NOVO MESTO 25. april 1980 leto X. *št. 6 časopis KURIR kolektiva industrije motornih vozil Nikoli doslej še nismo slavili dveh tako pomembnih praznikov, kot sta 27. april — dan Osvobodilne fronte, in 1. maj — mednarodni praznik dela, v posebnem vzdušju, ki vlada že več kot tri mesece po vsej naši domovini. Vse naše misli so zadnje mesece pri tovarišu Titu, ki bojuje težak boj s hudo boleznijo. Ves napreden svet je z nami. Izrazi sočustvovanja z bolečino naših narodov in najtoplejše želje za ozdravitev dragega tovariša Tita prihajajo od vsepovsod. Znova je pred vsem človeštvom potrjeno, kako izredno velik in enkraten je za mir. Lahko bi rekli: ves svet se je združil v iskrenih željah za njegovo ozdravitev. Prvomajski šopek rdečih rož je kakor eno samo veliko srce, ki bije v vseh nas zanj in za njegovo srečo. „Toda ta naša ljubezen in želja za ozdravitev niso samo besede, zakaj predobro se zavedamo, da svoje spoštovanje do Tita in do njegovega dela, ki mora živeti z novimi pokolenji še dolgo po njem, lahko izrazimo samo z dejanji, s povečano odgovornostjo do prihodnosti socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Takšen odnos do Tita pa pomeni tudi Prvomajski delovni pozdrav ugled našega predsednika pri naprednih ljudeh svetovne javnosti, kako ga ta spoštuje zaradi njegove in naše neomajne poti v samoupravni socializem in boja Industrijski tir Pred našim republiškim praznikom — 27. aprilom, dnevom OF, in 1. majem — mednarodnim delavskim praznikom, slavimo v IM V še en velik uspeh: dobili smo svoj železniški tir, ki bo bistveno zmanjšal stroške transporta. Tir je tudi velikega pomena za dolenjsko železniško gospodarstvo. Ne nazadnje pa bo omogočil, da se bodo zaposleni v 1MV lahko vozili z vlakom. Več o tem na strani 5. odgovornost do nas sanih, do prihodnosti naših narodov, za kar je dal Tito največ, kar je mogel dati...” Gornje besede Franca Šetinca z velikega ljubljanskega zborovanja ob 60. obletnici železničarske stavke smo vtkali v uvodnik naše prvomajske številke. Pomembne so in kar kličejo po razmišljanju v teh predprazničnih dnevih, ko smo v vseh delovnih okoljih sredi najresnejših naporov za vsestransko ustalitev. Tovariš Tito nam je bil dolga desetletja pred revolucijo, v njej in vseh letih obnove ter socialistične izgradnje domovine živ zgled nenehne dejavnosti, ustvaijalnosti in neutrudnega snovanja. Samo z delom mu lahko vračamo naš veliki dolg. Samo z novimi delovnimi uspehi lahko nadalju- ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA jemo in potijujemo naš boj za samoupravljanje, za ustaljeno gospodarstvo in vsestransko učinkovito organiziranost celotne družbe. Tako nas je tovariš Tito vse življenje tudi učil. Samo z besedami ne bomo dosegli ničesar; slediti jim mora socializem v dejanju, v vztrajnem in neodnehljivem delu. To pa pomeni najostrejši boj vsem ^X^^VC^^^^^NX^^^^X^X^^XXX\XX\XXX^^X^N^^^^X^XVXXX^N^^N^NX^X^XXXXXXXXV^X^X\XV^^NX^^^N^NN^N Sodelujte v akciji .1000 delavcev - sodelavcev” 0 akciji „1000 delavcev -sodelavcev*1 smo že pisali v prejšnji številki Kuriija. Tokrat posvečamo akciji nekoliko več pozornosti, saj smo tik pred njenim uradnim začetkom - 7. majem. Takrat naj bi se torej akcija uradno začela, njen konec pa bo decembra letos. Z akcijo bi radi pridobili zanimanje vseh članov kolektiva, da bi se aktivno vključili v obveščanje. Več o akciji na str. 4. ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXV>XX\XXXXXXX\XXXXXXXVV\NXXXXXXXX\XSX\NX>X> ! malomarnostim, nedisciplini in neodgovornosti. V vsej Jugoslaviji je treba več in bolje delati. Na to nas vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij in samouprave zadnje mesece ponovno opozarjajo« Višja produktivnost dela in večja kakovost v samoupravnih družbenih odnosih nam morata zagotoviti trajen in enakopraven delež na mednarodnem tržišču dela. Nihče ne sme v naši domovini živeti na račun drugih. Vsakdo naj v slehernem okolju izpolnjuje svoje dolžnosti do skupnosti in do sebe. To naj bo naš prvomajski sklep, vtkan v najtoplejše pozdrave in želje tovarišu Titu. Tudi letos na beograjskem Salonu avtomobilov Mednarodni sejem motorjev in motornih vozil, skrajšano imenovan „Salon avtomobi-lov“, močno angažira sredstva javnega obveščanja. V tem tednu, pa še dolgo potem vsa javnost, ki je informirana s preko 1,2 milijona naklade dnevnega časopisja, dobesedno živi s sejmom in za sejem. Na ta način je IMV kot eden izmed najatraktivnejših razstavljalcev z bogatim programom in s priznanim smislom za ureditev razstavišča, dejansko v centru pozornosti. O njem se obiskovalci pa tudi časopisi najlepše izražajo in to dviga ime IMV na področju, na katero prodajamo več kot polovico naše proizvodnje. To hkrati pomeni, da bi za publiciteto, ki bi jo mi naročili in objavili na tako velikem prostoru, kot nam je zdaj v sredstvih obveščanja namenjen brezplačno, morali plačati vsaj toliko, kot vas stane cela sejemska prireditev. Učinek pa seveda ne bi bil tako velik, kajti eno je, če je reklama plačana, nekaj drugega pa, če jo naredijo novinarji po svoji presoji in vesti. Na letošnji sejemski prireditvi smo ponovno, kot že vsa leta prej, zabeležili velik, zares množičen obisk, tako tistih obiskovalcev, ki prihajajo ogledovati avtomobile oz. druge izdelke le zaradi tega, da se seznanijo z novostmi na avtomobilskem trgu, kot tudi resnih kupcev, ki so vneto vztrajali pri nakupu naših izdelkov. Na naš ,,štand“ so še posebej privabljale številne obiskovalce novosti, ki smo jih letos v Beogradu prvič predstavili. Teh pa ni bilo malo. Terensko vozilo R—4 s pogonom na vsa štiri kolesa je med obiskovalci poželo veliko zanimanja. Zanimivo je, da so se za ta avtomobil zanimali tudi zasebniki. Druga novost na našem razstavnem prostom so bila ekonomična vozila R-4 GTL, ki so prav tako vzbujala pozornost med