KAKO LETUJEMO
Grčija, Španija ali Jadran?! Marsikdo si bo privoščil, marsikdo pa tudi ne. S skrbjo za našega delavca s poprečnimi ali nizkimi osebnimi dohodki, ki bi mu po celoletnem težaškem delu morali zagotoviti nekaj brezskrbnih in prijetnih dni počitka, si naše turističnc agencije ne belijo glave. Šele ob pomanjkanju tujih gostov (ki jih je iz leta v leto manj) se vrata hotelov oportunistično odpro tudi za domačine. Toda kakor za koga, kajti 20-odstotno znižanje penzionskih cen še vedno ni dostopno vsakomur. lc potemtakem sploh še čudno, če se vedno manj Ijudi od-loča za Jadran? Tisti. ki pa se, si raje omislijo tako imenovane aktivne počitnice v šotorih ali prikolicah. Zanimalo nas je. kako so za svoje      in štiri najete sobe z 10 iežišči.
zaposlene poskrbele delovne organi-zacije v naši občini, saj je znano, da v zadnjem času vse več zaposlenih letuje prek svojih delovnih organiza-cij. Brez kakršnegakoli načrta smo takole na slepo srečo potelefonirali nekaj referentom za družbeni stan-dard ali Ijudem, ki se ukvarjajo s to problematiko v delovnih organizaci-jah.
Justin Avsec, vodja splošne službe Arbo, nam je povedal, da so kupili tri prikolice s skupno trinajstimi ležišči. Organizirali so letovanje po deka-dah, in sicer v Lanterni pri Poreču. Cena je dostopna vsakomur, saj plača delavec za vso družino le po 30 dinarjev na dan in seveda še turi-stično takso. Za 50-čIanski kolektiv je to kar dovolj, vendar nameravajo v bližnji prihodnosti kupiti še eno prikolico. Prt letovanju namree upoštevajo tudi svoje upokojence.
Toplarna je postavila sedem pri-kolic (4 večje in 3 manjše) v različnih krajih. Dve sta v Poreču, ena je na Krku, po dve pa sta še na Rabu in v Vodicah. Poleg tega imajo na Rabu na razpolago še dva prostora v počit-niškem domu Elektrogospodarstva Slovenije. Prikolice postavijo v ju-niju in jih imajo postavljene do 10. septembra.
»Če letuje naš delavec v prikolici, plača samo akontacijo 200 din, sicer pa plačuje samo turistično takso,« je povedal inž. Vladimir Furman, refe-rent za družbeni standard v Toplarni. »Na Rabu je penzion 130 din; od tega plača delavec 90 din, ostalo krije Toplarna.«
Za 290-članski kolektiv to ni ravno veliko, zlasti v vrhu sezone ne, vendar želje le nekako uskladijo, ker mnogi letujejo prek delovne organi-zacije svojega zakonca ali pa tudi po svoje.
Totra ima tri prikolice v Poreču, dve pa na Malem Lošinju. Sabina Bau, referentka za splošne zadeve, nam je povedala, da so imeli velik naval med kolektivnim dopustom, da pa je tudi sicer precejšnje zanimanje. Za 330 zaposlenih organizirajo de-setdnevne izmene na Lošinju in sedemdnevne v Poreču. Na Lošinju je cena 100 din na dan (všteta je tudi turistična taksa), v Poreču pa 90 din.
Mizarstvo Moste ima za svoje zaposlene (40 jih je) na razpolago enosobno stanovanje sštirimi ležišči. »Med upokojenci zaenkrat še ni pravega zanimanja,« je povedal direktor Poldc Bizjan, »med zapo-slenimi pa je kar precejšnje. 100 dinarjev na dan je treba odšteti za uporabo stanovanja, v to ceno pa ni všteta turistična taksa. Organizirane imamo sedemdnevne izmene, tako da lahko zaenkrat ugodimo vsem.«
V Žitu je bil naš sogovornik Milan Selan, predsednik komisije za druž-beni standard. Povedal nam je. da bo po letošnjih predvidevanjih prek podjetja letovalo okoli 2500 Ijudi ali okoli 550 zaposlenih. Na razpolago imajo več domov: Ukanc v Bohinju s 7 sobami ali 17 ležišči, Goreljek na Pokljuki s 3 sobami ali z desetimi ležišči. Oba sta odprta vse leto. Poleti pa so vsekakor zanimanja zaposlenih bolj usmerjena v domove ob obali. V domu Milana Selana v Dramlju pri Crikvenici ima Žito 37 svojih in 140 najetih ležišč v 46 sobah. V Zatišju pri Savudriji imajo 6 svojih sob z 20
V Materadi pri Poreču imajo sobo s 4 ležišči, v Malem Lošinju pa 3 hi-šice z 12 ležišči.
Skupaj ima torej Žito na razpolago 84 sob z 250 ležišči za približno 2100 zaposlenih. Cena je povsod enaka, in sicer 60 din (brez turistične takse) na osebo, v to ceno pa je vračunana tudi prehrana. Žlasti v vrhu sezone so vsi domovi polno zasedeni, prednost pa imajo delavci s šoloobveznimi otroki. Izmene so praviloma 10-dnevne, lahko pa so tudi sedem- ali 14-dnev-ne. Kdor letuje več kot 10 dni, plača za nadaljnje letovanje 90 din. Poleg tega ima Žito za svoje delavce orga-nizirano tudi preventivno zdravlje-nje, in sicer v pred- in posezonskem obdobju. Takšnole preventivno zdravljenje plača v celoti delovna organizacija. Letos bo tega deležno 75 delavcev. Tovariš Selan nam je postregel s še enim podatkom. Od 29111 možnih nočitev je bilo lani izkoriščenih 16.969 ali 65 %. Najbolj je izkoriščen Dramelj z 80 odstotki. Letos pričakujejo nekako podobne rezultate.
