SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
r» M »ti prejema* valja: U oela lato oredplaäan 1» tU., it pol Uta 8 (14., u «trt leta
4 (14., u «a шпк 1 (14. 4« kr. ▼ admlni.trarljl ргејевап veljtt: Za celo leto IS (14., ta pol leta « (14., u '«trt let» I (14., ia cd BMc 1 (14. T Ljubljana na dom poailjao valja 1 (14. 20 kr. v«e na lata.
Paaaineane at«vilka valjaj« 7 kr. MaraiBlaa prajama epravm*t¥o (admuuitracija) ia akapadiuija, Bamentike alio« it. t, II, 28.
NasaaalU (tnaerati) aa aprejemajo lo valji triatopna petil-vrata: 8 kr.. te aa tlaka enkrat; 13 kr ja aa uaka dvakrat; 15 kr.. i* и tlaka trikrat Pri večkratnem nakaaji aa eaoa primarna im»n Д
Rokoplai aa ne vračajo, nefrankovana pisma aa na aprejemajo.
VrednUtvo j« v Sememikth nlicak k. »t. 1, !., 17.
lakaj» vb» k dan, htm mit nadalje ia praxaika, ob > ,6. ari popoludee.
^tev.
V Ljubljani v četrtek 20. februvarija 1890.
LetniU XVIII.
Pogled preko Litave.
(Uvirea dopia.J
V petkovi številki našega .Slovenca" je nekdo z dobro bakljo razsvetlil čuke in sove, ki v temni plašč svojega nerazumljivega šovinizma ogrnem hodijo na rop. In postavno! E, morda je vendar res, da imajo sosedje onostrau Litave posebno daljno namero. Seveda ne vedo, kaj bo nnjna posledica. Nemcem, — ali recimo .rajhu", — so simpatični. Io strijc Bismarck v«5, zakaj. — V resnici ni šala, kar se tolikokrat čaje: Nemštvo do Idrije. In pri tem je le treba odmesti Slovenov probujajoči se živel j.
Kako umejo Madjari pometati, je znano. In di je naša sUrodavna, katoliška Avstrija spojena x mladim, — po abstraktnih pojmih, — s krvjo io železom zvezanim cesarstvom, je tudi znano. Skiljavi eo politiki, ki ne vidijo, kam to vede, in le nerazviti pojmi, ali pa malo topa razumnost more trditi, da je ta zveza naravna.
MaJjari kopljejo in grebO nasipe, a ne ta-s4; sebi le grob. Ce jih ne bodo rešili Slovani, zatrli jih bodo Nemci. In rešili jih oe bodo, ko jih ne bo več v njihovih zemljah, ali ko ee bode trohici tnačajnih ostalcev v krutih bojih le mržnja in eovraštvo cepilo zanje.
Reveži so! Jezik — nerazviti in nesposobni z& svetovno omiko — jim s silo dekretuje akademija. Slovstvo si bogatijo s slabimi prevodi, ali pa z brezbožnimi izvirnimi izdelki — brez cene. Kar je boljših pisateljev, so skoro vsi slovanskega ali pa romanskega rodu (Petüfy — Petrovič itd.)
Ce bi jih ne vzdržavali židje in šovinizem. — žalostna jim majka! Da, židje in šovinizem. Liberalni), katoliški cerkvi popolnoma sovražna vlad», cvete pri njib. In oni surovi, brezprimerni, divji prizori, ki se tolikokrat ponavljajo v njihovi zbornici, zde se mi nekako poslednje hropenje umirajočega življenja. Beda jim, da nimajo boljšega pokazati svetu. Pomilujem jih. Dobrega sicer niso storili mnogo niti Avstriji, niti Evropi; krščansko
omiko, katero je tako slavno pričel njihov Bveti kralj Stefan, slekli so in sedaj v liberalnih pajčevinab, stkanih dosledno iz revolucionarnih protestantskih načel, kličejo na boj! Vendar jih pomilojem; ljudje so, io če bi hoteli živeti življenje, vredno odrešenega človeka, še bi jim bilo mesta na svetu. Če ne, tazvenil bode kmalu zvooček, oznanjajoč, da oesö h pogreba mrtvo truplo — madjareko. In 1 njimi njihov šovinizem. In zdi ee, da ni več dolgo temu!
