l/li.ija vsaki četrtek-
•h 8. in i popoldne Rokopisi sc ne vraslo. Nefrankovnna listna se ne spre-11 nujo.
Cena listu /naša ta celo leto 4 krone, i pol leta 2 kroni. 11 mnnj premožne is celo leto T krone, ta pol lota K tol). Vi Nemčijo je cena . stu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 tron.
Rokopise sprejema • Narodna Tiskarna« / ciorici, ulica Vet-lurini štev. 9.
Naročnino in na-z tanila sprejema i.iravništvo v Ciorici. Seincniškri ul. št. Iti.
XXI. letnik.
f* . *. r#- t
;. >*i 411
!.[>»! itT.t.MVtj'
'f-
;-iavaro,ttoitf coitt
V (jorici, 23 januvarja 11
Posamezne številke se prodajajo v tobak,iritnli v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico. v ul. 1'onte Nttovo 9, v Kapucinski ulici I, v prodajalni >Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po H v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat M v, dvakrat 12 v, trikrat II) v. Večkrat po pogodbi.
»-e
4. številka.
Trezen narod — kulturen narod.
Kakor smo že poročali, je bil končni meseca decembra minulega leta v jubljani III. protialkoholni shod. Kar is zelo veseli, je, da so se tega shoda itleležili vsi stanovi v obilnem številu, animanje za to delo, katero je tudi Primorski List« vedno zagovarjal, se inoži. Tretjega protialkoholnega slinil so sc udeležili najodličnejši možje s ranjskega', Štajerskega, Koroškega, rimorskega itd. Tudi goriški deželni tlbor je poslal svojega zastopnika.
Kakor se iz tega razvidi, so mero-ijni krogi spoznali važnost protialko-Inegii gibanja, ki ima za cilj privesti iše ljudstvo d o z m črnosti i n e z n os ti. To je ob enem tudi na-jilno delo prve vrste, kajti zgodovin a ji, da so le tisti narodi napredni in ulturui, ki so zmerni in trezni in se lajn sami sebe premagovati. Nasprot-:i pa je pijančevanje, nezmernost, lali-uživje itd. poguba za vsak narod. S ijančevanjem zapravlja narod premo--'iije in si kvari telesno in dušno zdra-
/ narodom je kakor s posameznimi. Pijanci, lalikoživci in lenuhi za-ravijo kmalu vse svoje premoženje. Osamezniki napredujejo v gospodarjem in duševnem oziru le, ako se zna-premagovati in žrtvovati, ako živijo ezno, zmerno in vttrčno. Tako je tudi celimi narodi. Narodi, v katerih prc-lada pijančevanje, nezmernost, laliko-livje in presitost. se kmalu ugonobe. n nam priča zgodovina, |)a tudi skaja raznih sedaj živečih narodov. Le im je kultura in napredek, kjer je uernost in treznost. Tudi zadnja voj-ta na Balkanu je bila v tem pogledu Kitična. Kdo ni občudoval hrabrosti olgarov, Srbov in Črnogorcev? Toda , ki te narode poznajo, nam poročajo,
» so zmerni in trezni. V tem jih moralo posnemati.
Poglavje o drznosti, zmernosti in remagovanju samega sebe, spada pod oglavje s v. K r i ž a. To je tisti sv. riž. ki vedno in povsod napreduje it: "raguje. Ako hočemo resnično naprezati in zmagovati, moramo si ta kriz aložiti na rame in ga nositi. Nositi ga 'ora vsak posameznik, pa tudi cel na-Ki. ako hoče hiti resnično napreden in ulturen.
Stoletnica rojstna slavnega škofa Juriia Dobrile.
Omenili smo že v Prim. Listu« okrasno knjigo, ki je nedavno izšla 'Pomin na stoletnico rojstva slavnega foškega škofa Jurija Dobrile. Ime °fa Dobrile je z zlatimi črkami zapi-
sano v zgodovini isterskih Hrvatov in Slovencev, Zato si štejemo v sveto dolžnost, da podamo o tem slavnem m velezaslužnem možu tudi v ■•Priut. I.i« nekaj podatkov.
Škof Jurij Dobrila se je rodil dne Ib. aprila 1812. v Jcženju pri Tinjanu v Istri. Oče mu je bil Ivan, mati Katarina roj. Zivčič-Zavor. Njegova rojstna hiša je bila uboga kmečka bajta, ki je sed ij zapuščena. Do domače so jim govorili »Tkalčevi«, ker je bil oče tkalec.
O poroki Katarine z mladim Ivanom sc pripoveduje sledeča dogodbien. Mlada Katarina je s početka odbila prošnjo mladega Ivana, ker je bil ubog in sc je bala, da bi se ne mogla preživljati. Prešlo je nekaj tednov iu Katarina se je kar čez noč premislila in sklenila poročiti se z Ivanom. Njene priia-tcljice so jo prašale za uzrok te prc-mcnibc. Katarina jim je odgovorila: »Tudi jaz sama sc čudim tej premembi. Brez dvojbe je volja Božja, da sem po-sttihi žena mojega dragega Ivana. Nekoliko časa pred poroko se mi je sanjalo o Ivanu. Videla sem ga v krogu mnogih mladeničev, pa se mi je zdel-', da mu je eden izmed onih mladeničev rekel: »Vzemi Ivana in boš zadovoljna. Dobila boš sina duhovnika in ž njim se boš proslavila.«
Ti ubogi ti plemeniti osebi ste bili oče in mati slavnega škofa Jurija Dobrile. Ko je »nudi Jurič« dorastcl. začel je hoditi v šolo v Tinjan. »Mali Jurič« je šel vsak dan iz .lezenja skozi tinjansko drago v Tinjan, kar je dobro uro hoda. Ker je * bil bistrega tuna. prosila je ta-mošnja duhovščina očeta, naj da sina v daljne šole. Na priprošnjo duhovščine je dobil »mali Jurič« stanovanje in hrano pri mgč. Frančiškanih v Pazinu. Dijak Jurij Dobrila je dovršil osnovno šolo v Pazinu z odliko. Meseca sept. 1824 je bil sprejet v frančiškanski samostan v Karlovcu, kjer je dobival tudi hrano brezplačno, kakor v Pazinu. V Karlovcu je začel s prav dobrim uspehom obiskovati gimnazijo. Ko je dokončal šesti gimnazijski razred, se je podal I. 18,10 v Dorico da dovrši še »filozofijo« t. j. sedmi iu osmi gimn. razred, (ioriški ravnatelj ga je na prigovarjanje veroučitelja sprejel le za poskus, a ni prešlo niti pol meseca, ko so se profesorji uverili, da je dijak Dobrila nadarjen. pa so ga vpisali kot rednega učenca. loda njegovo bivanje v Dorici je bilo združeno z velikimi težavami. Dijak Dobrila ui imel niti novca in zato ni mogel dobiti stanovanja in hrane. Veleč, gvardijan na Kostanjevici mu je rekel, naj slobodno hodi h kosilu, a stanovanja v kloštru in večerje da mu nc more dati. Ubogi dijak Jurij je hodil kosit na Kostanjevico, a ni obedoval sam ali z drugimi siromašnimi dijaki, ampak s prostimi ubožci in spal po noči nad pol meseca na klopeh v gorlškem drevoredu onkraj grada. Na teh klopeh se je učil in pisal naloge.
Kmalu so pa profesorji spoznali njegovo izredno nadarjenost, pa so ga večkrat vabili k sebi na obed. Tudi ravnatelj strni je to večkrat storil. Po dveh mesecih je postal inštruktor v bogati družini bajer. Pri tej družini je bil za inštruktorja, dokler je bil na gimnaziii in potem še štiri leta. ko je bil bogoslovec.	(Dalje	pride.)-
0 liberalizmu.
(Konec.)
Papeža se drže trdno in neomahlji-vo škofje. Oni izročajo vernemu ljudstvu besedo pastorja vseh pastorjev. Oni jih razlagajo ter polagajo vernim na srce. Dni skrbe kot nadpastirji svojih škofij za čistoto vere, branijo verske pravice, se oglašajo zoper liberalno posilstvo šole in opominjajo duhovnike: naj se krepko borijo, ter jih vodijo in osrečujejo.
In tudi duhovniki so v sklenjenih vrstah pripravljeni za odpor proti sovražniku vsega dobrega in svetega zoper liberalizem. Tu in tam sicer li-.beralci skušajo razdvojiti ljudstvo in duhovščino ter obrekujejo duhovne kot ges|iodovalne. nazadnjaške in največje kvarljivce »napredka« in občne ljudske blaginje. V ta namen služi liberalcem strupeno časnikarstvo, gledališče, shodi in zbori. Ali zmaga liberalizma je bila tu in tam le dozdevna, navidezna. Le zdelo se je. da je za zmerom zlomljen blagodejni upliv duhovščine na ljudstvo! Ali prišlo je drugače, ali pa še pride! Ljudstvo je izpoz.nalo kako podel. lažnjiv. sebičen je liberalizem, in približuje se duhovnikom, ki so izšli iz ljudstva in so njegovi pravi prijatelji.
I hihovščina in ljudstvo je tesno združeno ter sc bori skupno zoper razkrinkane roparje duševne in gmotne blaginje našega ljudstva.
'l udi mnoga društva na katoliški podlagi pomagajo za uničenje liberalizma. Prava potreba je. da se osnujejo povsod res dobra društva! Udje raznih. dobrih društev zvesto in srčno delujejo zn Boga. cesarja in domovino in varujejo tako naše koristi, ki jih je ho tel izpodkopati liberalizem.