obiskovalci. Seveda pa se je največ sladokuscev zadrževalo okrog vozila Renault Fuego, ki se je vabljivo, pa tudi „poželjivo" VTtelo na vrtljivi plošči. Renault Fuego je bil na Salonu avtomobilov prvič predstavljen jugoslovanskemu trgu in rečemo lahko, da je požel same dobre ocene. Bilo je ogromno zanimanja za nakup. Tudi vozila višjega razreda R—30 s klimatsko napravo in R—20 dizel so imela veliko obiskovalcev; predvsem so se za ta vozila zanimali predstavniki gospodarskih in drugih organizacij. R—30, ki se je že „udomačil" na jugoslovanskem trgu kot poslovno vozilo, je letos pritegnil zanimanje zaradi novisd: oprema z air-condition. R-20 z dizel motorjem se je v Jugoslaviji pojavil tudi prvič in tudi to vozilo je enako zanimalo poslovne ljudi kot posamezne interesente. V hali III, ki je dejansko na najbolj izpostavljeni lokaciji Beograjskega sejma, smo poleg omenjenih vozil razstavljali tudi druga vozila iz IMV — Renault programa ter prikolice ADRIA. Lahko bi rekli, da je bil vzdolžni pas hale, kjer so bile postavljene prikolice, oblegan od jutra do mraka. Okoli njih so se gnetli poznavalci in novi kupci, ki so občudovali posamezne modele, ki smo jih letos predstavili kot model ‘80. Veliko je bilo tudi starih kupcev, ki so se hodili pritoževati zaradi rokov dobav. In še kratek pogled na dogajanja na zunanjem razstavnem prostoru pred halo III, kjer smo obiskovalcem sejma prikazali program gospodarskih in specialnih vozil, specialne izvedbe popularnega R-4 (sanitet, malica, serviser) in program garažno servisne opreme. Posebno zanimanje poslovnih ljudi je pritegnil program težkih tovornih vozil RENAULT, vlačilcev za vleko polprikolic in za prevoz gradbenega materiala — *-prekucnik. Obiskovalci so občudovali vozila, opremljena s turbo — motorji od 205 do 350 KM. Zunanji razstavni prostor so obiskali številni prestavniki večjih transportnih organizacij in gradbenih podjetij, ki so se z velikim občudovanjem zanimali za ta vozila in izražali željo za sodelovanje z IMV tudi pri tem programu. Če strnemo vse vtise in poslovne razgovore med sejmom v en sam stavek ugotovimo, da smo tudi letos častno zastopali našo delovno organizacijo, da smo velikemu številu obiskovalcev pričarali podobo in vlogo IMV in da smo vzbudili velike interese za proizvode IMV in za dolgoročno sodelovanje z našo delovno organizacijo. VIDA KERIN SMO DOSLEDNI IN VZTRAJNI BORCI ZA MIR NA SVETU „Menim, da danes ni potrebno nikogar več prepričevati o tem, da smo dosledni in vztrajni borci za mir v svetu. Zveza komunistov Jugoslavije je vselej zastopala stališče, da je za razvoj socializma in napredek človeštva nujen mir. Naši narodi ne želijo vojne, vendar tudi nismo defetistični pasi-fisti ... Naša prizadevanja in celotna dejavnost na mednarodnem in notranjem področju je usmerjena zoper politiko sile in vojne .. TITO v poročilu na desetem Februarja letos je bil v Beogradu za Jugoslovanski avto leta" proglašen Renault 18 TL iz našega dopolnilnega programa. Prireditev, ki je že tradicionalna, je organizirala revija Halo (prejšnji Potrošački informator). Sodelovalo je 56 novinarjev iz 44 redakcij časopisov, radia in TV. Naš drugi predstavnik, Renault 14, je bil na 4. mestu in Renault 30 TS na osmem. Pogled na skupino razstavljenih naših vozil na sejmu ALPE ADRIA spomladi 1980 v Ljubljani IMV na sejmu ALPE ADRIA 1980 Letošnji 19. mednarodni sejem Alpe Adria, ki je potekal od 24. do 30. 3. 1980, je minil v znamenju pregleda gospodarnega in kulturnega sodelovanja med obmejnimi deželami Slovenije, Koroške in Furlanije — Julijske krajine ter pobratenimi mesti mesta Ljubljane. Vsebina sejma je poudarjala prikaz človekovih možnosti v prostem času in je zajela večino možnosti, ki jih lahko izkoristimo v prostem času od primerov „napravi sam“ do turističnih možnosti. Med razstavljalci se kot vsako leto tudi IMV v organizaciji TOZD Commerce PSGI Ljubljana, pojavlja s svojim programom proizvodov osebnih vozil (R—4, R-14, R—18, R—30 TL) in ADRIA prikolic (305 St, 330 SLB, 450 S, 500 S in 530 DL). Obiskovalci (letos 55 tisoč), med katerimi je bilo več delegacij predstavljenih dežel in mest, družbenopolitičnih predstavni- kov kot n. pr. član predsedstva SFRJ tov. Stambolič in predsednik skupščine mesta Ljubljane tov. Rožič, so pokazali veliko zanimanje za naše proizvode. Veliko vprašanj je bilo glede dobavnih rokov in cen, tako kupcev, ki čakajo v vrstnih redih, kot tudi bodočih lastnikov naših vozil. Na podlagi predlogov obiskovalcev se je ponovno pokazalo, da pčfrebuje IMV, Slovenija in Ljubljana stalni razstavni prostor in informativni center za vse proizvode, kjer bi imeli kupci možnost ogleda skozi vse leto. Trenutno je edina taka priložnost v Sloveniji le na sejmu Alpe Adria. Mnenja so, da tako velika angažiranost naše proizvodnje in prodaje v izvoz obvezuje IMV tudi na področju domače prodaje. Zato bi bilo treba verjetno upoštevati mnenja kupcev in v določenem obdobju skušati uresničiti v skladu z našimi možnostmi njihove predloge. Sicer pa smo na sejmu bili dobro locirani. Trudili smo se informirati in mislimo, da so kupci, ki so prihajali na ogled razstave, z našega razstavnega prostora odnesli dober vtis. To pa je spodbuda za dobro organizacijo bodočih razstav. METOD LOGAR Tovarna avtomobilov za zdaj še nima urejenega parkirnega prostora, zato se mnogi, ki prihajajo na delo s svojimi ,jtonjički“, znajdejo kot vedo in znajo. Najbolj je „izkoriščen" trenutno pločnik_____ Zakaj ne bi tudi vi sodelovali v akciji „1000 delavcev - sodelavcev"? Nekaj smo o akciji „1000 delavcev - sodelavcev41 že pisali v prejšnji številki Kurirja. Tokrat pa namenjamo akciji nekoliko več pozornosti, saj smo tik pred njenim uradnim začetkom — 7. majem. Tokrat naj bi se torej akcija uradno začela, njen zaključek pa bo konec decembra letos. Pa si pobliže poglejmo kje, kako