—	Francozje so se že po večjem z iadigoacijo obrnili od njib. Ni dolgo, kar je .Le Monde" precej ostro govoril resnico o gnili veji evropskih nsrodov,
—	o Madiarih. — Hrvatje, da, Hrvatje? Tam je drugače. Koder so pred malo leti .vnka" in .hajduka" domačega svojega Velebita pozdravljali, koder so v največjem navdušenji peli, da se s .krvjo otnoji Madjar", ko prestopi hrvatsko mejo, vspevajo izda-jiee! Čudna usoda dece slovenske, a usoda, ki «e korak za korakom ponavlja, koderkoli Sloven zataji svojega srca prvi in najvišji utripljej: krščanstvo. .Bogu slavo io čast!"
Z njim je vse naše življenje spojeno. Trdno je nanizaoa zlata verižica, koder prvo kolesce velja Vladarju nebes in zemlje. Kdor prvi obroček samo-lastuo odpre in lahkomišljeno vrže med .staro šaro",
—	gorje mu! Car in domovina, in kakor se že imenujejo vzori, katerim so posvečeni ostali obročki, se razsujejo. — Ni jih več!
Slovaci ? — Še ga vidim častitega moža-duhov-nika, kako je lani ob shodu katoliških Slovenov govoril o svojih zapuščenih bratih. Govorilo se je o vsesloveuski bratovščini sv. Cirila in Metoda. Nekako bolestno se je ozrl po na«, svobodnejših sinovih slovenskega itneua, in dejal je: „K nam ne pošiljajte javno vabil! S težo in skrivaj sem se prikradel na katoliški shod, in po meni bi bilo, če bi se zvedelo, da zdaj tu z Vami govorim in zborujem. — Naši višji bi „a priori" prepovedali bratovščino. Saj ee še v mnogo nedolžnejših stvareh sumi — pansla-vizem."
— — — Molimo, bratje, naj poniža Bog sovražnike sv. Cerkve i tiste, ki je ne priznavajo
LISTEK.
»4N4N
Anthropologi o Slovenski in Slovencih.
Meseca avgusta lanskega leta je bil nt Dunaji zbor aothropologov in pred kratkim je prišlo oa svetlo posebno .Poročilo", ki obsega po stenogra-ličnem zapisniku vse govore vdeležeocev tega shoda. Zbranih je bilo ondi 1U7 mož — cvet učenjakov srednje Evrope na človekoslovnem in prazgodovinskem polji. Dvainštirideset izmed njih je poročalo o vspehih svojih preiskovanj. Pozdravil je tbraoe dr. pl. GauUch. Za predsednika so si izbrali berolinskeg» vseučiliščnega profesorja dr. Rudolfa Virchovra, ker so imeli pri tej priliki ob jed-nem tudi anthropologi iz nemške državo svojo sejo. Obširno je govoril predsednik o vspehih aothropo-logije v poslednjih 20. letih ia dr. M Hoeroes o stanji te vede v Avstriji posebej. Preveč bi bilo omenjali iz tega .Poročila" vseh govorov o raznih pratgodoviuekih itkopiuali in aa-nje se naelanjajočih sklepov. Zajamemo naj le nekoliko it onih govorov, ki se tičejo naših slovenskih dežel.
Prof. dr. Zuckerkandel je študiral obliko lobanj, barvo las in postavo starih in «edaojib planinskih
prebivalcev v notranji Avstriji. Pravi Nemci so dolgoglavi in svetlolasi, Slovani pa bolj okrogloglavi in rojavo- ali črnolasi. Dandanes so v teh krajih oboji zelo pomešani, tako da ee prvotni tip redko-kje najde. Na razvoj pa ne upliva samo podnebje in to, kako ee človek živi, ampak posebno križanje z drugim narodom. Slovenske in nemške dežele v notranji Avstriji so imele nekdaj dolgoglave prebivalce.
