Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 103614 O % '.A. ' ' - ‘ ' - 1 - ■ . . : - IV ^ - ■ - . ‘ . ; ‘ ■ ' r-. ^ . lili ~ v DANIEL de F O E: Kofuuzoi/L na samotnem otoku 103614 Jj ftf/j ZADRUŽNA TISKARNA V TRSTU 1 . Povest se začenja Robinzon je bil edinec in zelo razvajen. In tako je postal ma¬ lopridnež, ki mu nobeno delo ni dišalo. Lepega dne, ko je pohajkoval pb pristanišču, je srečal nekega svojega prijatelja, čigar oče je bil poveljnik in lastnik neke ladje. »Ali greš z menoj v London?« ga je vprašal. »Nikoli ne bi dobil dovoljenja za takšno potovanje!« »Ali si tak strahopetec? V treh tednih bomo nazaj. Napiši svojemu staremu listek, da na¬ meravaš na počitniško potova¬ nje in ga položi na posteljo. Ko ga bo bral, bomo že na odprtem morju!« 3 2 . Prvo potovanje po morju Dva dni je pihal lahen vetrič, tretji dan so se pa nakopičili na nebu oblaki, zagrmela je ne¬ vihta in valovi so premetavali ladjico kakor orehovo lupino. Mornarji so dvignili sidro in napeli jadra; Robinzonovo srce je burno utripalo, ko je videl* kako izginjajo znani obrisi do¬ mače obale daleč na obzorju. Robinzon se je opotekal v svo¬ ji mali kabini kakor zrno v ro¬ potulji. Trpel je vse muke mor¬ ske bolezni in je mislil, da mu bije zadnja ura v življenju. 4 3 . Vsi možje k črpalkam! Medtem ko je imela'posadka opravka s črpalkami, se mu je jela oglašati vest, posebno zara¬ di neubogljivosti do staršev. Do¬ slej ni vedel, da je slaba vest tako huda kazen. Kljub črpanju je voda stalno naraščala in kapitan je spoznal, da jimi ne kaže drugega, kakor da poskačejo v rešilne čolne. Robinzona so rešili v posled¬ njem trenutku; komaj so odri¬ nili od ladje, že se je potopila, valovi so pa gnali njihov čolnič, dokler jih ni rešila neka ladja, ki se je bila pripeljala mimo. 5 4 . Robinzon obljubi, da se bo poboljšal Ladja, ki jih je rešila, jih je odpeljala v London. Tam se je tako namerilo, da je Robinzon stanoval pri kapitanu, ki ga je bil najprej vzel s seboj. Lepega dne je Robinzon pri¬ znal kapitanu, da je odpotoval brez dovoljenja staršev; kapi¬ tan ga je pošteno oštel zaradi skrbi, ki jih je tako prizadejal svojim staršem. Nato mu je celo dal denarja. da se lahko vrne domov in spet vidi svoje starše, da jih prosi odpuščanja za svojo nepokor¬ nost in jim obljubi, da bo odslej boljši sin. 6 5 . Robinzonove nove dogodivščine Robinzon se je napotil v pri¬ stanišče, da bi poiskal ladjo, ki bi Ra peljala domov. Namesto nje ie na srečal nekeRa ribiča, ki je nameraval odpluti v Afriko in je bil voljan vzeti Ra s seboj. Nasvetoval mu je, naj za svoj denar nakupi nekaj takšnih malenkosti, ki jih bo iahko upo¬ rabil za izmenjavo pri trgovini z domačini z ziate obale. Robin¬ zon ga je ubogal in storil tako. Ko je nekaj dni nato potegnil ugoden veter, so odpluli; teden dni nato so bili že v višini Ma¬ deire. Jadrnica je plula po mir¬ nem gladkem morju. 7 6. Robinzon spet brodolomec Robinzonu je bilo v veliko do¬ živetje to potovanje po trop¬ skem predelu Atlantika; prvič v življenju je videl leteče ribe. ki so se premetavale v bližini ladje. Bile so še lepše od ptičev. Več dni je bilo potovanje pri¬ jetno; zdelo se je pa, da nesreča neutrudljivo zasleduje Robin¬ zona. Lepega dne je z jugovzho¬ da priborila orkanu podobna nevihta in jih zajela v svoj vrti¬ nec. Že so zagledali obalo, kar je nasedla ladja na neko čer. Takoj so spustili rešilni čoln; vanj so se pognali vsi možje posadke z Robinzonom vred. Krepko so veslali proti obali, kar jih je silni val treščil nazaj in jim obrnil čoln. Že je mislil, da je konec vsega sveta. S 7 . Robinzon se zbudi na samotni peščini Isti ogromni val, ki je bil pre vrnil ladjo, je gnal ubogega, brezmočnega Robinzona proti obali in ga zalučal daleč na pe¬ ščino, kjer ie obležal nezave¬ sten, edini, ki je od vse posadke preživel ta vihar. Ponoči se je nevihta umirila in zjutraj je Robinzona, ki se je začudeno ogledoval po tuji oko¬ lici, že zbudilo sonce. Šele po¬ časi se mu je posvitalo, kaj se je bilo zgodilo in da je zdaj sam na samotni peščini. Plašno je prisluškoval, če bo zaslišal kruljenje in tuljenje divjih zveri, toda njegova ušesa je božalo samo žuborenje potoč¬ ka. Hlastno se je sklonil nad vodo in si potešil žgočo žejo. 9 8 . Robinzonova prva noč prejšnjega dne, smrt svojih to¬ varišev in svoje prebujenje na samotni obali. Strašna groza se ga je lotevala. Zdaj je začutil Robinzon, da je utrujen in izmučen. Premi¬ šljeval je, kako naj ponoči spi, ne da bi postal lahek plen divjih zveri. Lakote ni čutil, zato je bil preveč žalosten in do kosti ves prestrašen. Pred sončnim zahodom je na¬ šel deblo nekega starega dreve¬ sa. Tam si je, kakor je vedel in znal, uredil ležišče in kmalu za¬ dremal. V sanjah je še enkrat doživel vse dogodke pretekle noči in to 9 , Prekinjene sanje Robinzonu se je sanjalo, da se je vrnil 1 domov, da so ga pri¬ čakovali njegovi starši in ga ve¬ seli sprejeli. Iztegnil je roke, da bi jih objel, in pristal je prav nemilo na travi nod drevesom. Solze veselja, ki jih je prelival ob veselem svidenju, so mu zdaj drsele v usta prav slane, da jih je komai Doziral. S težkim srcem je spet splezal na svoje drevo in strmel v mor¬ je, dokler ni vzšlo zlato sonce. 11 10 . Robinzonova prva južina na otoku Zdaj je pa postala lakota že resna. Sedel je ob vznožju dre¬ vesa in premišljeval, kako do¬ bro je ljubi Bog' doslej skrbel zanj in da morda ne bo nikoli več sedel za bogato obloženo mi¬ zo svojih dobrih, ljubih in za- sKrbljenih staršev. Nameril se je k peščini, da bi pogledal, ali ni ostalo tam kaj za pod zob z razbite ladje, prav tedaj je pa zagledal morskega orla, kaiko se je dvignil v zrak z ribico v krempliih. »Če zna ta dobiti hrano, jo boš menda tudi ti znal«, si je dejal sami pri sebi. »Išči in našel boš!« Kakor je dejal, je storil in res je v svoje veliko veselje na¬ šel nekaj užitnih školjk. 12 11 Majhno raziskovalno potovanje Dobra južina je Robinzona po¬ tolažila in mu spet vlila moči, tako da se je odločil, da se bo zdaj malo razgledal po otoku, ali niso kje v bližini ljudje. Nekaj kilometrov daleč je stal neki hrib; poln upanja se je na¬ meril tjakaj in je kljub soncu zlezel nanj. Ko se je povzpel na vrh, je spoznal, da se nahaja na otoku. Kamor mu je segal pogled, je lahko videl samo gozdove, ska¬ le in morje. Nikjer ni kakšen dim iz kadečega se dimnika iz¬ dajal, da so na otoku živa bitja, samo daleč v daljavi je videl še nekaj otočkov. Robinzonu se je milo storilo pri srcu. 13 12 . Robinzon odkrije votlino Ko je s težkim srcem odhajal s hriba, je za°ledal v skoraj navpični steni razpoko, ki jo je narava sama ustvarila za pribe¬ žališče. Že je premišljeval, da bi si tukaj uredil ležišče in prebil noč, toda ni se mogel domisliti, kako bi zaprl vhod. Nekaj me¬ trov odtod je žuborel iz skale studenec in Robinzon je bil ves srečen, ko je ugotovil, kako okusna je njegova voda. Bila je okusnejša od piva do¬ ma. Sedel je in občudoval svoj novi dom. Če bo le zasadil nekaj dreves pred odprtino, bo vhod popolnoma zakrit in imel bo pravo, naravno trdnjavo. Tudi pokrajina je prijetna za oko. 14 13 . Robinzon najde kokosovo palmo Pri iskanju rastlin, ki jih je nameraval zasaditi pred vhod svoje votline, je Robinzon našel pod neko palmo trd sadež, ki ga ni poznal. S pomočjo ostrega kamna se mtu je posrečilo od¬ straniti vlaknato ličje, tako da je prišel do prave lupine. Tako velikega oreha še svoj živ dan ni videl. Če je zdaj sadež potresel, je - lahko slišal, kako sok v njem šklokota; vztrajno je razbijal po lupini, tako da se je naposled zdrobila. Tako je prišel do soč¬ nega jedra, ki ga je z užitkom popil in pojedel. Neverjetno, ka¬ ko mu je bila danes sreča mila! Poln navdušenja je zgrabil obe prazni lupini in zagledal, da je hkrati dobil dve izvrstni skodelici za svoj novi dom. 15 14 . Stiska te prisili k iznajdljivosti Robinzon je zdaj spoznal, ka¬ ko važno je, da gledaš okrog se¬ be? odprtimi očmi: dosti stvari je bilo v naravi, ki bi jih utegnil porabiti, samo zmerom je moral biti čuječen, odprtih oči in ušes. Iz nekih ovijalk je lahko zvil močne in debele vrvi, ki jih lah¬ ko povsod uporabi. In tako je lepega dne našel na peščini po¬ sebno veliko školjko. Ko jo je pritrdil na debelo pa¬ lico, je dobil nekakšno lopato, ki prav za prav ni bila vredna tega imjena, pa je vseeno pošte¬ no grebla in kopala in bila kaj¬ pak vse pripravneiša od golih rok. Te lopate se kar ni mogel nagledati. 