Neprcstrašcno se bori tudi naše časnikarstvo zoper liberalizem. Bes da nima kapitala kot judje in ne rabi zasramovanja, lažij. obrekovanja in pod? lostij. iu vseh teh strupenih pušic, ki jih ima v sebi libcralstvo; naši listi so uho-žui, a se vzdržujejo s težkim, in poštenim delom, in se borijo le s plemenitim orožjem resnice in pravice. I u |) r av i-c a m o r a z m a g a t i!
Zasluge za uničenje liberalizma, imajo pa tudi oni naši prvaki, ki resno delujejo za narodno blaginjo, dasi žanjejo začasno marsikje le nehvaležnost Izpregledali so z bistrini očesom bistvo liberalizma in so se lotili boja ž njim. ko je ta zasramoval krščansko ljudstvo
kol drugi Dolijat. Naši voditelji si znajo pridobiti zaupanje in ljubezen naroda. za katerega vedno mislijo in delajo.
Upamo, da bode Bog dal tudi nadalje svojo pomoč in blagoslov v boju krščanstva zoper tega že onemoglega zmaja, da se reši ljudstvo do cela tudi gos|)o|arskih spon liberalstva! Bog pomagaj k zmagi pravičnosti!
Slovenski obrtniki in trgovci!
Vabljeni ste zopet, da i Vi volite stanovsko zastopstvo. Ne vsi, marveč Le oni, ki Vam nesmiselni volilni red še daje volilno pravico. Da tudi izmej teh ne vsi, temveč le oni, ki jih gotovi gospodje vkljub vsem spletkam niso mogli spraviti ob volilno pravico.
Dne 28. t. m. do 12. ure dop. volite 2 kategoriji trgovine, dne 29. t. m. do isie ure pa 3 kategorije obrti. Drva trgovska kategorija voli 2, druga 2; prva obrtna 3, druga 2, tretja 3 člane.
Slovenci se volitev udeležimo. Volili bomo kandidate, ki se postavijo sporazumno. Voliti hočemo vsi edini, ker nas druži nezaslišana krivica, ki nam jo dan na dan dela trgovska zbornica. Voliti hočemo, da spravimo do veljave oni del dežele, ki največ plača, pa nima nobene pravice, ki so na njem obogateli vsi oni, ki nam zdaj predrzno odrekajo najmanjše zastopstvo v zbornici. Voliti hočemo, da se dokaže, kako smešno bezmiscln je sedanji volilni red, ki daje manjšini večino, onim pa, ki se hočejo za vsako ceno vzdržati pri krmilu, potuho.
Končno pa volimo tudi zato, da vidimo. kdo je naš, kdo se ne straši javno priznati, da je naš. Videti hočemo kdo še nadalje želi, da ostaneta dve tretjini dežele brez zastopstva, sedaj vladajoča klika pa brez vsake kontrole.
Slovenci! Da ho naš nastop časten iti vpliven, izvršite volilno pravico takoj brez odloga s tem, da oddate legitimacije iu pravilno podpisane glasovnice našim organizatorjem ali pa naravnost nam.
Doživljamo pa tudi na agitacijsko delo vse one, ki čutijo, kako važna odločitev zopet pade v prihodnjih dneh.
Na delo torej!
V Dorici, dne 21 januarja 1913. Narodni odbor združenih Slovencev v
Gorici, ulica Sv. Ivana ,št. 7.
Politični pregled.
Lovčen — »slovanski Olimp«.
Na vprašanje, ki ga je stavil nek korespondent pariškega lista »Tentps« črnogorskemu kralju glede govorice o predaji I.ovčena Avstriji, je odgovoril
kralj Nikita: »Lovčen je slovanski ()-limp; jc od Boga zgrajen spomenik svobodi in njenim hraniteljem; je zibelj n iše slavne dinastije; je podnožje mavzoleja. v katerem počiva pepel Petra Peti ovič-a Njeguša. Lovčen se je držal celo, ko jc azijatski osvojitelj stal pred dunajskimi vratini. Lovčensebode tudi v bodoče držal. Lovčen z njegovim naj-višjim vrhom nam je ljubši in dragocenejši kakor če bi bil iz bisera, Lovčena se ne more prodati.«
Novi predsednik francoske republike.
Zi\ novega predsednika francoske republike je bil v petek izvoljen prejšnji ministerski predsednik in zunanji minister Rajmund Pmueare.
Mir bo sklenjen.
V petek so predložile velesile Turčiji noto. s katero jo poživljajo, naj sklene mir. Ako stori to. potem lahko računi na pomoč Evrope, ki ji bo potrebna za povzdigo ostalega .ii ozemlja. Posebno v finančnih zadevah bi ji šla Evropa na roko. - V minulih dneh pa se je pečal turški ministerski svet s to noto v > lesil in včeraj se je zbral turški narodni zbor. da sklepa o odgovoru, ki naj s.' cia na noto velesil. Tako narodni zbor kakor ministerski svet so sklenili rešiti sporna vprašanja mirnim potom. Danes dobe velesile odgovor na odposlano noto. Potem se zopet snidejo poslaniki velesil v Londonu, da rešijo vsa ostala vprašanja. Na splošno je položaj torej sledeči:	Turčija je že določila koliko
svojega ozemlja ostopi balkanski zvezi. Sedaj jc zgubila v ti zadevi Turčija besedo. ako sprejme diplomatični zbor v Londonu vse turške protipredlogc. Pridejo pa na vrsto vprašanja, ki jih bodo poslaniki velesil in odposlanci balkanske zveze sami rešili. Ure sc za razdelitev od Turčije odstopljenega ozemlja med posamezne balkanske države in na novo ustanovljeno neodvisno Albanijo. Kako sc bo to razdelilo, ni mogoče vedeti. A so listi, ki vsaki dan prenašajo meje balkanskih držav, danes darujejo Skadar Črnigori, jutri ga zopet odvza-. mejo, danes dobi Albanija celo Solun, jutri pa le mal košček zemlje ob Jadranskem morju. Najraznovrstnejše vesti in mogočnosti se premlatujejo po listih. Končno pa se bo zgodilo to, kar bo v prihodnjih dneh sklenila konferenca poslanikov v Londonu.
Afera s konzuli je v redu.
Konzula Prochazka in Tachy v Prizrenu oziroma Mitroviči sta zopet nastopila svoji mesti in sicer z vsemi pripadajočimi častmi. Srbsko vojaštvo je izkazalo tako konzuloma, kakor tudi avstro-ogrski zastavi predpisane časti. S tern jc afera glede konzulov končana.
Turška flota uničena?
Atenska agencija poroča, da J c v soboto turška flota zapustila Dardanele ter da je plula južno od otoka Tenedos. Tam se je razvila bitka med turško in grško floto, v kateri so baje Grki uničili turško floto, ki se je zopet umaknila v Dardanele. Neka vest pravi, da so tri največje turške ladije tako hudo poškodovane, da niso več za vojsko. Turki te vesti odločno dementirajo in pravijo, da je bila zmaga na njih strani.
Darovi.
Z a "S I o v c n s k o S i r o t i š č e»:
P. n. gg. Prane Marinič, /upnik >• Kojskem, Ju K. Prane Stepančič, ekonom v centr. bogoslovuici, od loter. dobička 50 K. Alojzij Korte, dimnikar 50 vin., Marija Kovačič, (iorica Jo vin.; Josip Pavlin, Vrtojba 50 vin.; Neimenovana 30 vin.; za poštnino 6 kron; v nabiralniku v gostilni g. Antona Lasič 70 vin.
Stari drobiž, ki nam je bi! poslan i z R o č i n i a, se je prodal za J K Jo v.
Leopold Horvat, klobučar v (lorici je daroval II čepic; v gostilni ^ |v. Pelicona v Rubijah nabrali mlinarji rižota siti K 4.10.
7 a »A I o j z i j c v i š če:
P. n. g. Zucchiati Anton, župan 5 kron.
Z a klad slov. S i r o t i š č a «.
