Leto LIX. »evfIKo m. O Untlloni. v fetrteft 16. decembra 19Z6. Ceno Din 150 SLOfEHS IsbaiB 4*mk can popoldne, iivzemsi nedelje to praznike. — *aseratl: do 30 petit ä i D, do 100 vrsi 20 50 p, ve€ji inserati petii vista 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici Deseda 2 D. — Popust po dogc-^ — iiMeratni davek poaebej. — „Slovenski Narod'1 velja letno v Jnjyoslavij- 240 D, za inozemstvo 420 D i Üpravntstwo: &nailova ali o a stav. St prltlloio. - Telefon štet. 304 uredništvo dnellovn aUca 4u 9, i. nadstropje. - Telefon štev. 34 MT Po*tnma platema v gotovini. Italijanska izzivanja Demisija našega zunanjega ministra Id za njim celokupne vlade radi zahrbt« mega postopanja s strani Italije o pri« liki sklepanja pakta z Albanijo, je iz« zvaJa v vsej evropski javnosti veliko pozornost ter jo opozorila na nevarno Igro Italije na Balkanu. Ravno to dej* stvo pa je povzročilo v Rimu veliko »ervoznost, ki jo skušajo sedaj ofici* Jelni rimski krogi zakriti z izpadi proti mam in oholimi lekcijami, ki jih na* alavlja rimski tisk na naslov Jugosla* "vije in njenih prijateljev v evropskem političnem svetu. Samo tako si je mo* goče raztolmačiti komunike, ki ga je objavila uradna rimska poročevalska agentura «Agenzia Stefani» in katere* ga smo reproducirali tudi mi. Po svoji obliki in po svoji vsebini je komunike pravi unikum, ki tvori dokument, ka* Kršnega politični in diplomatski svet doslej še ne pozna. Njegov ton in nje* gova oblika sta povsem podobna pi* savi fašistovskih kolportažnih listov; ni morda poloficijelne objave, ki bi bila tako žaljiva in tako izzivalna, ka* kor je ta komunike. Mussolini pa je s tem komunike* jjem, katerega je, ako že ne sestavil, pa vsaj odobril, popolnoma zgrešil svoj cilj. Dosegel je prav nasprotni uspeh. Mussolini si prizadeva, da bi v tem komunikeju naslikal Jugoslavijo kot torišče izzivačev in osvajateljev, ki komaj čakajo trenutka, da planejo po sosedu. Toda vsej evropski javno* Sti je predobro znana miroljubna po* litika, ki jo je vodil zunanji minister dr. Ninčič, da bi mogla verjeti italijan* skemu natolcevanju in oholemu preži* ranju in izzivanju. Svetovni tisk je sprejel italijanski komunike dokaj hladno in celo prijatelji, na katere se sklicuje Mussolini v svojem m egal o* manskem komunikeju, ga odklanjajo, Italija je danes v svetu preveč diskre* ditirana. Italijanski imperijalizem in italijanska ekspanzivnost si v današnji Evropi, ki si želi po krvavem svetovnem klanju končnega miru in sprave, niti doslej, še manj pa v bodoče, ne bosta mogla najti simpatij. Za tako iz* zivanje, kakor ga predstavlja omenje* ni komunike, pa je Italija najmanj upravičena. Skrajno sumljiva je nervoznost, ki odseva v zadnjem času iz vsega početja rimskega diktatorja. Cesti nemiri v italijanskih centrih, ponavljajoči se atentati, teror, ki ga izvaja fašizem od dne do dne vedno hnjše, govore prejasno, da v Italiji vre. Kakor že cesto doslej, se Italija tudi tokrat poslužuje pristno italijanske metode, da bi odvrnila pozornost zunanjega sveta od notranjih dogodkov v Italiji. Načrt ni bil slab, toda udarec je zadel lastno oko. Nadutosti prekipevajoč komunike le potrjuje, da je izzivača iskati na zapadni strani Jadrana. Italija in Mussolini sta lahko brez skrbi: nas take grožnje ne morejo ustrašiti, niti nam vsiliti morebitnega respekta. Današnja Italija se bo še prekmalu prepričala, da je Evropa že davno sita njenih neprestanih groženj in namigavanj. Ako pa misli gospod Mussolini, da je prišel čas, ko lahko fašizem tudi v zunanji politiki rožlja z orožjem, kakor je tega vajen doma, kjer vlada popolno brezpravne, se bo kaj kmalu overil, da so v Evropi tudi še drugi faktorji, med katerimi ni najzadnja Jugoslavija. Mi nikakor ne želimo, da bi se radi nadutosti in netaktnosti rimskih vlastodržcev zapletli v kake oborožene spopade, toda če bi bili v tako obupno borbo pahnjeni proti naši volji, naj g. Mussolini ne pozabi, kako je bilo pri Kobaridu ... Kdor je po nedolžnem napaden in se brani v obupu, je strahovit nasprotnik. Naš spor z Italijo in velesile London, 15. decembra. «Daily Telegraph» poroča, da so londonski diplo-matlčni krogi vznemirjeni radi spora med Italijo in Jugoslavijo, glede Albanije. Beogradska vlada je hotela to stvar spraviti pred Društvo narodov ter zahtevati mednarodno razsodišče. Intervenciji zapadnih velesil pa se je posrečilo odvrniti beogradsko vlado od tega koraka. JAPONSKI CESAR UMIRA — London, 15. decembra. Reuterjev urad Javlja iz Tokrje, da je zdravstveno stanje japonskega cesarja brezupno m da je pričakovati katastrofe vsak hin. KATASTROFA V KINU — Rhu, 14. decembra. V Aleksandrijl se ie zrušila stavba nekega kinomatografa. Pri tem je bflo 7 oseb ubitih, 30 pa težko ranjenih- Uzunoirč sestavim vlado Široke koalicije Kralj je poveril mandat za sestavo nove vlade zopet Nikoli Uzunoviču. — Hladen sprejem pri vseh strankah« — Seja glavnega odbora Demokratske zajednipe. — Beograd, 15. decembra. Avdijence Šefov parlamentarnih strank so bile zaključene včeraj ob 13. uri, nakar je kralj popoldne sprejel predsednika narodne skupščine Marka Trifkoviča. Predsednik Narodne skupščine je svetoval kroni, naj poveri mandat za sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Nikoli Uzunoviču. Zvečer je kralj poklical v dvor Nikolo Uzunovica in mu poveril mandat za sestavo vlade širše koalicije. Nikola Uzunovie' je sprejel poverjeno mu nalogo. — Beograd, 15 decembra. Vest, da Je Uzunovič prejel mandat za sestavo nove široke koalicije, je bila sprejeta v radikalnem klubu z mešanimi občutki. Splošno se je pričakovalo, da se bo položaj v radikaluem klubu po smrti Nikole Pašiča zboljšal. PaSičevci so bili prepričani, da se Nikola Uzunovič z czirom na svojtčasno borbo in iz pijetete do spomina Nikole Pašiča ne bo več silil v ospredje, ampak bo prepustil vodstvo stranke sedanjemu skupščinskemu predsedniku Marku Trifkoviču, ki uživa v vseh krogih in v celem radikalnem klubu največje spoštovanje. Ožji pristaši Nikole Uzunovica, tako zvani centrum poslanskega kluba, pa se radujejo, da je njihov vodja Uzunovič zopet prejel mandat za sestavo vlade. Centrumaši so prepričani, da bo Nikola Uzunovič sestavil vlado in da bo v svoji akciji popolnoma uspel. Pašičevci pa so mnenja, da bi moral Nikola Uzunovič sam uvideti, da uživa druga oseba, to je Marko Trifkovič, večje zaupanje radikalnega kluba in da bi moral sam svetovati kralju, da poveri sestavo vlade g. Trifkoviču. V tem razpoloženju se je pričela danes opoldne seja radikaluega kluba. Nikola Uzunovič je prispel v predsedništvo vlade že oh 9. dopoldne in se pos\etoval z raznimi prvaki radikalne stranke. Sprejel je tudi prvega podpredsednika in Pašičevega namestnika v radikalnem poslanskem klubu Iii jo Mihajloviča. Ob 11- se je pripeljal v Narodno skupščino ter odšel v radikalni klub, kjer se je razgovarjal s poslanci. Seja kluba, ki je bila napovedana za 11. dopoldne, se je pričela šele z enourno zamudo. Na seji bo Ni-. kola Uzunovič poročal o svojem mandatu, ki se glasi za sestavo širše koalicije med radi kalno in radicevsko stranko ter Demokratsko lajednico in eventuelnno še z nekaterimi manjšimi skupinami. Danes dopoldne se je v zvezi z mandatom Nikole Uzunovica vršila tudi seja glavnega odbora demokratske zajednice. Posl. Grol, ki je določen, da da novinarjem informacije glede Demokratske zajednice in njenega stališča v sedanji vladni krizi, je po seji izjavil novinarjem, da je glavni odbor razpravljal o — oblastnih volitvah. Glavni odbor je potrdil vposlane in predložene kandi dature organizacij Demokratske zajednice sirom države. Sklenil je, da izda voj^lnk proglas na svoje pristaše in vso javnost. Redakcija proglasa je poverjena dr. Voji Mariu-koviču in dr. Kumanudiju. Posl. Grol je še posebej naglašal, da glavni odbor demokratske zajednice ni razpravljal o politični situaciji, kar pa nihče ne verjame. Kaieloi M je izreke! Umito Mirna seja radikalnega kluba. — Zakaj je dobil mandat Uzunovič in ne Trifkovič. — Klub je dal Uzunoviču zaupnico in proste roke. — Beograd, 15. decembra. Sejo radikalnega poslanskega khiba je otvoril predsednik Narodne skupščine Marko Triikovič, ki je poročal o svoji avdijenci ter o referatih šefov Doedinih parlamentarnih strank kroni. Krona se je postavila na stališče, da je treba sestaviti delovno vlado in da sedanje gospodarske razmere tn zunanjepolitični položaj ne dopuščajo volitev Marko Trifkovič je nato potrdil, da Je pred'agal kroni Nikolo Uzunovica. ki poz>na vladne posle in ki nudi jamstvo, da bo sestavil koalicijo. Za Trifkovičem je govoril Nikola Uzunovič ter v kratkih potezah razvil program svojera dela. Zadnji je govoril posl. Milju-tin DragoviČ, ki je opozoril, da je to prva seja radikalnega poslanskega kluba po smrti Nikole Pašiča. Spormn na Nikolo Pašiča zahteva, da obdrži stranka svoio enoto. Miljutm Dragovič je predlagal zaupnico Nikoli Uzunoviču, ker bi v nasprotnem slučaju mogle nastati razne komplikacije in b* cel položaj utegnil zdrkniti iz rok na-rodno-radikalne stranke, kar bi lahko povzročilo najdalekosežnejse posledice za stranko in državo. Nato ]e bilo odrejeno glasovanje o zaupnici Nikoli Uzunoviču. Zaupnica le bila spreieta soglasno. Radikalni klub Je prepustil Nikoli Uzunoviču proste roke, da postopa pri rešitvi krize po svoji uvidevnosti in da po končanih pogajanjih s šefi poedi- nih strank poroča klubu o doseženih uspehih. Po seji je izdalo predsedstvo poslanskega kluba radikalne stranke sledeči komunike. »Po poročilu, ki ga Je podal predsednik Narodne skupščine g. Marko Trifkovič o poteku svoje včerajšnje avdijence, tekom katere Je svetoval kroni, naj poveri mandat za sestavo nove vlade g. Nikoli Uzunoviču, in po poročilu g. Uzunovica o načinu, kako misli postopati pri sestavi nove vlade. Je danes poslanski klub narodno-radikalne stranke izglasoval soglasno zaupnico g. Nikoli Uzunoviču, prepuščajoč mu proste roke, da se pogaja s predstavniki političnih skupin tako, kakor bo smatral, de Je v najboljšem Interesu države.