in zakaj ta akcija. Odloči-ev za akcijo „1000 delavcev — odelavcev* je bila sprejeta na lrugem srečanju urednikov novinarjev in organizatorjev obveščanja v zduženem delu, ki je bilo v novembru 1979 v Radencih. Zamisel o akciji je nastala kot odraz spoznanja o vlogi in pomenu obveščanja v našem samoupravnem sistemu, kjer naj bi delovni človek ne bil le tisti, ki sprejema vso množico informacij, pač pa bi tudi sam posredoval informacije ali kako drugače tvorno sodeloval v sistemu informiranja. Akcija naj bi dosegla še kopico drugih učinkov, kot je n. pr.: zagotavljanje temeljne obveščenosti delavcev, dvig kulture, pisane besede, izboljšanje samoupravnega dogovarjanja in odločanja, bogatenje izkušenj družbenopolitičnega dela, poživitev delovanja sistema obveščanja v združenem delu kot sestavnega dela družbenega sistema informiranja. Organizacija akcije Nosilec akcije je Zveza sindikatov Slovenije v tesnem sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami — ZK, ZSMS in drugimi. Organizacijski odbor, ki ga sestavlja predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, bo akcijo usmerjal in nad njo prevzame pokroviteljstvo. Neposredno v organizaciji združenega dela, v kateri naj bi akcija tekla, vodi akcija urednik skupaj z izdajateljskim svetom za obveščanje, uredniškim odborom in v sodelovanju s samoupravnimi organi. Pri akciji je nujna povezava z osnovno organizacijo sindikata oz. konferenco sindikata (saj ne smemo pozabiti, da je akcija „1000 delavcev — sodelavcev11 akcija zveze sindikatov Slovenije!), ki je tudi politično odgovorna za uspeh akcije v svojem okolju. Akcija pa nikakor ne sme potekati brez sodelovanja komunistov in mladine. Akcija hkrati pomeni širjenje odgovornosti članov zveze sindikatov Slovenije za obveščanje, predvsem v združenem delu. Tako naj bi delovni ljudje še močneje občutili obveščanje za svojo pravico in dolžnost, kar je tesno združeno tudi z vlogo zveze sindikatov Slovenije. Dobro obveščenost delovnih ljudi in občanov mora pokazati predvsem praksa skozi uresničevanje samoupravnega in delegatskega sistema, kjer so se doslej marsikdaj in marsikje pojavljale „luknje11 prav na> področju obveščanja. Odgovornost za dosledno izvajanje akcije „1000 delavcev — sodelavcev11 so prevzeli družbenopolitični delavci zveze sindikatov Slovenije. Prav tako pa se akcija vključuje v prizadevanja Delavske enotnosti, da bi okrepila svojo dopisniško mrežo v združenem delu, kajti najboljše sestavke, objavljene v časopisih delovne organizacije, bo objavila tudi Delavska enotnost. Kako se vključiti v akcijo? Vsakdo, ki ima količkaj sposobnosti za pisanje, se lahko Tračnice teko k sprejetim cfljem — tukaj naravnost v prostore Industrije motornih vozil... (Foto: M. Zaplati). vključi v akcijo. Kaj naj pišete, se sprašujete? Snovi je v izobilju. Ozrite se okrog sebe, začnite temeljiteje opazovati dogajanja v vašem delovnem okolju. Pošljite v uredništvo vesti iz vaše delovne sredine, ki naj bodo aktualne, zanimive, jasne ... Napišete lahko svoje mnenje o dogajanjih v naši delovni organizaciji. Pišite o tem, kje „vas čevelj žuli11, kaj opažate spodbudnega, dobrega. Napišete lahko reportažo; morda boste intervjuali katerega izmed vaših sodelavcev, ki je morda vzoren delavec, športnik ali ima zanimiv hobi. Morda ima smisel za humor? Zakaj ne bi napisali anekdote, ki bi popestrila Kurirja in razveselila vaše sodelavce? ' Kaj pa če nimate smisla za pisanje? Potem ste morda dober fotograf, morda že imate doma celo zanimive aktualne fotografije? Zakaj jih ne bi poslali v uredništvo, da bi jih objavili v Kurirja? N apišite le kratko besedilo k fotografiji. Prav tako vabimo k sodelovanju tudi vse tiste, ki imajo smisel za risanje karikatur. Vsi radi pogledamo dobro karikaturo iz naše delovne sredine in zato nikar ne odlašajte in pošljite svoje prispevke. Vse prispevke bomo objavili v našem internem časopisu ali informatorju, najboljše pa bomo hkrati poslali v uredništvo Delavske enotnosti, ki bo uvedla stalno rubriko za nove sodelavce iz združenega dela. Akcija „1000 delavcev — sodelavcev11 je pred nami. Prav bi bilo, da se vanj vključi čimveč članov iz naše delovne organizacije. Zato ponovno vabimo vse, da pričnete sodelovati v obveščanju. Prispevke pošljete na naslov: „Uredništvo Kurirja11 IMV, Novo mesto, Zagrebška c. 18. Simfonija dela - viadukt industrijskega tira Kandija-IMV med gradnjo. Globoko temeljenje je bilo ponekod potrebno zaradi posebnih zahtev terena, a vsi napori so premagani: te dni pripelje prvikrat na „naše dvorišče" zeleni vlak, bodoča hitra povezava Novega mesta z Ljubljano (Foto: M. Zaplatil). Nova zmaga: tir za IMV gradnja industrijskega tira ZAKLJUČENA - NOVOST ZA NOVO MESTO IN DOLENJSKO: ZELENI VLAK DO LJUBLJANE! Izpeljava industrijskega tira za IMV v Novem mestu je predvidena tako, da se tir odcepi od proge Karlovac — Ljubljana v km 76+933 v bližini ^mihelskega pokopališča in nato zavije preko potoka Težka voda na področju, ki je z urbanističnim načrtom Novega mesta namenjeno razvoju IMV. Pri tem prečka tir Šmihelsko cesto in Kristanovo ulico in zaradi terenskih razmer na potezu pribl. 580 m poteka po nadvozu. Na področju rezervata IMV, na bivših grmskih njivah, bo industrijska postaja s potrebnimi nakladalno - razkladalni-mi objekti in objektom železniške postaje. V okviru planiranih del je za izgradnjo tira položenih 4.400 m tira, vgrajenih 20 kretnic, izdelanih 180.000 m3 nasipa, 2.400 m drenaž, izdelana je pretakalna ploščad za goriva, izvedene signalno varnostne naprave, predstavljen je del Šmihelske ceste in zgrajen viadukt v dolžni 580 m in širine 6 m. Po investicijskem programu je gradnja tira zahtevala pribl. 