, 2000 Turkov, mej njimi dva paši, so mrtvi obležali ; Črnogorci so napali Turke v taborji, vse jim pobrali ter jih tija do Spuša podili; trdnjava Medun se je udala na milost i nemilost, tudi trdnjavo Nikšič čaka enaka osoda, ako še te dni pomoči ne dobi. Muktar paša je v progli i težko uide Crnogorskim jagatanom. Obkolili so ga, streljajo na njegovo vojsko ter so mu za hrbtom most podili.
Morebiti je vniČen uže, ko pridejo te vrste bralcem v roke.
Na Srbskem je vojna sreča opotočna, zdaj so Turki, zdaj Srbje na dobičku, odločilnega boja še nij bilo.
Kumunei i Grki se na vso moč pri-pravljajo na vojno zoper Turke i Rusija je vsak dan pripravljena prestopiti z silno armado na turško zemljo. Turški vozel se mora mečem presekati.
Vstaški vodja Despotovič je vzel turško mesto Petrovac.
Ta teden so turške vojaške drhali zopet na več krajih na Dalmatinsko prihrule, veliko živine uplenile, eno hišo zažgale, dva moža nevarno in eno ženo lehko ranile. —
Taka je turška kultura, katero madjarski golobradci toliko povzdigujejo.
Krajna imena v tržaškej okolici.
(Daljo).
10. Vrdela. Pod tera imenom razumevamo okoličani le vas na hribčku pod grižo, od katere je pozneje ves okraj dobil uradno ime : V rdela — Guardiclla, medtem ko imajo domačini za razne kraje tudi razna imena. Lahi razlagajo to ime iz guardia — straža, češ, da je bila nekdaj na Vrdeli mala straža — guardiella. Še neumniša je ta-le razlaga: Na Vrdeli je bila o času vojske straža in z nasprotnega hriba, menda s Kad ina, klicali so zaČudjeni ljudje : guar-dela, — glejte jo! — Pustimo pri miru stražo, če je kedaj bila na Vrdeli ali ne, in poglejmo si besedo samo. Prvič diminutivne oblike ela pri tej besedi italijanščina ne pozna ; drugič: tudi imena guardia, guardare itd. niso izvirno italijanska, temveč iz nemškega : gewahr, geioahren, kakor sploh skoro vsa imena, ki se začenjajo z (ju n. pr. guer-ra, vojska iz nemškega gewehr; guancia, lice iz nemškega wange itd., kar jih ni iz latinskega. Ime Vrdela pa ima prav slovansko koreniko in obliko, kajti v srbskem narečji vrdati pomenja: viseti in na Srbskem, v Truškej gori so vasi: Vrdnik, Vrdnika, vrdniska kula — kraji na višini, na hribu. Vrdela je na visu, na hribu in zato se govori in piše : na Vrdeli, z Vrdele, ne pa : v Vrdeli, is Vrdele. Stara Vrdela iina toraj staro slovensko ime, iz katerega je pozneje laška kancelija po laškem kopitu skrpala svojo: Guardiella. Da oblika Guardiella mora biti iz novejše dobe, pričajo tudi ne prav stari cerkveni spominki, na katerih beremo: Vardula, Vardulensis; celo nad vratmi nove cerkve, ki je bila sezidana leta 1858, se bere; Vardulensiuni. Tedaj ne Guardiella, ampak Vrdela je prvotno in pravo.
II. V srednjej okolici.
1. Katinara. Tržaški magistrat piše: Catenara, češ, da se kraj tako zove zarad verige (catenaj ki je pri ondašnjej mitnici ; ali, da je „veriga" dala kraju ime, nikakor ni verjetno. Dr. Kandler, ki je vsa okoliška in še druga slovenska imena razlago val iz latinščine in laščine, izpeljuje to ime neki iz celtiškega: gat — gozd, kar tudi ne gre. Pokojni baron Zanchi je ime Katinare izpeljeval iz svojega priimka „de Catto," češ, da ko je njegova rodo vina iz Lombardije prišla v to deželo, dobila je v last kraj, ki se je po njej imenoval „Cattonara" — Cat-tinara. — Mi pa trdimo, da ime Katinara je slovensko in to dokažemo ne le filolo-gično, temveč tudi historično. Katun pomenja v srbskem: ovčji stan, kraj, kjer poleti ovce tiiolzejo, v staroslovenskem pa: vojaški stan ali tabor. U je v ljudskej govorici oslabel v i (kakor tudi a v e: Keti-nara, Cetnara) in celo izpadel; ara pa je prava slovenska oblika, prim, košara. Ime
Katinara po tem takem pomenja: ovčji stan ali vojaški tabor. Pokojni nesrečni Nadlišek, kakor nam sporoča čestit prijatelj, pripovedoval je o tem tako-le : Tam, kjer je zdaj smodnišnica (polveriera) bil je nekdaj takov grad kakor nad Dolino in pri zidanju smod-nišnice so našli mnogo starega zidovja, pa tudi kosti človeka s turško sabljo; v tem gradu so se prebivalci branili pred sovražniki, posebno pred Turki in so zažigali krese. Ta pripovedka bi razjasnjevala in potrjevala pomen : vojaški tabor.