Bilo jih je 87%. Zdaj imajo kratkoglavci večino. Sprememba se je zgodila — po mnenji gosp. profesorja — v nemških in slovanskih deželah. Zelo dolgoglavih Nemcev (dolichocephal) je zdaj v teh krajih 29*/,, kratkoglavih pa 15 — 20%, dragi imajo sredoje kratko lobanjo. Zelo kratko (hyper-bracbicepbal) lobanjo imajo nemški Tirolci. Ista oblika ee najde med Sloveaci. ') Nekdaj je bilo na Kranjskem 41 7% dolgih in nič kratkih lobanj. A zdaj je ravno narobe. Razmera je U: med Nemci na Koroškem je 5-7% zelo dolgih io 17% zelo kratkih lobaoj, druge so srednje in kratke. Med Slovenci na Kranjskem je pa 0*8% lobanj zelo dolgih ter 42 5 0 0 telö kratkih in druge so srednje. Le
') Mislil bi tedaj elovek, da ao Tirol«! pravi potomci nekdanjih Slovencev, a re'i м ne «me k»j taeega.
io jo grde, i tiste, ki jo tlorabljajo v svoje namene. Srce me taboli, ko oa to mislim, tato — obmolknem, Saj si vsakdo it pisma, ki je je leta 1888 pisal primae Simor Treforta, ia iz pisma, ki je je letos izdal v obrambo, da se po bogoslovnicah dovolj goji madjorski duh, fakt nabere 1
Med duhovščino je skoro najbolj razširjen list .Budapesti Hirlap". — Io ta je pisal v lanski božični številki o Košuta, primerjajoč ga z našim It-veličarjem. Kristus, — mačenik, — obožavan pozneje taradi mučeništva; tako tudi Košat--
Io letos je te pieal v nekem uvodnem članka, da Krietae ni tnal grški, in vendar je bil velik mož.
Blasfemije eo, da, oeekončoo peklenske blasfe-mije. S trudom tem jih zapisal, а zapisal sem jib, da se ratvidi, kam vse dojde fanatizem. — Duhovniki to bero in plačujejo, ponavljam I In neki visoki cerkveni dostojanstvenik je pri banketu oa čast Tistovo, liberalnemu kalvioca-ministra, prvi napil. In o Ronajr-u je dokazaoo, da je bil Iramason. Govori ee še o drugih. A dovolj! Prežalostno je govoriti o bratih take resnice. — Dokazujejo pa jasoo io svečaoo celemu evetu, tudi elovenekema, da je oi pod božjim solncetn usmiljenja vrednešje, ubogo emešnejše kreature, kakor je — liberalen duhovnik. Da, ni je, niti med Mašukolumbi, niti med cigani. — A Bog bo sodil!
IIlis v svojem in sedanjem ( asu.
IX.
Na ta način, da je treba bolj poslušati Bogi, ki veli sv. evaogelij ozoaojevati, kakor nadškofa, ki ne pusti Husu govoriti v betlehemeki kapeli — je utolažil Has sebi vest in je ljudstvo zapeljal k nepokorščini do nadškofa. Tri dni pozneje, 22. junija, je vkljub prepovedi škofovi pridigo val v betlehemski kapeli in ostro bičal škofove oaredbe. Povedal je, da bode napravil pritiv na papeža toper oje, navduševal poslušalce k stanovitnosti io jim itvabil glasno obljabo, da bodo stali zvesti na njegovi etraoi, in sklenil je govor svoj z besedami: .Zdaj je prišla
Furlani imajo še bolj okrogle glave kot Slovenci. Za dolgoglavci eo prišli na Kraojeko ljudje s kratkimi lobanjami.') Nemci so se pa križali io se še križajo e kratkoglavci. Odtod postajajo Nemci vedno bolj kratkoglavi. Veodar — govornik se ustraši te misli in sam sebe popravi — ker so Nemci bol| čokati, Sloveaci pa ee glede telesne dolgosti prištevajo najvišjim velikanom v Evropi, kaže se, da se Nemci niso križali 8 Sloveaci, ampak da je že med Demškimi Bavarci, ki eo po teh krajih .mirno tma-gali in se naselili", morala biti večina kratkoglavska. Zopet pa kaže na mešanje s temnolasim plemenom ta okoliščios, da se Nemcu ob časa ruti lasje po-teiuoe. Isto zapazimo tudi pri kraojskem Slovencu. Že v srednjih šolah se vidi več temnolasih dečkov, kot v normalkah. Slovenci so potomci svetloloscev, a vsled križaDja s črnolosci eo postali temnolasi. Na Kranjskem je več temoolaecev, kot v sosednjih deželah. Poseben vpliv pa delajo na goriške Slovence Furlani.