« Po seji poslanskega kluba je izjavil mandatar krone Nikola Uzunovič novinarjem, da je prevzel zelo težko nalogo, da pa polaga veliko nado na božjo pomoč. Politični krogi že komentirajo potek današnje seje radikalnega poslanskega kluba, ki je bila popolnoma mirna. Izražajo pa kljub temu prepričanje, da bo sestava nove vlade fiod predsedništvom Nikole Uzunovica trčila na velike težkoče in da ni izključeno, da bo moral Uzunovič vrniti .mandat, ne da bi mogel sestaviti vlado. Ministrski predsednik Nikola Uzunovič se bo pričel pogajati s predstavniki parlamentarnih strank še danes popoldne po vrstnem redu, kakor so bili sprejeti v avdijenco od kralja o priliki konsultiranja. Kandidature vodstva HSS — Zagreb, 15. decembra. Današnji »Dem« poroča, da bo celokupno vodstvo HSS, kateremu so bili svojčas odvzeti skupščinski mandati, kandidiralo v zagrebški oblasti. Stepan Radič bo kandidiral v Zagrebu ter v zlatarskem in klanjSkem srezu. Dr. Maček kandidira na prvem mestu v zagrebškem srezu, Predavec v dugo-selskem srezu dr. Stepan KoŠutič v Zagrebu, dr. Juraj Kmjevič v varaždinskem srezu, Rudolf Hercog, ki Je propadel pri zadnjih skupščinskih volitvah, bo kandidiral v zlatarskem srezu kot namestnik Stepana Radiča. »Dom trdi, da novoizvoljena oblastna skupščina v Zagrebu sploh ne bo toda opozicije, ker bodo povsod izvoljeni samo kandidati HSS. RADIČ PROTI VOLITVAM _ Beograd, 15. decembra. Stepan Ra» dič je izjavil novinarjem, da bi bil sedanji trenutek neugoden za parlamentarne volit« ve, ker bo oblastne volitve pred durmi in bo morala Narodna skupščina na j prvo spre* jeti državni proračun in eventualno še dru* ge gospodarske in socijalne zakone. Šele nato bi bilo mogoče misliti na nove volitve. Trocki nadaljuje svojo akcijo — Moskva, 15. decemb. Komunistična in-ternacijonala je na svoji včerajšnji plenarni seji razpravljala med drugim o poročilu Stalina. Vodja češkoslovaških komunistov Sme-ral je ostro kritiziral »tališče voditeljev opozicije in izrazil solidarnost z ruskimi komunisti in s sklepi poslednje konference stranke, ki je obsojala opozicijo. Potem sta govorila Trockij in Zinovjev, ki sta branila teze opozicije in Buharin, ki je polemiziral s Troo kim in Zinovjevom. O tej seji prise cPravda», da pomenjata govora Trockega in Zinovjeva nadaljevanje delovanja opozicije proti komunistični inter-nacijonali. S tem sta se prekršila proti obveznostim proti stranki. List pravi, da vse kaže, da hoče Trockij v danem trenutku ustvariti blok proti komunistični mternaeijonali. Tako postopanje bi moralo naleteti na popom odpor intemacijonale in na obračun z onimi, ki rovarijo proti njej. NOVA ZAROTA PROTI " ŠPANSKEMU KRALJU — Biarifz, 15. decembra. Iz Madrida poročajo, da je tamkajšnja policija v zid* njem hipu preprečila atentat na španskega kralja Alfonza. Policija je v bližini kralje* ve palača našla skladovnico bomb. Prvo Kandidatna Usta za Ljubljano Danes zjutraj so vložili združeni socijalisti in komunisti svojo kandidatno listo za mesto Ljubljano. — Nosilec je g. Sedej. — Nosilec liste narodnih strank bo dr. Puc. Ljubljana 15. decembra. Med raznimi socialističnimi in komunističnimi skupinami >e po daljših pogajanjih naposled pri?ilo do sporazuma, tako nastopijo tudi v ljubljanski oblasti pri oblastnih volitvah z enotnimi listami. Sporazum so sklenili desni in levi komunisti, ki so sedaj organizirani okoli «Ujßdir/.jenja» in oficijelni socijalisti. iz-vzomšjfc bernotovcev, ki bodo postavili po nekod lastne kandidatne liste. Združeni socijalisti bodo nastopili pod imenom «Zveza delavskih strank*. Danes je «Zveza delavskih strank» vložila pri deželnem sodišču v Ljubljani tri kandidatne liste. Točno ob S. zjutraj sta livar Vinko Vrankar in akademik Dušan Kermavner vložila kandidatno listo Zveze delavskih strank za mesto Ljubljano. Lista je bila odobrena in je v Ljubljani po vrstnem redu prva, ker doslej še ni nobena stranka vložila pri sodišču svoje liste. Kandidati ZDS so: 1) nosilec liste Alojzij Sedej, zasebni uradnik. Dunajska cesta 96; 2) Leopold Ogrin. ključavničar. Dolenjska cesta 96; 3) Ivan Mlinar, zasebni uradnik. Krakovski na- sip 10; 4) Ladislav šlosar, mizar. Aljaževa ulica 198; 5) Teodor Mravlje, via- kovodja. Celovška cesta 6. — Namestniki so: Ivan Vuk, zasebni uradnik; Ivan Marjašič. ključavničar; Anton Šn-šteršic. mizar in Vinko Vrankar, livar. Ob 11. dopoldne so zastopniki ZDS vložili še dve listi in sicer za srez Radovljico, kjer je nosilec liste Ivan Mulej, tovarniški delavec na Jesenicah, in za srez Kamnik, kjer je nosilec liste Alojzij Bester, ključavničar, Kamnik-Pero-vo. Obe listi ste na IV. mestu, kjer so v obeh srezih že popreje vložile svoje liste SDS, SLS in SKS. Demokratska in Narodno - socialistična stranka bosta kakor drugod tudi v Ljubljani postavili skupno kandidatno listo. Njen nosilec bo bivši predsednik gerentskega sveta dr. Din-ko Puc, na drugem mestu bo kandidiral tajnik Delavske zbornice Ivan Tavčar, na tretjem pa tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivan Mohorič. Lista bo najbrž še danes vložena. Separatistične orgije zagrebškega občinskega sveta — Zagreb. 15. decembra. Na snčni seji finančnega odbora zagrebškega občinskega zastopa je bil pretresan mestni proračun za leto 1927 Značilno je, da je večina predlagala naj mesto odpove vse najemninske pogodbe vojaškemu erarju za vojašnice, ki so m-esina last Šele na posredovanje °Žu-pana Hemzla, ki je poročal o pogajanjih z mimiSTstvom vojne in mornarice glede zagrebških vojašnic, je večina sklenila, da prepusti odločitev županu. Do mučnega incidenta je došlo tudi pri razpravi postavke kjer so predvidene denarne podpore za kulturne in humanitarne ustanove Frankovcj in federalisti so predlagali, naj se kratkomalo črtajo vse podpore ustanovam, ki nosijo jugoslovensko ime. Izjemo Je tvorilo Jugoslovensko novinarsko udruženje, o katerem je izjavil dr. Stepan Srkulj, da je sicer po imenu jugoslovensko, da pa je zagrebška sekcija popolnoma hrvatska in da se nadeja, da bo v kratkem zopet prevzela hrvatsko ime. Večina je glede davščin po daljši debati pristala na predlog opozicije, ki odklanja povišanja in ki mestoma zahteva celo znižanje mestnih davščin Zelo živahna debata se je razvila pri predlogu samostojnega demokrata dr Ivana Juriše, ki je zahteval naj mestna občina v enakem iznosu podpre jugoslevenski kakor hrvatski Sokol v Zagrebu. Večina je odklonila podporo jugoslovenskemu Sokolu ter ves znesek podelila hrvatskemu separatističnemu Sokolu. .MLADA ANGLEŽINJA IZGINILA — London, 15. decembra. Veliko pozornost ie zbudilo dejstvo, da je neznano kam izginila 20!etna hči bivšega državnega podtajrrika v zunanjem ministrstvu sira Crowa. Mlada dama manfka že od sobote. SMRTEN IZID BOKSARSKE BORBE _ "Newyork, 15. decembra. V Hardt* forru se je vršila borba med francoskim boksa čem Charlesom Pegulihamom in Američanom Friedmannom. Američan je zdro* bil Pegulihammu s sin im udarcem lobanjo, tako da je Francoz kmalu nato izdihnil v bolnici. Friedmann, ki je udaril proti pra* vilom, je bil aretiran. Šahovski turnir v Meranu V VI. kolu je Kostič zmagal nad Ro* sellijem, Spielmann je z zmago nad Calap-som izboljšal svojo pozicijo, Poljak Prze* piorka pa je po 25. potezi porazil Pataya. Grob je zmagal nad Sacconijem, Coile nad Aümondom. Remi je ostala partija Canal dr. Tartakower, partija Grünfeld*Yatea pa je bila prekinjena. Stanje po šestem kolu je bilo sledeče: Canal, Coile, Przepiorka 4%; Kostič, Grob, Tartakower 4; Grünfeld, Yates 3 (1); Spielmann 3, Sacooni 2, Ali* monda, Patay 1, Calapso, Roselli % točke. V VID. kolu je Colle, ki je ostal do-sedaj neporažen, izgubil v indijski partiji proti Spielmannu, Canal je v francoski igri porazil Saeconija ter s tem prešel na vodstvo. Damski gambit Kostič-Griinfeld je končal remi, istotako sta remizirala Tarta* kowr*Pr2epiorka, Patay se je v igri z Ali* mondo zadovoljil z remijem, španska partija Grob ■ Roselli in ortodoksni damski gambit Calapso*Yates sta bila prekinjena. < i Tržni in sejmski dan v Ljubljani I Vsako tretjo sredo običajni večji tržni dan v Ljubljani ni bil danes baš izredno živahen. Gospodinje gotovo varčujejo za bližajoče se božične praznike in bodo še le prihodnji teden prihajale na trg po vse za praznike potrebne stvari. Vodnikov trg .je , danes zjutraj dobil drugo obliko. Pu stari navadi so ob strani semenišča Ln pred Vodnikovim spomenikom postavili razni prodajalci »Staute«, na katerih so razstavili okraske za božična drevesca, piškotke, sladkarijo ta drugo drobnarijo. Mnogo je na trgu domačih jabolk, a večinoma druge in tretje vrste. Trg s perutnino je bogato založen. Tudi jajc je v precejšnjem izobilju. Cene mlečnim izdelkom imajo rastočo tendenco; tako so cene čajnemu maslu poskočile od 55 na 66 Din za 1 kg. Z zelenjavo in drugimi potrebščinami je trg zadostno preskrbljen. Zelo malo je na trgu krompirja; pripeljanih jc bilo Ie par vozov. Radi kvaternega posta je bilo na trgu več rib in žabjih krakov Neposredno pred božičnimi prazniki tudi današnji mesečni živinski sejem ni bil posebno obiskan Dogon je bil razmeroma majhen kupčija pa dobra, več parov volov je bilo kupljenih za Italijo. Dogon žtvine je bil sledeči: 188 konj, 2 žrebeti, 78 volov, 70 krav, 37 telet in 73 prašičkov za rejo. Do opoldne je bilo prodanih: 25 konj, 30 volov, 40 krav, 10 telet. 