16 15 . Zdaj se je lahko resno spravil na delo, da bi vsadil pred svojo votlino drevesa. Privlekel je zemljo in travnato ruševino in z njo pokril korenine. Vse sku¬ paj je zalil z vodo, ki jo je pri¬ našal v skodelicah iz kokosove lupine. Iz lijan, ki jih je bil našel, si je spletel vrvnato lestev. Maral ni namreč nobenega vhoda od zunaj, njegova votlina naj bo nepristopna vsem! ■ Nekaj metrov nad votlino je pritrdil vrvnato lestev; to je bil edini dostop do njegove trd¬ njave. 17 Robinzon je imel svoje oči po¬ vsod, posebno se je ogledoval po peščini, kjer je iskal hrane. Ne¬ kega dne je našel kamen z luk¬ njo, ki je bil kakor nalašč za rezilo sekire. Tukaj bo imel orožje in orod¬ je hkrati. Z nepopisljivim tru- 16 . Sekira kakor iz kamene dobe res dobil kar sekiro. 18 17 . Konec prenočevanja po drevesih t Robinzonovo prvo bivanje na otoku je bilo v marsičem podob¬ no življenju naših prednikov v kameni dobi. Pri svojem iska¬ nju po peščini je našel tudi kamne, ki jih je lahko uporab¬ ljal namesto dleta in kija. Zdaj je pričel urejevati svoj dom. Kose skal je izdolbel, zgla¬ dil je tla in izboljšal vhod. Po¬ zneje, ko je spravil iz votline večje kamne in povečal prostor, mu je bilo že kar toplo pri srcu. Že dalj časa je nabiral trstje in travo in ju sušil na soncu. Zdaj sp je pripravil mehko le¬ žišče v votlini, kajti bil je šilT prenočevanja po drevesih. Prvič po dolgem času se je pošteno in mirno naspal na ležišču. 19 18 . Dnevi, tedni, meseci... Zdaj, ko je Robinzon imel svoj dom', si ga je želel kolikor mogoče lepo urediti. Odločil se je tudi, da bo praznoval nedeljo kakor vsi pošteni ljudje in si je moral zato omisliti koledar. Nedaleč so stala štiri drevesa z gladkim lubjem. V prvega je vsak dan zarezal znamenje za dan, v drugega za vsak teden, tretji naj bi' mu na isti način služil za mesece in četrti — ob, upajmo, da mu ga ne bo treba nikoli uporabiti. Zdaj se je pa pričela stiska v kuhinji. Že vse sosednje in bliž¬ nje peščine je bil prebrskal in preiskal za školjkami, s koko¬ sove palme si je utrgal posled¬ nji oreh. Kaj zdaj? 20 19 . Robinzonov sončnik Iz strahu pred divjimi zvermi in divjaki si doslej ni upal daleč proč od svoje votline, zdaj se je pa odločil, da se bo podal na kratko raziskovalno potovanje po svojem otoku. 56 Ker se je bal, da ga ne bi son¬ ce prehudo opalilo, če bi hodil gologlav, je zbral stebla ovijalk in liste tropskih rastlin; na pe¬ ščini je pa našel ribje ogrodje, čigar kosti je uporabil za igle. Do večera si je krpal reto, po¬ dobno sončniku. Posebno lep kajpak ta sončnik ni bil, toda všeč mu je bil že zato, ker si ga je bil sam naredil in veselo ga je dvignil nad glavo. 21 20 . Priprave za raziskovanje otoka Tedaj se je Robinzon spomnil, da so njegovi žepi že same luk¬ nje in da ne more na pot, ne da bi vzel s seboj kaj za pod zob. Tedaj se je odločil, da si bo sple¬ tel torbico. Okrog' dveh dreves je ovil vrvi iz lijan, najprej vodoravno, po¬ tem je pa v pokončni smeri pre¬ pletel te vrvi z drugimi, taka da si je spletel torbico, podobno ribiški mreži. 60 Obesil si je novo torbico okrog vratu in ko je preizkusil še sončnik, se mu je zdelo, da se je za dolgo potovanje dovolj do¬ bro oborožil, in preden se je po¬ dal k počitku, je še nabral ne¬ kaj školjk in kokosovih orehov. 22 21 . Napeti doživljaji Zbudilo ga je prekrasno jutro. Robinzon se je vesel podal na pot. Kmalu je zavil z brega v gozd, da bi si poiskal užitnih rastli¬ nic. Poskusil je ta ali oni jago¬ dam podobni sadež, toda nobe¬ nega ni pojedel, temveč je vsa¬ kega spet izpljunil. ^Vseeno je pa nabral v svojo torbico gomo¬ lje neke rastline. Pozneje se je izkazalo, da je bil to divji krompir. Previdno je koračil dalje in vohal za vsakim grmom novo nevarnost, Pri slehernem šumu se je zdrznil in prijel za sekiro, ki jo je imel zataknjeno za pa¬ som. Naposled je prispel do čistega studenca. Kar je zaslišal šum, ki si ga ni bilo mogoče napak razlagati. 23 22 . Prvi lovski plen Šum je povzročala lahna ho¬ ja nekih živali, podobnih jele¬ nom. To so bile lame. Bližale so se naravnost drevesu, za kate¬ rim je stal Robinzon. Zadržujoč dih je čakal, kdaj se bo kakšna izmed živali pri¬ bližala studencu in jela piti; njegova roka se je dotipala se¬ kire za pasom. en sam nepre- v beg vso čre¬ do. Tedaj je pa že padla sekira in ena izmed živali je obležala mrtva ob studencu. 24 23 . Robinzon pogreša ognja »Če bi jo mogel dobiti vsaj živo«, je mislil Robinzon, vrača¬ joč se s svojim plenom domov. Vseeno se je pa že veselil okus¬ ne pečenke, ki ga je čakala. Ob misli nanjo se mu je kar za¬ meglilo. Hotel jo je shraniti za zimo, ne vedoč, da v tropskih krajih ni zime, temveč samo stalno deževje, ki traja več mesecev. Zdaj je bil tako spreten, da mu je bila malenkost, iz vej in oklestkov pripraviti raženj, na katerega je nataknil pečenko. Tedaj je pa spoznal, da mu manjka glavno, namreč ogenj! Spomnil se je, da je nekoč bral o divjakih, ki so znali zanetiti ogenj tako’, da so trli les ob les. Poskusil je, toda ni se mu po¬ srečilo. 25 24 . Moraš si znati pomagati Robinzonova lakota po mesu je pa postajala vse večja, in ker si ni znal drugače pomagati, se je moral odločiti, da bo meso pojedel surovo. Bral je o Tata¬ rih, ki so mehčali meso tako, da so ga polagali pod sedla svojih konj in ga nato z jahanjem omehčali. On pa ni imel ne konja ne sedla. Zato je pa vzel dva glad¬ ka kamna, položi] med njiju meso in udrihal po kamnih ta¬ ko dolgo, dokler se nista ogrela. Kmalu se je meso omehčalo in ker je imel Robinzon dobre zobe, se je z veseljem spravil nad južino, ki mu je pomenila pravo gostijo, ker je bil že tako dolgo brez mesa. fe- 26 25 . Strela udari Drugo jutro je zbudi] Robin¬ zona nenavaden šum. Videl je, da je jelo deževati, in sicer prav pošteno liti v curkih. Potrpežljivo je sedel k vhodu votline in strmel v divjanje na¬ rave; zdaj pa zdaj je prerez; nebo blisk, ki mu je sledil za¬ molkel grom. Hrušč in trušč je postajal ta¬ ko strašen, da se je zdaj pa zdaj ustrašil, da se obok votline zru¬ ši. Po izredno močnem tresku je pa nenadno postalo vse tiho. Sproščeno se je Robinzon od¬ dahnil in si upa! pogledati iz votline. Videl je, da je bila stre¬ la udarila v suho drevo, rastoče nad njegovo trdnjavo, in da je zdaj drevo gorelo kakor poves- mo slame. 27 26. Naposled topel založaj! Nekakšen vesel strah mn je šinil v kosti, zdaj je dobil, kar je bil tako dolgo pogrešal: ogenj! Kot božji dar ga je dobil z neba; kitro je nabral nekaj suhega krač ja, potegnil gorečo vejo iz gorečega drevesa in takoj zane¬ til ogenj! Potem se je pa hitro spravil na gašenje gorečega drevesa, kajti vse predobro je vedel, da je ogenj samo tedaj prijatelj člo¬ veka, če človek budno in strogo pazi nanj. Zdaj je naposled lahko spekel meso lame, namesto da bi ga, kakor doslej, pojedel presnega in nasoljenega. Izvrstni vonj in dolgo pogrešani okus slastne pečenke sta ga spravila v dobro voljo. 