Prof. Virchow je Zuckerkaadel-u oporekal, češ, da je našel preveč dolgoglavcev. Mnogo lobanj bi
') Uoep. prof. menda ho.'a trditi: ta Germani p» Slovan«!; a ta podmena ja piikava.	Pia.
p» ni hotel sprejeti. Noben« poti oi bilo več, d» bi m poravnili t lepo uto nadškof upueti Prago in gre k Sigemnodu, Veocelj novemu bratu, naj bi posredoval na Četkem, a med potjo ga prehiti «ort t Požunu 28. septembra 1411.
Ha« je izrabil tndi to nzkodiič« za svoje namene. Akorivno je dobro vedel, da je rtuodba neveljavni, ker je bila brez podlage, akoravoo je vedel, da kralj ni drial nobenih pogojev, vendar se je Hos poprijel te razsodbe, češ, da so reči zdaj poravnane, da torej ni več treba hoditi osebno k papein, in je v tem smislu tudi pisil v Bolonijo.
Zdaj se je v Pragi zvedela smrt nadškofa t Potunu, in »čeli so ugibati, kdo bo njegov naslednik. Bila je pa tudi silno vižni stvar, kdo ta-sede v tacib nemirnih časih škofov sedež.
(Dalj« iledi)
sili, ko ee mora opasati z mečem vsakdo, io braniti postavo boljo.* To je ilo po celi deieli.
čet tri doi napravi notar pismen priziv na papeža toper sežiganj« Wiklifovih knjig in toper oviro pridigovinji. To pošlje Hue v svojem imenu in v imenu tovarišev, vseučilišča, plemstva itd. na Janeti Will.
Katk priliv toper sežiganje episov je napravila univerti na kralja. Kralj se je res obrnil do oid-ftkofi v tej ndevi, io odložena je bila za nekaj ia s». Med tem je nidškot napravil novo poročilo nt papež», kjer popiše Huea glavnega krive-verci češkega, kateri ne spoštuje nobene oblasti več, in prosi, n»j ga papež k sebi pokliče in sodi.
Vse to je Hue zvedel, in treba mu je bilo taktiko strogo vrediti. Pregledal je svoje zavetnike in po tem osoovil bojevanje.
Bret pomisleka udini je bila ilusu univerz», večini ljudstva v Pragi in veliko število plemičev. Na univerti je bil Has vse; ljudstvo je pridobil sum z govori in pomtgali so mn dijaki in revni plemiči t agitacijo po hišth. Na deželi pa so držali 8 Husom oni, ki eo pri tidnjem preganjanju kij ugrabili in si prisvojili in so se bali, di bo trebi kdij vračati, i Hue jim je odvzel to skrb zi povračilo.
Ti trije zivezniki so bili močni in številni. Ni kralji ni mogel gotovo raćuniti, i posebnegi stnhu pred njim tudi ni čutil, ker je imel dvornike ni svoji »trini in Vencelj ni imel svoje listne veliko volji.
Papeži je skušil dolgo čisi begiti s pismi, vendar se mu ni posrečilo dobiti gi ni svojo etren.
V teh nzmenh se je Hus ojičil in očitno po-stivil svojemu škofu nssproti. Potem, ko je Id. jul. nadikof ukizil sežgati spis« Wiklifove, umaknil se je it Pnge ni deželo in od tim je objivil itobčitev Husi in tovarišev.
Zdaj se j« boj rnpilil na novo. V Pragi so se Husovci bojevali s Škofovimi, dokler ni Vencelj boj» prepovedil pod smrtno kiznijo; škofovim sve-tovilcem pi je niložil, di morajo onim, kiterih spise so požgili, škodo povrniti. Hieronim j« bil nijbolj goreč. Lastnoročno je zgnbi! redovnike in tipiril, enegi je celo vrgel v Veltivo.