45 prašičkov. Kupčija opoldne še traja. Cene so ostale od zadnjega sejma neizpremenjene in so sledeče: voli I 8 Din, II 7 50 Din, III. 6.50 Din, krave debele 5—6 Din, klobasarice 3—4 Din, teleta 10—11.50 Din. vse za 1 kg žive teže; konji 1000^—6000 Din po kakovosti, prašički za rejo 150—250 Din. Svečani pogreb g. Nikole Pašiča se predvaja prihodnje dni v Elitnem Kinu Matica, Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: 2H% drž. renta za vojno škodo 340, 7% invest pos. 1921 78—«0, Celjska posojilnica 195—198, Ljublanska kreditna banka 140, Merkantilna banka 95 —95, Prva hrvatska Štedionica 885, Kreditni zavod 170—180, Strojne tovarne in livarne 90, Trboveljska premogokopna družba 315, Združene papirnice 112, ' Devize: Amsterdam 22.672 — 22.7320, Dunaj 798.50—801.50, Berlin 13.485—13.515, Budimpešta 793.78—796.78. Italija 249.77— 251.77, London 274.85—275.65, Newyork ček 56.56»—56.768, Pariz 225—227, Praga 167.837—168.637, Curih 10.945—10.975. — Valute: 246—248. Efekt: Ljubljanska 140, Hrv. eskompt-na banka 10O—102.5, Kreditna banka, Zgb. 102—105, Hipotekama banka 58—59, Jugo-banka 97—97.5. Praštediona 887.5—890.5, Drava d. d. Osijek 370, Sečerana, Osijek 420-^25, Isis d. d. 45, Gutman 250, Sla-veks 114, Slavonija 32—325, Trboveljska 325—330, Vevče 112 Agr. 46—46.50 INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13. Pariz 20JO, London 25.10, Newyork 517.50, Milan 23. Praga 1533, Dunaj 72. Trst: Beograd 39.73, London 10937$, Curih 435.90. nekdaj in sedaj Povodom Pašičeve smrti se je med »Jutrom« in »Slovencem« razvnela mala polemika, ker je bilo »Jutro* mnenja, da je «Slovenec» s svojim pisanjem ob smrti velikega državnika vsaj deloma popravil krivice za grešen e leta 1914 z denuncijacijo slovenskih liberalcev, da so v zvezi s Pašičem. »Slovenec« je seveda reagiral, očital najprej po svoji stari navadi »Jutru«, da denuncira Slovence Beogradu in se v notici »Nekdaj in sedaj« prav po nepotrebnem zaletel tudi v naš list, češ naj se demokrati »ogledajo v svojem denuncijantskem ogledalu »Slovenskem Narodu« na dunajske Daničarje, pa bodo ugotovili, da so ista brezmoralna liberalna družba, kakršni so bili pred vojno — nepoboljšljivi denuncijanti danes in nekdaj.« Ne tratimo radi prostora s strankarskimi polemikami, a ker nas že »Slovenec« izziva, hočemo vendar ugotoviti par stvari. Pred vsem je gospodom pri •»Slovencu« prav dobro znano, da je bil »Slov. Narod« pred vojno in še po vojni v drugih rokah, kakor je danes. Natančnejše informacije mu bodo gotovo radi dali njegovi ljubljanski prijatelji izven vrst SLS. O stvari sami pa sledeče: Meseca julija 1. 1914, ko je »Slovenec« vse vprek denunciral priltaše tedanje narodno-napredne stranke, je siapadal tudi dr. Tavčarja kot srbofila ter med drugim napisal: »Ce hoče dr. Tavčar napraviti jasnost in red v svojih vrstah, zlasti med zmešano mladino, naj vzame v roke brerzovko. Časopisje, kateremu je on gospodar, daje po tu ho velesrbski propagandi; v njegovo stranko so se zatekli velesrbski propa-garorji na Slovenskem.« Tedaj je »Slov. narod« zapisal, da je način, kako skušajo klerikalci umor avstrijskega prestolonaslednika izkoristiti za svoje strankarsko-poiitične namene, naravnost ostuden. Menil je, da nimajo klerikalci prav nobenega vzroka denuncirati napredne ljudi in jugo-slov. misleče mladine, ker imajo tudi med svojo mladino jugostov. ortjenti-rano skupino, in je kot dokaz navedel neki konfiscirani odstavek iz »Zore «. glasila katoliškega dijaštva. Ta je bila zapisala na naslov klerikalnih voditeljev, naj »vendar prenehajo zatrjevati pri vsaki priliki, kako da smo zvesti avstrijski državljani, tembolj zvesti, čim bolj nas tepejo.« Priznavamo, da je »Slov. Narod« navedel to na način, ki ga jugosloven-sko orijentirana mladinska opozicija v nar. napredni stranki ni odobravala niti tedaj niti kasneje. Opravičljivo pa je bik> zanj to, da je v tistih razburkanih časih, ko so klerikalci ljudi okoli njega pošiljali v zapore, moral braniti sebe in kožo svojih ljudi. Kljub vsemu pa je »Slovenec« naj manj upravičen, karkoli očitati ljudem, ki so imeli tedaj »Slov. Narod« v svojih rokah, ker je omenjeni članek v »Zori« sam proklel in proglasil, da »mi nespametni izbruh tz ogorčenjem obsojamo, ga odklanjamo in globoko obžalujemo. Naša stranka glede svojega patriotizma gotovo nobenega zagovora ne rabi, pa tudi ne naše katoliško di-jaštvo, ki je v svojem patriotizmu nad vsak sum visoko vzvišeno.« Ce povemo, da se je «Sl. Narod» zavzel za slovensko dijaštvo pred napadi nemško-nacijonalnih listov, ki so hoteli članek «Zore» izkoristiti za gonjo proti Slovencem, je menda dovolj povedano. In ako povemo, da je «Slovenec» baš tedaj povodom umora avstrijskega prestolonaslednika zapisal: «Slovenski Narod» pripoveduje že par dni da nI treba nobenih protestnih shodov v Ljubljani, ker je žalost po mestu taka, da sama govori. Ta žalost je morala biti pri nekaterih organizacijah in društvih v Ljubljani tako velika, da jih ob prevozu smrtnih ostankov prestolonaslednika skozi Ljubljano ni bilo opaziti...» — je več kot dovolj jasno, kako je büo nekdaj in kdo je bil denuncijant. ZaniiRtoosfi iz nalili itrafeo < Mene ali smrt» ali kako je mlada Beogradčanka z revolver« jem v roki prisilila svojega ženina. — Radi mode izvršila tatvino* — Lov za žeparjem na strehi drvečega brzovlaka. nevarnem lovu ujeli enega najslovitej-ših železniškh tatov, ki je že dolgo časa operiral zlasti v brzoviakih na progi med Zagrebom in Beogradom ter ima na vesti nebroj tatvin. Je to neki Sve-tozar Grujič, rodom iz Slavonije. Železniški organi ga dobro poznajo, ker je skoro vsak teden potoval v Beograd in nazaj, a nikdo ni mislil, da je gospod v žaketu in cilindru, ki je vedno elegantno nastopal in dajal mastne napitnine, navaden lopov. Tokrat je lopov hotel izkoristiti pri-Hko, ko so iz vseh strani potovali odlični zastopniki v Beograd, da prisostvujejo Pašicevemu pogreba. Med drugimi je potoval tudi dr. Markovič iz Zagreba. V Vinkovcih je vstopil v kupe tudi ta elegantni gospod. Dr. Markovid je kmalu zopet zadremal. Prebudil pa ga je žvenket šip. Ko je spregledal, je opazil, da se od zunaj vzpenja skozi okno naznanec. Dr. Markovič je zakli-cal na pomoč, a neznanec je v tem hipu zopet izginil skozi okno ter se popsl na streho vagona. Slučajno je v tem trenutku prišel tudi železniški orožnik, ki je začel lopova takoj preganjati. Toda lopov je bil hitrejši od orožnika in pričel se je filmski lov. Lopov je skakal z vagona na vagon, bežal po strehi drvečega vlaka in zopet izginil v notranjost vozov. Po skoraj polurnem lovu se je orožniku končno posrečilo, da je priti-ral tatu na streho zadnjega vagona, od koder ni mogel več pobegniti. S smrtno nevarnostjo ga je orožnik končno na krovu drvečega vlaka ukrotil in zvezal. V Sremski Mitrovici so lopova zvezanega potegnili s strehe ter nato odpeljali pod varnim nadzorstvom v Beograd, kjer je bil oddan sodišču. Potniki so junaškega in neustrašenega orožnika bogato nagradili. Zobni erteile Filip Ogrič ne sprejema strank do Novega leta. Letošnja zimska moda zopet zelo propagira kožuhovino. Dama, ki hoče biti res elegantna, mora nositi bodisi kožuhovinast plašč, ali pa vsaj kak kožuhovinast okrasek. To bi sicer ne bilo nič nenavadnega, toda dejstvo, da so pristne kožuhov i ne v ceni za navad* ne smrtnike nedosegljive, onemogoča marsikateri ženski, da bi ostala «mo# derna» v najožjem smislu besede. — Marsikatera je preponosna, da bi no* sila imitacijo in se rajši odreče temu modnemu diktatu, kakor pa da bi ve« ljala za talmi»moderno. So pa tudi žen* ske, ki store vse, samo da zadovoljijo svoj modni pohlep. Raje stradajo, sa* mo da lahko hodijo lepo oblečene. Včasih pa zavede modni pohlep celo do korakov, ki bi jih dotična ženska sicer nikdar niti v mislih ne storila. To dokazuje tudi dogodek, ki se je te dni odigral v neki beogradski trgovini. V znano trgovino kožuhovine Ni* kole Jovanoviča na Terazijah v Beo* gradu ste prišli v ponedeljek malo pred poldnevom dve elegantno oblečeni da* m j ter zahtevali naj jima trgovec po« kaže razne kožuhovine. Pomočnik je uslužno prinesel celo zbirko dragoce* nih kožuhov ter se za hip odstranil, da postreže še neki drugi stranki. Dami sta med tem pregledali kožuhe, nato pa sta odšli, ne da bi kaj kupili. Pri pospravljanju pa