150,000.000 din sredstev. V gradnji tira, ki se je začela v začetku lanskega leta, so sodelovala naslednja podjetja: Gradbeno podjetje Železniškega gospodarstva Ljubljana, ki je gradilo tir in ostala .gradbena dela; Gradis Ljubljana, TOZD Gradbena enota nizke gradnje Maribor, ki je gradil viadukt; Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, ki je izdelalo signalno varnostne in telekomunikacijske naprave; Podjetje za elektrifikacijo prog pa je uredilo inštalacije in razsvetljavo tira. Projekt je_ izdelalo Projektivno podjetje Železniškega gospodarstva. Vsa dela so več ali manj potekala po zastavljenem planu in požrtvovalno. Pomen industrijskega tira ni velik le za našo delovno organizacijo, pač pa tudi za celotno dolenjsko vozlišče, saj omogoča povečanje prevoza materiala. Odcep tira s kretnicami v Kandiji je zavarovan v prometno varnostnem smislu, saj so ugrajene sodobne varnostne naprave, ki so zadnja beseda tehnike. Z industrijskim tirom bodo v veliki meri razbremenjene tirne kapacitete na postaji v Novem mestu, ki je danes coklja v železniškem prometu. Vsi vemo, da so vagoni IMV čakali vzdolž proge, tja do Trebnjega. Redno delo na postajališču v Bršljinu bo sedaj potekalo hitreje. Pomemben doprinos tira je tudi v tem, da bo omogočil prevoz delavcev v IMV; predvidoma naj bi prvi delavci prišli v IMV z vlakom v juniju. Hkrati pa se poraja še ena novost v železezniškem prometu - ZELENI VLAK, ki bo prvič pripeljal na Dolenjsko prav ob otvoritvi našega industrijskega tira in bo poslej vozil redno na progi Novo mesto — Trebnje - Ljubljana. Začetna in končna postaja bo v Kandiji. C ZK V SISTEMU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE „Zveza komunistov v celoti ima trajno dolžnost, da razvija sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, varuje njuno enotnost, se postavlja po robu vsem težnjam, ki slabijo moralno-politično moč in bojno enotnost oboroženih sil, med vsemi občani razvija zavest, da obramba države ni samo njihova ustavna obveznost in pravica, marveč tudi vprašanje časti in domoljubja vsakega posameznika..." (TITO v poročilu na desetem kongresu ZKJ) V________________________/ Med gradnjo je Gradisove delavce in druge njihove sodelavce presenetil nekajkrat tudi sneg, a dela so kljub temu tekla naprej po predvidenih načrtih (Foto: M. Zaplatil). Med gradnjo nadvoza novega železniškega tira iz Kandije skozi Šmihel do naših prostorov: tu je kar mimogrede in za marsikoga skorajda neopazno zraslo eno izmed večjih novomeških gradbišč (Foto: Marjan Zaplatil). Tako je bflo iz dneva v dan: reke obiskovalcev so se valile mimo naših izdelkov v prostrani hali beograjskega salona avtomobilov. Poročila v časopisih, radiu in na televiziji so mnoge pripeljala na ogled sodobnih vozil, marsikdo med njimi pa je tudi bodoči kupec naših proizvodov... f ' [ jrr 71 Naš razstavni prostor na beograj&ih salonih avtomobilov že nekaj let slovi po izvrstni in pregledni urejenosti. Da je bila popularna ,Jcatica“ na posebnem, s cvetjem ograjenem prostoru, seveda niti najmanj ni slučajno ... Pogled na zunanji del avtomobilskega salona v Beogradu ni nič manj zanimiv: tudi tu je celodnevni vrvež potijeval izredno zanimanje obiskovalcev za razstavljene izdelke RENAULT - IMV, predvsem pa so požela veliko priznanja različna gospodarska vozila firme Renault. Organizacijo prilagajamo potrebam naše proizvodnje Hiter gospodarski razvoj, ki ga narekuje uvajanje novih proizvodnih zmogljivosti ter vedno večje število delavcev vpliva na organizacijo dela in poslovanja tako posameznih proizvodenj, TOZD, sektorjev, DSSS itd. Nenehno spreminjanje in dopolnjevanje proizvodnih zmogljivosti ob stalni prisotnosti še novih dopolnitev in sprememb ustvarja izredne probleme pri postavljanju organizacije, saj so dnevno prisotni procesi, ki spreminjajo včeraj postavljeno organizacijo in medsebojne odnose. Leto 1980 bo vsekakor leto nadaljnjih dinamičnih sprememb, saj modernizacija, posodabljanje, razširjanje proizvodnih linij zajema dcoraj vse tehnološke celote. Za razliko od preteklih let naj bi v letu 1980 dokončali in instalirali proizvodnje kapacitete za proizvodnjo načrtovanega obsega proizvodnje v tem srednjeročnem obdobju. To nas obvezuje, da tudi vprašanjem organizacije v letošnjem letu posvetimo večjo pozornost in angažma tako TOZD kot posameznih služb DSSS. Posamezne spremembe v organizaciji smo izvršili že v preteklih letih, tako da smo z delnimi spremembami in dopolnitvami poskušali zmanjševati razkorak med novimi proizvodnimi pogoji in obstoječo organizacijo. Vendar, klub temu so se problemi, ki jih je povzročala neprilagojena organizacija, vedno bolj zaostrovali, kar se je odražalo v doseganju in uresničevanju zastavljenih proizvodnih načrtov. Predvsem zaostreno so se izpostavljali problemi vsakodnevnega usklajevanja in obvladovanja številnih vprašanj vedno večjega obsega zahtevne in heterogene proizvodnje IMV. Številna vprašanja planiranja, usklajevanja proizvodnje, razreševanja tehnoloških, konstrukcijskih in ostalih problemov se v obstoječi organizaciji niso učinkovito in hitro razreševala, kar je povzročalo številne nepotrebne zastoje, dolgotrajno usklajevanje in neučinkovito razreševanje vseh tekočih in odprtih problemov. Nadaljnja delitev dela, specializacija in zaokroževanje tehnoloških celot ob nujnosti pristopa k sodobnejšemu sistemu planiranja, sprejemanja in kroženja podatkov ter obračuna, zahteva tekojšen pristop k te- meljiti oceni obstoječe organizacije in oblikovanju nove organizacije, ki mora sloneti na naslednjih izhodiščih: — dosledna delitev dela v zaokroženih tehnoloških celotah; — povezovanje in zaokroževanje posameznih tehnoloških celot v širše branžne organizacije (TOZD, DO); — zaokroževanje pretežnega dela poslovnih funkcij znotraj posamezne branže; — postavitev sitema obračuna, ki bo redno zagotavljal: — podatke za redno nadzorovanje poslovanja, — pripravljal osnove za vsakodnevne poslovne odločitve, — pripravljal