28 27 . Ognjišče Zdaj je Robinzon imjel ogenj in mu ni kazalo drugega, kakor da ta božji dar čuva, da mu ne bo pošel in mu bo v korist in ne v škodo. V votlini je neka skala molela nekoliko naprej... ... in tedaj se je ob pogledu nanjo spomnil, da bi lahko pod njo naredil pravo, pravcato og¬ njišče. Tukaj bo ogenj varen pred dežjem in viharjem. Vneto se je torej spravil na delo. Prav v bližini je bil nekoč vi¬ del debelo plast ilovice. Takoj je stekel na tisti prostor in iz¬ rezal nekaj lepih opek in jih po¬ ložil na sonce sušiti. 29 28 . Čioveku ni dobro samemu biti Ko je Robinzon tako dobro iz¬ oblikoval opeko, je odšel domov in z izvrstnim tekom pospravil pečenko, ki mu je bila ostala od prejšnje južine. Tedaj so ga pa na lepem obšle žalostne misli, čutil je težko breme te popolne samote. .. Saj si ni želel ravno prijate¬ lja, toda vsaj kakšnega psa bi rad imel... ali pa vsaj mucko, če že ne česa več! Tedaj je pa nenadno zagledal pajka, kako si je v nekem vogalu njegove dupline spletal mrežo. Tako je bilo tukaj vsaj eno živo bitje, ki se je zanj mogel zanimati. Vse vnovič in vnovič je sedel pred mrežo in opazoval zanj čudno početje te male ži¬ valce. Kmalu se je sprijaznil s pajkom. Lovil je muhe in mu jih metal v mrežo. 30 29 Izvrstna želvina pečenka Ko je Robinzon lepega dne spet stikal po peščini in iskal školjke, je naletel na veliko žel¬ vo. Ujel jo je in jo položil na hrbet, da bi mu ne mogla pobe¬ gniti. Potem jo je odvlekel do¬ mov, ji razbit s svojo kamnito sekiro oklep in ubil žival. Ih tako je spet imel na prebitek hrane za nekaj dni. Pečeno želvino meso se more kosati z najslajšo pečenko pi¬ ščancev! Kako naj ga pa shrani, če ga ne rilore takoj pojesti? Mar ne more porabiti hrbtne¬ ga oklepa želve za lonec? Reče¬ no, storjeno. Polil je meso z morsko vodo, upajoč, da bo osta¬ lo tako dalj časa sveže. 31 30 . Prekrasna kopel Doslej Robinzon ni imel časa misliti na svojo zunanjost. Se¬ daj pa je naenkrat opazil, kako je že umazan. Počasi mu je po¬ stajalo to nadležno in odločil se je, da se temeljito opere in očisti. Ko je bil slekel svojo edino srajco, da bi jo opral, je spoznal, da ne bo več dolgo zdržala. Za¬ to jo je opral zelo previdno in kajpak brez mila. Ko se je naposled v topli, čisti vodi okopal, je zagledal, koliko izvrstnih rib plava ob obrežju in se je odločil, da se bo odslej po¬ svečal tudi ribolovu. 32 31 . Novo odkritje Že pogosto si je Robinzon že¬ lel, da bi pogledal za čredo lam v tistem predelu, kjer je bil te¬ daj dobil kozli ca. Nameril se je na pot in srečal mnogo živopisanih papig, ki so vreščeč letale skozi krošnje dre¬ ves. Žal jih pa ni mogel uloviti. Vendar mu je bila usoda to¬ liko mila, da njegov lov ni ostal jalov. V neki gorski soteski mu je namreč obstal pogled na be¬ li lisi v skalah. Ko je stopil bli¬ že in si jo ogledal, je bil pošteno presenečen: našel je bil sol, ki jo je tako potreboval. 33 32 . Dober lov Robinzon pa je moral dalje. Njegov cilj je bila čreda lam, in sicer je hotel to pot ujeti nekaj živali živih in jih pripeljati s se¬ boj v svojo votlino. Naposled so ipa živali same dospele do nje¬ govega bivališča in se pasle v njegovi bližini. Ves razburjen je vrgel laso, ki ga je imel že dolgo pripravlje¬ nega. Priletelo je okrog vratu neke samice in se zadrgnilo. Le nerada je šila velika žival z Ro¬ binzonom 1 , njena dva mladička sta pa neustraiš l eno tekla ob njej. Ves vesel je Robinzon odpe¬ ljal živali domov, ogradil nekaj prostora, popeljal živali vanj, jim nametal nekaj krme in pri¬ nesel vode. 34 33 . Robinzon in nove domače živali Ko se je Robinzon drugi dan zbudil, je takoj skočil pokonci in tekel k svojim domačim ži¬ valim. Stara se je bila pravkar pripravila, da nadoji mladiče. Robinzon se je kar ni mogel na¬ gledati. Opazoval jo je od vseh strani. Hkrati se je odločil, da jim pusti več svobode. Ograjo je raz¬ širil in utrdil, ker se je še zme¬ rom' bal, da ga napadejo zveri. Pri delu je moral kar veno¬ mer misliti na to, da si je bil doslej omislil pajka za domačo žival. Vendar ni lepo, če poza¬ biš na stare prijatelje. Zato je ujel nekaj mub in mu jih vrgel v mrežo. 35 34 . Lame kot tovorno živinče Lame so kmalu postale krot¬ ke in Robinzon je spoznal, da mu niso samo v zabavo, temveč tudi v pomoč pri delu. Prav do¬ bro jih je namreč mogel pora¬ biti kot tovorno živinče. Zdaj je bilo treba dobiti za ži¬ vali samo še primerne uzde. Ro¬ binzon jih je spletel iz lijan, na¬ mesto sedla pa je spletel dve veliki košari, ki sta bili med se¬ boj zvezani z jermenom iz lijan. Da, Robinzon se je v tem krat¬ kem času naučil, da si človek lahko življenje kar dobro ure¬ di, če uporablja glavo in roke. Narava ponuja človeku vse pol¬ no dosegljivih pripomočkov. Zdaj se je na primer Robinzon osvo¬ bodil ene svojih največjih te¬ žav; da bi vlačil težka bremena v tako žgoči vročini domov v svoje bivališče. 36 35 . Katastrofa Neko noč je Robinzona zbudi¬ lo močno podzemeljsko bobne¬ nje. Boječ se, da bi se skalovje ne zrušilo nanj, je planil ves prestrašen na prosto. Z grozo je uzrl, da se je hrib v bližini njegovega bivališča iz- premenil v ogenj in lavo bruha¬ joč ognjenik. Kamenje in pepel je sipalo daleč naokrog. Ko se je ves v strahu zatekel k morju, je bilo presenečenje malone še večje. Kakor hiše ogromni valovi so se valili ob obali in lame že nesli s seboj. Z Robinzonom bi se bilo zgodilo isto, če ne bi hitro splezal na bližnje drevo. Ko se je nevihta pomirila in se je zdelo, da tudi zemlja ne bo več rogovilila, je Robinzon zlezel z drevesa in si s težkim srcem ogledoval razdejanje. Po¬ sebno hudo mu je bilo za uboge živali. 37 36 . Veselo presenečenje Robinzon si je delal zaradi ži¬ vali hude očitke. Morda bi jih pa le še utegnil rešiti, toda v svojem strahu je mislil samo nase. Tedaj pa je nekaj za njim za¬ grmelo in ko se je v strahu ozrl, je zagledal vse tri živali, kako so v diru prihajale njemu na¬ proti. Ves vesel je objel samico, ma¬ la dva sta pa kakor obsedena skakala okrog njega. Še nikoli Robinzon ni bil srečnejši kakor ta trenutek. 38 37 . Sreča v nesreči Skupaj s svojimi lamami se je Robinzon podal proti svoji votlini. Tamkaj potres ni storil nobene škode. Več ogromnih kamnov pa je pri gibanju zem- lje padlo s stropa in bi ga bili gotovo ubili, č!e ne bi bil dovolj zgodaj pobegnil na varno. Toda Robinzon ni dolgo ogle¬ doval šikode. Naredil si je z dre¬ vesi nekakšno dvigalo in zalu¬ čal z njim kamne iz votline. Te¬ daj se je izkazalo, da je votlina prav za prav zdaj še enkrat več¬ ja kakor poprej. Tudi v tem primeru se je zanj nesreča zaključila s srečo. In zadelo ga je samo eno: njegov zvesti pajek je našel smrt pod razvalinami. 39 38 . Čreda lam se pomnoži Še zmerom je Robinzon mi¬ slil, da mora pričakovati zime. In ker se je bil navadil dobro rokovati z lasom, je ujel še ne¬ kaj lam. Tedaj pa je čreda po¬ stala tako plaha, da je ni bilo mogoče več preslepiti. Robinzon si je moral torej iz¬ misliti drug način lova. V stezo, kjer so živalice hodile k vodi, je izkopal veliko jamo in jo pokril z vejami. Že prihodnje jutro je v svoje veliko veselje ugotovil, da sta dve živali zdrknili v njegovo past. In tako je njegova čredica prav lepo narasla. 