(Dalje prihodnjič).
-------
Domače stvari.
Grški kral) Jurij se je pripeljal v nedeljo zvečer z brzovlakom v Trst s tremi svojimi sinovi, spremljeval ga je knez Ipsi-lanti. V ponedeljek je obiskal več znamenitih zavodov in mesto, bil je v Hotel de la Ville popoldan banket, katerega so se vsi bogati tu bivajoči Grki udeležili, vtorek zjutraj se je odpeljal po zeleznici v Italijo v Brindiži, kamor je njegov parnik iz Trsta v nedeljo zjutraj odplul.
*	>x *
Častni meščani. Iz letošnjega imenika volilcev prvega razreda pozvedujemo, da častni meščani tržaški so sledeči gospodje: Baron Aleksander Bach, grof Maksimilijan O' Donnel, vitez Anton Schmerling
in vitez G. Toggenburg.
*	<*
*
Meščanstvo v Trstu dober kup.
Pretekli teden je bila seja mestnega sveto-valstva, da bi nekaterimi progresove stranke podelili očetje meščanstvo; ko so se zvedele nakane Progresistev, niso hoteli priti k seji, vspeh je bil ta, da progresisti zarad premalega števila, niso mogli sklepati.
Magistratova stranka je baje hotela mnogim svojim privrženikom podeliti meščanstvo, da bi pri prihodnjih volitvah zmagali, pa kakor se vidi, zmaga bode gotovo patriotične stranke in popolni propad magistratovega sistema. Čas bi bil uže, da se stvar preobrne, da pridejo drugi zmožni možje na krmilo, da ne bodejo „alla Her-met et consortes" z denarjem ubogih dav-ko plačevalcev zapravljivo gospodarili ter delali mestni blagajni velikanski deficit,
katerega bode silna muka plačati, * *
» *
Koliko tržaški magistrat za dac
na mesec denaija potegne; to je: za vino, pivo, žganje in meso. Pretekli mesec je prišlo v mestno denarnico sto tri in sedemdeset tisoč 532 gl. 81 kr. Drugega davka od zemljišč pa 174,434 gl. vsega skupaj tristo sedem in štirdeset tisoč 966 gl., potem
Lah tako zopravljivo denar trosi.
* *
*
Turške nakane. Helenski kralj je imel namen na Grško skoz Trst popotovati, njegov parnik ga je mesec dni čakal tukaj, ali kar naglo se je ves načrt preobrnil. Konji in druge reči, katere so se naložile na njegov parnik, izložile so se preteklo
saboto zopet na suho, da ide po železnici v Brindiži na laško, kamor se je (udi kralj odpeljal. Predno pa je kr. parnik odplul, prijadrala je ruska vojna ladja „Craysir" ▼ Trst iz Smirne, za katero plnje še 6 vojnih ladij, ker so Turki nameravali vsled sovražnega postopanja grškega kralja na planem morji zasačiti in se maščevati.
Ruske vojne ladije, katere so bile ▼ Trst namenjene, ustavile so se v jonskem morju, da kralja pričakajo, kamor je tudi
„Crajrsir* iz Trsta v ponedeljek odjadral.
* *
Ruska ladija. Pr. ted. (23.) došla je v Trst ruska vojna barka s 167 možmi in 7 topovi, streljanje je bilo veliko. Denes je strašan „vihar" (burja na morji); imela je ravno ta barka nesrečo, odtrga se maček iz zemlje in gnalo jo je notri do Pirana; zgodila se nij nobena nesreča. Ta teden pa
še pričakujemo drugih ti ruskih vojnih bark. *
Resna beseda roditeljem rojan-skega okraja! Bliža se čas, ko bo treba otroke v šolo vpisovati, z a to raj, roditelji, kteri otroke v Kojan v šolo pišiljate, pozor! Skrbite, da bodete pri vpisovanju svoje otroke le v slov. novi III. razred vpisovali. V tein novem III. slov. razredu, ne menite pa, da se bodo otroci le slovenski učili, ampak učili se bodo tudi italijanskega in morda pozneji v IV. tudi nemškega jezika, a to vse na podlogi slovenskega jezika, učitelj bo namreč z otroci slovenski govoril, kadar jih bode podučeval, in le tako je mogoče, da se otroci kaj navadijo, ako u-mevajo učitelja kadar jim kaj pravi, ali jih podučuje ; nasproti pa, ako začne kar precej učitelj v ptujein jeziku govoriti, otroci ga ne umejo, z veliko težavo se uče, in na zadnje, ako se tudi na pamet kako malenkost nauče, kakor hitro šolo popuste, v kratkem se jim vse izkadi. Da je temu tako, poprašajte otroke, kteri so še pred dvema letoma v 1'oninov tretji laški razred hodili, kaj še vedo od vsega, kar so se tam učili ? nič, gotovo še inanj od tistih, kteri so le drugi slov. razred končali. Ako bi se pa bili tudi v III. razredu v materinskem jeziku učili, vspeh bi bil sedaj ves drugačen.