Pri tem divjtnju so se streznili mnogi prejšnjih Husovih tovirišev. Sprevideli so, d» je pnvici ni strani škofovi, io d» veliko nedolžnih bntov trpi preganjanje. Ni tem nzpotju so zapustili Ilusa in se prijeli svojegi pravega škofi. Prvi med temi je bil Stioisliv Znojemski, goreč narodnjik, i pošteni duša, Štefan Pileč, previden in deliven mož, Jinet Klijev, poprej nivdušen 11 Husa, Andrej z Brodi in še drugi.
To je sicer Husi dražilo, pi poiskal si j« za vetji ni dvoru kriljevem; dvorniki so bili krilju povsem eniki, ker so morili slišati kitero resnično it ust nidškofi »li njegovegi vikiriji, eo kir pihali jeze zoper višje duhovnike. Hus je bil tdaj mož po Venceljnovem srcu. Vkljub vsem škofovim in papeževim ukitom je tigovirjil Wiklifove krivoTerske spise javno ni univerti, in je pripnvil kralji Uko daleč, di je tibtevil od Jioezi XXIII. preklic bule
bil moril všteti med kntke. Tudi prof. Mflllner ni bil ž njegovo nzpnvo popolnoma zadovoljen.
Drugi govornik, ki ee je doliknil slovenskih dežel, je bil dr. Kirol pl. Mirchesetti, vodji trži-škemu ninvoininskemu muzeju. Poročil je o it-kopinih pri Sv. Luciji ni Tolminskem. Zičeli so sklidno preiskoviti starinirji deželo primorsko pred petimi leti, a vspehi so osupljivi. Nid 500 gridišč ali (ktkor meni govornik) utrjenih visij je stilo po ondotnih hribih v davnih časih; tbrinegi j« že mnogo kimenenegi in koščenegi orodji od nek-dinjih Dupljinov (prebivalcev po jimih) in rit-kopini grobišča kižejo omiko minolih narodov. Nijvižnejše je grobišče pri Sv. Luciji. Prostor je več orilov velik, i ni vrhu ni videti gomil. Odprli so dozdaj nid 4000 grobov simo di tem mestu, tnalo bi jih pi biti ondi Še 10.000. Pri Sv. Luciji so mrliče le eežigili iu shnnjevili pepel, niso pi celih pokopavili, kikor м Vičih ili v Smirjeti na Krinj-skem L« mtlokdij so nbili pepelnike, večjidel so ostanke grmade tikopivili prosto v zemljo. Bogitine eo sežigih di lipovem lesn. Pepel iu ostink« kostij eo pokrili v grobu s ploščo. Zi kosti, če so jih od-bnli, rabili so posebne posode it gline, runo okri-šeoe. Našlo ee je tudi pir telo visokih posod it
Aleksandri V. v ndevi Wiklifjve heretij« ni Češkem, češ, da j« to urno obrekovioj« njegovegi kraljestvi.
Na tihem pi so se Husorei posmehonli in fovorili, da še leiti del heretičnih spisov niso it-ročili, in di s« ostali pridno prepisoj«jo in še bolj pridno prebirajo.
V	Boloniji pi, kjer je bivil Jane* XXIII., eo itroiili oidškofovo poročilo o čeških odnošijih in Hnsovo ipelicijo komisiji pod ničeloištvom kardinala Otoni СЛоапе. Sad preiskave j« bil poti? IIusov v Bolonijo koncem avgusti, naj ee osebno tigovirji.
Husi j« obšel strih in kralji niprosi, di ee tinj potegne in uhtevi ruveljivo sodbe. Se celo kraljici Sofiji je priložili svoje pismo zi Husi, „svojegi ljubega in pobožnega kipelani*, kiteregi je Uko ridi poslušal» v betlehemski kipeli. Naposled pošlje še Hus svoje pismo ni pipežt, kjer se itgovirji, di ne more priti osebno k njemu, ker g» „eovnžniki zalezujejo po vseh mestih". Pošlje pi svoje zastopnike v Bolonijo, ki oij mesto njegi ponvnijo tidevo.