40 39 . Deževje Zima, ki se je nanjo Robinzon tako vneto pripravljal, ni in ni hotela priti. Nekega dne je jelo v curkih liti in zdelo se ie, da ta dež nikoli več ne bo nehal. Robinzon ni mogel tisti čas nič delati; ta nedelavnost ga je zelo mučila. Tedaj se je domislil, da si lah¬ ko ta čas naredi lonce iz ilovi¬ ce. Takoj se je v nalivu napotil do ilovice in jo prinesel domov precejšnjo kepo. Po nekaj po¬ skusih se mu je posrečilo izob¬ likovati prav primerno posodo. Nato si je prav lično izrezljal lok in puščice. Samo konice pu¬ ščic so mu delale preglavice. Tedaj pa se je spomnil, da je bil nekoč v muzeju videl puščice s konico iz ribje kositi, Takšne puščice so se mu zdele prav pri¬ merne zanj. 41 40 . Pomlad v tropih Ilovnati lonci in druga poso¬ da, ki jo je Robinzon naposled izgotovil, se je posušila in je po¬ trebovala samo še ognja. Tedaj je Robinzon spoznal, da je mno¬ go stvari, ki se zde na videz ze¬ lo preproste, ki pa so v resnici skorajda težavne in potrebuješ zanje dosti in dolgih izkušenj. Lonci so v vročini vsi popoka¬ li in Robinzon je moral pričeti znova. Ko je šel iz votline po ilovko, se mu je zdelo, kakor da se bo vreme prevedrilo. In res, i ^ 9 sonce je vzšilo za morjem in dež je pojenjal. In tedaj je v vlažnih dneh vzklilo življenje, da si lepšega in bujnejšega ne bi mogel pred¬ stavljati. Vsepovsod je poganja¬ lo in brstelo in vse se je razko¬ šno razvijalo v tej tropski spo¬ mladi. 42 41 . Zastava Čeprav pa je vse cvetelo in dehtelo, ni hotel zapustiti Ro¬ binzona občutek osamljenosti. Zato se je odločil, da si bo na kakšno vidno mesto postavil znamenje, ki naj bi ljudi opozo¬ rilo, da tam živi. Na konico visoke palice je pri¬ trdil svojo srajco. Res, bila je že popolnoma raztrgana, toda še dovolj svetla in bela, da bi jo mogla opaziti že od daleč vsaka ladja, ki bi plula mimo njegovega otoka. Ker so se pojavili kaj kmalu ogromni roji požrešnih komar¬ jev in mtih, je bil Robinzon pri¬ moran, da si nabavi novo oble¬ ko in nove čevlje. 43 42 . Robinzon postane krojač Muhe so postajale vse bolj tečne in neznosne. In muhe so prisilile našega prijatelja, da je vzel nož v ro¬ ko. Iz kož nekaj ubitih lam si je ukrojil obleko, če ji naj tako pravimo. Ker pa ni imel ne šivanke ne sukanca, je moral obleko sešiti z dolgimi trni in z usnjenimi trakovi. Dolgo se je mučil s šivanjem. Na tak enostaven način si je pripravil tudi par sandal in še posebno krinko za obraz. Nova obleka, posebno pa usnjena krinka, sta ga naredila čudne¬ ga in kar strašnega. 44 43 . Robinzon zboli Robinzon se je še nadalje po¬ skušal izdelovati lonce, toda ni ime] sreče. Njegova roba ni držala vode. Ni vedel, kako bi naredil neprodušno prevleko. Lepega dne mu je priskočil na pomoč slučaj. Opazil je, da se je v posodi, kjer je pred žganjem hranil sol. naredila steklu po¬ dobna prevleka. Tako je napo¬ sled dosegel cilj. Kmalu nato se je pa zgodilo nekaj, česar se je že dolgo bal: zbolel je. 'Nenadno se ga je lo¬ tila tako huda vročica, da se ni mogel več obdržati na nogah. Zbral je svoje poslednje moči in si prinesel do ležišča nekaj hrane in vrč vode. Nato se je na¬ pol mrtev zgrudil na krzno lam. 45 44 . Zapuščen in bolan Ne da bi se mogel prepričati, ali je noč ali dan, je ležal sam v svoji votlini. Samo nekaj je spoznal. Zdaj pa zdaj je gorel v strašni vročici, nato ga je pa tresel hud mraz. Kadar se je prebudil iz ome¬ dlevice, je srknil sok limone, ki si jih je bil pripravil k ležišču. Včasih je požrl tudi kaj trdnej¬ šega, da ga ne bi zapustile mo¬ či. Bal se je smrti. Kadar se ga je spet polotil mraz, se je pokril z vsemi krzni, toda že čez nekaj ur se je zbu¬ dil v nepopisni vročici, žejen in ves izmučen. 46 45 , Ozdravljenje Robinzon ni vedel, kako dol¬ go je tako beden ležal na svo¬ jem ležišču, vendar je poskusil lepega dne vstati. Posrečilo se mu je in kakor pijanec se je opotekel iz votline na prosto. Krotke lame, ki so ga tako dol¬ go zaman čakale, so mu vesele pritekle naproti. Toplo sonce in sveže mleko lam sta kmalu dobro učinkova¬ la. Začutil je, da mu polje novo življenje po žilah in njegovo za¬ nimanje za okolico je naraščalo. Najprej se je opotekel do svo¬ je peči, da bi videl, kaj se je zgodilo z njegovimi lonci. In v svoje veliko veselje je spoznal, da so prevlečeni z izvrstnim lo- ščem, kakršnega še sam ni pri¬ čakoval. 47 46 . Robinzon dela presno maslo Ker so mu lame dajale mleka več ko preveč, se je Robinzon odločil, da bo delal presno ma¬ slo. Pustil je mleko v plitvih posodah, posnel smetano in jo dal v velik lonec, ki ga je ure¬ dil kot nekakšno napravo za iz¬ delovanje presnega masla. Medtem ko je ves ponosen mešal smetano v presno maslo je ogledoval krompirju podob¬ no rastlino, ki jo je vsadil že pred nekaj meseci in ki se je tako bohotno razrasla. Spomnil se je, kako izvrstno mu bo tek¬ nila pečena in zabeljena z ma¬ slom. Kajti smetana se je strdi¬ la v kepo presnega masla. Hkrati se je pa spomnil, da mu je ogenj pošel. Moral se je torej odpovedati izvrstnemu pe¬ čenju in se zadovoljiti, kakor prve dni svojega prihoda, s pre¬ sno hrano. 4S 47 . Nov hišni tovariš Nič čudnega, če se je kdaj pa kdaj spet ozlovoljil in si zaželel proč od tod. Spet in spet je ho¬ dil po gozdu in iskal primerno drevo, da bi ga posekal in si stesal čolnič. Pri tem svojem raziskovanju je odkril lepega dne gnezdo pa¬ pig z nedoraslimi mladiči. Že od nekdaj si je želel novih do¬ mačih živalic, zato se ga je zelo razveselil. Bliskovito je segel po enem izmed mladičev in res se mu je posrečilo, da ga je ujel. Hitro si je spletel iz upogljivih vej kletko za ptiče in zaprl va¬ njo svojo malo papigo. Dolge ure je sedel pred njo in ogle¬ doval svojega novega hišnega tovariša. 49 48 . Težko je tesati čolnič Vendar ga ni zapustila misel, da bi si stesal čolnič ali kaj po¬ dobnega, kar bi ga lahko pone¬ slo čez široko morje v domovi¬ no. Po dolgem iskanju je napo¬ sled le našel primerno drevo, Ko je sonce zahajalo, je bila vrzel prav toliko velika, da je lahko vtaknil vanjo svojo pest. Ne moremo reči, da je to spod¬ budno učinkovalo na našega prijatelja. ki je bilo že po naravi nekoliko izdolbeno. Prijel je za sekiro in z lahkoto ga je jel sekati. Ves dan je vihtel svojo seki¬ rico, toda posrečilo se mu je od¬ biti samo drobne tršice. 50 49 . Papiga se uči govoriti Včasih beremo o ljudeh, ki so se zaradi dolgih let v samoti odvadili govoriti. Tega se Ro¬ binzon ni mogel bati, kajti ves božji dan se je pomenkoval na glas s svojimi prijatelji, z žival¬ mi. In kmalu je jela tudi papi¬ ga, ki jo je bil ujel, marno čeb¬ ljati. Ko je Robinzon zaslišal prve besede, ki jih je žival razum¬ ljivo izgovorila, mu je bilo kaj čudno pri duši. V duhu se je za¬ gledal v svoji domovini in je zamišljen hodil po starih uli¬ cah, kakor je bil hodil pred leti. Te sanje so ga tako prevzele, da se je zbudil iz njih šele čez dobršen čas. 51 50 . Robinzon se vadi v rabi orožja Robinzon je zdaj že tako dol¬ go živel na samotnem otoku, da se je zdel sam sebi že pravi, pravcati kolonist. Sejal je, ka¬ dar je bil čas za setev in žel, ko je žito dozorelo. Čisto v bližini votline je zasa¬ dil sadno drevje in grmičje, ki mu je zelo koristilo. Kratko in malo: ustvaril si je pravi do¬ mek. Hkrati se je pa jel tudi zavedati, da bo moral biti vedno pripravljen, v danem trenutku svoj domi braniti pred morebit¬ nim napadom. Zato se je vneto vadil v stre¬ ljanju z lokom. Kmalu je postal že tako spreten, d,a ni več zgre¬ šil ptiča v poletu. 