P. n. gg. v S o v o d n j a h - š k r-I ja h: Visokor. vitez l osi J K. Terezija Zavadlav -10 v. Neimenovan I K. Prane Devetak SO v. Ant. Tomšič I K. Pran-čiška Tomšič JO v. Ivan Tomšič 0(1 v. .los. Prinčič (>o v. Prane Ceščut -40 v, N. N. 40 v. Andrej Tomšič 40 v. Prane Uršič JU v. Anton Petejan 60 v. Katarina Ceščut 40 v. Pr. Tomšič 00 v. kok Devetak I K, .los. Ceščut HO v. Pršilki Tomšič JO v, Matilda Tomšič 60 v. A-dain Pelicon I K. Avgust Butkovič 7o v. Prane Ceščut 50 v. Peliks Cotič JO v. Prane Butkovič I K, Rajko Smet ! K. Katarina Ceščut 90 v. Kat. Butkovič 4u v. Katar. Humar 30 v, Anton Devetak ! K. Prane Batistič I K. Katarina Hmeljak 4U v. Ernest Devetak 1 K. Jus. Cotič 40 v. Jakob Lukežič I K. Andrej Tomšič 40 v. P. A. JO v. Miha Ceščut
00 v. .los. C e aro 40 v. Marija Bačer 40 v. Jožefa Lukman JO v, Marija Cotič lu v, Terezija Tomšič 40 v. Ana Vižintin 10 v. Frančiška (iorjan 10 v, Jožefa Lukman 00 v, Jožefa I Devetak 40 v. Rudolf Tomšič 1 K, J< s. Kodennat/. J K. Prane Vuk 1 K. Anton Tomšič, načelnik. ! K. Avg. Cotič 50 v. Primc Rojce
1 K, Prane .los. Pavletič I K, Al. Vuk. dijak. JO v, Lucija Reja J K, Marija Marušič (St. Andrež) J K. .los. Cijan oo v. Amalija Ceščut 00 v, Prančiška Ceščut 1 K. Helena Petejan I K. nadučitelj Pavlin I K. Ana V ižintin I K, Vinko Kobo-Ie 1 K. Albin Mozetič 1 K. .los. Petejan 30 v. Jo^. Ceščut I K. Rozalija Pelicon 40 v. Ana Kovic 30 v. Peter 'Tomšič i K. Val. Plorcnin 00 v. .los. Cotič 1 K. Janez Butkovič 1 K. Stefan Devetak 40 v, .los. Vižintin 1 K. Marija Lukman ISO v. Korjana Nanut 1 K, Val. Plorcnin Jo v, Marija Tomšič I K J v, B. Stanta (Miren) 60 v. Janez Gulin J K. Terezija Cijan 1 K. V Rubijah; Ivan Cotič I K. .los. Pelicon I K .Prane Devetak 40 v, N. N. gostilničar I K. visokor. baronica Bianchi 5 K, Marija Cijan 3(1 v, V Gabrijah: Ivan Primožič I K, Petrina Cotič 30 v. Ivan Cotič I K JO v, Marija Petejan HO v, Marija Perligoj 40 v, N. N. I K. Andrej Pipan 1 K. Anton Devetak 1 K, Miha Devetak, krojač I K. Ivan Pelicon J K. Anton Devetak (Dolnja Vrtojba) 60 v, Uiac. Visiutin J K.
V Mirnem: Rafael Brajnik I K, Prane Čebron 1 K. Silvester Zavadlav I K. Jos. Pavlin 1 K. Jos. Zavadlav 30 v. Iv. Zavadlav I K. Gabriel Pahor 1 K. Jos. Mozetič I K. Karol Melzer, c. kr. stražar. 1 K, Andrej Toniazinčič 40 >/, Mili. Nemec I K, Ant. liudiii I K. Jožefa Silič Jo v, Marija Blažič 1 K. Ant. Mozetič 1 K, L. Špacapan J K, Avguštin Pahor JO v. Ant. Mozetič 50 v. Pr. Kocin, zidar. 30 v. Andr. Podgornik 40 v. Karol Pršič 10 v, Jos. Tomšič 30 v. Jakob Perfolja JO v. N. N. 50 v. Prane Groser 60 v. Avg. Pelicon 40 v, Iv. Le-stan 40 v. Iv. Rojec 1 K, Albin Špacapan 40 v. Ant. Semolič 40 v. Ant. Cijak (So-vodnjc) I K. Jožef Budiluia I K, Dominik Pršič 10 v. \. Mrevlje 50 v, Karol Oermek JO v. Val. Malič 40 v, Iv. Soban (Vrtojba) I K. Angel j Mermolja, podžupan v Vrtojbi, 1 K, Andr. Kovic 30 v. Trpin Ant. in Štel. Petejan v Podgori I K. Jos. Kovic (Peč) 50 v, Jos. Cevdek ! K. Katarina Špacapan I K. Peter Marušič 4o v, Jus. Povodnik I K, Lucija Roiier Ju v. Jožefa Turel JO v, Vinko Krpan 3*l v. Prane Klančič Jo v. Jos. Nanut JJ v. Iv. Uršič Jo \. Iv. Lestan 38 v. Iv. Cijan 60 v. Iv. Pelicon 40 v. Prane Pavletič (St. Andrež) I K. Ivan Lutman (Št. \udrež) I K. Iv. Kožuh v Gorici I K.
Domače in razne vesli
Volitev v trgovsko zbornico. Vo-
lilei naj takoj oddajo legitimacijo iu glasovnico organizatorjem. Glasovnica mora hiti podpisana svojeročno od spo-dej, t. j. zraven štampilje. Za ženske mora.podpisati kak moški, ki jim pomaga voditi obrt, iu sicer s pristavkom »kot poslovodja«. Volilci in agitatorji, ne odlašajte z odpošiljatvijo niti en dan.
Protestujemo odločno proti temu, da je c. kr. volilna komisija razposlala pomanjkljiv pouk in vrhu tega vse v italijanskem Jeziku, ki ga večina slovenskih volilcev ne razume. C. kr. komisija je s teni kršila zakon.
42 sej je imel naš deželni odbor v
I.	191 J, v katerih je reševal reči, spadajoče v njegov delokrog.
Alfred Lenassi iu dr. R. Luzzatto oproščena. A. Lenassi in dr. R. Luzzatto, katca je tukajšnje porotno sodišče v predlanskem poletnem poldrugi mesce trajajočem zasedanju, v katerem sc je bavilo edino le s procesom »Bauke Popolare«, obsodilo in sicer prvega na dvamesečno, drugega pa na trimesečno ječo, katero razsodbo pa Jc najvišje ka-sacijsko sodišče kasiralo, odredivši obenem, da sc ima pri deželnem sodišču v Trstu obdržavau proti goreomcnjcnima nova kazenska obravnava, sta bila v četrtek od slednjega po 9 dni trajajoči obravnavi oproščena !
Aretacije. Aretirali so 7J-letnega posestnika Ivana Vogrič iz Cerkna zaradi protinravnega čina. Zaradi tatvin pa je bil aretiran J4 letni Avgust Jcvšček iz Bat.
Podaljšanje roka za predajo napovedi za prihodaiino in osebno dohoda-lino. Glasom parlamentarnega načita državnega zbora pride najbrže v prvin tednih tekočega leta v posvetovanje tildi reforma zakona o osebnih davkih. V slučaju, da sc dotična reforma sprejme, st dosedanji način izpolnitve napovedi bistveno premeni (med drugim odpade pieračunanje troletnega povprečja) m bode osobito tudi nameravana amnestija najbrže močno učinkovala na izpolnjevanje napovedi. 7. ozirom na te okolšči-ne je finančno ministerstvo odredilo, da se za leto 1913 prenese rok za predajo napovedi za priliodarino in osebno do-hodarino na dobo od 15. februarja do 15. marca 1913. 'Te napovedi sc morajo torej predati davčnim oblastim šele od 15. februarja 1913 (namesto kakor do sedaj od L januarja) dalje; v smislu etena J9, št. 4. izvrševalnc naredbe K IV poglavju zakona n osebnih davkih bodo torej davčne oblasti vročevale davkoplačevalcem obrazce za napovedi šele v drugi polovici meseca januarja 1913.
300 vagonov gnoja je kupila »Gospodarska zadruga« za goriško okolico s sedežem v Vrtojbi. Gnoj je kupila od največje tržaške špcdicijske družbe. Gnoj razdeli med svoje člane.
Kardinal Nagi obolel. Z I Hinaja se poroča, da kardinal nadškof dr. Nagi precej resno obolel.
Sv. Oče bo izdal encikliko, pi po živa vse katoličane, da naj slovesno praznujejo zmago Konštantina 1. 31J.
Grozen čin. Iz Moskve se poroča »Berliner Zeitung«, da so našli v Nov-gorodskein guvernementu dva dečka u-bita, katerima je bilo i/ trupel vzeto srce. jetra iu čreva. Dognalo se je. da sta bila dečka ubita od tatov, ki so porabili njuno mast za napravo sveč, kajti tamošuji tatovi so mnenja, ako uporabljajo take sveče, da jih policija ne more zasačiti. Uvedla se je najstrožia preiskava.
20 milijonov markov bo zahtevalo nemško vojno ministerstvo /a spupol-nitev zrakoplovne flote.
Mesine novice.
t Umrla je v Gorici g. Lucija 'Trn. šnar. Bila je v društvu »Skalnica«. Dni. štvcniec so ji priredile lep pogreb z za-stavo. Pokojna jc bila rojena v Ročinju in je v oporoki določila, da naj sc ujel truplo položi k večnemu počitku v Rti. čiliju. Priporočamo jo v molitev. Večna luč naj ji sveti!
m Krščansko-socialne delavske or. ganlzacije v Gorici. Odbor »Slovenj skega katol. delavsk. društva« je iniii \ nedeljo sejo, v kateri se je potrdil lei-l ni račun in letno poročilo, ki sc ima pni dati prihodnjemu rednemu občnciml zboru. Društvo napreduje od leta do IcJ ta in je sedaj najmočnejša moška orga-l nizacija v naši deželj. Udov je 575. Nn-I hena organizacija v Gorici ne morcl skazati ob koncu leta tolikega dela koti »Slov. katol. delavsko društvo«. Polegl shodov je društvo imelo skupno z žen-l skim delavskim društvom »Skalmo! duhovne vaje in tretjo nedeljo po Vclikil noči izlet na Sv. Goro. Društvo je po-l magalo delavcem zlasti v bolezni. Kul je kdo umrl, je društvo priskočilo iido-l vam in sirotam na pomoč. V ta nameni je društvo nabiralo tudi milodare pri mestu.	I
Se bolj razveseljivo je napredoval nje ženskega delavskega drušival »Skalnica«. To društvo ima 661 udov.l Obe delavski društvi napreduje!! prav lepo. V njih vlada krščansko-del mokratična ideja, ki nima nobenih ka-l pitalističnili primesi in priveskov, iz-l ključcno jc tudi vsakim osebno stran-l karstvo.	I
Glasilo delavskih društev je >>Pri-I morski list«. Abstinenčni krožek, v kal terega je bil prišel nered, sc poživi. I m Odbor društva »Skalnica« hJ imel sejo dne J8. t. m. ob 4. pop. v drul štvenih prostorih. M. Podgornik, prodi sodnica.	I
m Občni zbor D. Z. bode v čctrteM dne 30. jan. 1913, ob 10. uri dopoldne« slov. »Alojzijcvišču« v Gorici z dnevnirfl redom po pravilih. Ker pridejo I razgovor tudi še zelo aktualni predmeS ti, vabljeni so vsi čč. gg. udje, da v zborovanja gotovo vdeleže. OdborH in Poskusen samomor vojaka. Vici raj predpoludne se je v samomorilne!« namenu s puško ustrelil v prsi desetni® 7. stotnije tukajšnjega domobranskem pešpolka. Prepeljali so ga v avtomobi lu v bolnišnico usmiljenih bratov Zdravniki so konstatirali, da jc izšl kroglja iz levega ramena.
m Ponesrečen praporščak. Prapor ščak Henrik Humula tukajšnjega do niobranskega pešpolka je zdrsnil n Tržaški cesti s trotoarja ter si pri Itn zlomil desno nogo. Prepeljali so ga \ vojaško bolnišnico.