Ko eo ni videz kizili pripnvljenoet do stviroe in ukonite ponvnive 8 cerkvijo, delili so ni tihem ni v so moč, di bi te ideje tasejili in ratširili med .ljudi in dobili zivetnikov tudi tuoij. Hienuim je prehodil Morivsko in Ogersko v agiticijih in Hus je spleti! vet t ingleškimi Wikliforci. Ni Monvsko je pnšel nov deželni glivir Liček Knvir, prej nij-višji kraljev dvornik io Husov pristaš.
Tiko si je Hus uvirovil hrbet ni zgoraj povsodi.
V	Boloniji pi je šli Husovi pravd» svojo pot in ker se Hus oi oglasil osebno, je bil sredi febru-viriji 1411 po kirdinilu Colonni itobčeo. To nt-sodbo je rizglisil nadškof Zbinek 15. mireiji po vseh pnških cerkvih.
Vencelj pi odgovori po Husovem nasvetu, di bo ugnil vse, „ki oškodujejo njegovo kriljestvo, v kot ji rog".
Ker nidškof, otiromi njegovi sodniki še niso bili pličali odškodnine ti sežgane krivoverske spise, kikor je tirjil kraljevi krivični ukit, porabi Vencelj to priložnost in pogribi vsa njihovi posestvi in "triven teh oropi še mnogi drugi, ki niso imeli nič oprsviti s sežginimi spisi. Nidškof je knlju stvir pojasnil, d» je le storil, kir mu je bilo niloženo od pipeža, in zi kir je proeil knlji sim, di je torej krivično sodnike tiridi pravične razsodbe kitniti; ker pi krtlj ni hotel nič povrniti, nidškof vnovič napove Prtgi ioterdikt. Zdaj se je razvilo novo preginjanje, kjer je Hue ignl vlogo Sivlovo. Kdor je držil škofovo povelje, oropili so gi, pregnili sli zaprli in mučili.
Grdo, ntgudSDO je bilo to početje in bolj trezni možje so nisvetovili nekik kompromis in »zsodni odbor v poriVDivo prepornih zidev.
In ti, ki kompromisnih pogojev ni držil, je bil Vencelj, in žito jih tudi nidškof ni mogel držiti. Dasi je bil vse »polnil s svoje strani, kar je tirjilo razsodišče, ni knlj hotel ugrabljenih rečij vrniti, mirveč je ziukazil še nove konfiskicije. Nidškof je prosil in čakal pet tedoov na zislišenje pri knlju,
bronte. Poleg glivne posode, se dobe v grobih še druge posode, gliniete in bronuste. Prve eo gotovo domič itdelek. Zinimivo je videti di glinastih loncih, kiko di so jih znili krpati s svincem. Itkoptlo se je pri St. Luciji že telč veliko po obliki jiko nzlične starine, kikor: situl, žir. fibul, čaš, igel, uhanov, prstanov, pisov itd. A ker je gosp. prof. Rutir v lanskem »Letopisu" Matice Slovenske prtv dobro opisil tike itkopine, nij bo o tem dovolj. Po mnenju govorniki kiže to grobišče, di so imeli prebivalci okrog Sf. Lue je že pred prihodom Rimljinov visoko oliko. V grobeh ni še najti nič rimskegi ali gilskegi sledu. Prebivilci so bili v zvezi t jugovzhodnimi deželami. Prej so govorili pri d is le o Ktruskih in Keltih, ali premnoge itkopine Dim pričijo, di imimo tukaj pred seboj posebno kulturno skupino, ilirsko, ki rute» svoje korenine daleč doli ni bilkinski polnotok.
Prav tinimiv in strokovojišk je bil dalje govor gosp. prof. in kustosi Mullner j» it Ljubljine. Razlag»! je, kiko d» eo ljudje v prazgodovinskih čieih n» Kranjskem pridelovali in obdelovtli želeto. Skoraj povsod po deželi, koder je mnogo štirih grobov, dobi se tudi kij stire žlindre. Tedij to že v najstarejših časih topili tu ieletno rudo. Rizloživši
Politični pregled.
V L j ubij id i, 20, februariji. 9fotran|e detel«.
JJriavni zbor. Budgetni odsek je bret debate dovolil dUpozicijiki tiklid s 17 proti 9 gltso-vom. Levičarji eo proti glMovili. Poslanec dr. Russ je vprišil, ali bode vlidi v Budimpešti kupili primerno poslopje zi ivstrijsko delegacijo. Grof TnfTe je odgovoril, da bode vlidi kupili tiko poslopje, i zi letos tegi zneska še ni stavita v proračun.