Sedaj p.i boste imeli tudi III. razred v domačem jeziku — zato pa se ne dajte zapeljati priliznjenim besedam slnboznanega Bonina, on bo gotovo na vse kriplje delal, da v italijanski razred obilo obiskovalcev dobi ,* in morda, ko vam te vrstice v roke pridejo, osoda se roj. šole uže določi, kajti povedalo se nam je, da te dni pojde Bonin po hišah, da otroke vpiše za tu ali uni razred. — In ako bi se primerila, da seje dal ta ali uni zapeljati, in da je otroka v italijanski 111. razred vpisal, ta naj ide precej prvi dan, ko se šola prične, v šolo, ter otroka iz italijanskega razreda vzame in ga v slov. vpiše. — Vam je vaša deca na srcu, sedaj imate čas in priložnost jo odtegniti potujčevalnej sili, ako ne, zapomnite si, da boste morda davno uže v grobu trohneli, pa vas bodo vaši otroci še kleli, ker ste jih
potujčevalcu izdali. Oni odlični možje pa, ktcri so se za narodno šolo potegnili, naj pričeto delo pomagajo dovršiti s tem, da vplivajo na roditelje, naj otroke] le v slov. III. razred pošiljajo, kajti le, ako hi italijanski razred obiskovalcev ne imel, spremeni se nepotrebni III. italijauski razred v potrebni IV. slovenski.
Ako bode znani Bouin tudi sedaj in-trigiral in italijansko propagando delal ter mir kalil in razdvoj v srenji napravljal, vedite, da je zarad njegovega vedenja nže vlada Željo izrekla, naj se premesti — toraj ako bo proti narodu delal, ako bo on vabim pravičnim željam nasprotoval, tudi vi rok križem ne držite, saj odprta vam je pot do narnestništa, katero ima vendar še toliko moči, da premesti učitelja, za katerega srenja ne mara.
•K * *
Lahonsko krivopinje Lasje vstajajo človeku po koncu, ko pregleduje tržaški volitven imenik in vidi skoro vsa slovenska imena spakedrana po lahonskem kri-vopisju. Pa tudi pri tem ni nikake doslednosti, tako n. pr. za č služijo: c, <7, c/t, tsch> z, zh in nekatera imena s tem ne dobe le druge oblike, temveč se tudi drugače izgovarjajo, 11. pr. Zock za Cok% Chiaz za Cač itd., kar prinese lehko še velike zmešnjave. Dobro bi bilo, da bi se drug .krat dotični volilci oglasili in zahtevali, naj se njihova imena pravilno vpišejo. Za letos je to vže prepozno. Pri tem ne moremo zamolčati, da so nekteri Slovenci pri nas, sicer odlični in dobri narodnjaci, ki svoja slovenska imena pišejo po laškem pravopisu, kakor so videli da jih pišejo Lahi v šolah in v ura-dnijah. To nikakor ni prav ; slovenska imena naj se tudi vselej slovenski pišejo!
• •
*
Čudna prikazen Edina reč, ki nas je pri pregledovanji volilnega imenika nekolike razveselila, bila je ta, da se v njem spet enkrat uradno rabi beseda „tcrritorio" (okolica), ki je bila nekaj let sem pregnana iz uradnih spisov magistratovih. Menda je prišla v imenik le po pomoti in če je res tako, videli jo bomo v „popravljenem" imeniku gotovo spet nadomeščeno z besedo „campagna" (dežela). Na besedi sicer ni veliko ležeče, pa vendar naznanjamo to ue-uavadno prikazen.
* * •
Pobila se je neka žena v sredo zjutraj ob 3 uri na novi cesti, ko je z senčnega voza, čez most v grapo padla, ki ga je burja prevrgla. Nesli so jo v bližno hišo, kamor so v hipu zdravnika pozvali.
-------
Razne stvari.