52 51 Robinzon raziskuje svoj otok Medtem je Robinzon vneto ob¬ deloval čolnič, ki naj bi ga po¬ nesel čez morje. Spoznal pa je, da bo minilo več let, preden se bodo njegove sanje uresničile. Lepega dne se je domislil, da so minila že tri leta, odkar živi na otoku, ne da bi ga kdaj po¬ šteno raziskal. Zdaj naj bo pa to ena njegovih prvih nalog. Pripravil si je hrane za več dni, se oblekel v svoj usnjeni oklep, vzel lok, puščice in seki¬ ro in se odpravil na pot. Še ni imel kaj prida poti za sabo, ko je spoznal, da se je očitno naselil na tistem koncu otoka, ki ga je narava najmanj obdarila. 53 52 . Strašno odkritje Ko je pa prispel do močno zaraščenega konca na južni strani otoka, ga je čakalo novo in ne malo presenečenje. Ves začuden je obstal. Na peščenih tleh je na lepem opazil odtisk človeške noge. ki ga val še ni zabrisal. Torej vendar ni sam na oto¬ ku! Srce mu je hotelo raznesti prsi; prestrašeno je strmel v sled, misleč na divjake, ki se jih je bil že ves čas tako bal. Njegova prva misel je bila: beg! 54 r 53 . Ljudožrci V divjem begu je zbežal, toda kakor se pogosto zgodi človeku, ki beži na slepo, se je po nekaj minutah vrnil prav na isti pro¬ stor. In tedaj je odkril še nekaj, kar je še stopnjevalo njegov 38134 'S 5 ' Y:-9 •Vj? strah v grozo. Zagledal je pogo¬ rišče. Pepe] je bil še topel. Ra¬ zumel je vse. En sam pogled na kosti, ki so ležale razmetane naokrog in na ostanke južine mu je povedal, da so tukaj pohrustali divjaki človeka. Strastna groza ga je kar omrt¬ vila in brez zavesti se je zgrudil na tla, kjer je nekaj časa ob¬ ležal. 55 54 , Na begu! Kmalu se je spet zavedel in planil, da zbeži. Ves zasopel je bežal, kolikor so mu dale noge. Tedaj je nenadno zaslišal ko¬ rake za seboj. »Me že zasledujejo!« je pomi¬ slil in v razburjenju se mu je zdelo, da že čuti za svojim hrb¬ tom razbeljeni dih krutega lju- dožrca. Kakor blazen je tekel dalje, dokler mu niso naposled pošle moči in se je kakor onemogel zgrudil pod neko drevo. 56 55. Robinzon se spet zave Na smrt utrujen je pade] na ležišče in kmalu trdno zaspal. Na lepemi pa je skočil pokonci. »Robinzon! Robinzon!« je nekdo zunaj na ves glas kričal. Minilo je nekaj minut, da se je Robin¬ zon zavedel, da kliče njegovo ime njegova zvesta papiga. Ko se je Robinzon spet zave¬ del, je spoznal, da njegov pre- ganjavec ni bil nihče drugi, ka¬ kor njegova zvesta lama. Pomirjen je spet zbral svoje orodje, ki ga je bil na begu že proč vrgel in z veseljem spo¬ znal, da ni daleč od krmišča, kjer je v bližini votline nastanil svoje domače živali — lame. Že poprej je pogosto v tej koči nočeva], kajti bila je v nepo¬ sredni bližini njegove dupline. 56 . Robinzon utrdi svojo votlino Tedaj je papiga že zavpila so¬ čutno, kakor je tolikokrat sli¬ šala Robinzona govoriti samega s seboj: »Oh, ti ubogi Robinzon!« Vesel, da ima tega zvestega tovariša pri sebi, se je Robinzon spet napotil k votlini. Postalo mu je jasno, da prav stori, če zavaruje in utrdi svojo votlino kakor kakšno pravo trdnjavo. Najprej se je lotil stene iz hlodovja; zavaroval in zakril jo je z grmovjem, tako da je ni bilo mogoče tako hitro odkriti. In potem je kazalo izkopati zasilen izhod, da lahko pobegne skozenj, če bo' sovražnik tako močan, da se mu ne bo mogel ubraniti. 58 57 . In spet je minilo nekaj let Ker Robinzon kljub vnetemu iskanju ni našel nobene sledi in nobene človeške stopinje več, se je zadovoljil s svojo razlago, da so prišli tedaj čisto slučajno v vas divjaški prebivalci enega iz¬ med oddaljenih sosednih oto¬ kov. Ko se je pa lepega dne po¬ dal na lov, je spet zagledal v da¬ ljavi dim! Radovednost je premagala bo¬ jazen in hitro se je povzpel na neko skalovje, od koder je imel razgled malone čez vso obalo. Zagledal je pet kanujev, poteg¬ njenih na peščino. V njihovi bli¬ žini je plesalo okrog dva tucata divjakov okrog ognja. Dvignili so dva ujetnika iz le¬ senih čolnov in ju odvezali. Ene¬ ga so odvlekli k ognju in Robin¬ zon je bil priča strahotnemu prizoru. 9 58 . Žrtev zbeži Medtem ko so nesrečneža ubi¬ li, spekli in požrli, je drugi ujet¬ nik izrabil to priložnost in izgi¬ nil v grmičju. Dva ljudožrca sta pa opazila, da je pobegnil in sta se takoj pognala za njim. Robinzonovo srce je utripalo veselja, ko je spoznal, da je be¬ gunec hitrejši od zasledovalcev, in odločil se je, da mu priskoči na pomoč. Stekel je brez obotavljanja na peščino, z namenom, da bo za¬ sledovalca odrezal od njune žrt¬ ve. Nameril se je naravnost na divjaka. Hoteč zmagati je prve¬ ga trešičil z enim samim zama¬ hom svojega kija na tla. Drugi je pa skočil v stran in vrgel nanj laso.. Toda lasa Ro¬ binzona ni ujela in trenutek na to je ležal drugi divjak mrtev na tleh. 60 59 . Kralj Robinzon dobi podložnika Zdaj je kazalo ubežnika ulo¬ viti in ga potolažiti. To se mu je naposled posrečilo in siro¬ mak, ki je videl, kako mu je Robinzon priskočil na pomoč, se mu je približal z znamenji vsega spoštovanja. Bil je očitno mnenja, da ima opravka s kakšnim dobrotlji¬ vim, nadnaravnim bitjem, kajti po kolenih se je splazil do Ro¬ binzona; naposled se je zleknil pred njegove noge in položil nje¬ govo desno nogo na svoj tilnik. Tako m;u je dal vedeti, da mu je čisto vdan. Ali je kaj čudnega, če se je Robinzon tisti trenutek počutil kralj svojega malega kralje¬ stva? Zdaj je imel lame, papigo in še celo podložnika, ki mu dol¬ guje svoje življenje! Ali mu bo odslej bodočtiost prinesla samo vedre dni? 61 60 . Spet ogenj Prvo, kar je Robinzon svoje¬ mu spremljevalcu pokazal, je bila votlina, ki v njej živi. Ni mu bilo vselej lahko pojasniti divjaku navade in način življe¬ nja belili ljudi. Vendar so prišli pa tudi pripetljaji, ki so bili za oba velike važnosti. Tako je le¬ pega dne Robinzon naredil gr¬ mado iz oklestkov, hoteč mu po¬ kazati, da beli ljudje tako zaku¬ rijo ogenj. Ne da bi spregovoril, je div¬ jak skočil pokonci, pograbil Ro¬ binzonovo sekiro in oddirjal. Ali naj bi bil to poskus za beg? Tedaj se je pa že divjak vrnil, vihteč nad glavo plamenico. Znal je torej umetnijo, v naravi vkresati ogenj, umetnost, ki je vsem divjakom lastna, ki je pa Robinzon dotlej ni mogel uga¬ niti. Zdaj je bil Robinzon še bolj vesel, da je rešil divjaka strašne smrti. 62 61 . Divjak dobi ime in se tiavadi kuhanja Ker je Robinzon rešil divjaka na petek, ga je krstil za Petka. Potem ga je skušal naučiti ku¬ hanja. Postavil je lonec na ogenj, sani je pa odšel v votlino po sol. Voda je pričela vreti in Petek, ki tega še nikoli ni videl, je mislil, da vodo giblje kakšna žival, ki je po pomoti prišla v lonec. Ker ni mogel z očmi nič odkriti, je segel v lonec. Aj, da bi ne storil tega! Opekel se je, da je bilo joj! Siromak je pa misiil, da ga je skrivnostna ži¬ val ugriznila in je tulil kakor ranjen vol. Robinzon je že mi¬ slil. da so, sovražniki iztaknili skrivališče in da hočejo Petka odpeljati. Pograbil je orožje in planii ven, hoteč pomagati svo¬ jemu prijatelju. Kmalu je pa uganil, kaj s je zgodilo, in le po 63 62 . Naposled je bil čoln gotov za odhod dolgem, trudu je mogel Petku razložiti skrivnost vretja. Tudi v grajenju čolnov je bil divjak spretnejši od Evropejca. Petek je znal ravnati z ognjem, in njegovi spretnosti se je imel Robinzon zahvaliti, da je bil čoln naposled vendarle gotov. Delo, ki bi trajalo v Robinzo¬ novih rokah več dolgih let, je Petek dogotovil v nekaj mese¬ cih. Zdaj je bilo samo še vpra¬ šanje, kako spraviti čoln na morsko peščino. Podložila sta nekaj hlodov in kmalu sta na svoje veliko ve selje spravila čoln v vodo, kjer se je jel ljubko gugati na va¬ lovih. 