podatke in osnove za določanje politike cen, — pripravljal osnove za organe samoupravljanja itd.; — racionalno in učinkovito organizacijo služb, ki opravljajo strokovna dela za potrebo TOZD. Na teh in še drugih izhodiščih bomo morali v letošnjem letu ob pomoči ustreznih zunanjih institucij zgraditi novo organizacijo celotnega poslo- vanja. Tako postavljena organizacija bo tudi osnova za novo samoupravno organiziranost TOZD, delovnih organizacij ter njihovo povezovanje in združevanje v SOZD. S tem v zvezi bo potrebno nadaljevati prizadevanja za oblikovanje poslovne skupnosti IMV, ki bo samoupravno povezala celotno re-pro-celoto proizvajalcev osebnih vozil IMV programa. Vse to so izredno odgovorne in zahtevne naloge, ki jih bomo izvršili le, če se bomo takoj intenzivno organizirali in ob pomoči zunanjih strokovnih institucij prišli do predlogov rešitev postopnega prehoda na novo organizacijo. Vendar bomo za nemoten prehod na novo organizacijo in uspešnejše reševanje proizvodnih načrtov v letošnjem letu morali že s sprejetjem plana pristopiti k določenim spremembam v organizaciji, predvsem tistim, ki že danes ovirajo in zavirajo uresničevanje zastavljenih planskih obveznosti. Tako moramo glede na obsežne nove proizvodne zmogljivosti v TOZD Tovarna avtomobilov takoj sprejeti dopolnitve v organizaciji, saj je dosedanja organizacija in iz nje izhajajoča sistemizacija lahko le zavora uspešnega zagona vseh načrtovanih novih zmogljivosti. Osnovne pomanjkljivosti dosedanje organiziranosti so predvsem: (Nadaljevanje na 9. str.) V obratu na Suhorju -s polno paro naprej... Lani ob slovesni otvoritvi novega kovinskega obrata smo o Suhorju v Kuriiju nazadnje pisali. Prav zaradi tega smo se v uredništvu odločili, da je tokrat prav obrat na Suhoiju tisti, o Katerem bi radi poročali v tej številki Kurirja. In tako smo „vzeli pot pod noge” in jo mahnili prek Gorjancev, kjer so že plašno zelenele prve bukve. Na Suhor smo prišli prav v času malice — eni so hiteli po vegastih stopnicah v staro menzo na malico, tisti, ki pa so že pojedli okusno obaro, pa so se greli na prijetnem spomladanskem soncu. (Nadaljevanje z 8. str.) — neustrezna delitev dela med posameznimi deli proizvodnega procesa; — neusklajenost posameznih faz in opravil tako znotraj TOZD kot med TOZD in posameznimi službami DSSS; — razdrobljenost kadrov ob pomanjkljivem kolektivnem teamskem delu; — neopredeljena odgovornost za dosleno uresničevanje zastavljenih planov; — pomanjkljiv in nedodelan tok informacij itd. Nove zmogljivosti ter nadaljnja specializacija in zaokroževanje proizvodnih programov pa neposredno zahtevajo učinkovitejši pristop k povezovanju in usklajevanju vseh faz proizvodnje od planiranja, priprave, tehnologije do usklajevanja vseh opravil med TOZD za uspešno realizacijo načrtovanih programov finalne proizvodnje. To zahteva, da se takoj lotimo tako v avtomobilskem kot v prikoličarskem programu postavitve začasne prehodne organizacije, ki bo omogočila povezovanje, vsklajevanje, enotno vodenje in reševanje drugih vprašanj in problemov, bodisi avtomobilske bodisi prikoličar-ske branže. Postavitev začasne organizacije in nosilcev bodoče branžne organiziranosti IMV bo omogočilo tudi prilagoditev najbolj perečih problemov sistemizacije dam organizaciji in zahtevam proizvodnje. Za razgovor pravi čas! In ker je bil ravno čas malice, smo se najprej pogovorili o njej. „Ja, menzo ravno nimamo najboljšo. Pa to ni niti pomembno. Glavno je, daje hrana dobra. Malico kuhamo pri nas. Sicer pa, če je za želodec dobra in okusna, so tudi kolena dobra miza”, nam je dejal dobrodušen vratar. V večini so z malico na Suhorju zadovoljni, še bolj pa jim bo teknila, ko bodo v 'Naša sogovornika na Suhoiju; „Vse sile moramo napeti, da bomo vsestransko napredovali! “ kratkem dobili tudi nove, boljše prostore za družbeno prehrano. Prav zato, ker je bila žaga oz. lesni obrat prvi, kije dajal kruh tem ljudem, smo se namenili najprej v lesni obrat. Prvi hip ta, ki ne ve, kaj je v teh nizkih poslopjih, sploh ne bi pomislil, da je v teh prostorih dobilo zaslužek 120 ljudi. Žaga je na Suhorju že od leta 1946 in tedaj je delala predvsem za izgradnjo in obnove nove domovine. Zamenjala je štiri lastnike in 1968. prišla k IMV. Že tedaj je bilo tu zaposlenih 180 ljudi; delali so predvsem sklope za prikolice. Danes je žaga stara in izrabljena; prav zato naj bi predvidoma na Suhoiju lesni obrat prenehal delovati. Ostal pa naj bi kovinski obrat, kjer bodo zaposlili tudi 120 delavcev iz lesnega obrata. Kaj delajo v lesnem obratu? Predvsem čelne stene za prikolice, tla za večje tipe prikolic in zaboje za embalažo. Pogoji dela so v starem obratu slabi; morda se zdijo še slabši prav zato, ker je v novem obratu bistveno drugače. Sicer pa pravijo zaposleni, da to ni nič čudnega, saj niso bile nikoh izvršene rekonstrukcije, ki bi bistveno izboljšale pogoje dela. Izrazito slab je prostor za skladiščenje, ki je za silo improviziran. Prav tako bi bila štrena potrebna obnove. Vendar, bodočnost Suhoija je, kot smo že v začetku omenili, v novem kovinskem obratu in zato je prav, da večji del tega zapisa namenimo njemu. Otvoritev novega obrata je bilo za področje, na katerem se nahaja, velikega pomena, saj je našlo zaposlitev bliže doma še več ljudi. V metliški občini prevladuje tekstilna industrija, ki zaposluje večji del ženske. V kovinskem obratu pa naj bi našlo zaposlitev še več moške delovne sile. P rav to območje je znano po tem, da je veliko prebivalcev odšlo za zaslužkom v tujino. Kovinski obrat jim Tudi v obratnih prostorih žage na Suhoiju je našlo delo precei pridnih ženskih rok. Prizorček z žage v obratu na Suhoiju. nudi možnost zaposlitve in s tem vrnitev domov. Nekaj zdomcev se je že vrnilo in sedaj delajo v kovinskem obratu. O delu kovindcega obrata smo se pogovaijali z