je pomočnik zapazil, da je izginila ena najdragocenejših kožuhovin. Hitel je takoj za damama, ki ju je došel v sosedni ulici ter ju prosil, naj se vrneta za trenutek v tr* govino. Spotoma je poklical še straž* nika. V trgovini so damama povedali, za kaj gre. Spočetka sta ogorčeno pro* testirali, pozneje pa so našli pri eni iz* med njiju pogrešano kožuhovino. Ele* gantna tatica, hčerka ugledne beo grad* ske rodbine, je jokaje priznala, da jo je pohlep po dragocenem kožuhu za« vedel do tatvine. Namerava se v krat* kern poročiti, a nima denarja, da bi si omislila dragoceno kožuhovinasto opravo, kakršno si želi. Trgovec se je je usmilil ter opustil nadaljno zašle* dovanje. Ta je menda enkrat za vselej ozdravljena, koliko pa je še drugih, ki jih obhajajo enake skušnjave, a vse to le radi te pretete mode ... i ß K J Resolucije jugoslovenskih tehnikov Delegati Saveza jugoslov. tehnikov so na skupščini, ki se je vršila dne 12. in 13. decembra 1926 v Ljubljani, zavedajoč se svojih dolžnosti napram stroki in svojemu T.arodu, manifestirali enodušno v vseh vpra* šanjih, ki se tičejo njih kot dijakov in dr« žr.vljanov, in zaključili bledeče: 1. da stoje na stališču svobodnega raz* voja že obstoječih tehniških in poljedel* skih. fakultet v državi in da bodo v popol* ni soglasnosti s svojimi profesorji zastavili vso svojo energijo za njihov kar najboljši razvoj; 2. čuteč velike težkoče. katere imajo za časa svojih študij vslcd pomanjkanja strokovno*znünstvenih učnih knjig, pisanih v našem jeziku, so zaključili, da se osnuje fond za izdajanje strokovnih knjig, ki se naj tiskajo v latinici v ekavskem narečju; 3. zavedajoč se svoje odgovornosti pred zgodovino, bodo strmeli, da te zaključke izvršijo, ker se bo edino na ta način uničil vpliv inozemstva: 4. savez apelira na ni c roda j ne faktorje, da se čimprej pristopi k graditvi potrebnih stavb za fakultete, katere jih do sedaj nimajo, in da se budžet tehniških in polje* del skih fakultet poveča v taki meri, da nji* hov obstanek ne bo več ogrožen; 5. da se gg. nastavnikom proži materi* jelna mogočnost, da se morejo popolnoma posvetiti vedi in oprostiti privatnih poslov. Sport Glavna skupščina ASK Primorje V nedeljo 12. t. m. sc je vršila v areni Narodnega doma glavna skupščina ASK Primorja v Ljubljani za 1. 1926. Skupščino je vodil 1. podpredsednik dr. J. Birsa. Iz tajniškega, blagajniškega, kakor rudi iz po* ročil sekcijskih načelnikov je razviden lep napredek kluba v 1. 1926. Klub razpolaga z velikim številom aktivnih športnikov in aportnih delavcev. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči od* bor: predsednik veletrgovec Hedžet. pod* predsedniki načelnik Sancin, industrijalec Kuštrin in ravnatelj Polič, 1. tajnik Slamič, II. tajnik Ceh, blagajnik ravnatelj letina, odborniki dr. Bajič. ing. Debelak, dr. Ko* siša, ing. Fink, prof. dr. Pretnar, Sketelj, P. Birsa. Peterca. Nafelnik nogometne se k* cije Buijevič, plavalne sekcije F. Ludvik, kolesarske Brumat, hazenske Vončina — Lahkoatlerične Rybar, veseličnega odbora Sancin, finančnega odbora dr. Birsa; revi* 2,orii: Zaje, D. Sancin. G. Ludvik. Razso* dišče: dr. Lučovnik in dr. Marušič. — Čast* no predsedništvo vršita nad klubom ga. Milena dr. Žerjavova in g. Avgust Praprot* nik. — Redni letni občni zbor Ilirije se vrši danes v sredo ob pol 8. zvečer v kolodvor* ski restavraciji z običajnim dnevnim re* dom. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor po! ure kasneje ne glede na število udeležencev. — Udeležite se zbora v do* stojnem številu. — Odbor. Celjska porota Rop. V torek dopoldne se je kot prvi zago* varjal radi hudodelstva ropa 22Ietni. že se* demkrat radi tatvine kaznovani Franc MI a* kar. Obdolženec se je dne 30. julija t. 1. pridružil 781etnemu beraču Antonu Gracer* ju v gostilni v Koprivnici. Izdajal se je za Karla Salmiča, brezposelnega kovača. Ko ga je berač postregel z vinom, sta odšla skupno proti Rajhenburgu. Spotoma sta stopila zopet v neko gostilno. Vsega skupaj sta popila \% litra vina, ki ga je plačal be* rač. Ko sta nadaljevala pot in prišla do nekega mlina med Koprivnico in Zdolarai, je šel berač v mlin poprosit kruha, njegov spremljevalec pa ga je počakal v bližini na poti, ki vodi skozi obraščeno gabrovje. Ko se je berač vrnil, ga je neznanec nena* doma sunil z obema rokama s tako silo v trebuh, da je berač padel na tla. Napadalec mu je pokleknil na trebuh, mu vzel iz no* tranjega žepa denarnico z vsebino 510 Din in zbežal. Berač je omedlel. Ko se je čez nekaj časa zavedel, je stvar javil ljudem. Obdolženec je bil aretiran 8. avgusta. De* janje je 14 dni tajil, pri konfrontaciji z be* i račem pa ga priznal. Porotniki so vpraša* nje glede ropa soglasno potrdili, nakar je bil Mlakar obsojen na pet let težke ječe. Detomor. Kot druga se je dopoldne zagovarjala 171etna Štefanija Kanceljak. šivilja v Raj* henburgu, radi detomora. Obdolženka je imela razmerje z nekim rudniškim podurad* nikom in postala noseča. Dne 30. oktobra t. 1. je porodila zdravo deklico, ki jo je po porodu najbrž zadušila s tem, da je otroka Minuli ponedeljek se je odigrala v Beogradu tragikomedija, ki bi si je ne mogel izmisliti noben filmski režiser. Zaljubljeno dekle izsili zaroko z re* tvolverjem v roki, to je vsekakor ne* navaden način ženske, da si zasigura moža. Stvar je srečno končala in danes sta menda oba zadovoljna. Zgodilo se #e tako*le: Spoznala sta se že pred tremi leti. <>na je bila študentka na univerzi, on pa mlad železniški uradnik. Prvo spo* ^»nanje se je kmalu razvilo v ozke pri* fjateljske vezi. No, da se je iz tega iz* -cimila ljubezen, ni nič čudnega. Oba mlada, polna idealov, sta sanjala o lepi "bodočnosti ter kovala načrte in zidala gradove v oblake. Toda ta ljubezen je bila čista, idealna. Dve leti sta bila srečna, hodila na skupne sprehode in izlete, dokler ni nekega dne on načel poglavje zakona. Ona je bila seveda vsa srečna ter mu postala še mnogo bolj udana in zvesta. Toda nad mlado ljubeznijo so se začeli polagoma zbi* rati oblaki. Preveč ni dobro in tako se je sčasoma tudi Milutin začel dolgo* časiti in ozirati po drugih ženskah So* nja je to čutila, a tolažila se je, da gre le za trenutno kaprico. Ko pa je po* stajal od dne do dne bolj hladen, ga je «ačela prositi in opominjati, a vse ni nič zaleglo. Začel se ji je celo izogibati in v zadnjem času sta se videla le Še vsak mesec po enkrat, a še takrat je bilo svidenje vedno bolj hladno. Dekle je začelo obupavati. končno pa se je odločilo, da napravi temu neznosnemu stanju energičen konec. Pred par dnevi je srečala Sonja svo* 3ega nekdanjega ljubčka na ulici. Sme* fje je pristopila k njemu ter ga pozvala na sestanek za drugi dan, češ da mo* rata končno urediti svoje zadeve ter si vrniti pisma in fotografije, ki so se* .G. Gnjedič: 12 Ljubezen v pustinji Mrak je legel na zemljo. V šotor so prinesli svečo- Prišel ie zdravnik z džigitovke in povedal, da ie obvezal Kolji ranjeno roko. Spri se je z zmagovalcem in v spopadu je bil ranjen. Antonina Mihajlova je sprejela to vest povsem ravnodušno. Njo je zanimalo zdaj vprašanje, kako dolgo bo trajalo to strašno stanje in kdaj bo konec njenih duševnih muk. Rdečica je povsem izginila z moževega obraza. Cibisov je trdil, da so potrebna zdaj zdravila, ki jih pa v aulu ni bilo mogoče dobiti. Poslal je po eiir, valerianove kapljice in vino — toda vse to je bilo še daleč. Baš zdaj bi bilo treba položiti na bolnikova prša gorčične obkladke, a gorčice ni bilo pri rokah. A bolnik ie neprestano hropel. — Kaj mu pomaga naslov dvornega svetnika, — je dejal Cibisov in tipal bolnikovo žilo. — Ah, gospa! Da ste vi v moji koži, bi kmalu spremenili svoje nazore o življenju. Najbrž vidite prvič v svojem življenju, kako se bliža vpričo vas ta prehod — kam vodi tega nihče ne ve. Mi, zdravniki, pa daj itak za enega kot za drugega brez pomena. Milutin je bil v prvem hipu nekoliko osupljen, ker ni pričakoval, da se ga bo tako lahko odrekla, ven* dar pa je radevolje pristal na njen predlog. V ponedeljek popoldne sta se res znašla na Topčideru ter sta v Živahnem pogovoru krenila proti Košntnaku. Sonja je bila živahna ter je ves Čas veselo čebljala. Zato pač Milutin ni niti sanjal, kako presenečenje ga še čaka. Ko sta dospela v neko samotno alejo, je Sonja nenadoma obstala, segla v žep ter potegnila revolver in ga naperila Milutinu na prša. Ta je bil tako presenečen, da ni mogel ziniti niti besedice. Sonja pa mu je začela z osonüin glasom izpraševati vest. Ko mu je očitala že vse njegove grehe ter mu predočila njegovo podlo ravnanje, je izjavila: *Tako ne gre več dalje. Jaz sem duševno in telesno popolnoma uničena. In zato tudi ti izbiraj: Mene ali smrt!