64 € 3 . Slovo od otoka Zdaj se je zdelo, da je napo¬ čila ura, ki je po njej Robinzon hrepenel noč in dan. Kakor hi¬ tro je zbral potrebno zalogo in jo naložil v čoln, je bilo vse pri¬ pravljeno za odhod. Kmalu se je čoln odtrgal od obale in zaplul na odprto morje. Robinzonu so prišle solze v oči, tako se mu je bil priljubil samotni otok. Prišla sta na odprto morje brez kak¬ šne nezgode, toda kakor hitro sta izgubila otok izpred oči, ju je zagrabil močan morski tok in ju gnal s seboj, da se mn nista mogla izogniti. Že sta obupala, da bi se re¬ šila, kar je čoln s takšno silo nasedel na sipino, da bi Petka kmalu vrglo v vodo. 65 64 . Rešena! Spoznala sta, da je voda tam čisto plitka, zato sta skočila iz čolna in pa rinila po sipini, ki se je zdela neskončno dolga. Tedaj je Robinzon spoznal, da je bila prav ista sipina, ki je na¬ njo pred leti nasedla njegova ladja. Šele čez več ur sta zagledala kopno. V pričakovanju sta se usmerila proti obali, da bi spo¬ znala, ali je to njun mali otok, ki sta se od njega zjutraj tako ganjena poslovila. 66 65 . Signal v nesreči? Nekoliko nejevoljna sta se spet izkrcala na znani peščini in se utaborila v stari votlini, upajoč, da bosta lahko lepega dne spet odrinila na morje, po¬ tem) ko bosta čoln še izpopolni¬ la. Neke noči ju je pa zbudila strašna nevihta. Petek je mislil, da sliši med strahotnim deževjem grmenje, toda Robinzon, ki je bil stopil iz votline, je spoznal, da je to grmenje topovsko streljanje. »To je neka ladja v nesreči!« je pomislil Robinzon. Medtem, ko ga je Petek začudeno opazo¬ val. je Robinzon znosil na kup grmado drv in skušal zanetiti ogenj, da bi ga nesrečneži v da¬ ljavi zagledali. Kakor hitro je prišlo jutro, sta tekla s Petkom na peščino. 67 66 . »Tukaj so,!« Kdo bi mogel popisati njuno razočaranje, ko nista ne blizu ne daleč videla nobene ladje. In razen tega sta celo odkrila, da je orkan njun čoln odtrgal od obale in ga odgnal na morje. Robinzon je bridko razočaran strmel na morje, v mislili pri domovini, ki se mu je zdaj zmlela bolj daljna ko kdaj koli. Vendar se je kmalu pomiril in se odločil, da bo še dalje iskal in raziskoval otok. Kdo naj opi¬ še njegove občutke, ko sicer ni zagledal pogrešanega čolna, pač pa na zapadni strani otoka ne¬ ko ladjo. Da, zunaj je ležala velika la¬ dja, Ves srečen je stekel s hriba in kričal Petku: »Tukaj so! Tu¬ kaj so!« 68 67 . Ladja na vidiku Dve debeli uri sta tekla, do¬ kler nista naposled prišla na obalo, ob kateri .je plula ladja. Petek je debelo pogledal, ko je zagledal veliko ladjo, Robinzon ga je pa od veselja objel. Napo¬ sled je vendar prišel dan rešitve! Zdaj je bilo treba opozoriti posadko ladje na uboga samo¬ tarja. Robinzon in Petek sta na¬ brala kup vej in napravila vi¬ soko grmado. Kljub visokim zubljem ognja, ki so se kmalu nato dvigali proti nebu se pa na krovu ladje ni prikazala ži¬ va duša. Robinzon in Petek sta vpila na vse grlo. v svoje veliko za¬ čudenje pa nista dobila nobe¬ nega odgovora. Tedaj se je Petek odločil, da bo plaval proti ladji. Vzel je s seboj zeleno vejico v znak svo¬ jih miroljubnih namenov in splaval naravnost proti ladji, medtem ko mu je Robinzon sle¬ dil z očmi. 69 68 . Nenavadna ladja Petek je bil dober plavač in ni trajalo dolgo. da je priplaval do ladje. Previdno je nekajkrat plaval okrog nje, potem se je pa odločil, da bo splezal na njen krov po vrvi, viseči ob boku ladje. Močna vrv ki je visela s kro¬ va do vode, mu je bila pri ple¬ zanju v veliko pomoč. Ko je pa. naposled pokukal na krov, se je na moč začudil. Na krovu je za¬ gledal eno samo živo bitje. To živo bitje je bila črna žival, kakršne Petek še svoj živ dan ni videl. Sprva se je je močno prestrašil, kmalu si je pa opo¬ mogel od prvega strahu in stopil korak proti njej. 70 69 . Neprijetno srečanje nekaj časa plaval, je pa zaslišal za seboj pljuskanje vode, pogle¬ dal je nazaj in ugotovil, da mu strašni duh še celo v vodi sledi. V smrtnem strahu in z naporom vseh moči se je pognal dalje in srečno dosegel obalo. nil, je bil o tem še bolj prepri¬ čan. Tako grdo, s strašnimi ro¬ govi oboroženo bitje pač ni mo¬ glo biti drugega ko duh. Kar sa¬ po mu je zaprlo. Petek se je iz silnega strahu pred neznano pošastjo spet po¬ gnal čez krov v vodo. Ko je že .S Ko je hotel Petek črno žival pobožati, ga je od zadnje strani nekdo močno sunil, da je padel v vsej dolžini na tla. V prvem trenutku je bil Pe¬ tek prepričan, da se je zameril ladijskemu duhu. Ko se m pc- braJ in pogledal, kdo ga je su¬ 7l 70 . Nov poskus, da bi prišla na ladjo Robinzon je napeto opazoval vse Petkovo početje in se še bolj začudil, ko je videl, da je s Pet¬ kom vred priplaval na obalo majhen črn psiček. Še dolgo je moral čakati, d,a si je Petek opo¬ mogel od strahu in mu povedal kaj vse je doživel na krovu skrivnostne ladje. Naposled se je ubogi Petek le pomiril. Robinzonovo zagotovi¬ lo, da zli duh, ki ga je preganjal na ladji, ni nihče drug ko kozel, in črno bitje, ki zdaj veselo voh¬ lja okrog njiju, samo majhen psiček, mu je spet vrnilo pogum. Ubogi strahopetni Petek! Robinzon in Petek sta po dol¬ gem premisleku sklenila, da bo¬ sta zgradila splav in z njim od- veslala do ladje. Črni psiček je medtem veselo skakljal okrog njiju in se veselil, da je napo¬ sled vendar spet na trdni zemlji med ljudtmi. 72 71 . Robinzon in kozel Naslednje jutro sta Robinzon in Petek počakala oseke, potem Pa zlezla na splav in tako brez truda prispela do ladje, ki je bila že nasedla na pesek. Z razbijajočim srcem je sple¬ zal Robinzon po dolgi vrvi na krov. Prvič po dolgih devetih le¬ tih samote, je spet stopal na krov evropske ladje. Petek je previdno plezal ze njim. Prvo, kar je Robinzon opazil, ko je priplezal na krov. je bil kozel, ki je onemogel od lakote ležal v kotu. Robinzon je kozlu prinesel se¬ na in vode, tako da je kmalu veselo skakal po krovu. Nato je odšel na raziskovanje po ladji. 73 72 . Srečanje s civilizacijo Ponosno je razkazoval Robin¬ zon Petku tisoč priprav, ki jih potrebuje civiliziran človek. Sklenila sta. da bosta orožje in orodje spravila na splav in od¬ peljala na obalo. Žal si z ladjo nista mogla prav nič pomagati. Njena posadka je, kakor je bilo videti, ladjo zapu¬ stila in se rešila na čolne. Med¬ tem ko je ladjo prignal vihar na obalo, je rešilne čolne odneslo v drugo smer. Petek se ie čudil predmetom, ki jih uporabljajo beli ljudje. Posebno je bil presenečen, ko je Robinzon pripravil jedilni pri¬ bor Jn pričel jesti. »Ali je po¬ trebno toliko malenkosti? Ali ni laže nositi jed z rokami v usta in jo drobiti z nohti in zobmi«, si je mislil Petek. 74 73 . Petek občuduje Robinzona Medtemi je prišla plima. Pe¬ tek in Robinzon sta spravila vse dobrote z ladje na splav in od- veslala z njim proti obali. Potem sta pristala na obali in odnesla vse najdene dobrote v svojo duplino. Pri tem so Petku rojile čudne misli po glavi. Ne¬ izrečeno rad bi vedel, kaj bosta počela s tolikimi nepotrebnimi rečmi. Tedaj se je Robinzon odločil, da bo svojemu rdečemu prija¬ telju pripravil majhno presene¬ čenje. "Vzel ie zavitek s kapita¬ novo uniformo in izginil za grmovjem. Ko se je nekaj minut nato spet prikazal, ga Petek skoro ni spo¬ znal. Krasna uniforma je učin¬ kovala nanj ko strela z jasnega, njegovo srce se je pa napolnilo z neizmernim spoštovanjem do belega moža. 75 74. Petek se sprijazni s civilizacijo Seveda Petek ni rad zaostajal za svojim gospodom in bi prav tako rad oblekel evropsko oble¬ ko. Robinzon mu je podaril mor¬ narsko obleko. Ko je pa Petek oblekel mor¬ narsko obleko in se je postavil pred Robinzona, se je moral ta do smrti nasmejati. Petek je namreč vse dele obleke narobe oblekel. Dolgo je potem še tra¬ jalo, preden mu je Robinzon razložil vse skrivnosti evropske obleke. Ko se je pa naposled mornar¬ ska obleka Petku lepo prilegala, je bil ta nemalo ponosen. Ne¬ izrečeno rad bi se pokazal v vsej svoji krasoti pred svojim ro¬ dom. 76 75 . Nov čudež Robinzon je takoj nato vzel v roke pu&ko in jo nabil. Prav ti¬ sti trenutek je priletel nad nje¬ govo glavo morski orel. Tedaj je Robinzon dvignil tež¬ ko puško, sprožil in ustrelil. Strel je zadel orla naravnost v prsi. Ponosni ptič je zakrilil s pe- rotmi in padel pred Petka na tla. Petek se ie od strahu sko¬ raj onesvestil. 