ing. Francem Seličem, ki dela v IMV od leta 1976. „V našem obratu, ki sodi pod TOZD tovarne avtomobilov iz Novega mesta, delamo dele za tovarne prikolic v Novem mestu, Brežicah in Belgiji. Tu je zajet celoten šasijski material, preme in za tovarno avtomobilov v Novem mestu detajli za dostavni avtomobil in za kasone. To je naš osnovni program.” — V IMV nas nekoliko tarejo težave pri zaposlovanju. Kako pa je v vašem obratu? „Trenutno je v kovinskem obratu zaposlenih 192 ljudi, od tega je bilo na novo sprejetih po otvoritvi 82 ljudi. Ostali se vozijo iz Novega mesta iz TA. Sedaj pospešeno sprejemamo nove ljudi iz okoliških krajev. Povezani smo s krajevno skupnostjo, ki nam skuša pomagati po svojih močeh glede zaposlitve novih delavcev. Kadrovska sestava ni najboljša; precej je nekvalificiranih delavcev, manjka pa kvalificiranih delavcev.” — Odkar obratuje nov ko-vindci obrat, še ni minilo leto dni in gotovo ste se na začetku srečevali z vrsto težav. „Ja, res je. Težave so bile in so. Najbolj pereča težava je nabava surovin, predvsem pločevine; te težave nam povzročajo predvsem naši kooperanti. Sicer pa se srečujemo z manjšimi, trenutnimi težavami, kot je n. pr. nabava rezervnih delov za stroje, vendar iih uspevamo sproti reševati. Nekoliko teža' nam povzroča neurejen skladiščni prostor, saj trenutno skladiščimo material kar v delovni hali. Problem bi delno rešili že z asfaltiranjem površin pred obratom. V začetku obratovanja je bila proizvodnja nekoliko ovirana, ker nekatera dela niso bila (Nadaljevanje na 10. str.) Obrat v Adlešičih: odslej v sklopu DO ISKRA Črnomelj Na podlagi pobude občinskih organov v Črnomlju se je obrat TOZD Tovarne opreme Mirna v Adlešičih s 1. 3. 1980 odcepil iz sestave IMV in se priključil DO Iskra v Črnomlju. Obrat v Adlešičih je bil s pogodbo med IMV, Labodom in skupščino občino Črnomelj v začetku 1976 priključen in vključen v sestavo IMV — TOZD Tovarna opreme Mirna. S priključitvijo obrata v Adlešičih v TOZD IMV je bil zaključen postopek razreševanja problematike podjetja ROG, ki je vsled neustrezne poslovne politike prišlo v težak gospodarski položaj. (Nadaljevanje z 9. str.) pravočasno zaključena. V tem času se je pokazala tudi dobra povezanost med TA v Novem mestu. Tu mislim predvsem na pomoč, ki so nam jo nudili v času začetnega obratovanja in to sodelovanje je ostalo tudi danes..” — Kako pa je z družbeno in samoupravno aktivnostjo delavcev na Suh oiju? O tem smo se pogovaijali z novim predsednikom OOS tov. Jožetom Špeharjem. „Za delo sindikata v našem obratu lahko rečem, daje dokaj aktivno in da ljudje niso neprizadeti za stvarnost, pač pa jo tvorno oblikujejo. Ravno pred kratkim smo na zborih delovnih ljudi s plodno razpravo potrdili zaključni račun. Trudimo se, da bi vsi zaposleni v obratu dobili dobro, izčrpno informacijo. Sicer pa nam služi za informiranje tudi naš časopis. Zavedamo se, da bi bilo potrebno, da pri njegovem oblikovanju tudi sami tvorno sodelujemo. Morda prav zaradi tega, ker naš obrat ni prevelik, dobro sodelujemo z OOS in ZSMS. Članov ZK je pri nas sicer malo, vendar pa se njihovo delovanje v obratu čuti. Izpeljati nameravamo akcijo med mladimi, da bi okrepili članstvo ZK. DPO kot sindikat se tvorno vključujejo po svojih močeh skušajo sodelovati pri tem , da bi zamnjšali stroške proizvodnje in da bi čim uspešneje dosegali planske naloge.’ Na Suhorju je torej tako. Ko smo odhajali, so nam obljubili, da se bodo redno oglašali s svojimi prispevki in novicami na naše uredništvo in tako poskrbeli, da bomo o delu in življenju na surhorskem obratu lahko večkrat poročali. Obrat v Adlešičih je bil vključen v TOZD Tovarno opreme Mirna na osnovi delitve programske usmerjenosti med TOZD DO IMV. Tako je TOZD v okviru svoje dejavnosti prenesla v Adlešiče del svoje proizvodnje šivanja zaves. S povečanjem finalne proizvodnje pa naj bi se v Adlešičih razvila specializirana TOZD šivanja zaves in ostalih artiklov, potrebnih v proizvodnji prikolic. Z vključitvijo v TOZD in zagotovitvijo proizvodnega programa je bila delavcem obrata v Adlešičih kljub slabim delovnim pogojem zagotovljena socialna varnost, ki jo v prejšnjih pogojih in organizaciji niso imeli. TOZD Tovarna opreme Mirna in DO IMV je s tem pokazala popolno razumevanje in nudila ne le del svojega proizvodnega programa, temveč tudi vso ostalo strokovno pomoč pri uvajanju in delu za potrebe IMV. S takšnim pristopom so bile v izredno kratkem času premagane začetne težave, kar je omogočilo redno izvrševanje zastavljenih nalog. Delavci TOZD DO IMV so v letu 1977 in 1978 imeli poglobljene razprave o osnovnih opredelitvah razvoja TOZD in DO. V okviru razvojnih opredelitev TOZD Tovarna opreme Mirna je bila v tem času opredeljena, prediskutirana in sprejeta razvojna usmeritev v Adlešičih. Tako so bili Adlešiči oprede- ljeni kot sestavni del razvoja TOZD in DO kot celote. Po sprejetem srednjeročnem programu naj bi v Adlešičih usposobili moderno in sodobno šivalnico za potrebe šivanja zaves in predšotorov. Adlešiči naj bi dobili tudi nove prostore, ki bi izboljšali obstoječe prostorske težave in probleme. S sprejetjem srednjeročnega programa v septembru 1978 je bila programska usmeritev dokončno opredeljenega, nakazane pa so bile tudi smeri njenega postopnega uresničevanja. Kljub vsem tem obsežnim opravilom usklajevanja programskih usmeritev so predstavniki KS v tem času s protestnimi pismi na posamezne institucije zahtevali takojšen pristop k investiciji v Adlešičih. Na podlagi sprejetega srednjeročnega programa je bila v DO IMV sprejeta prioriteta investicijskega vlaganja, ki naj zagotovi kapacitete za bistveno povečanje vseh proizvodnih programov DO IMV. Celotna modernizacija in razširitev proizvodnje v TOZD Tovarna opreme Mirna je bila predvidena v zadnjih letih tega srednjeročnega obdobja. Predstavniki TOZD