« Milutin je bil bled kot smrt. Videč, da Sonja neprsrično drži samokres na njegova prsa ter ga lahko vsak hip sproži, je končno jecljaje izjavil, da jo je vedno ljubil: skesano je priznal svoje pregrehe in jo orosil odpuščanja. Vsa srečna je Sonja vrgla samokres stran te padla fantu okrog vratu. Vesela in zadovoljna sta se vrnila nazaj v Beograd, kjer sta se še istega večera zaročila in tudi poroka se bo izvršila v najkrajšem času. Na progi med Vinkovci in Beogradom se je minuli ponedeljek odigrala prava filmska komedija, ki spominja na ameriške apaške filme. Železniški in policijski organi so lovili v drvečem br-zovlaku nevarnega žeparja, ki je skušal v kupe ju II. razreda okrasti nekega potnika. Posrečilo se jim je, da so po Prisostvujemo neštetim prehodom iz življenja v neznano praznino — in vendar smo glede smrti popolni ne-vedneži. Nepričakovano se človek ne more niti poročiti, niti roditi. Umre pa lahko. Ljudje se polagoma pripravljajo na smrt in umirajo. Zbero okrog sebe sorodnike, poslove se od vseh, solze pretakajo, oporoke pišejo. Nastopi veliki trenutek; naposled plamen ugasne in konec je vsega. Včasi se pa zgodi tudi, kakor se je z Viktorjem. Odpotoval je iz Moskve poldrugi tisoč kilometrov daleč, zajahal je konja, oddir-jal v gore, padel s konja in zdaj se po zakonih medicine ne bo več osvestil. Isti prehod, samo da nI v skladu s kodeksom »bontona« — Nehajte T — je vzkliknila Anto-nina. — Da vas le sram rri ob tem strašnem trenutku. Pogledal ji je naravnost v oči. — Mene ni prav nič sram, -—^ je dejal ironično. — Govorim, kar mislim, kar je res... Morda porečete — cinično — ne, nobenega cinizma ni v tem. Samo dejstvo sem ugotovi!- Vi se bojite smrti, jaz se je ne bojim, ker vem, da je to »prehod«. Kam vodi ta prehod, ne vem in nočem vedeti, vero pa, da nekam vodi. Kam. to me ne z?nima, ker itak ni mogoče vedeti. Nekaj nas sili živeti in zopet nekaj nam pre-striže nit življenja. Smrt ie nekaka oblika življenja, prav tako nerazumljiva, kakor rojstvo. A vendar, kadar se ljudje rode, se ne čudimo, marveč samo veselimo in sicer zato. ker je prišlo na svet bitje, s katerim lahko počenjamo vse, kar hočemo. Kadar pa Človek umira, pretakamo solze in trdimo, da je izguba nenadomestljiva. Vse to so že davno znana dejstva, ki jih ponavljam zato, ker iih nihče noče vedeti In ker jih Jjudje radi pozabijo. — A ljubezen? — je vprašala An-tonina. — Ljubezen? — se je začudil. — Kaj je z ljubeznijo? Kai ima opraviti Sri tem ljubezen? Človek b! ne smel Iti sebičen. Ljubezen je pa sebičnost, — je vzkliknil srdito. — Vsi gledajo v ljubezni samo nase; ah, njega ni. dolg čas mi ie, on je tu — pa sem srečna. Vedno ista stara pesem. To niso paradoksi, gospa, marveč srola istina, in ?e se obračamo od nje, delamo tako pač zato, ker smo tako vzgojeni, da se nam zdi vsaka nagota nedostojna. Narava ne priznarva nobenih okvirjev, ona se nam smeje in sicer po pravici. Poslušala ga ie fn zrla v njegov obraz. V aulu so mu dali dobrega tobaka in zato je neprestano kadil. Toda tobačni dim ga ni mogel pomiriti. Nervozno je gladil svojo plešo in se jezil, da ne more pomagati bolnemu prijatelju. — Sovražiti življenje, je prav tako glupo kakor ljubiti ga. Na svetu je vse enostavno. Ali ste videli Nagua, Harunovo ženo? Ona je srečna zato. ker vidi v svojem možu borca proti naravnim elementom in ljudem. Ako umre on, umre tudi ona. Ona ve, da je ženska del moškega, njegov prirastek, ne pa bitje zase, kakor mislite vi. Ali veste, kako sta se poročila? Njuni bajti sta stali blizu skupaj in tako sta se že kot otroka igrala skupaj. Ko je odrasel, je postal džigit Pri tem je postal zagrizen komunist. Na shodih je vedno kričal, da je treba imetje pravično razdeliti in da morajo biti vsi deleži enaki. Starčki so mu dolgo prigovarjali naj se spametuje, toda zaman. Mladini je bilo to všeč. Vse svoje imetje je razdal, ostal mu je samo kožuh, in če bi kdo prosil, bi mu dal tudi kožuh. « Vzemi n nosi, meni ga ni treba.« Cesto se je pripetilo, da so prišli k njemu gosti, pa jim ni imel kaj dati. Takoj si izposodi od enega prijatelja sedlo, od drugega konja in hajdi na polje k čredi. »Pokaži, kje je najboljši koštrun,* kriči pastirju 2» od daleč. potlačila pod odejo. Truplo je skrila oa podstrešju, kjer so ga orožniki nafrli dne 16. novembra, zavitega v cunje pod deako in opeko. Obtoženka zanika deromor. Po* rotniki so vprašanje detomora zanikal i, potrdili po vprašanje glede opustitve na* znanila otrokove smrti oblastim. Kancelja* kova je bila oh. 'ena na dva meseca strogega zapora. Pro sveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Seda, 15.: »Drugi brejj». E. Četrtek, 16.: Zaprto. Petek, 17.: »Triglavska bajka«'. Slavnostna prcd>ava v r>rosU%o rojstnega do« Nj. Vel. kralja. D. OPERA. Sreda, 15.: «Manon». B. Četrtek, 16.: <*2idinja». C. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: »Tannhiiu&er* E. Spored koncerta ljubljanskih bnlsfem pevskih zborov, ti se vrši v četrtek |£, t. m. ob 20. v unionski dvoran . obsega: 1.) Slavnostni govor realca Bizjaka. 2.) Skupni nastop vseli pevskih zborov: Kiemencic: »Oj, poglejte pricke« in Tome: »Majeva«. 3.) Kosovski Sokolovi. Deklamira Dragica Knaflič. 4.) Skrjabin: Pretudij. Suk: Humoreska. Igra na klavirju Alarjan Lipovsek. 5.) Gotovac: SmieŠuo čudo in Mokranx: Mina no. Mešana zbora, poje zbor obeb učiteljišč. 6.) Prolin?.ka: Iz hribov in Scau-bert: Čebelica. Na vijolino in klavir igrata Pfeifer Leon in Lipovsek Marian. 7.) Premrl: Rože za Marijo. Dvigmmo skupn: krog. Dvoglasna deška zbora s klavirjem. Brnobič- Stankova smrt. Mešani zbor. Sopran - solo s spremjjevan.iem harmDrugi breg« E. —* Opera: ^Manono< D. Kinematografi: >fatica: »Gospodična — gospod <- — Dvor: Charlina C ha plina pasje življenje«. — Ideal: »Kraljica iz Moulin Rouge«. Predaranja: ob 20. v Akademskem domu: dr. Joža LovrenČič: >Iiz življenja na Je Goriške«. — Ob 20. na moškem učiteljišču: d-r. Pire: >0 plemenski hi&ijeui«. — Ob 17. v Narodnem domu: ^Pravljice za mladino< (Manica Koma nova). DEŽURNE LEKARNE Danes: Bohinc, R i maka cesta; Levstek, Resi jeva cesta. Jutri: PJcolli, Dunajska cesta; Bakarčič, Karlovska cesta. Sobice zaide danes ob 16.19, vzide jutri ob 7.31 iu zaide ob 16.19. Mesec vzide danes ob 14.11, zaide jutri ob *2.49 in vzide ob 14.40. Vrže koš t runa čez sedlo in haidi nazaj. Potem ga sodijo radi tatvine, on pa pravi: »saj nisem kradel, marveč vzel vpričo pastirja. Kadar bom imel svoje koštrune, vrnem dva za enega« Ope-tovano so ga zaprli. In to se vam zdi naravno življenje? — je vprašala Antonina Mihai-lovna. i ~~LDa' *° *e živlienie po naravnih zakonih — je odgovoril zdravnik. _ In dosegel je, kar je trdil. Ni odjenial prej, predno ni bilo vse imetie razdeljeno. Potem je pa sklenil ugrabiti Na-Kuo, ker njeni roditelji nso dovolili, da bi se poročila. Mož ie sicer kabardin-ski plemič, vendar sem pa prepriča ti. dm ima na vesti mnogo Človeških ?r-tev. Nikar se ne čudite — tu, v teb krajih je življenje enostavno in če nanese slučaj, ravnajo s človekom kakor s koštrunom. Iz tega seveda ne sledi, da naju nocoj zakol je jo. Midva sva gosta in kot taka pod zaščito orijen-talske goltoljubnostL Nu, poslušajte. Sklenil je ugrabiti Nagua. Neke temne deževne noči jo je odnesel v drugi aul, kjer sta se ponoči poročila. Pognali so se za njim — pa ga niso dohiteli. Kum mu je potem prixedel mlado X temni aočti na dom. t Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 15. decembra 1926 — Odmev PaSiceve smrti v Pragi Češkoslovaško - jugoslovenska liga v Pragi je imela v ponedeljek zvečer žalno sejo, na kateri je govoril o umrlem državniku Pa-šiču minister dr. Hodža. Po njegovem govoru so navzoči vstali in počastili Pašičev spomin, Liga je sklenila izraziti Pašicevi vdovi povodom težke izgube sožalje. Naše poslaništvo v Pragi je prejelo povodom Pašičev e smrti iz vseh krajev Cehoslova-ške nebroj sožalnih brzojavk in pisem. — Iz državljanskega statusa. V jugoslovansko državljanstvo ie sprejet Aleksije Novoselski. začasni srezki zdravnik pri Sv. Marjeti, dosedaj ruski državljan. — Izstop iz našega državljanstva je dovoljen radi sprejema avstrijskega državljanstva Mariji D o b a j. bivajoči v Strassu pri Lip-riicj pristojni, pristojni v Plač pri Mariboru. — Adolf Rosina. Pretekli teden je bilo izročeno kraljevo odlikovanje, red sv. Save V. vrste, šolskemu upravitelju v Ormožu g. Adoifu R o s i n i. Odlikovanec je rojen v Lečah pri Konjicah, kjer ie njegov oče nad 35 let izvrševal zdravniško prakso. Po končanem učiteljišču v Mariboru je leta 1893. mladi Rosina dobil učiteljsko mesto v Ormožu, kjer je ostal ves čas svojega službovanja. Kot pravi narodnjak je bil takoj član io večinoma tudi agilen odbornik vseh narodjrJh društev. Tudi kot varuh in oskrbnik mladoletnih si je stekel zasluge. Ob ustanovitvi meščanske šole v Ormožu >e bil na njej imenovan za učitelja, kjer je deloval štrri leta, dokler ni prišel za upravitelja nazaj ua osnovno šolo. Z Ormožani in Rosino\imi stanovskimi tovariši vred čestitamo požrtvovalnemu narodnemu in prosvetnemu delavcu tudi mi k zasluženemu priznanju in odlikovanju. — Svet strokovnjakov v prometnem ministrstvu. V smislu določb zakona o dT-.'avnem prometnem osobju ie prometni minister imenoval poseben svet strokovnjakov v svojem resoru. Za člane tega sveta so ra leto 1927. imenovani: generalni direktor državnh železnic Mihavlo I 1 i č, direk-:r»r beogradske direkcije Borivoie Giu-r i č. načelnik prometnega ministrstva Žarko ČupJč ter načelnik generalne direkcije Oiorgie .1 e v g o v i č in Spnsoje N c -d e 11 k o v i č. — Telefonska zveza Beograd Solun. Ministrstvo pošte Ln brzojava je pripravilo ves potrebni materija!, da se v najkrajšem času vzpostavi direktna telefonska zveza Beograd - Solun. — Načelnik