S slopnjic je padel v svojem sta novanju Hektor Leban iz Gorice tei s pri tem hudo poškodoval lice. Leči s v bolnišnici.
m V goriško bolnišnico so prepe Ijali 33-letnega železniškega uslužben ca Stefana Žbogar, ki si je pokvaril de sno roko. Žbogar je doma pri Sv. H’
Im na Banjški planoti.
m V goriške sodnijske zapore v
prepeljali 36-letno Plorenco Geiger i Celovca, 51 -letno Marijo Reich iz B strice in 50-letno Ireno Lussich iz Ti sta, ki so bile v 'Trstu aretirane zarai sokrivde v zadevi vloma v Nordisov vilo v Solkanu.
m Dva sleparja pri igranju s kar
tami jc zasačila včeraj policija. 'Ta d' sta neki Katilinič iu neki Krenčime "I1 s Hrvaškega. Hodila sta po krčma igrat prepovedane igre z zaznaimi'11 vaninii kartami.
m Odprti lekarni. (!d J6. t. m *1
J. februvarja bodete imeli ponoči službo lekarni: GI i u b i c h -T r o< b a. -
Priloga ..Primorskega lisla“ št. 4 z dne 23. januvarja 1913.
ČOSPODOV PAN.
OZNANILO.
27. jan. Janez Zlatoust, šk. cerk. učenik
(4(i7), Vitalijan, pap. (672);
28. jan. Julijan, šk. (1207), Karol V. (1380);
20. jan. Prane Šaleški, šk. cerk. ue.
(1622), Akvilin. duh. muc.;
30. jan. Martina, dev. muč. (226), Adel-gunda, dcv. opat. (684);
.(I. jan. Peter Nolask. (1256), Marcela, vd. (410);
1. teh. Ignacij, šk. muč. (107), Lfretn, di-
jakon (380);
2. feb. Nedelja kvinkvagezima (III.
prcdpepclnična), Marijino Očiščevanje Svečnica. Evangelij: Jezus ozdravi slepca in o Simeonu v templju.
0 plesu.
Ples in krščanski list pač ne gre skupaj, toda ravno v pustnem času smo in ples je tako modem, da se bojimo, da bi nas imeli naši naročniki za
nazadnjake, ako bi vsaj na papirju ne poplesali nekoliko vsaj »za repo, da bo bolj debela.«
Kaj je prav za prav ples? Sam na sebi je ne n m uost, trud brez koristi, - zamuda zlatega časa, zapravljanje denarja, nevarnost prehladiti se in posledica raznih bolezni.
Ce vidimo, kako skačejo telički in kozlički in denimo tudi »kaštroni«, pa oni, ki imajo štiri noge, se bodemo smejali, ker vemo, da ni pri tem skakanju nič hudega razim tega, da ti telički itd. n i m a j o p a m e t i. Ce pa ljudje enako ponorijo, jih bodemo — pomilovali.
Beremo, da je bila v prešlih časih huda bolezen »tarantela«. Kogar je napadla, ta je plesal in sc sukal, dokler ni padel nezavesten na tla in mnog je tudi za to boleznijo umrl. Ta bolezen je še vedno med nami, kogar napade, se suče, -da ga je tudi kmalu konec.
Proti temu, da so »zapravljivci«, bi se plesavci izgovarjali, da so godci tudi ljudje in še celo »umetniki«, ki zaslužijo podpore, da morejo živeti. Ta izgovor bi bil za tega, ki to piše, posebno zapeljiv, ker sem tudi jaz izmed god-, cev in, ako bi ne imel lastne hišice, bili bi me že zdavnej vrgli iz stanovanja povsod, toliko šuma delani, toda resnica na vrh! Je li pomagal že zaslužek iz plesišča komu na noge? Navadno je pri »godcih«, če zaslužijo c n o krono, da jih zapravijo t r i. Zato pravi ona narodna pesem:
Sem g o I c a r j a imela, (drvarja) sem tolarje štela; zdaj gode a imam, pa še moko petljam!
In, ako bi plcsaveem bila g o d b a všeč, ter bi m u z i k o radi poslušali, ter podpirali »umetnike« bili bi gotovo med godbo m i r n i. ter bi ne delali š u m a s svojim skakanjem. To je torej prazen izgovor!
V preteklem letu smo bili razpisali darilo za socialne demokrate, ako bi dokazali, da ni res, kar smo pisali o njih (pa se ni nihče zglasil) enako razpisujemo sedaj nagrado sto kron onemu, ki bi naznanil en p a m e t e n vzrok z a p I e s!
Gibanje? Vsi delavci, kmetijski in tovarniški se pritožujejo, da ga imajo p r e v e č. ker so zvečer trudni! Uradniki, ti naj bi iskali gibanja na sprehodih v prostem zraku, a ne v z a d u h I e m. kar ui prav nič v korist njihovemu zdravju!
L e p o t a gibanja (estetika) to se dobi pri telovadbi in res ni kar nič treba še godcev plačevati; za one groše bo lehko žena doma polento skuhala!
Lepa godba! Zakaj pa ne poslušate, teiniič delate š u m, da se ne sliši drti-zega, kakor »b u m ta ta«?
Zakaj se pa pleše?
Pod pretvezo plesa se išče »s I a b e l o v a r š i j e«! I n je v s e!
S a m a d e klet a ne plešejo, s a-m i fantje tudi ne oni moški, ki išče n e u m n o žensko tovaršijo, gre plesat, (pametnih deklet tam ne bo dobil!) in dekle, ki išče norih fantov, gre plesat (pametnih fantov tam ne bo!) to je rešitev vse te neumne uganke!
Davno je že, kar sem bral pripovedko, kako je vrag iskal na svetu stanovanja. Hodil je po svetu iu slišal kmeta kleti pri težkem delu. »Tukaj bodem« je sklenil. Toda zvečer, ko je kmet s svojo družino moliti začel, je rekel vrag: »To ni zame«, in je zbežal. Prišel je v mlin in našel tam pisano na zidu: »Mlinar je tat« »Tukaj bodeta« a zazvoni poldan iu mlinar se odkrije in moli in vrag zbeži dalje. Kodi je še hodil in. kje je še stanovanja iskal, sem že pozabil, spominjam se pa, da je na zadnje prišel na plesišče. Tukaj je slisal več nespodobnega govorjenja, videl nesramno obnašanje, opazil mnogo pijanosti, videl, da so mnogi denar za to »veselico« doma ukradli, vedel tudi. kako stariši doma kolnejo in jočejo, videl je vsa zapeljevanja sploh vse. kar sc tam godi in od veselja zareži: »Tukaj bodem! t u k a j u i nič t a e c-ga, k a r b i m e p r e g a n j a I o!« in sukal se je med plesavci najbrže do danes nepretrgoma, ker se razmere še nič niso spremenile!
Bil sem v družbi z županom, kjer se je mnogo plesalo; ta župan ne vem. kako smo prišli v tak pogovor sc pohvali: »Prihodnjo nedeljo so hoteli imeti ples, pa sem ga prepovedal, ker imamo sedaj molitve za dež.« Bila je takrat velika suša. Jaz sem mu odgovoril: »Saj bi bilo prav, ako bi ples sploh prepovedali in ga ne trpeli v svojem županstvu.« »Zakaj pa?« »Ker se po plesiščih največ nerodnosti najde, in se največkrat tam stepejo zarad kakega dekleta, ki ni vredno, da bi jei kedo figo pokazal «. »Toda pri nas sc kaj tacega ne zgodi, zato nimam povoda, da bi s m c I prepovedovati.« Zmajal sem z rameni. Prvi ples potem, ko so bili izprosili dež, je pokazal, kedo je imel prav. Obrezali so enega tako, da je moral takoj v bolnišnico in ne vem, ali je ozdravel, ali je umrl, ker je bilo v drugem, ttc v našem županstvu.
Vsak korak, katerega naredimo, je korak proti grobu žalostni so oni koraki na plesišču koraki tudi proti grobu, toda nobenemu v tolažbo.
Denimo, da bi imel gospodar posla. pa bi mu ukazal, da m o r a par ur zaporedoma s k a k a t i, da sc bo utrudil do znoja kaj bi rekli o tacem gospodarju? Kedo bi ostal še v službi tacega gospodarja? In pri plesu? Ali ni še desetkrat hujše? In ljudje imajo to za nekaj pametnega, razumljivega samo ob sebi? Bog daj norcem pamet!