Tovarna opreme Mirna so skupno s predstavniki DSSS sodelovali v vrsti razgovorov, povezanih z uresničevanjem srednjeročnega programa v Adlešičih. Za investicijo v Adlešičih je bila pripravljena celotna dokumentacija, tako tehnološka in grad- bena, kar naj bi ob zagotovitvi sredstev omogočilo uresničitev predvidene investicije. Vsled tega nas je presenetilo odločno stališče organov družbenopolitične skupnosti Črnomelj, da obrat v Adlešičih odcepi iz sestave DO IMV. Na podlagi teh predlogov ter odločitev delavcev obrata, se je obrat odcepil in priključil Iskri v Črnomlju. Tako je obrat v Adlešičih v 6 letih obstoja zamenjal naslov delovne organizacije. CNXXX\NNX\NXXXXVVXXXNXXXX\XXXV\XX\XXXXXX\XV ŽELEZNIČARJI -ZVESTI BORCI IN AKTIVISTI OF V Sloveniji je v organiziranem osvobodilnem boju in v partizanskih enotah sodelovalo 1700 železničarjev. V bojih je padlo 582 železničarjev, 110 jih nosi partizansko spomenico 1941, med njimi pa je bilo razglašenih tudi osem narodnih herojev. V vsej Jugoslaviji je padlo v letih NOB ali bilo ubitih po zaporih in taboriščih smrti 4700 železničarjev, 55 pa jih je dobilo red narodnega heroja. Posebno pomemben je bil v Sloveniji delež dolenjskih železničarjev. Zlasti znane so njihove akcije v pošiljanju orožja, sanitetnega materiala in drugega blaga k partizanom. Vtisi z zasneženega Vogla Tudi letos je IMV organiziral smučarski tečaj za svoje delavce, ki je bil v drugi polovici marca v Bohinju. Ko sem se pred tremi leti prvič spoprijela s smučmi in z belimi strminami, nisem verjela, da me bo ta rekreativna dejavnost tako prevzela, da se bom vsako leto ponovno vračala na sneg. Tako sem se udeležila razpisanega smučarskega tečaja skupaj s še 35 delavci IMV, od katerih jih je bilo 10 takšnih, ki so se morali učiti smučarskih veščin prav od začetka. Avtobus nas je v soboto popoldne odpeljal iz Novega mesta v Bohinj, kjer smo se nastanili v hotelu Bellevue. Takoj po večerji nam je vodja tečaja Jože Turk obrazložil načrt dela za ves teden in nam razdelil tedenske vozovnice za žičnico, ki so si jih nekateri kar takoj obesili za vrat, da jih ne bi izgubili. Drugi dan smo se na Voglu porazdelili v vrste in začeli delati. Nekaj boljših smučarjev je smučalo po svoje in so hodili samo po občasne nasvete k našima učiteljema. Najbolj so se seveda trudili začetniki, ki so bili tudi vsak večer najbolj utrujeni. Tako so potekali smučarski dnevi ob spremenljivem vremenu, saj se je nemalokrat zgodilo, da smo doživeli v eni sami uri sonce, meglo, veter, da o sneženju sploh ne govorimo. Peti dan tečaja nas je Jože — tiste boljše smučarje - postrojil v vrsto in nam s tem tudi dal možnost odsmučati del strmine ter tako pokazati, ali zaslužimo značko in izkaznico testa INTERNATIONAL. Značko je dobilo 11 tečajnikov. Ker so značke izredno lepe, so si jih seveda zvečer po razdelitvi dobitniki takoj pripeli na puloverje. Vse prehitro je minilo sedem dni in ko smo se zadnji dan s sončnega Vogla vrnili v dolino, smo ničkaj veseli ugotovili, da nas že čaka avtobus, ki nas je potem tudi zares odpeljal nazaj v Novo mesto. Približno tretjina udeležencev je bilo takih, ki se udeležijo vsakoletnega tečaja. Po razgovorih in vtisih z ostalimi udeleženci pa kaže, da se bodo še radi vračali na bele strmine bodisi sami, bodisi v organiziranih tečajih. VLADIMIRA RUPENA ( \ j „Pomen obstoja naše ; armade je od vsega začetka bil v vlogi branilca pridobi-! tev naše ljudske revolucije, j Njena vloga je bila že od vsega začetka usmerjena v izgon okupatorja in uničenje izdajalcev, nato pa na ohranjanje tistega, kar smo iz-vojevali. Kot oborožena sila | socialistične države je prav v | tem svojstvu branitelja, čeprav oborožena sila, imela v nekem smislu tudi veliko I miroljubno vlogo na svetu." TITO o Jugoslovanski ljudski armadi Zakaj omejevati enakopravnost žensk? Na tradicijah NOB odraščajo novi rodovi žensk v naši deželi, ki vedo, da so v boju za svobodo jugoslovanske ženske rešile vrašanja svoje enakopravnosti. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta v naši praksi že vrsto let opredeljeni" kot množični gibanji, ki temeljita na pravici delovnih ljudi in občanov, da branijo svojo svobodo in neodvisnost dežele, svoj položaj in samoupravne pravice v socialistični družbi. Obe se čedalje bolj povezujeta med seboj v enotni samozaščitni in obrambni mehanizem. Vse ljudstvo po ustavi in zakonih sodeluje v obrambi domovine, če bi bila kakorkoli ogrožena varnost in neodvisnost dežele, osebna svoboda in varnost ter samoupravne pravice naših delovnih ljudi in občanov. Vsi smo torej odgovorni nosilci pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem pa marsikje pogledi in praksa o vlogi in ongažiranju žensk v SLO še niso družbeno sprejemljivi. O tem so nedavno razpravljali na posvetovanju o ideološkopolitičnem izobraževanju in splošnem vojaškem usposabljanju rezervnih vojaških starešin v Beogradu. Zelo odločno, pa hkrati tudi zanimivo je v zvezi z deležem žensk v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti razpravljala tovarišica Zora Tomič, članica predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije. Med drugim je o tem pomembnem vprašanju povedala: „ .. .Tu kaj mi ni treba podrobno pojasnjevati, kako ško-’ dljiv je za uresničevanje koncepta SLO (splošnega ljudskega odpora) in DSZ (družbene samozaščite) sektaški odnos do žensk, ki jim onemogoča uresničenje pomembne ustavne pravice in dolžnosti — obrambe in zaščite domovine. Ta odnos se pogosto skriva za tako imenovanim ,varstvom’ ženske kot šibkejšega spola, kakor da je SLO in DSZ le vprašanje telesne moči, je pa svojevrsten odsev patriarhalne miselnosti, tradicionalne razdelitve poslov na moške in ženske ipd. V bistvu pomeni le odpor in nerazumevanje družbenopolitične vsebine SLO in DSZ ... Zavedati se moramo: pravice in dolžnosti