Grki so se zbudili, pokupili so po Trstu vse puške, ki so jih judje še v zalogah imeli bodi si nove ali stare, samo da je za boj pripravno ki bode od njih strani Turčinu veljal.
* * •
Srt-berno morje. V Danimarki so zapazili na enej ladiji, katera je 7 let po atlantiškein ocejanu plula, da ima spodnji del, ki je z bakrom nabit, močno posrebren. Ladija je namreč prišla v ladijodelnico, da jo popravijo na spodnjem delil. Ostrgali so belo stvar od kakra in ta ostrgana stvar je vrgla 10 odstotkov čistega srebra. Stvar nij izmišljena, ampak gola resnica; učenjaki so sprevideli, da veliki ocejan ima nad šest in trideset milijonov centov srebrnine v sebi.
O *
•
Nevarna kaca na ladiji Pretekli mesec je priplul angleški parnik „La Suprisc" od afrikanskih pokrajin. Ladija je bila noložena z volno in kožami. Najhujša kača v Afriki je ušla in se skrila v volno pod krov, kder je bila prej na krovu v posebnem zaboju. Debela ko najdebeleje človeško stegno, ni se prikazala na dan ves čas vožnje do Londona. Ker je pa na vsaki ladiji obilo podgan in miši, pokončala je, ne le vse miši in podgane, ampak tudi mačke, ter jih pojedla. V Londonu so jo
z veliko težavo ujeli na ladiji.
• *
*
Koliko je studentov na vseučiliščih, kaže tole: v Strasburgu 720 — Berolinu 1824 - Gotingnu 991 — Gradcu 930 — Hhllu 989 — Heidelbergli 534 — Jeui 442 — Insbruku 633 — Kilu 199 — Konigs-bergu 623 — Lipsiji 2047 — Mariboru na Nemškem 409 — Monakovem 1145 — Miinstvu 470 — Pragi 1844 — Tubingnu
827 — na Dunaji 3228.
• *
*
Nesreča na morji. V amerikanskih listih se bere o velikej nesreči, katera je zadela ribško brodovje v mrzlem morji, ko so bili na lovu največjih rib somov. Izmed 14 ladij rešili ste se samo dve in ste srečno v San Frančisko prijadrali, drugih dvanajst
se je potopile in le malo ljudi se rešilo.
* *
*
Otroka z dvema glavama porodila je 34 let stara delalka, kakor „Politik" piše,
v Polznu, ki pa je le malo ur živel.
* *
*
Slovenska knjiga za trgovce z lesom in ogljem pod naslovom : „Kazala za
določenje telesnim; okroglega, obtesanega i rezanega lesa, potem oglarskih kop," je ravno kar izdalo koroško gozdarski društvo v Celo ven. Ta knjiga, izdelana v pisarni gozdarskega nadzorništva Hiittenberškega društva za pridelovanje železnih tvarin v Celovcu ima namen, našim slovenskim trgovcem z lesom pripomoči k izvrševanji računov, pri lesotrštvu potrebnih. Pregled te knjige nas je prepričal, da je v resnici jako koristna, in da vsacemu, kateri se s kupovanjem ali prodajanjem lesa peča, (metrične) mere izračunjene tabele, kažejo telesnino v kubikmetrih raznovrstnega kupčijskega lesa. Všeč bode gotovo tudi kazalo za določenje telesnine oglarskih kop. Knjigi je dodan natančni poduk, kako da se tabele rabijo in na kak način da se stoječe oglarske kope merijo. Ker do sedaj jednake knjige v slovenskem jeziku nijsmo še imeli, je Sloven* cem koroško gozdarsko društvo z izdajo te knjige gotovo ustreglo. Mi priporočujemo tedaj to knjigo našim lesotrgovcem ? cena knjige, obsegajoče 108 strani, je zmerna: l iztis velja samo 80 kr. V Ljubljani je knjiga na prodaj pri c. kr. kmetijskej družbi.
Vino na prodaj.
V ulici Acquedotto št. 10 (Consum Magazin) prodaja se vsakovrstno vino na debelo, najmanj po polu vedra, po najnižjej ceni ter se pošilja naročnikom v sodcih na dom. Kdor jemlje za svojo rodovino vino na dom, naj se obrne na omenjeni magazin, gotovo bode zadovoljio s postrežbo in bla-gom.

99
Prijatelji dobre kaplice, pozor!
Pri razgledu nove luke.
Na Greti je prevzel podpisani krčmo pri Krizmanu v svojo last, ter si jemlje čast, slavnemu občinstvu naznaniti, da bode vedno imel izvrstna vina, dobro kuhinjo in točno postrežbo, ter se slavnemu občinstvu gorko priporoča.
JB\ Tiber.
Lastnik i z date 1 j In odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.