Ti pa, krščanski bravec, pomagaj, da se bo ta g r e š n a n e u m u o s t izgubila čim preje!
Dekleta, pamet!
Pust bo kmalu pri kraju in marsikatero dekle, ki je upalo, da pride »pred altar« bo vleklo »p I o h«, dasi jej je njen »ženin« prisegel, da jo vzame.
Marsikedo sc celo premisli in vzame drugo prva pa joče, se pritožuje, hodi »oklice ustavljat« iu se sodniku tožit odkod vse to?
Med svetom je preveč I a h k o-mišljenosti in tudi brezvestnosti. I tekleta prav pogostoma ne gledajo na to, koliko vesti ima njih »ženin« da je le »fejst fant«, pa je vse dobro iu prav!
I aki »fejst fantje« so pa v obljubah, posebno, če so nekoliko »okrogli«.
zelo radodarni. »Te uzamem« to so rekli /nabiti že desetini, če ne še večini in na zadnje jih ostane vsaj b, če ne vseli lil zapuščenih!
Da ostane kako dekle na cedilu, je prav mnogokrat samo krivo. Nek tak »fejst fant« je zadal oklice z drugo in ne z ono, katero je imel najprej »za norca« ta se pride pritožit k župniku iu župnik praša ženina: »Zakaj si pa to iu to pustil?«	Kaj je odgovoril nezvesti ženin?	»Dokler sem bil ne-
ti m e n, je bila d o b r a za) me, sedaj pa. ko misli m z a r e s n o, bi rad dobil pametno gospodinjo in ravno zato one ne maram, ker vidim, da n i p a m e t n a!«
I lobro si zapomnite, dekleta, ta odgovor! Ce boste neumne, nore, zijala-ste, nihče vas ne bo mogel spoštovati; če sc kedo na vas obesi, bo gotovo ie kak norec, ali brezvestnež ko pride pa k pameti, vas n e bo maral več, ako bi vas pa »vzel«, dokler je še u o r, boste imele g r o z u o p o k o r o, ker grozna nesreča je imeti brezpamet-uega moža.
Kedor je p a m e t e n, ne pojde iskat neveste v krčmo, ne na plesišče, tcniuč opazoval bo, katera je pridna, pri delu doma; gledal bo ua to. kako je vest n a iu p o š t e n a.
Ravno to velja za ženske; katera bo hodila iskat ženina v k r č m o in n a plesišče pred poroko, bo hodila iskat ravno tja tudi po poroki moža.
Prva stvar, o kateri sc prepričaj, če te kdo »snubi« bodi: koliko vesti ima! Ako je res veren in vesten, smeš zaupati, ako nima vesti, zapodi ga. tudi, če ima milijone!
Posebno če ti ne privošči nebes, če te hoče zapeljati, vedi za gotovo, da te p r a v n i č ni m a r a d! Če ti kedo le z besedo reče: »Zlodi le vzemi!« že veš, da je tvoj sovražnik;
če pa hoče res narediti vse. kar m o r e. da bi te r e s zlodi vzel, pa misliš, da te ima rad in ga poslušaš boli. kakor Boga. Kje je pamet?! Če ti ne privošči ne nebes, ne miru vesti, pa mu še verjameš ali ne zaslužiš res naj hujše pokore? In imela boš, kar iščeš pekel t u i n t a m.
Kako znajo brezvestneži motiti izgled:
Bil je malopridnež in spoznal je precej premožno dekle. Koj se je obesil na njo, ter jej govoril tudi o svojem bogastvu. »Pokaži mi enkrat, kaj pa imaš!« mu pravi »nevesta«. »Tukaj ne moremo videti, pojdiva na oni griček, tam ti bodem pokazal.« Gresta. Na gričku začne malopridnež:	»Pozdrav-
ljeni gozdi iu njive in travniki!« Izvleče žepno ruto in maha okoli — »Glej, draga moja, vse t o j e moje, sedaj še le vidimo lehko, kar je mojega.« — Vzela ga je. Po poroki se je izkazalo, da je bilo njegovo samo žepna ruta! Prej res, v dolini nista mogla videti vsega, ker je imel ruto v žepu.
Koliko deklet zapeljejo brezvestneži z obljubo: »Te vzamem!« Ko lo potem zapeljivec pusti, pa pride zapuščena tožit k župniku in prepovedovat oklice. Sedanji sv. Oče papež je naročil, da se n e s m e v p o š t e v a t i n o b e-n a obli u b a z a k o n a, ako ni p i-s a n a in podpis a n a od dve h p r i č, ali p a s p i s a n a p r i d u h o v-s k e m uradu!
Ako hočete, da bo obljuba zakona cerkveno veljavna, ni zadosti, da vam kedo to obljubi v kakem kotu tudi k o b i p r i s e g e I. tcniuč pojdite k duhovniku. ki bo zapisnik naredil ali vsaj doma vpričo prič spišite in vse skupaj podpišite! Če tega ni, naj pa zapuščene neveste ne hodi j o oklicev ustavljati, ker jih ne bo noben duhovnik več poslušal. Ako imajo kako škodo, naj gredo k sodniji, poroke z drugo pa ne bodo zabranile.
Torej pamet, dekleta!
Ako hočete, da se bo z vami delalo po pameti, bodite take, da vas bodo drugi lehko spoštovali če ste pa nore. ne čudite sc, da bodo drugi delali z vami kakor z noricami.
Strah.
Ihi Tončetovih so bili zvečer (po zimi) v hiši iu so se mirno pogovarjali. Kar se zališi v veži grozen ropot. Vrata so bili že zaklenili in ni mogel priti torej noben ptujec notri in vendar pumf v vrata, v ena in druga, tresk v burklje in lopate pri ognjišču vse j šlo križem. Vse se je ustrašilo gospodar se nazadnje osrči iu gre z drugimi domačini pogledat seveda so nesli luč seboj, po temi bi pač nihče ne šel lovit strahu!
Kaj so našli? Tujec res ni prišel v hišo, pač pa je bil »tujček«, ki je zavohal mleko v lončku iu vsega polizal. V lonec je s silo vteknil glavo, toda nazaj ven je ni mogel potegniti iu je zato z lončkom na glavi letal ua slepo okoli po kuhinji ter treskal, kamor je ravno priletelo. Maček sicer vidi po noči. toda. če ima lonec na glavi, pa tudi najboljši mucek ne more več videti, kam bo priletel.
Takih »strahov« se še marsikje mnogo nahaja!
Iskrice.
Le ukaži da dajo ti vina, mesa, če nisi po/. :| denarja doina,
Vsak plača s kar sam ima, i vrag — i gosp neba.
Že resnica te bo., mika, če je lepa še oblika.
Vestno drži slednji dan, kar obetal si — bolan!
Modrost ti svojo hvali vedno;
t o res praviti je vredno,
kar tako je — i z v e n r e d n o!
Surove/, malenkost za zlo ti vzame: robato poleno se rado vname!
Novi vek.
Romantičen Igrokaz v petih dejanjih,
Spisal
Uršula: Nič se ne bojmo! Cerkev se bo zidala, kakor je Marija naročila. Božjih sklepov ui mogoče preprečiti.
Mari c a: Lutrovci ue bodo zmagali, ne!
Ivanka: Tudi življenje damo za preljubljeno Devico Marijo!
J a n e z P otokar: No, glejte, saj gre sedaj g. odposlanec. Slišale boste same, kaj hoče?
Četrti prizor.
Prejšnji iu Gregor pl. Skopak, namestnikov odposlanec, ki pride s papifji v roki.
Janez Potokar: Uršula, stopi pred gospoda, ki te'išče. (Uršula stopi nekoliko naprej.)
G re g o r pl. Skopak: No. ljubo dete, povej, kako si prišla danes sem? Nič se ne boj! (Začne odvijati papirje.)
Uršula: Vi dobro veste, da ste me včeraj že v tretjič zaprli v Gorici, pa vse zaman. Marije, prečiste Device ui mogoče premagati.
O r c g o r pl. S k o p a k: Kdo ti je odprl vrata, preljubo dete?
Uršula:	Skrivnostna roka, ki
čuje nad menoj.
Gregor pl. Skopak:	I’ovej.
deklica, ali ui mogoče, da se motiš? Pred vsem povej, kaj si videla na Skal-nici? Ti razširjaš govorico, kakor smo dobili pritožbe, da se ti je prikazala
preblažena Devica in kakor vidim sedaj tu. so ljudje že kanuijc in opeko nanesli.
Uršula: \se Vam hočem popraviti povedati, kakor sem /e večkrat povedala v Gorici. Ko sem pasla živi-nico na Skalniei in sem jo prignala do te ravnice, prikazala se mi je gospa z detetom v naročju. Vsa lepa je bila. Na glavi je imela zlat venec. Nje obličje ji' bilo ko solnce, nje oči nebeške, nje lasje ko volna, uje lica ko plamen, ustnice ko škrlat, nje beseda sama sladkoba, nje roke prenežne. Nebeško detece ji ie bilo v naročju, ki se je prijazno smehljalo. Spomnila sem se stare povesti, ki mi jo je noja mamica večkrat pravila, da se Marija, Mati Božja po Skalniei sprehaja. Ko sem jo zagledala, sem sc prestrašila, ker nisem vedela, kdo daje. Ko se je pa milo nasmehnila in mi rekla sladke besede: »Reci ljudstvu,naj mi tukaj hišo zida iu me milosti prosi,« sem jo brž spoznala. Tukaj se je dotaknila naše zemlje.	(Dalje pride.)