Levica <n il(e/>ozlcfjttkl zaklad. Glede di dispozieijeki zaklad levici ni edini. .D. Volks-teitung" poroči, di se bo odločil del Ptdrnžene nemške levice" radi češko nemške sprave zi diepo-zicijski zaklad, ter sklepi svoje mnenje tiko-le: .Solidirnost nemških Avstrijincev, kiten se je ki-zila posebno v velikem klnbu združene oemške levice, pokončioi je vsled toll bvalisane sprave! Združeni nemški levici je razbit» lidiji. Brhkö in trdnö, kikor do eedij, tistega mnenji in odločnosti, zložni mej seboj in s svojimi volilci, tničijni in ne besedolomljivi stoji nasproti ministerstrn le nemško-nirodni poslanci, mnogo tiničevani „kililci slož-nosti" itd."
Iz Budimiteite se poroči, di mioister no-tnujili stvari ni potrdil sklepi mestne občine v Požunu, ki je dali dovoljenje duuijskemu društvu „Klimme", di sotidi kremitorij aH nipnvo zi ee-iigmje mrličev. Minister je niglišil, di je sežiginje mrličev v tesni zvezi z jivnimi koristimi in torej potrebuje nitinčnegi posvetovinja.
V nanje driare.
Srbija. Trgovski minister je v skupščini predložil doditni kredit v znesku 120.000 frankov zi črnogorske iieelnike.
Bolgarija. O zaroti Piničevi ni novih poročil. Le glede ni zničaj Pmičev poroči se it Sofije mej drugim to-le: Pinici je surov in silovit človek. V njegovem stinovinji, kitero je polno rirnovrstnegi orožji, je bič z napisom: „S tem bičem eern niložil listnoročno Kinvelovu več kot trideset bitin". — Kmvelov je prišel pred tremi leti v ječo sem it Ruščuki, ker je bil na sumu, da je npleten med timošnje zarotnike. Pinici je šel k njemu v upor ter gi tiko dolgo bičal, di je bil Kiravelov ves krviv. Pinici pi te evoje surovosti ni tajil nikomur, mirveč pnvil je povsod in se hvalil, di je KinveloTi toli zbičil in mu rekel: .Vem, di postineš zopet minister in di me boš dil usmrtiti, i zdij si v mojih rokah". Iz tegi nzvidimo. da je Pinici grozovit človek, sposoben ti vsiko še tiko grozno delo. V tidnjih desetih
vrivDivo štirih priprostsh plivžev, kazal je govornik, kiko di so umeli nekdij topiti, koviti in jekliti železo ti runo orožje. Di bi določil dobo te želeti-rije, so mu nijbolj di roko itkopioe na Vičih; koder se je poleg žlindre našlo tudi mnogo orožji. Tu so mrliče deloma sežigili, delomi cele zigrebili. Nijdett ee dvi grobi drug nid drugim, eetgineg» mrliči spodij io pokoptoegi zgonj. Itkopine pričijo, di je spodoji grob stireji. Živeli sti tedij tn ti vrstjo dvi rama naroda. Stireji nirod, prvotni prebivilci dežele, je mrliče sežigi!, in ostinki it grobov druzegi mlijegi nirodi, ki je mrliče po-kopivil, kižejo, di bi bili to Ktruski, ki so prišli it Itilije v niše krije okrog I. 400 — 350 pr. Kr. Ni Vačah in drugodi po Krinjskem so bili tedaj plavži in fužine že več kot 400 let pr. Kr. v cvetu, in (užinirji so bili domičini. Znino je, di gospod kustos zastopa mnenje, di so bili ti domičini Slovenci in tiko učenemu svetu zatrjuje znanstveno, kir je pel že Vodnik: „Iz prvegi tukaj stinoje moj rod." Zi Ktruski so prišli v deželo Kranjsko gospo-dovit (ni Dolenjsko) Kelti in potem Rimljani, a obi nirodi sta se pri izdelovanju želeti posluževtla prvotnih nišincer.	K.