77 76 . Robinzon še strelja Naslednji dan sta Petek in Robinzon spet odveslala proti ladji. Med drugimi stvarmi, ki sta jih pri tej priložnosti nabra¬ la, sta pripeljala tudi ladijski top s strelivom vred. Petek ni bil prav nič vesel, da bo Robinzon spet streljal. Ko je pa strel padel in je krogla od¬ letela v morje, je Petek smrtno bled padel na zemljo, kakor da bi bil zadet. Ko si je opomogel od prvega strahu, mu je Robinzon razložil delovanje in sestavo topa. Petek je bil zdaj prepričan, da bi en sam strel iz tega topa pognal v beg celo armado njegovih rde¬ čih rojakov. 78 77 . Poslednjič na ladji Potem sta še večkrat obiskala ladjo, dokler ju ni nekega dne presenetila nevihta. Tedaj je splav z vsemi dobrotami vred odneslo morje. Robinzon se je s težavo boril z visokimi morskimi valovi. Če bi ne bilo Petka, ki je bil izvr¬ sten plavač, bi prav gotovo nik¬ dar več ne videl suhe zemlje. Nekaj metrov pred obalo je Robinzon popolnoma omagal in ga je Petek nezavestnega poteg¬ nil iz vode. Robinzon si je kmalu opomo¬ gel in se s Petkovo pomočjo spravil na noge. Tedaj je bil od srca hvaležen svojemu rdečemu rešitelju. 79 78 . Robinzon med svojimi zakladi Naslednjega dne je spet posi¬ jalo sonce in obsijalo čisto mor¬ sko gladino. Toda o ladji ni bilo ne duha ne sluha. Naša prija¬ telja sta bifa silno vesela, da sta pobrala z nje vse, kar je bilo uporabnega. Petek je šel z lamami na pot. da so zvlekle ladijsko zalogo domov. Robinzon in Petek sta lamam natovorila na hrbet skoro vso zalogo. Psiček Koder, ki se je čisto navezal na Robinzona, je pa pomagal vleči ostali del za¬ loge domov. Veselejše karavane pod tem soncem gotovo še nih¬ če ni videl. 80 79 . Robinzon in Petek na delu Zdaj, ko sta vse to bogastvo z ladje lahko imenovala svoje, sta ga morala primerno spra¬ viti. Zgradila sta iz desk prime¬ ren prostor in vanj naložila vse dragocenosti. Na vseh važnih točkah pred svojo votlino sta potem posta¬ vila topove. V bodočnosti nju¬ nim sovražnikom ne bi bilo ta¬ ko lahko prodreti v njuno zavet¬ je. Ko je bilo vse gotovo pa Ro¬ binzon še ni miroval, temveč je mislil dalje. Po kratkem preudarku se je odločil, da se bo posvetil polje¬ delstvu. Ce je namreč hotel še dolgo živeti v tem kraju, je mo¬ ral najprej preskrbeti za svoj nikdar siti želodec. 81 80 . Robinzon si steše plug 259 Doslej je Robinzon obdeloval zemljo z leseno motiko in okor¬ no lopato. Ker je bilo pa takšno delo zelo težko, se je odločil, da si bo stesal plug. Stvar ni bila tako lahka, ka¬ kor si mislite. Robinzon je do¬ bro vedel, da so lame bolj to¬ vorne, ko vprežne živali. Ven¬ dar si svoje zamisli ni dal kar tako izbiti iz glave. Naposled je bil primitivni plug gotov in tudi lame so se kaj kmalu privadile oranju. Plug sicer ni delal globokih brazd, vendar je za kmetijstvo, kakr¬ šno si je zamislil Robinzon, že zadostoval. 82 81 Sovražnik pred durmi! Videti je bilo, da Robinzonu ni bilo dano mirno življenje. Ta¬ koj naslednje jutro je namreč pritekel Petek in kričal že od daleč na vse grlo: »Gredo! Gre¬ do!« »Kdo gre?« je vrašal Robinzon prestrašenega Petka. »Dva, tri¬ je, šest čolnov«, je naposled iz¬ davil Petek in pokazal s prstom proti morju. Robinzon je takoj premislil bojni načrt. Orožja sta imela do¬ volj. Tako sta po kratkem pre¬ udarku odišla težko oborožena pred svojo trdnjavo, sovražniku nasproti. 83 82 . Nenavaden obisk Naša dva junaka sta koraka¬ la naravnost proti obali. Neopa¬ ženo sta vlekla s seboj tudi svo¬ je majhne topove in jih posta¬ vila v skrivališče. Videla sta, kako so se izkrcali divjaki in že pričeli kuriti ogenj ter pri¬ pravljati za kosilo Cez nekaj trenutkov je Robin¬ zon pogledal skozi daljnogled, ki ga je tudi prinesel z ladje. Opazil je poleg ognja zvezanega belega moža, V prvem trenutku je hotel kar navaliti na divjake, a premislil si je. Zdelo se mu je mnogo pamet¬ nejše oddati nekaj strelov iz svojih topov in preizkusiti, kak¬ šen učinek bo to imelo. Zgodilo se je, kakor je pričakoval. Po prvem strelu so se divjaki raz¬ kropili na vse strani, vendar so se takoj vrnili nazaj k ognju. 84 83 . Robinzonov junaški napad Že čez nekaj trenutkov so se divjaki spet pomirili in se pri¬ pravljali, da bi belega moža spekli Tedaj sta iz zasede sko¬ čila proti njim naša dva junaka. Divje sta kričala in streljala. Medtem ko jih je nekaj obležalo mrtvih na tleh, so se drugi umaknili na svoje čolne, da bi rešili vsaj svoje življenje. z«? Tedaj je Robinzon skočil k zvezanemu možu in mu hitro prerezal vezi, Iz njegovih pre¬ trganih besed je izvedel, da je kapitan neke španske ladje. 85 84 . Dobra pomoč Robinzon .je potegni] iz žepa steklenico z vinom in ponudil kapitanu kozarec dobre kaplji¬ ce, da bi si spet opomogel. Kapitan se je takoj bolje po¬ čutil in prosil za orožje. Robinzon mu je dal puško in se prepričal, da zna kar najbo¬ lje ravnati z njo. Vsi trije so potem skupaj še enkrat navalili na bežeče divjake in popolnoma strli njihov odpor. 86 85 . Nenadejano svidenje Sovražniki so se prestrašeni razbežali in ušli na-svoje čolne. Robinzon, Petek in osvobojeni kapitan so pa zmagoslavno gle¬ dali za njimi. Tedaj sta Robinzon in osvo¬ bojeni kapitan zaslišala Petko¬ vo vriskanje. Kakor nor je Pe¬ tek plesal po enem izmed čol¬ nov, ki so ga pustili divjaki ob obali. Ko sta si'Robinzon in kapitan pobliže ogledala, kaj se je bilo zgodilo, sta videla, da leži v enem izmed čolnov zvezan člo¬ vek. Ta mož ni bil nihče drug ko Petkov oče, ki si je na tako čuden način rešil življenje. Div¬ jaki so ga namreč hoteli prav tako kakor kapitana — pojesti 87 Petek je storil vse, samo da bi si oče spet opomogel od presta- nega strahu. Tekel ie v votlino in prinesel kruha in vina. Stari mož si je kmalu opomo¬ gel. Povedal je svoje ime, ki si ga pa Robinzon pri najboljši volji ni mogel zapomniti. Zato ga je kratko in malo imenoval Četrtek. Naposled so skočili v čolne in vsi skupaj odveslali proti votli- 86 . Vrnitev v votlino ni. Med potjo je kapitan pripo¬ vedoval o usodi svoje posadke, ki je še v ujetništvu divjakov na enem izmed bližnjih otokov 88 87 . Važen sklep Pozneje se je izkazalo, da je bila ladja, ki sta jo odkrila Ro¬ binzon in Petek, tista, ki ji je poveljeval rešeni kapitan. Ko je kapitan izvedel, kaj vse sta na¬ ša junaka rešila iz nje, se je sil¬ no razveselil. Posebno, ko je spet imel v rokah vse listine iz svoje kabine, se rešiteljema ni mogel dovolj zahvaliti. Naši štirje prijatelji so zdaj ustanovili nekakšno državico, katere poglavar je bil Robinzon. Novi poglavar je takoj odredil, da morata Četrtek in kapitan odveslati na bližnji otok in osvo¬ boditi posadko ladje iz rok div¬ jakov. Petek je bil sicer tega sklepa zelo žalosten, zakaj bal se je za svojega očeta, ki je tako spet tvegal glavo. Vendar Robinzono¬ vega sklepa ni mogel ovreči. 