Kako je v Vardarju.
Sestra Golob. rodom iz Št. Ruperta, piše iz Janiče Vardarske svojim staršem: Gotovo že nepotrpežljivo čakate, kdaj da Vam bom pisala, ker gotovo ste že kaj slišali, kaj vse se godi v Makedoniji. Res smo videli mnogo strašnega, najprej pri kristjanih od Turkov iu pozneje nasprotno. Najprej so začeli Turki moriti kristjane iu jim požigati. ko so pa bili Dirki od Grkov premagani, so jim pa kristjani vse hiše požgali, tako da je zdaj skoro vse v razvalinah iu vse pokončano in vsa živin;: poklana. Kar niso poprej Turki vzeli, so zdaj grški vojaki snedli. Revščina je povsod strašna. Nas je ljubi Dog varoval, da se nam ni prav nič zgodilo. Celo dopoldne na Vseh vernih duš dan so pokale puške iu gromeli kanoni okoli in ( koli naše hiše; vendar nismo imele niti enega okna ubitega. ^Vojakov je bilo toliko ubitih, da so še čez štiri tedne po vojski ležali mrliči ob cestah, kakor tudi ubiti konji. Dri nas smo imele Sl) ranjenih vojakov v hiši. ki pa so zdaj že odšli, nekaj v večnost, nekaj pa drugam; zdai imamo zopet šolo, katero smo bile prej izpremenile v bolnišnico. Turki so zdaj premagani, nekateri so pomorjeni, drugi v sužiiost odpeljani, njih hiše pa požgane. Kristjani prihajajo kar trumoma; skrivali so se po gorah iu s solzami v očeh prosijo jedi iu drugih stvari, ker jim je vse požgano in oropano. Me jim damo, kar imamo, nekaj smo dobile iz Ljubljane, kar bomo prav dobro porabile za stradajoče Bolgare. Nam pa ni nič hudega, pomagamo, kar moremo in kjer moremo in tako smo dobre z vsemi: s Turki, Grki in Bolgari: vsi se k nam zatekajo. Kaj vse smo doživele, bi Vam celo knjigo napisala. če bi imela čas, pa če berete -Bogoljuba« in druge časopise, boste lahko veliko izvedeli. Naj omenim samo to. da je naš maček bil preveč radoveden, ie šel med vojsko malo ven pogledat, pa j( takoj dobil kroglo v nogo; bil Je edini ranjenec v naši hiši, vendar se je že pozdravil.
Iz noriške okolice.
Poslanec Fon v liiljah med svojimi volilci. V nedeljo je imel v Biljah poslanec Don politični shod, katerega se je udeležilo 250 ?0ii poslušalcev. Shod sc je vršil pri Solarju. G. poslanec izgovoril o mednarodnem položaju, o dr žiivnem zboru, o državnih in deželni!' financah, o gospodarstvu v deželi in o drugih aktuelnih zadeVah. Govoril ie nad 2 uri. Volilci so ga poslušali z napeto pozornostjo, kar je lep dokaz, kako je naše ljudstvo politično zrelo in kako pazljivo da zasleduje časovne dogodke. Shod se je vršil v najlepšeti re-
tin. Volilci so izrazili željo, da hi se taki shodi večkrat vršili.
g Vikarijat Št. Maver imel je leta 1912: poroki 2. rojstev in krstov 20. mrtvili 4. Najmlajši je bil star I uro, najstarejši 90 let. Dno leto in 11 mescev ni bilo nobenega mrtvega.
g Nesreča. Neki učenec je vrgel svojega tovariša Ddvarda Fridrich-Fro-liec iz Št. Andreža na tla. Nesreča p.i je hotela, da je šel v istem hipu mimo nek voz, ki je povozil dečkovi nogi. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, upati je. da ne bo hudega.
Iz ajdovskega okraja.
a Šmarje. Doročila sta se v sredo 15. januarja v Šmarjah gospod dr. Herman Ferjančič, c. kr. okrajni sodnik in predstojnik c. kr. okrajne sodnije v Ajdovščini, z gospodično Marijo Jožefo G r u n t a r. Dog spremljaj njiju zakon s svojim blagoslovom!
a Novi živinski in blagovni semenj v Sv. Križu bo na pepelnico, dne 5. februarja.
Iz kanalskega okraja.
ki Deskle - Plave — padlo. Včeraj so se vršile občinske volitve za občino Deskle-Dlave. V tretjem in drugem razredu so zmagali pristaši Slovenske Ljudske Stranke, medtem ko si je prvi razred obdržala liberalna stranka, stranka sedanjega župana Andreja Ko-njedica . Cast zavednim volilcem!
ki Avče. Vabilo k veselici »Kat. slov. izobraž. društva«, ki jo priredi dne JI), t. m. ob 2. iu pol pop. s sledečim vsporedom: 1. J. Aljaž: »Ti osrečiti jo hoti!« mešan zbor; 2. »Ne vdajmo se«, igra v enem dejanju; .1. Deklamacija » Hajdukova oporoka«; 4. J. Aljaž: »Oj z Bogom ti planinski svet!« mešan zbor; 5. »Kmet iu fotograf«, burka; 0. Laharnar: »Vesela tovaršija«, mešan zbor; 7. Šaljivo srečkanje. Vstopnina: Sedeži 1 K. stojišča za člane M v, za nečlane 50 v .Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
ki Marijino Celje. Naše ljudstvo sc vedno čudi, da li je res tako oddaljeno od sveta, ker dobiva poštne pošiljatve vedno mnogo pozneje, kot hi jih moralo. Tako dobivamo časnike po cel mesec pozneje. Včasih jih dobimo po 2 ali tri. Prosimo c. kr. pošto v Kanalu, naj odpravi te nedostatke, sicer se bomo morali obrniti na drugo mesto.
O b č i u a r.
\i tolminskega okraja.
t S hribov ob Baški dolini. (Konec.) Oglejmo si še nekatere provzročitelje slabili časov. 'Očka alkohol je prvi i:i sodeluje pri vseli drugih slabili navadah. Našli ga bomo v več slučajih. Nato pride prevzetnost in nevoščljivost. Kolikrat vidimo, da marsikak iz nevednosti iu nevoščljivosti največ pa v pijanosti izreče kako žaljivo besedo, pa ie že takoj ogenj v strehi. Tožba je prične, stroški sc nabirajo pa pravijo da so slabi časi! Zopet vidimo druge, ki sc prično kregati zaradi par grmičev aii zaradi par lopat zemlje. Namesto da In se lepo doma dogovorili, pa se pričnejo iz prevzetnosti tožariti. Vsak ima svojega odvetnika, vsaka stranka nebroj prič, uit zadnje pride še komisija, stroški narastejo na stotine potem pa tarnajo o slabih časih!
Najhujši sovražnik posebno mladine pa je zapravljivost. Te ne opažamo le pri mladeničih, marveč v veliki meri tudi pri dekletih. Danes je dekle tako oblečeno, jutri drugače in za par dni zopet drugače; to pa mora biti", ker se ženska moda spremeni vsaki dan in ker se punca fantu bolj dopade. ako ima mnogo takih modernih . štruc« na
sebi. I >a pa lažje pokažejo svojo modo. morajo se prirejati plesi. Tu se zopet prikaže vrag alkohol. Fantje se prično pričkati, potem tepsti iu večkrat odnesejo s plesišča koga hudo ranjenega, pohabljenega ali pa celo mrtvega. To dela starišem žalost, orožnikom iu sodniji težave, občini pa sramoto. Vrlmte-ga pa nastanejo še stroški za poškodbe iu za razne druge reči. No. temu pač niso krivi slabi časi!
t Bača pri Sv. Luciji. Z veseljem te pozdravljam, dragi »Primorski List' in tvojo sedanjf) prilogo. Kot tvoj prijatelj in dopisnik ti pošiljam iskrene čestitke. Kako tudi ne! Saj nam ravno t; nudiš iu prinašaš vsaki teden dušno in telesno razvedrilo.
Posebno tvoji članki nas zanimajo, blažijo takorekoč našo dušo in srce m bistrijo naš razum. Tako je tudi meni kot delavcu »Primorski List« najboljši in najpriljubljenejši prijatelj ter najboli-m pridigar za vse dobro. Tem potom priporočani jaz kot naročnik »Primorski List« vsem svojini sotovarišem delavcem. Naročajte in širite »Primorski 1 ist« med svojimi prijatelji. Saj »Primorski List« je naše, namreč delavsko glasilo. Zato le pridno posezajte po njem delavci!
Novic ni pri nas nič posebnih. Vreme je pač tako, kakor mora biti v hribih. Dri gorki peči sedimoinmodrujemo o balkanski vojski ter si pripovedujemo o kralju Matjažu, o zlati ribici itd., sploli živimo složno in pošteno, kakor pravi katoličani, bratje po veri, upanju in ljubezni.
Dobi sc sicer tudi tu dokaj Ijulike med pšenico, uli za to sc mi malo brigamo. To so naši dobro znani liberaD ki, hinavski farizeji, ki bi radi strgali vero in poštenje iz naših src. Zatret: hočejo vse, kar je dobro in plemenito. Norčujejo sc iz sv. maše, sv. zakramentov in cerkvenih obredov. Nobena še tako dobra stvar jim ul sveta. Njih glasili ste »Soča« in »Primorec«, njih geslo pa laž in obrekovanje. 'Dudi nekaj našega delavstva je med temi ljudmi.