generalne davčne direkcije. Za načelnika administrativnega oddelka generalne davčne direkcije v finančnem ministrstvu ie imenovan davčni inšpektor PragoUirb I. Matic. — Imenovanja v državni službi. Za šefa računovodstva pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani ie ime?:ovan g. Milan Paternoster, dosedanji šef odseka za pravosodno upravo iste delegacije. Pri finančni prokuraturi v Ljubljani je imenovan za finančnega tajnika dr Ivan K a v e c. dosedanji finančni pristav istotam. — Trajno upokojena sta Andrej V e b 1 e, podinspek-tor finančne kontrole v Mariboru in Franjo Drobnič, arhivar davčne administracije v Ljubljani. — Otvoritev tramvajskega prometa v Osiieku Osüek je Imel menda še edini v naši državi tramvaj s konjskim pogonom. Tekom letošnjega leta pa je bil osiješki Tramvaj elektrificiran in minulo nedeljo se ;e vršila svečana otvoritev tramvajskega prometa. Naval občinstva je bil naravnost ogromen. Prvega dne se je vozilo 11.894 oseb, ki so plačale na voznim* nad 25.000 Dinarjev. Dočim pa se je prej le redkokdaj pripetila kaka nesreča, je električni tramvaj že prvi dan zahteval svojo žrtev. Povozil ie 76letuega starca: ki se ni mogei pravočasno umakniti. Zlomilo mu je hrbtenico, tako da je starček par ur kasneje podlegel poškodbam — O pretiranih cenah v zagrebški kolodvorski restavraciji nam poroča neki potnik, ki se je te dni-mudil v Zagrebu. V restavraciji II. razreda ns glavnem kolodvoru mu je zaračunal natakar za čaj brez ruma ;n brez crtrone 5.70 Din. Prepričani smo, da lastnik restavracije, g Tratnik iz Ljublja- i; določil taktli cen, marveč da gre le ra pomoto ali pa za samovoljnost osobja. G. Tratniku priporočamo, da napravi red! — Za poplavljence. Okrajna hranilnica in rJosoUlnica v Škofu Loki je darovala za poplavljence v škofjeloškem okraju znesek ^0.000 Din, od katerega se 13.000 Din razdelilo v gotovini, 7000 Din pa odpiše na račun obresti od posojil. ( — Popravila cest fn mostov v Savinjski dolini po poplavi le polagoma napredu-ejo. Do Luč so s pomočjo vojaštva za silo roüravljene najpotrebnejše komumkacite ■dalje naprej pa ie prebivalstvo samo uredilo razdejana pota in ceste kakor ie pač moglo. Povsod priman'kuie .lenarn'b sredstev, ker je podpora, ki s< m doslej predeli posamezniki, odnosno -»VČine s strani oblasti, povsem nezadostna 7e'er; ie. da hi skupna akcija za reguiaciro ootoVov in frudournfkov, k' Je bila uveden* po te'r.Sniiti katastrofalnih poplavah, rodila uspeh, da W bila naša lepa dolina vsai v bodoče zavarovana pred takimi katastrofa mirni nesreča mL — Claude Far exe pride v Jugoslavijo. Zagrebški *Of>zor« poroča iz Beograda, da posetf glasovlti francoski pisatelj Claude Farere na turnett po Evropi še Jugoslavijo. Obiskal bo vsa važna mesta: Ljubjano, Zagreb, Beograd, Skoplje m Sarajevo, od koder potuje v Dalmacito, kler si hoče ogledati stare znamenitosti in prirodne krasote. — Novorojenček na ulici. V Sarajevu je neki stražnik povod um svojega Jutranjega obhoda na Wilsonovf obali našel večji zavoj. Stopil je s konja in odprl zavoj, v katerem je odkril truplo novorojenega dečka Slučaj je bil ovaden državnemu pravdni-štvu, za materjo pa poizveduje policaja. — Italijanski golob - plsmoaeia ujet v Sarajevu. Sluga sarajevskega sodišča je te dni ujel goloba, ki se je zaletel v podstrešje sodne palače. Golob je imel na nogi aluminijasti prstan z lističem: »25. Italia, 26.345.« Goloba, ki so ga verjetno uporabljali v vohunske svrhe, so izročili komandi mesta. — Uboj v Zagrebu. V pondeljek zvečer je nastal v neki gostilni v Petrinjski ulici v Zagrebu krvav pretep, med katerim je trgovski pomočnik Miroslav Bahun z nožem sunil delavca Milana Baljugo v prsa. Bal jug a je bil v bolnici takoj operiran, a je podlegel poškodbam. Bahuna je prijela policija. — Na Vrhniki priredi ljubljansko »Društvo za raziskavanje jam« v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne v dvorani Rokodelskega doma predavanje »o podzemskem svetu«. Predavatelj g. dr. V. "Bohince bo s številnimi skioptičnimi slikami, večinoma posnetki iz naših domačih jam, tolmačil postanek podzemskih jam in kapniških tvorb. Vstop je prost — Denarni zavodi v Sloveniji bodo v petek, na rojstni dan Nj. Vel. kralja, zaprti. — Publikacije »Goriške Matice« za leto 1927. so dospele na ljubljansko carinarnico. Kakor hitro bo zacarinjenje gotovo, se bo začelo z razpošiljanjem. Cenjene naročnike prosimo, naj še toliko časa potrpc. Ker so koledarji opremljeni s številkami (vsaka številka bo igrala zaradi razpisanih nagrad), naj si poverjeniki zabeležijo, s katero števiiko^opremljen koledar so komu izročili. Številke onih naročnikov, katerim bodo knjige doposlane naravnost od Glavnega poverjeništva, vodi Glavno poverje-ništvo v evidenci. Oni naročniki, ki knjig ne bi plačali do najpozneje 15. januarja 1927, izgube pravico do izžrebanih dobitkov. Kdor bo izžreban, se ga bo posebej obvestilo. — Glavno poverjeništvo. ITO zobna Dasta najboljša Iz Ljubljane —lj Praznovanje kraljevega rojstnega dne v Ljubljani. Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša: V petek, dne 17. decembra t. L se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. kot državni praznik. V ta namen se vrši tega dne ob 11. v tukajšnja stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifi-kalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve. — V pravoslavni kapeli, kakor v evangeljski cerkvi je slovesna služba božja ob 10. — Vsi državni uradi in oblastva naj razobesijo na svojih poslopjrh državne zastave. — V šolah se ne vrši pouk, v državnih uradih, kakor tudi v trgovinah in obratih naj delo počiva. Po svečanem opravilu v stolnici sv. Nikolaja bo veliki župan ljubljanske oblasti sprejemal v županijski palači na Bleiweisovi cesti čestitke Nj. Vel. kralju Aleksandru T. — Včeraj smo objavili razglas trgovskega gremi-ja. ki pa odreja, naj bodo trgovine zaprte samo za časa službe božje. t. j. med 10. in 11. uro. Ker se skoraj vsako leto ponavljajo slične nasprotujoče si odredbe, je nujno potrebno, da se vprašani*; praznovanja državnih praznikov enkrat definitivno reši ine točno določi, kdaj naj delo v trgovinah in točno določi, kdaj naj delo v trgovinah počiva. —li Višek plesne sezone 1926/27 v Ljubljani je gotovo zopetna otvoritev privatne plesne šole »Jenk o«, znanega strokovnjaka za moderne plese, ki je mnogo pripomogel, da stoji danes Ljubljana glede plesa morda na prvem mestu v Jugo-slaviH. Gospod Jenko se je v svrho naštu-diranja zadnjih novitet kot Charieston, Tango 27. Black - Bottona itd. mudil preŽiviino od dneva do dneva. Spimo po hlevih in šupah Huj. mraz je sedaj »pati po šupah. pa če ni gorke sobice! Podnevi beračimo. Če ni denarja, gremo na frančiškansko porto, kjer nam dajo piskerček tople juhe ab" zelja. Ta, ta Ivanka, ki je bolj mlada, je pa drugačna. Ona hodi okrog po gostilnah Za eno pečenk i oo in pol litra vina prodaja ljubezen. Če pa gre na porto, je strašno prevzetna. Zelje in slabo juhico pozneje kar v stran vrže . . . Spravili so obe v zapor. — Najnovejše bluze: KrištofIč-Bučar! Iz Celja —c Gostovanje ljubljanske drame, ki je nameravala včeraj vprizoriti v celjskem gledališču Glasworthyjevo igro »Jov«, ie bilo radi nastalih zaprek preloženo na prihodnji torek dne 21. t. m. —c Stalno vpokojena je učiteljica dekliške osnovne šole gdčna. Elizabeta J e -s e n k o, ki je dolga leta vzgojevala našo žensko mladino. —c Tatvine koles so tudi v Celju na dnevnem redu. Včeraj je izginilo iz veže hotela »Evropa« skoraj novo moško kolo, med tem ko se je lastnik mudil v točilnici. Večino tatvin zakrivijo lastniki koles sami, ker puščajo kolesa pred trgovinami in lokali nezavarovana in brez nadzorstva. Policija pa sumi, da se je v Celju vdomačil zopet kak kolesarski »specijalist« in si prizadeva, da ga spravi kmalu na varno. Iz Maribora —m Praznovanje kraljevega rojstnega dne. Glasom objave velikega župana mariborske oblasti se vrši v proslavo 'kraljevega rojstnega dne ob 11. v stolni cerkvi slovesna služba božja. V evangeljski cerkvi se vrši služba božja ob 10. Po cerkveni svečanosti bo sprejemal veliki župan čestitke. V šolah se ne vrši pouk in tudi državni uradi počivajo, V vseh trgovskih in obrtnih rjodietfiti poerva delo ves dan, v industrijskih podjetjih pa v sporazumu z delavstvom, — K temu bi pripomnili, da bi bil fe skrajni čas, da se enkrat končno uredi enoten način praznovanja državnih praznikov. Tako morajo biti na kraljev rojstni dan v mariborski oblasti trgovine in obrtna podjetja ves dan zaprta, dečim bodo v ljubljanski oblasti trgovine zaprte sanio med službo božjo, t. L med 10. in 11. uro. Tudi v tem oziru naj se napravi red, da ne bo nepotrebnega zabavljanja. —m Okrožni agrarni urad v Maribora se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov na Koroški cesti v Strossmayerjevo ulico štev. 6, * Mm in lepa seja Soholskesa sauez Od 23 žup je bilo zastopanih 22. — Glavna skupščina 1. 