Izolirka ima 4 lesene hišice v Pineti pri Novem gradu, 2 prikolici v Sireni pri Novem gradu, dve pa pri Umagu. Imajo tudi počitniški dom v Bohinju, skupaj s TOZD Jesenice pa je v Izo-lirki približno 400 zaposfenih. Kakih 30 ležišč je torej na razpolago zapo-slenim, in sicer po dokaj zmernih cenah: v Bohinju 15 din za ležišče (brez turistične takse), v Novem gradu 40 din na dan za hišico (in seveda obvezna taksa) pri Umagu pa je cena enaka kot v Novem gradu. Izmene po 10 dni so v glavnem zase-dene. Poleg tega organizira Izolirka prek Jadranturista (te organizacije se naše delovne organizacije premalo poslužujejo) še preventivni oddih. Letos bo tako letovalo 40 zaposlenih. »Zanimanje je precejšnje,« je pove-dala korespodentka Joža Moškrič, »vendar zaenkrat lahko rečemo, da ponudba ustreza povpraševanju.«
Oglasili smo se tudi pri Jadranturi-stu, ki je nekdaj kot počitniška skup-nost občinskega sindikalnega sveta Moste skrbel za letovanja delavcev, danes posluje kot samostojna turi-stična organizacija. No, kljub temu, da sedaj nima več takšnega namena, prek Jadranturista še vedno letuje kakih 70 odstotkov delavcev, saj so cene za 10 do 20 odstotkov nižje kQt drugod. Kot nam je povedal direktor Agič, imajo dva penziona — v Porto-rožu in v Crikvenici. V Portorožu 35 ležišč in v Crikvenici 34, vsako leto pa imajo v zakupu še okoli 100 ležišč. Cena v sezoni je 145 din (taksa ni všteta). otroci do sedmega leta pa
imajo od 25 do 60 odstotkov popu-sta. Pred sezono in po njej znaša penzion 120 din. Izmene so pravi-loma po 10 dni, vendar so lahko tudi sedemdnevne.
»Letos nasploh slabše kaže turi-zmu, kajti zanimanje je precej upad-lo. Kaže, da tudi mi ne bomo polno zasedeni, saj imamo za vrh sezone prodanih le 70 postelj. Marsikaj smo skušali napraviti, da bi delovne orga-nizacije izkoriščale naše ugodnosti, vendar je zanimanje doslej pokazala le Izolirka,« pravi razočaranodirek-tor. »Tudi odgovorni niso pokazali dovolj razumevanja za težave, ki jih imamo, tako da smo se letos združili s PK Godomin. Njihovi delavci bodo letovali zlasti zunaj sezone — od 30. septembra naprej in zlasti še pozimi, ko ni pravih poljskih opravil.«
O Jadranturistu in njegovi pro-blematiki smo že pisali, vendar bi bilo vsekakor potrebno večkrat opozoriti na njegovo vlogo, saj usluge ne zaostajajo dosti za hotel-skimi, cene pa vsekakor precej.
In kako bodo letovali naši najmlaj-ši? Prizadevna Vera Bajič, ki že vrsto let dela z najmlajšimi, nam je pove-dala, da so letos v Poreču organizirali 3 predšolske izmene, za katere se zanimajo zlasti vrtci. Vendai bi organizator rad vključil tudi čimveč tistih otrok, ki niso v vrtcih. Prvi dve izmeni sta že za nami, tretja pa bo od 20. do 30. avgusta. Za to izmeno je še dovolj prostora, zato Društvo prija-teljev mladine poziva starše zlasti tistih otrok, ki niso v vrtcih, da otroke prijavijo na sedežu organizacije (DPM, Ob Ljubljanici 36-a). Cene so sorazmerno ugodne, saj so naj-višje 950 din, najnižje pa 360 din.
V Zambratiji so organizirali dve šoli v naravi (Sostro in Kette-Murn) v predsezonskem obdobju, po sezoni pa bosta najbrž še dve (Karel De-stovnik-Kajuh in Polje). V sami sezoni so organizirane štiri izmene. Prvi dve sta polno zasedeni, za tretjo in četrto izmeno pa je še dovolj pro-stora. Tretja izmena bo od 27. julija do 10. avgusta, četrta pa od 10. do 24. avgusta. Cena je sorazmerno ugodna, saj znaša najvišja 1400 din, najnižja pa 200 din. V vsaki izmeni je prostora za 105 otrok.
Žal letos dnevnega letovanja ni, vendar se bodo potrudili, da bo pri-hodnje leto ta priljubljena oblika spet zaživela.
Tako, z rezultati bi torej bili Iahko povsem zadovoljni, saj je več kot razvidno, da je od najmanjših do največjih delovnih organizacij dovolj razumevanja za potrebe delavcev. Cene v glavnem niso pretirane, zanimanje je pa tudi precejšnje. Več kot jasno je, da zaposleni oddih po-trebujejo in da stno ga dolžni vsako-mur tudi nuditi, saj je od tega v pre-cejšnji meri odvisna tudi naša storil-nost. Zato je več kot samo obsodbe vredna miselnost posameznih turi-stičnih organizacij, ki jim ni bistveno počutje gostov niti ne, kdo ti gostje pravzaprav so, temveč le marke, franki, guldni pa tudi dinarji.       I.G.