Mnogo bi sc dalo pisati v naših nasprotnikih, a za sedaj raje molčim. Zatrli nas ne bodo; saj pravi pesnik: »Zatrli niso spečih, ne bodo nas bdečih.«
Na koncu pa še enkrat poživljam tovariše delavce, berite in širite nas vrli ljudski »Primorski List«. Prihodnjič vam bom zapisal nekaj prav veselega za letošnji kratek predpust, ako ne bodo prežuljave roke.
X. krščanski delavec.
Iz kobariškega okraja.
Na Vršnem, rojstnem kraju pokoj nega pesnika Simona Gregorčiča, je u-mrl najstarejši mož v vasi, Andrej Sive c, oče vadničnega učitelja v Gorici Franca Sivca, v 89. letu svoje dobe. Pokojnik je bil razumen in delaven mož, dober prijatelj pesnikovega očeta, s katerim sta bila o raznih prilikah občinska zastopnika nasproti oblastuijam m strankam. Kot priden gospodar si je znal ohraniti in zboljšati imetje svojih prednikov; kot skrben oče je vzgojil iu preskrbel svoje otroke, ki so mu bili srčno udani. Na tem svetu si je postavil spomenik v svojih delih; na onem svetu naj mu pa sveti večna luč. Žalujočim ostalini naše najiskrenejše sožalje.
kbd Nagla smrt. Mrtvega so našli v Smasti 66-letnega Korenovega strica Janeza Ivančič. Zvečer je šel zdrav spat, a zjutraj je bil že mrtev.
kbd Veselica v Horjani. »Slovensko, katoliško, gospodarsko in politično društvo« v Borjani bo imelo v nedeljo, dne 2(>. t. m. svojo veselico v gostilni pri Kuščerju. Začetek ob 4. uri popoln* dne. K obilni udeležbi se vabijo vsi prijatelji zdrave zabave.
kbd Z volčanskih hribov. Preteklo leto. je bilo leto velikih dogodkov. To nam je povedal »Prim. List«.
Tudi za naše revne kraje je bilo minolo leto velikega pomena. Zalibog pa le v slabem smislu. Medtem ko so drugi kraji v deželi imeli primerno letino, nam je deževno in mrzlo vreme uničilo skoro popolnoma naš glavni pridelek za ljudi, ajdo in koruzo, tako na ga uiti ne bo zn seme. Ako ne dobimo od kje kake pomoči, nastopi gotov« lakota. Zato prosimo slavni deželni odbor. da bi nam izposloval od vlade pomoč. kakor se je to zgodilo lansko leto. ko smo dobivali živila po znižani ceni. Pa tudi za povzdigo živinoreje bi sc lahko kaj napravilo. Trtorejci v vinorodnih krajih dobivajo brezobrestna posojila za vnovčevanjc vinogradov; nam živinorejcem pa bi brezobrestna posojila bila jako potrebna za nabavo potrebne živine. Saj plačujemo tudi mi državi krvni davek, ki nas bolj obtežuje kot druge, ker naša zemljišča rabijo zaradi njihove strme lege le krepke iu mlade moči. Zato lahko z vso pravico piičakujemo, da nam gre tudi vlada na roke. Če nimamo podpore, smo primorani iskat si zaslužka po svetu. Zato hi zamogli le z malo podporo marljivo in odločno se oprijeti obdelovanja domače grude. S tem, da gredo najboljše moči iz dežele, pešajo vse panoge našega gospodarstva. Mož zapusti ženo in otroke ter se poda v daljni svet. Vrne sc še-le čez nekaj let. Kaj naj pa počenja uboga žena z otroci sama doma?! Polje zaostaja, živinoreja je nemogoča in ko sc mož vrne, je vse tako zanemarjeno, da mu ni obstanka doma. Stvar vlade in dežele je torej, da s svojimi moralnimi in materichiimi sredstvi skušate privezati ljudi na njih dom na njihovo rodno grudo.
h komenskega okraja.
In zopet obolel duhovnik! Prečastiti gospod Alojz Pipan, vikar v 'temnici, je precej resno obolel. Priporoča se čč. gg. sobratom v pobožno molitev. Dog daj ljubo zdravje primeroma ne še staremu duhovniku!
km Iz Tluinčevice. Odgovarjajoč na dopis »Soče« št. 5, vprašamo g. dopisnika, ki se jc oglasil v »Soči« kje so pa drugi, ki manjkajo, ko pravi, da jih manjka le N. Res sta hodila dva nileko-zobneža po naši občini in nabirala podpise. Pa kakšne!? Večina jih je,da niso vedeli, zakaj se gre, mislili so namreč, da se gre za novega občinskega poljskega čuvaja; kakor pa pravijo drugi, jc veliko podpisov ne od gospodarjev, ampak od njih otrok. No, naj si bode Z c kakor hoče, ako so nekateri tako želeli imeti v svoji sredi gospoda učitelja Macarola, so ga mogli pa imeti. Mi ga jim privoščimo, nam pa ostane v slabem spominu. Dalje pravi znani dopisnik tudi. da bi rad vedel, zakaj naj In se sodnijsko obravnavalo, mi pn mu na to ne odgovorimo, ker bi bilo zanj go-■ tovo neljubo, ako bi prišli s temi rečmi v javnost, svetujemo pa mu. naj o drugi taki priliki bolj upošteva svoj stan In ne hodi s takimi budalostmi na dan.
Kako pii jc z našim liberalnim društvom pri nas. Oh, to pa ne gre, dasi-ravno je bil sklican nekega deževnega dne občni zbor.
Možaki vendar, ki imate po 5 ali 0 iu tudi 8 otrok, kako to, da sc ne zanimate malo več za to prepotrebno društvo? Kako vendar bodo znali Viši o-tioci plesati, ako jim ne boste priredili kaj kmalu plesa. Dredragi, premislite vendar, koliko dobrega Vam je že to društvo doneslo, koliko ste pri tem sc že izobrazili, koliko važnih predavani ste imeli v korist vašega gospodarstva. O gotovo!
Možje! Saj imate že vsaki dobro-številno društvo doma in tega se s
Najboljše manufakturno blago po zelo nizki ceni prodaja tvrdka Teod. Hribar v Gorici Gosposka ulica štev. 6.
trdno roko oklenite, kakor so sc ga Vaši stari oklepali, iu zanimajte sc raje bolj za potrebne stvari in nerednosti, katere se dogajajo v naši občini in nam po glavi trkajo. To Vam bode v korist in ne v škodo.
Iz Komna: Olede otvoritve obrtne nadaljevalne šole v Komun je vsiljivi nadučitelj Š t r e k e I j kakor sc sliši — popolnoma pogorel. Drugače ni bib tudi mogoče! Saj so vendar drugi faktorji poklicani, za imenovati učne moči, ne pa da si jili bo on zbiral in da bo dal še šoli liberalni pečat. Veste komu je poveril poduk v risanju? Poznanemu socijalistično nadahnjcnemu bivšemu učitelju iz Tomaževiee Macarolu! Cesar ni mogel le-ta vkljub vsemu čudnemu prizadevanju zadobiti rednim potom v Gabrovici, naj bi 11111 nepoklicani nadučitelj Štrekelj samovoljno naklonil v Komnu, brez sodelovanja kompetentnih činitcljev? Nikdar 11 e!
Žal nam jc sicer, da letos radi vsiljevanja nepoklicanih oseb ne bo še rednega poduka, toda krivda naj zadene krivega. Zgražamo sc pa nad tem, da se podučuje sedaj v improvizirane] šoli tudi 111 e d s v. 111 a š o, kar se ne godi v nobeni drugi slični šoli. in da so učenci že sedaj pričeli nadlegovati in psovati naše mirno občinstvo prihajajoče k službi božji. Mi se bojujemo proti neredu, proti onim, ki so ga provzročili ter ga hočejo protizakonito vzdržati!
Iz sežanskega okraja
s Skopo. Ker nam g. Henrik Žvab piše, da ga sumničijo nekateri soobčani, da bi bil on pisal dopise iz Skopega v 4ll in 41, štev. »Plim. lista« iz I. 1912., izjavlja uredništvo »Pr. L.«, da omenjenih dopisov g. Žvab ni pisal ter da ni v nobeni zvezi z njima.
Iz korminskega okraja.
kr Iz zapadnih Brd. Koloni v za-padnih Brdih trpijo letos veliko bedo. Vlada se pa za to bedo prav nič ne zmeni. Ako nastane v mestu kužna bolezen. vkrenejo hitro vse potrebno, da se bolezen zatre. Le za kolonsko ljudstvo nihče ne skrbi. Vsled slabe in nezadostne hrane, zlasti vsled plesnjive turšiče, se pojavljajo med kolonskim ljudstvom vse mogoče bolezni. Kako naj si kolon pomaga? Pri posojilnici ne dobi posojila, ker 11111 nihče ne zaupa.
Poleg tega so tudi nekatera kolonska stanovanja v najslabšem stanju. Kolon mora paziti, da se stanovanje ne podere nanj. To je uradno dokazano. Strašna rak-rana za kolona so tudi robote. ki niti razjedajo truplo in dušo. In vendar se nobenemu ne ljubi to odpraviti. Visoka vlada je dala te razmere sama preiskati in je lahko spoznala, da po tej poti ne more več naprej.
Koloni! Vzdramimo se! Popritni-mo se vsi svojega kolonskega društva, da dosežemo izboljšanje svojega tužiic-ga stanja. V združenje je moč. Ako se bomo drug drugega izpodkopavali, drug drugemu odjedali kruh. ne pridemo do nobenega napredka. Torej vsi za enega, eden za vse!