1927 bo v Beogradu* — Kje bo prihodnji jugoslovanski sokolski zlet Manifestacija za ljubljanski Narodni dom. Odborove seje Jugoslovenskega Sokol-skega Saveza se vrše običajno enkrat oziroma dvakrat na leto (razveo rednih sta-šinskih sej JSS, ki se vrste vsak teden enkrat) in sicer v kraju, ki ga določi savez-no starešinstvo. To je Širši sokolski forum, ki ga tvorijo vsi Člani starešinstva in najmanj po en delegat vseh 23 jugosl. sokoi-skih žup. V nedeljo 12 decembra se je vršila v Ljubljani v sejni dvorani sokolskega društva Ljubljana-Matica taka seja, ki je bila od vseh dosedanjih ena najlepših. Udeležilo se je te seje 24 članov in članic starešinstva JSS in zastopanih je biJo nan njej po svojih delegatih 22 žup iz vse Jugoslavije: Banjaluka, Beograd, Belovar, Ceije, Kragujevac, Krani, Ljubljana, Maribor, Mo-star, Niš, Novi Sad. Novo mesto. Osijek, Rijeka-Sušak, Sarajevo Skoplje, Split, Tuzla, Užice, Vel. Becker ek, Zagreb, Zaje-čar. Odsotna je bila edino župa Srbenik, ki pa se je opravičila radi vremenskih nepri-lik. To dejstvo in stvarno, temeljito ter bratsko razpravljanje in reševanje vseh vprašanj važnega dnevnega reda dokazujeta vsestransko ra umevanje za naloze vsenarodne sokolske organizacije. Odborovo sejo je otvoril z lepim nagovorom starosta JSS br. Gangl. Opozoril je, da ima istočasno odborovo sejo bratska COS. kateri se je odposlal brzojavni pozdrav. Spominjal se ie nato smrti br. So-korša z Zagreba, ki je bil 50 let pristaš in poborn.k sokolske ideje Bratu donu Buli-ču iz Sputa je JSS čestital k SOletnici njegovega rojstva Prvi podstaros'a JSS br Paunkovic* se je spominjal smrti Nikole Pašiča in z odborove seje je bilo odposlano njegovi rodbini sožalje v imenu JSS. Nato so sledila poročila poediuih odsekov JSS: tehničnega, tajniškega, gospodarskega, statističnega, organizacijskega, zdravniškega, manjšinskega, poškodbenega fonda. Vsa poročila so bila sestavljena temeljito in soglasno sprejeta V tehničnem poročilu se je povdarilo predvsem pri-, hodnjeletni pokrajinski zlet in tekma v Ljubljani. Na tem pokrajinskem zletu nastopijo obvezno župe: Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka-Sušak Velike važnosti bodo v 1. 1927. prednjaški tečaji za člape in članice. — V gospodarskem poročilu, ki je bilo temeljito in izčrpno, je radostna vest, da bodo savezne finance — s požrtvovalnim sodelovanjem vseh edlnic — v prihodnjem poslov letu popolnoma sanirane. Sprejet je bil soglasno in brez izprememb proračun za leto 1927. — Iz statističnega poročila je bilo posneti, da število društev v JSS trajno narašča. — Pri poročilu za poškodbeoi fond je bil sprejet predlog, da naj znaša doprinos v poškodbeni fond za leto 1927. za vse članstvo, ves naraščaj in deco po Din 1, ki se mora plačati brezpogojno do konca -aprila 1927 — V imenu odseka za zgradbo sok. domov je poročal br. inž. Zelenko Glavna skupščina JSS se bo vršila 1927 leta v Beogradu in sicer 25, 26. in 27. marca. V teh dneh se bo položil v Beogradu tudi temeljni kamen za velik Sokolski dom, ki bo stal na lepem ln dragocenem zemljišču, poklonjenem beogradskemu Sokolu od občine: ob tej priliki se bo odkrila spominska plošča vsem v svetovni volni padlim Sokolom v Sokolani sokolskega društva v Beogradu — matica. Qtode IL jugoslovenskega vsesokolskega zleta bo sklepala prihodnja skupšetoa JSS. Sta dva predloga: eden za Ljubljano, drugi za Beograd. Pred prehodom na nadaljno točko dnevnega reda, je br. ing. Kosta Petrovič iz Subotice ostro protestiral proti nameram, iztrgati Narodni dom v Ljubljani iz rok sokolskega društva Ljubljana «e matica, ki je v njem odkar stoji in za katerega je tudi gmotno največ žrtvovalo. Temu protestu se je pridružil ves odbor in s tem vse naše Sokolstvo, ki ne bo dovolilo, da preide lastninska pridobitev »Narodnega doma« v druge roke. Narodni dom v Ljubljani mora ostati Sokolski dom, ker v njem ie prvo gnezdo, je zibelj Jugoslovenskega Sokolstva! Po nekaterih slučajnostih j e zaključil brat starosta Gangl ob pol 2. odborovo sejo in takoj nato otvoril izredno odborovo seio katere dnevni red ie bil odlikovanje brata Steve 2 a k u 1 e, šolskega inšpektorja v Sara>evu, s savezno plaketo. Odlikovanje se je izvršilo točno po pravilniku organizacije in brat Stevo Žakula, zaslužni sokolsk* delavec, je bil odlikovan soglasno z najvišjim sokolskim odličjera. Po skupnem obedu v »Zvezdi« so si ogledali bratje ln sestre veličastni sokolski dom »Tabor«, kjer jih je sprejel In jim izkazal krasne prostore starosta Sokola 1 brat dr. Pestotnik z nekaterimi odborniku Z večernimi vlaki je odpotovala večina bratov in sester na svoje domove. Seja ie brez dvoma zelo poglobila bratske stike med župami tn vlila novega veselja vsem požrtvovalnim sokolskim delavcem. mi i Gosüodiirstyo —g Stanje Narodne banke dne S. de* cembra 1926. (V oklepaju razlika v prime* ri s stanjem 30. XL). AktWa: Kovinska podlaga 441.330 (— 22.489). posojila 1,415.569 (— 17.811), račun ra odkup kronskih bot* čanic 1.151.923, račun začasne razmenjave 332.474 (— 20.850), državni dolgovi 2^66JL55. vrednost državnih domen 2,138.377, saldo raznih računov 757.831 (4- 64, 290); skupaj 9,203.867. — Pasiva: Od glavnice izplačano 30 000, rezervni fond 8.031, novčanice v obtoku 5,S67.523 (— 27.990). državni račun začasne razmenjave 332.474 {— 20.850), dr* žaviie tertatve po raznih računih 55060 (— 28 133). razne obveznosti 689343 (4- 80.114), državne terjatve za zastavljene domene 2,138.377, ažijo za kupovanje zlata 83055 — skupaj 9,203.867. Obrestna meri ostane oei/premenjena. Obtok novčanic fce je zmanjšal od zadnjega izkaza za 27 mili* jenov 990.000 Din. —g Promet Poštne hranilnice v nov»em» hru. Poštna hranilnica je nnola v novembru 547.346 vplačil v znesku 1.968,805.204.02 Din in 177.015 izplačil v znesku 1.958,892.279.46, tako da ie znašal celokupni denarni promet 3.927.697.483.49 Din. On tega brez go* tovine 1.747,712.327.12 ali 44.49 % Stanj« vlog dne 30. XI. v Beogradu S8.S17,807.39. v Sarajevu 88,444.278.02. v Ljubljani 7J milijonov 382.524 v Zagrebu 97,061.045.54 Din. Novoorvorjenih računov je bilo v Beogra* du 61, saldirana 2, v Sarajevu 18 in 23, v Ljubljani 38 in 23. v Zagrebu 60 in 21. —g Stanja posevkfv v novembru. Splošno stanje posevkov je dobro. Prva polovica novembra je biL topla brez večjih atmosfernih sprememb Padavin je bilo raz* mer orna ptalo. V drugi polovici ie bilo več padavin, vendar pa za ozimino še premalo. Poplave in točo smo imeli v ljubljanski, travniški in mostarski oblasti. V mnogih krajih so morali kmetovalci setev ustaviti, ker je bilo premalo dežja Stanje živine je dobro. Kruie je dovolj Od nalezljivih bolezni se ie pojavil v nekaterih krajih an« traks, svinjska kuga in živinska kolera. — Žitni trg. Po poročilih novosadske blagovne borze je bil položaj na žitnem trgu pretekli teden brez večjih izprememb Kupna cena pšenice ie še vedno visoka. Ameriški tečaji ne vplivajo na domače cene. Moka gre slabo v promet. Pri koruzi je opažati kupčije samo v terminskem blagu. Kumujisko žito je vedno ceneje. Promet je znašal 175 vagonov. Pšenice prodano 15, koruze 130, moke 13, otrobov 3, ovsa 2 vagona. = Gospodarska literatura. «Gospodar«ki ▼estnik». Glasilo zadružne zveze v Trstu Izšla je 12. številka z vsebino iz zadružni Ätva, živinoreje, mlekarstva. Čebelarstva sa djarstva, vinogradništva, poljedelstva itd Naročnina za eelo leto stane 10 lir. U redni štvo in uprava se nahajata v Gorici, via S Giovanni 6/1. — Uigoj i hranieni« •»▼inja u našim prilikama, sa dodatkom najglavniiib svinjskih bolesti. TI zvezek Veterinarski? knjižnice za stočare. Zagreb [Trefuje prof M. Rajčevif Za naročnike «Gospodarskih Novin» Btane 5 Dint za ostale 8 pin. Pripo-ročamo. To in ono Jacobsonova afera Nedavno umrli odlični gledališki kritik Siegfried Jacobson je imel v oladosti afero, ki je dvignila v takrat* lem literarnem svetu mnogo prahu. Mladi Jacobson je pisal v «Welt am Montag» gledališke kritike, ki so bile večinoma tako ostre, da si je nakopal iovraštvo avtorjev, gledaliških ravna* teljev in igralcev. Pisati gledališke kri» tike je pač v vseh časih nehvaležen posel. Kljub ostremu tonu pa so vsaj na tihem vsi priznavali, da imajo opraviti % izredno talentiranim in naobraženim ■gledališkim kritikom. Nekega dne je presenetil dunajski kritik Alfred Gold literarni svet z ugotovitvijo, da je Jacobson v svojih kritikah prepisal celo odstavke iz nje* govih kritik. Jacobson ni mogel t* "iti, da so citirani odstavki res pred p., mi iz Goldovih kritik. Zag >varjal se je pa 2 izrednim spominom in zanimanjem za vse, kar je bilo kdaj napisano o gle* dališču. Trdil je, da si nekatere fraze iz tujih kritik tako zapomni, da mu pozneje nehote uidejo izpod peresa. Takrat se je zavzel za mladega Jacob* sona Maksimilijan Harden, ki je s si* jajno psihološko*literarno analizo do* kazal, da stoji mladi plagijator kot kri« tik visoko nad avtorjem, katerega je na videz posnemal. Jacobsona je vzel v zaščito tudi Arthur Schnitzler in ta* ko se je spremenil literarni škandal v dobro reklamo za Jacobsona. Pozne* je je napisal Jacobson o tej aferi bro* šuro «Jacobsonova afera», ki ga je v očeh literarno naobraženega občinstva definitivno i nabilitirala. Zopet družabni škandal v Madžarska prestolica je gnezdo degenerirane aristokracije in zato ni čuti-no, da so družabni škandali na dnevnem redu. Ne mine skoraj mesec da bi javnost ne izvedela za kako novo umazano afero, ki kaže, da stoje bivši av-stro-madžarski mogotci na najnižjem moralnem nivoju. Koliko afer pa aristokracija pravočasno potlači, si lahko mislimo Te dni je vzbudila v Budimpešti splošno pozornost aretacija grofice Pavle Keglevich. ki je obtožena ponarejanja podpisov na čekih. Nedavno se je zglasila grofica v nekem budimpe-štanskem denarnem zavodu z osmimi Čeki, glasečim se na 4 milijarde kroru Kot akceptant je bil podpisan veleposestnik Karel Le derer Grofica je Le-dererjeva ločena žena in predno je banka izplačala 4 milijarde, so prišli na to. da je Ledererjev podpis na čekih ponarejen. Lederer je ovadil grofico policiji. Pa tudi grofJca sama se je zglasila na policiji in izjavila, da je podpis ponaredila. S tem je hotela dokazati, da jo je njen bivši mož pooblastil podpisati ga na čekih. To je hotela dokazati s Štirimi pričami, ki bi morale potrditi, da jf je veleposestnik res dal pooblastilo v hotelu Royal. Dve priči, Alfeldi in Lengler, sta res potrdili gro-fičino izjavo. Toda preiskava je dognala, da usodnega dne Lederer sploh ni bil v Budimpešti In da bi morali obe priči dobiti za krivo pričevanje polovico zneska. Po tej ugotovitvi je policija 4,.oiico in obe priči aretirala. Vsi trije se bodo morali zagovarjati pred sodiščem._ Najhvaležnejše darilce za Božič m novo leto je krasna zimska Ul ^r*suknja od Din 700.