89 88 . Novo presenečenje Še isti dan sta Robinzon in Petek šla na lov. Treba .je bilo dobiti čini več mesa. da bi na¬ sitila pričakovano posadko. S seboj sta hotela vzeti tudi psič¬ ka Kodra, vendar ga nikakor nista mogla spraviti iz votline. Neprestano je lajal. Robinzon je zato poveril Petku nalogo, da ugotovi, zakaj psiček laja. Petek je takoj zlezel v votlino in se ves prestrašen vrnil. Smrt¬ no bled je pripovedoval, da sedi v votlini duh. Tedaj se je Robinzon sam splazil v votlino, da bi se pre¬ pričal. V votlini je našel umi¬ rajoča lamo. Privede] jo je na svetlo, da se je psiček potolažil. 90 89 . Nepričakovan obisk Uzrla sta veliko ladjo, pred njo pa čoln. ki se ie bližal nju¬ nemu otoku. Robinzon je takoj uganil, da je ladja angleška. Oba sta zaslutila, da se jima bli¬ ža nova nevarnost. Vsak dan sta Robinzon in Pe¬ tek gledala skozi daljnogled, da bi na obzorju ugledala čolne svojih prijateljev. Nekega dne sta naposled res opazila, da se otoku bliža velika ladja. Ko sta pa ladjo natančneje ogledala, sta ugotovila, da to ni ne Četrtkov čoln ne španska ladja. Presenečena sta se spo¬ gledala. 91 Robinzon in Petek sta se pre¬ vidno skrila za drevje in opazo¬ vala, kako se je čoln vsidral na obali njunega otoka. Iz njega so stopili do ušes oboroženi možje in se previdno približevali. Ro¬ binzon je naštel osem mož, za seboj so pa pustili še tri, ki so šele na grožnjo ostali zadaj. To početje je bilo zelo čudno videti. Petek je s prestrašenimi očmi sledil oboroženim možem in dejal Robinzonu: »Ali vidiš, da tudi beli ljudje jedo svoje tovariše.« Robinzon in Petek sta takoj odšla iz skrivališča in šla proti votlini. Robinzon je zapovedal Petku pripraviti orožje, sam je pa od¬ šel neznancem nasproti. 92 91 . Robinzon, rešitelj v stiski Ko je Petek pritekel z orož¬ jem, sta se oba podala k ujetni¬ kom. Ubogi ljudje so ob pogledu na tujca mislili, da jim grozi nova nevarnost, toda kmalu jim je postalo jasno, da jim prina¬ šata rešitev. Robinzon je do¬ gnal, da ima pred seboj kapita¬ na nekega angleškega parnika, krmilarja in nekega potnika. Rekel jim je, da lahko upajo v pomoč, če obljubijo slepo Po¬ korščino in če bodo njega in njegovega spremljevalca odpe¬ ljali s seboj v domovino. Sklenili so. da bodo takoj skušali premagati straže. To se jim je tudi posrečilo: ko so osta¬ li zagledali netorico dobro obo¬ roženih mož, so se jim predali. 93 92 . Ostanek mučiteljev Ujetnike so brez milosti raz¬ orožili in jih zaprli v duplino, ki jo je bil Robinzon pred krat¬ kim odkril. In da bi jim dokazali, da ne bodo mogli pobegniti, se je pred vhod postavil oborožen belec. iedaj se je zgodilo tisto, kar je Robinzon že dolgo nestrpno pričakoval. Na parniku so ustre¬ lili s topom, da bi posadko po¬ klicali nazaj, toda na obali oto¬ ka se ni nič zganilo. Tedaj se od ladje utrgal rešilni čoln in plul v smeri proti otoku. Robinzon je bil izvrtal v prvi čoln luknjo, in ko so tujci pri¬ stali, se niso mogli dovolj na¬ čuditi. kdo je to storil. 94 93 . Ljudje so tekali nato ob oba¬ li gor in dol, klicali v sozd, ne vedoč si razložiti, kako da ne dobe odgovora. Naposled so se naveličali in se obrnili proti čolnu. Da bi to preprečili, so je¬ li Robinzon in njegovi tovariši klicati od vseh strani, da bi lju¬ di speljali na napačno sled. Ker so ljudje mislili, da ima¬ jo opravka z izginulimi pajdaši, so se ustavili in jeli vpiti: »Kje Vojna zvijača tovariši iz gozda. In tako kričeč' in umikajoč se vse bolj v goščavo, se jim je po¬ srečilo izvabiti mučilce z obale v notranjost. 95 94 . Novo presenečenje Medtem ko so se mučilci jeli izgubljati v gozdu, je Robinzon Po skrivnih stezah snet šel k za¬ puščenemu čolnu, ker je imel svoje namene. Nekaj tistih, ki so se vrnili k čolnu, so z lahkoto premagali: nato so potegnili čoln na suho in pričakovali druge. Robinzon je bil zelo vesel, da se je doslej razvijalo vse tako brez prelivanja krvi. In da bi bil učinek še večji, • je zapovedal krmilarju in nekaj njegovim ljudem, naj se skrije¬ jo za grmovje in udarjajo z no¬ gami tako, kakor da bi koraka¬ la četa vojakov. 96 95 . Voditelj upornikov se preda Medtemi je kapitan med ujet¬ niki izbral ljudi, ki se niso pri¬ družili upornikom, ampak so bili k temu prisiljeni. Z njimi je odšel nasproti mornarjem, ki so se vračali, in jih pozval k pre¬ daji. posebno še, ker čaka v go¬ zdu guverner otoka s svojo če¬ to, če bi mu bilo treba pomoči. Tedaj je krmilar s svojimi možmi naredil toliko šuma, ka¬ kor bi korakala cela četa; ro¬ parji so se pustili razorožiti, ker so jim zagotovili, da se ne bo nikomur nič žalega zgodilo. Celo voditelj upornikov je od¬ ložil orožje in prosil za svobo¬ do, toda zaprli so ga z drugimi uporniki vred v duplino. 97 96 . Robinzon skuša osvojiti ladjo Robinzon se je takoj pričel pripravljati na zavojevanje lad¬ je. Dejal je kapitanu, naj izbere ljudi, ki se mu zde zanesljivi in naj jim po svojem preudarku razdeli orožje. Uro pozneje je že odplul čoln z moštvom na morje. Kapitan ga je vodil. S seboj so imeli tu¬ di top, ki naj bi jim pomagal k zmagi. Medtem so votlino z ujetniki še bolj zastražili ko doslej. Ta¬ ko se ujetniki niti niso mogli izmuzniti. 98 97 . Težko pričakovanje Čeprav je Robinzon vsa leta potrpežljivo pričakoval rešitve in vrnitve v domovino, zdaj n' mogel zdržati od nestrpnosti. Nekaj časa je gledal za ladjo, nekaj časa je spet prebil v vo¬ tlini. Nikjer ni imel obstanka. Zaman se je vpraševal, če bo tudi tokrat njegova želja, da se vrne v domovino, splavala po vodi. Mtorda je kapitan zbral nezanesljive ljudi? Morda ne bo poči] tretji strel, ki ie pome¬ nil zmago nad ladjo? 37 Kaj pa je to? — Strel! — Po¬ tem spet strel! Takoj nato je Ro¬ binzonu zadonel na uho tretji strel. Hura! je zavpil. Ladja, ki ga bo prepeljala v domovino, je torej premagana. 99 - 98 . Veselje brez mej Petek je medtem spal in ni mislil na zrnato. Ko je Robin¬ zon stopil v votlino, se mu je sanjalo o španskem kapitanu in o lastnem očetu. Robinzon ga ie objel in vpra¬ šal, če 'je slišal strele. Petek je skočil pokonci in bil prepričan, da je njegov gospo¬ dar tokrat res znorel. Ker ni ve¬ del boljšega, je Robinzonu sve¬ toval, naj vtakne glavo v čeber vode. da si jo bo ohladil. Naposled se je pa Robinzonu le posrečilo prepričati Petka, kaj se je zgodilo. Seveda si je pa Petek nekaj tako čudnega kaj težko v glavo vbil. Nikakor ni mogel razumeti tako velikanske izpremembe. 100 99 . Zadnji dan na otoku Naslednjega dne se je kapi¬ tan vrnil. Pripovedoval je Ro¬ binzonu, kako se ie nroti priča¬ kovanju vse srečno izteklo. Tre¬ nutek nato so zagledali naši prijatelji na obzorju čoln. m s Že od daleč je Petek v čolnu spoznal svojega očeta. Ko je moštvo izstopilo, ga je Petek radostno objel. Petkov oče je pripeljal še nekaj’ujetnikov. Robinzon je izbral med ujet¬ niki najhujše in jim, povedal, da bodo za kazen morali ostati na otoku, medtem ko se bodo on in njegovi prijatelji odpelja¬ li v domovino. Da pa ne bodo trpeli pomanjkanja, jim je za¬ pustil vse svoje imetje. 101 Vse se je srečno končalo Robinzon, Petek in njuni pri¬ jatelji so stopili na ladjo, ki je priplula do obale. Bilo jima je težko, ločiti se od zemlje, kjer sta prebila toliko hudega in do¬ brega. Zmerom znova, ie moral Ro¬ binzon misliti na tisti dan, ko je prišel na samotni otok. Zdaj pa jadra spet domovini naproti. Po nekaj tednih so prispeli domov. Robinzon je ponosno stopal po cestah. Čeprav je bil čudno oblečen, ni nihče vedel, da pri¬ haja s samotnega otoka. Na srečo je Robinzonov oče Še živel. Veselja nad vrnitvijo ni bilo ne konca ne kraja. Robin¬ zon, ki se je toliko veselil vrni¬ tve v domovino, ie začel v oče¬ tovi hiši novo življenje. KONEC I IiDNfl IM UHIUERZITETNA KHJI2NICA 00000427898