Izpred sodišča. Goriško okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo kolona frančiška Čadež iz Kozane zaradi hudobnega poškodovanja gozda njegovega gospodarja g. Ivana Simčič-a na 12 dni zapora, na poravnavo napravljene
škode v znesku 142.00 K ter na plačilo pmvdnik stroškov
Potrjena obsodba. Korminsko 0-krajno sodišče jc svoj čas obsodilo posestnika Antona Jermana na 30 kron globe, ker je vlil veliko množino vode v en sod vina. Vino so 11111 tudi zaplenili. Jerman je nato rekuriral. Okrožno sodišče pa je zavrnilo Jermanov rekurz ter potrdilo prvo razsodbo kakor tudi konfiskacijo vina.
Književnost.
»Lurški prizori«, za šmarnice zbral in na svetlo dal Anton 11 o g a r, kanonik v Novem Mestu. Knjižica jc posvečena tržaškemu škofu monsgr. dr. Karlinu, ki je sam sodeloval za njeno izdajo. Lepo v platno vezano obširno knjigo priporočamo vsem vernikom, ker je za češčenje M. B. posebno v Nji posvečenem mesecu, majniku, jako pripravna in potrebna.
ZA KRATEK CAS.
Š e p r e 1111 a d. Baš po blagoslovu novega zvona se je neka jezična stara gospa izrazila, da je zvonov glas prešibak, da ne grmi zadosti. »Prtrpite«, meni gospod. »Ko bo ta zvon star kakor Vi, bo že grmel in krulil kakor Vi!«
(Dekla.) Nova gospa praša novo deklo: »Ali hote pa tudi zvesti v moji hiši?« Odgovor: »Zvesta sem bila vedno. Saj imam svojega korporala že 5 let!«
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec . . . 36, 14, 50, 79, 20
Čevljarji pozor!
V lepem trgu na Goriškem v katerem je mnogo civilnega in vojaškega čevljarskega dela se proda čevljarska delavnica In trgovina s čevlji. Delavnica je v sredini trga ob prometni cesti. Ima dva popolnoma nova stroja, najrazličnejše oblike kopit, več čevljev iz tovarn, različna mazila, gomijeve pete itd. Dober mojster je neobhodno potreben v tem trgu. Čevljarji mojstri, ne zamudite te lepe in redke prilike! Kje, se izve pri upravništvu »Prim. Lista« v Gorici.
Vila na prodaj.
Vila je na prodaj, obstoječa in 4 sob, kuhinje, kopalne sobe, kleti itd. Z lepim vrtom, 10 let davka prosta.
Več se izve Via Angiolina štev. 31.
'OOOOOOOJ
Prva slovenska trsovimi z jedil- Pl n im blagom
Anton Kuštrin, l{!
V (SORICI	A
Gosposka ulica štav. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
•€><€>-
Očala vsakn vrst« natančno po zdravniških predpisih in brei, kakor ludi tlakomere, toplomere, kompase, različne mere za vino, mleko in žganje itd. Vse po najnižjih cenah pri trvdki
Aleksander Ambrožič,
uraf in trgovec i zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti.
GORICA, GOSPOSKA ULICA št. 16 (Prej Korso Verdi 26.)
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«!
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Pulatzky
t Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga zh kramarje, kiošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Najboljše in naj modernejše sukno aa moške in volneno aa ženske obleke raa-pošilja najceneje 'Jngoslov. raapošiljalna
II S TER ME CK! v Celju š/. 304. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ulici št. 2 (,.Prl Lizi".)
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu 111 na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
Bremov.
i
h
Rediln
Za
v
OKOSM MOlto
Svoji k svojim!
Svoji k svojini!
HIHflEi TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Alojzij Gril, mizarski mojster
v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
Stev. 128.
Razpis dražbe.
Občina GRAHOVO pol. okraj Tolmin, razpisuje tem potom gradnjo občinskega vodovoda v Nemškem Rutu na podlagi projekta, izdelanega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu.
Gradnja je proračunjena na 13574 K 76 v in se bode oddala na podlagi v proračunu navedenih enotnih cen.
Načrti, proračun kakor tudi splošni iu posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Pismene ponudbe z varščino v znesku 700 K v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah je doposlati podpisanemu občinskemu uradu najkasneje do 20,_ svečana t. i.
Občina si pridržuje popolno prosto sklepanje o sprejetju ali odklonitvi
ponudb.
Izid dražbe naznani se ponudnikom tekom 14 dni.
Županstvo Grahovo,
dne 20. januvarja iyij.
Župan:
And. Močnik.
»Ljubljanske kreditne banke“
f GORICI
 bo bavi k vsemi v bančno Btroko spadajočimi posli.-
doge na hnjižice obrestuje po G”a°/o, vloge v tekočem računu po dogovoru, delniška glavnica K 8,000.000.	CGIIIFcIIr.	V	LjUbijJ3.I1 i.	^eservni	zaklad	K	800.000. —
— - ■ —  = PODRUŽNICE: Celje. Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.  ---------------=-----
RMXXXXXXXXXXXXXXXXXXXB£XXXXXK>K3Q
s
M
Lekarna Gristofoletti V Gorici na Travniku.
Trškimi (Itokflftrvo Jetrno olje. Ponebno sredstvo proti prNiilin bo« lomim in HploAui telesni slabosti,
Ir.vrna steklenic« te ir n olja n n ra* no m ene barv* po K I 10« bel® linrTe k -.
Trškimi leleznnto Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trškimi jetrno olje ne /ele/nun Jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem časa s gotovostjo vse kostne boležni, ilerni otroki, golše, malokrvnost itd.
Ceim ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, katerega naročam direktno Ir. N or regij e, preišče se vedno v mojem kem. iHhoratorJu p redno se napolnijo steklenice. / ato r.amorem Jamčiti avojini ČČ. odjemalcem glede Člstote in stalne sposobnosti ra zdravljenje.
1 riMtofolettijev« pijač« ise kane in železu.
Najbolj priporni), ek pri zdravljenju a trskinim oljem.	y
=—	Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.	—jjj
3ČXXXXXXXXXXXXXXXX)0000000000000!!
Denarja ni
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malini trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na :
Josip Batič, Ilirska Bistrica.
(Kranjsko.)
4^. fldlikouna pet arija in sladčlčarna ^
| K. Oraščik
v (Jorici na Korun
(v lastni hlfli)
uvrsujt anzotjlia vsakovrstno«« 'sF peciva, Sorte, h dače z;» birmano«
♦ in purrbe, pince Itd. Prodaja različna fina vlun In llberje na drobno ali on«, buteljkah. Pri poroča se sl. občlnslm. ('ena ?	iitko	nizke
Jabolke
lepe in dobre razpošilja po povztju od 2(1 kg naprej po 12.30 vin. k« Andrej Oset, posestnik Tolsti Vrh pošta Olistani, Koroško.
OalaonicB cerbuenih posod In CBrltvenege orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica Štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja la prenavlja staro reči.
— Blago se razpošilja franko. — ODLIKOVANA rEKARNA
f AKIB .===?
Gorica, vla Formica
at priporoča za odjprnvnjc raznopa peciva navad-nega in rmjfinejScga. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet n S spoštovanjem	E. Jakin
S
m Postr,
L.
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši „Qoriške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne.	-■■=
-	Prosimo	sahtevati	listke	blagajne	radi	kontrole
l
role. A
-SŽ2S--------
•—~ Prave —~
v
C ebe 1n o - v oščen e sveče
in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč.
MED
za p i t a n j e čebel in za z d ra v i 1 o
priporoča udani
J. Kopač, svečar v Gorici.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	■	■■	---
Za mnogobrojrm naročila sp toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
„CENTRALNA POSOJILNICA**
f^EGISCROVATlA ZADRUGA Z OTTlEJCnO ZAVEZO
3E13353 V GORICI	^
obrestuje hranilne vloge po 5 °|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7°,,, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
„5108. straža" Ham prani: Ne pahnite od sebe sreče, ki se Vam ponuja
Kupite srbsko državno srečko iz 1. 1888 v izborni skupini 3 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 3 25, še boljše pa v skupini 4 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 5'50 z 11 žrebanji vsako leto! Srbska srečka sama zamore se dobiti na mesečne obroke po samo eno krono!
Glavni dobitki 100.00D,75.000 in Z0.D00frankovvsnhnleto!
Ne prezrite, da se dne 1. februvarja 1913 vrši žrebanje turških srečk z glavnimi dobitki po 3-krat 400.000 in 3 krat 200.000 frankov vsako leto! Turške srečke so prej kot slej najboljše in povsem varne srečke. Mesečni obrok K 475. Velika skupina s turško, srbsko in še dveina drugima srečkama na mesečne obroke bo K 6-25.
flse ponudene srečke marajo biti izžrebane!
Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važnejših srečk stane letno 2 kroni. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
Kolumbovo jajce za pokrivanje streli!
l*o to m ženijalue iznajdbe, ki ne jo
Patentirani strešniki „Ancora“.
napravi na navodilih gladkih strešnikih (Flachziegel) s< godeže perfektno zvezo cele strehe S patentiranimi „Ancora“, strešniki pokrite strehe nudijo vočjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis! Cene jako primerne 1 Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m m
ftajboljša priporočila!
Izključno zastopstvo za go- /"V	7010/"*	GOTICO,
riški, tolminski in vipavski v* tJdJCLr Gosposka ul 7. okraj ter za Kras:	TELEFON	107.
Izdalatell ln odgovorni urednik J, Vitrtpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L Lakežič.