žensk v obrambi in zaščiti ne temelje le na dejstvu, da predstavljajo ženske polovico prebivalstva in bi bilo nesmotrno odreči se njihovega sodelovanja, temveč temelje na njihovem družbenoekonomskem položaju v naši samoupravni socialistični družbi, v kateri ne moremo imeti dvojnih meril glede SLO in DSZ za člane naše skupnosti. Gre za več — gre za koncepcijo naše SLO in DSZ, kako je razumemo in uresničujemo ...” Tovarišica Tomičeva je nato nadaljevala: ,,Danes se lahko vprašamo, ali smo hoteli in znali izkoristiti bogate izkušnje žensk, udeleženk NOB, pri uresničevanju SLO in DSZ in še posebej glede angažiranja žensk za uresničevanje te koncepcije. Sporočilo tovariša Tita na 11. kongresu ZKJ junija 1978 pravi: Ive Šubic: V stavnici partizanske tiskarne na Rogu (osnutek) za linorez, tuš, 1944 „Prav tako je treba posvetiti posebno pozornost vlogi in načinu vključevanja žensk v zadeve SLO in DSZ. V našem NOB in v drugih sodobnih vojnah so ženske dokazale , da lahko enakopravno z moškimi opravljajo tudi najtežje naloge”. To pomeni, da moramo obračunavati s pogledi in menji, da moramo zaradi določenih bioloških in psihosocioloških lastnosti angažirati ženske le pri pomožnih poslih, pri tako imenovanih .ženskih zadevah’, pri tem pa zanemaijamo celovito osebnost ženske. Premagati je torej treba družbeno nesprejemljivo prakso glede vloge in mesta žensk v S LO in DSZ kot v izenačevanju z moškimi glede obrambnih in zaščitnih dolžnosti v oboroženih silah. Prvi določen korak v tej smeri pomenijo spremembe in dopolnitve zakona o vojaški obveznosti. Hkrati pa to pomeni odpravljanje enega vidika zapostavljanja in začetek popolnejšega vključevanja žensk v vse zadeve SLO ...” Razkošna paša za oči in veselje nad sodobnim tehničnim napredkom: pogled v razstavno dvorano z našimi izdelki in drugimi vozili Renault na beograjskem avtomobilskem salonu. Brigadirji - ponos mladine — GORIČKO - 3. izmena (13. 7. - 2. 8.) - REKA - 2. izmena (8. 7. — 30. 8.) Prav z mladinskimi delovnimi akcijami smo po vojni začeli graditi novo, lepšo domovino -socialistično Jugoslavijo. V akcijah sta se kovala enakost in bratstvo naših narodov in narodnosti. Vsemu svetu smo ponovno dokazali, da je res v slogi moč. Mladinske delovne akcije še danes združujejo v delu mladince in mladinke naše domovine. Organizirane so akcije v Sloveniji in Jugoslaviji, ki so zveznega, republiškega ali lokalnega pomena. Brigadiiji se dobro zavedajo pomena svojega prostovoljnega dela, prav tako pa je njihova brigadirska zavest na visoki ravni in trudijo se, da po svojih najboljših močeh pomagajo gra- IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industije motor-n ih vozil Novo mesto -Izhaja vsakih 14 dni v 6.750 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ĆZP Dolenjski list. Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto. diti našo domovino. V brigadi pa je poskrbljeno tudi za razne oblike zabave, skratka življenje v brigadi je dobro in načrtno organizirano. Mladi se lahko v brigadi vključijo v kulturno življenje, šport, rekreacijo, organizirano je usposabljanje na področju splošne ljudske obrambe, možnost idejnopolitičnega dela in podobno. Letos so organizirane mladinske delovne akcije: - SLOV. GORICE - 1. izmena (1.6.-21. 6.) - KRAGUJEVAC - 3. izmena (3.8.-30.8.) Vsi, ki se želite udeležiti mladinske akcije, dobite prijavnice v kadrovski službi ali pri predsednku svoje osnovne organizacije ZSMS. Dober začetek naših igralcev Delavske športne igre 1980 so stekle Pričela so se tekmovanja v okviru 19. delavskih športnih iger sindikalnih organizacij občine Novo mesto za leto 1980. Letos je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Novo mesto sklenila, da se nekatere športne panoge, ki so se dosedaj odvijale v jesenskem času, prestavijo na pomlad in da se aktivnost odvija skozi vse leto, bodisi po lega sistemu, bodisi po turnirskem sistemu v dveh delih. Tako so se že pričela tekmovanja v kegljanju, streljanju in nogometu ter šahu. Odbojkarji in „pinkpon-karji” pa bodo prvič pomerili svoje znanje drug z drugim koncem aprila in začetkom maja. Kegljanje Po odigranem prvem delu je povedla ekipa Krke, tovarne zdravil, s 535 podrtimi keglji pred našo prvo ekipo 515 keglji, Novotcksom 508 Iskro 489, Pionirjem 455, Vodnogospodarskim podjetjem 450, IMV 11. 447 keglji iti Pri ženskah je povedla ekipa Iskre s 318 keglji pred Pionirjem 276, Novolesom 262, Sredi aprila smo obiskali gradbišče na Zibertovem hribu, da bi videli, kako napredujejo dela. Nismo bili razočarani: vse poteka po zastavljenem načrtu in prva stanovanja bodo končana konec junija. IMV 262 in Krko 244 keglji. Reči je potrebno, daje na rezultat Iskre bila vložena pritožba zaradi nastopa igralke proti pravilom. Streljanje Pri moških je po prvem delu v vodstvu ekipa Pionirja (lanskega zmagovalca) pred Krko, tovarno zdravil, in IMV. Tak vrstni red smo tudi pričakovali. Enaka razvrstitev velja tudi za ženske ekipe. Pri moških je najboljši rezultat dosegel Čelesnik 181 krogov pred Ribičem 180 krogov (oba Pionir). Naši člani imajo trenutno naslednje rezultate: 8. Gradišar Slavko 173 krogov, 13. Ancelj Anton 169 krogov, 17. Vehar Marjan 166 krogov in 22. Bon Drago 159 krogov. Pri ženskah sta v vodstvu članici Pionirja Medle in Bračko s 178 krogi. Odlično so uvrščene tudi naše, saj je Ivanka Kumelj s 160 krogi na 6. mestu, Zlata Cigoja s 154 krogi na 8. mestu in Irena Kodrič s 148 krogi na 10. mestu. Nogomet Pričelo se je tudi tekmovanje po ligaškem sistemu „vsak z vsakim” v malem nogometu v dveh jakostnih skupinah. Ze v prvem kolu je IMV naletel na močno ekipo Ele, lanskega zmagovalca in jo presenetljivo, toda zasluženo visoko premagal s 5 : 1. Želimo, da naši fantje uspešno tekmovanje tako tudi nadaljujejo! O nadaljnjih rezultatih bomo naše “ bralce sproti obveščali. J. T.