— naprej pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Tragedija ameriške milijonarke v Parizu V Parizu se je te dni odigrala pretresljiva drama, čiie ozadje je zelo mi-sterijozno. Bogati ameriški finančnik in večkratni milijonar William H. Pay-ne je ustrelil svojo ženo in svojo gospodinjo Adnenno Henry, nato pa izvršil samomor. Pavne, ki je bil star okoli 66 let in rodom iz Newyorka, se je nedavne naselil s svojo ohromelo ženo v Parizu. Stanoval je v razkošni palačj na Champs-Elvssčs in živel kljub ženini bolezni prav po milijonarsko; bil je stalen gost elegantnih nočnih lokalov, obiskovalec mondenih modnih prireditev in udeleženec vseh elegantnih zabav. V Parizu mu je vodila gospodinjstvo 28 letna Francczinja Andrienna Henry, s katero se pa Paine ni preveč razumel. Bil je namreč silno nagle jeze in je cesto brez povoda vzkipel. Večkrat sta se s Henryjevo strahovito sprla, a se vedno zopet pobotala. Pred dnevi je med njima izbruhnil nov spor. čigar posledice so bile usodne. Henryjeva je predložila Pavneju gospodinjsko beležnico v kontrolo, na kar sta se zopet strahovito sprla Prepir je bil tako silen, da so ga culi uslužbenci v svojih sobah. Ena od služkinj, ki se je bala, da pride do resnejšega konflikta, je hitela po pomoč, toda bilo je že prepozno. V sobi je padlo več strelov, hip nato pa se je na hodniku pojavila vsa okrvavljena Henryjeva. Payne jo je zasledoval s samokresom v roki in oddal nanjo še en strel. Nato se je vrnil v sobo. pristopil k svoji ohromeli ženi ji nastavil samokres na čelo in jo ustrelil, potem pohitel v drugo sobo pograbil nov samokres in si nognal kroglo v glavo Policija, ki je prispela na pozorišče tragedije, je na. šla tri mrliče. Kaj je vzrok nenavadne tragedije* se ne ve. Sumijo, da je Payne, ki je bil precej nevrasteničen, dejanje izvršil v duševni zmedenosti „KLJUC" naj boljše, naj t r pe2nq zato na/ecnejse Glas se podeduje Vsi vemo, da je dobrih opernih pevcev malo. Lep, močen gOas je najboljša dedščina, ki jo morejo zapustiti roditelji svojemu sinu aH hčerki. O tem pričajo sijajne karijere vseh znamenitih pevcev. Zal je narava Dri teh darovih zelo skoga in to je tudi glavni vzrok, da dobre pevce tako visoko cenimo. Pomanjkanje znamenitih opernih pevcev se pa da po mnenju nemškega profesorja Felixa Bernsteina odstraniti. Pri tem pride v poštev znani Men-delov zakon o križanju in dednosti. Pevci in pevke naj bi se ravnali po zajcih, golobih, kurah ali kanarčkih in kmalu bi bilo dobrih tenorjev, basov in mezzosopranov v izobilju. Po glasu roditeljev se da baje sklepati o glasu njihove dece tako, kakor lahko skle-mo po barvi grebena pri petelinu ali dlake pri zajcu o barvi mladih zaicev odnosno grebenih mladih petelinčkov. Prof. Bernstein je z nemško pedantič-nostjo proučil slučaje podedovanja glasu pri mnogih italijanskih in nemških rodbinahJ Prišel je do zaključka, da ima baš isti dedni značaj kot sopran. Deca basista in sopranistke bi bi morala torej podedovati ta dva glasova. Upajmo, da bi bili basisti moški potomci, sopranistke pa ženski a ne narobe. Isto verja za tenor in kontraal-tistko. Ce se porčita, je velika verjetnost, da deca podeduje tenor in kon-traalt. Zakon med basistom in kontra-altistko ali med tenorjem in sopranist-ko bi dal po mnenju prof. Bernsteina potomca barHonista, a ženski potomci bi bili mezzosoprani. Ti potomci bi bili orej zlede na glas nravi mešane:. Prof. Bernstein je na podlagi svojih opazovanj tudi ugotovil, da se pojavljajo dobri basi in soprani v severnih krajih, tenorji pa v južnih. Našim opernim pevkam in pevcem se odpira torej široko pöke r— v koli" kor seveda še niso poročeni. Mislimo pa, da prof. Bernstein baš doisürirn pevcem in pevkam s svojo teorijo ne bo ustregel, ker bi vrednost dobrega ši?-su po takem križanju znatno paala. X Praznik si arih samcev v Neaplju. V Neaplju se je vršila te dni velika svečanost, ki so jo priredili stari samci Mesto šteje 870.000 prebivalcev. Od teh je 68.000 starih samcev. Od katerega leta naprej se neapolj* ski samci prištevajo k «starim», iz poročil ni razvidno. X Svojo ženo zabodel. V Bologni se je v soboto spri neki 281etni mož s svojo ženo. Spor se je kmalu spremenil v trage* dijo. Z nožem v roki je planil mož k ženi in Jo zabodel. Mlajša sestra in roditelji so bili priče tega strašnega zločina, X Upor političnih kaznjencev v Vilni. Iz Varšave poročajo, da so se politični kaz* njenci v Vilni uprli. V Vilni je zaprtih nad 500 komunistov, večinoma Ukrajincev in Belorusov, ki so proglasili gladovno stavko; ko ta ni uspela, so s silo navalili na pazni» ke, ki pa so upornike ukrotili. Istočasno, ko so kaznjenci navalili na paznike, se je vršila pred jetnišnico pod vodstvom po* slanca Holowacza komunistična dem onstran cija. Policija je demonstrante razgnala. Po* slanca Holowacza so ljudje pretepli. X Eksplozija pri MarsaiUeu. V Saint Anbau pri Marsailleu v Franciji je nastala ▼ ponedeljek strahovita eksplozija. Razle* tel se je kotel, ki je vseboval 20.000 kg te* kočega klorovega plma. Izpod razvalin raz* dejanega poslopja so potegnili do sedaj 19 mrtvih, nad 30 težko ranjenih oseb pa je bilo prepeljanih v bolnico. X Snežni zameti v Kanadi. Iz Londona javljajo, d« divjajo nad Kanado silni snež« ni metežl; ponekod je padel sneg po več metrov visoko Promet je skoraj popolno* ma ukinjen. Nastopil je tudi hud mraz, ki je do sedaj zahteval šest človeških žrtev Obstoji bojazen, da je v metežu izgubilo več oseb življenje. X Na Dunaju Je več žensk nego mo* ških. Iz statistike, ki je nedavno izšla, je razvidno, da število prebivalstva na Du* naju zopet rapidno narašča. Statistika pa tudi navaja, da je na Dunaju mnogo več žensk nego moških. Skoro v vseh okrajih prevladujejo ženske; samo v IX okr%'.ju (Alsergrund je 14.000 žensk več nego m\>» ških, v okraju Wieden okoli 11.000, v okra* ju Meidling 5000, v okraju Hietzing je raz* merje 70.325 žensk proti 59.411 moškim, v okraju Währing 47.555 žensk in 37.143 mo* |^ih itd. Poroke so danes na Dunaju že itak bolj redke, če bo šlo pa v tem raz«> merju &T-Prej, pač ne bo daleč čas, da so bodo dunai^ka dekleta le s težavo poročila. X Nesrets na morju. Ne daleč od San* tiaga se je pofcppil poštni painik dTŽave Chile «Aranco». Pji nesreči je utonilo 67 oseb, večinoma mornarjev. Vzrok katastrofe ni znan, ker parnik ni bil opremljen s brezžično postajo. Izpred sodišča Tat koles. Ivan, ključavničarski pomočnik iz SišlVoj trpi na kleptomaniji. Fant ne «ne videti nobenega biciklja- čim ga zagleda, čuti, kako se zavrti neko kolesce tudi v njegovi glavi in se ne ustavi vse dotlej, dokler Ivan ne sedi na kolesu in ne drvi po cesti. Mladi ključavničar je bil ie večkrat kaznovan, a tatinska bolezen ga 5e vedno nadleguje. Drugo polovico oktobra letos je hodit po Ljubljani. Pred neko hišo je slonelo lepa. blesteče kolo in Ivanu se je takoj neumno zdelo, zakaj kolo sameva. V bližnji trgovini, kjer je bil najbrž lastnik kolesa, je bito polno ljudi. Ivan se je kmalu odločil, ZL;'e*w dil je kolo in se odpeljal v božji svet. Od romal je v Kamnik k prijatelju Nacku; in mu kolo prodal za 450 f)in. tolažeč se, da bo kmalu našel «»pet drugo. Kmalu je v Ljubljani res našel drugo kolo, sloneče pred visoko hišo tam blizu Prešernovega spomenika. Urno je skočil nanj, da bi se odpeljal, pa pa je že nekdo držal za ramo. Bil je rokodelec Janko, ki je prišel iz hiše; Ivan ga je odbil in jo od kuril. Janko je strmel za svojim kolesom in žugal s pestjo, pa ni nič pomagalo. Ivan je odpeljal kolo v Domžale, kjer ga je kmalu »pravil v denar. Ko je dru^i dan v LJubljani popival, je naletel v erostilni *Pri raku< na« Janka. Ta je tatu svojega kolesa takoj epo-znal, tat pa njega ne, toda je brzskrbno na--očil četrtinko >boljšega<. Janko je stopil pred hišo in poklical stražnika, ki je Ivana spremil na policijo in odtod v sodniio. kjer ie danes dobil 6 mesecev. Zunanjim naročnikom srečk Z o^i^om na naval na srečke drž. razredne loterije pri nas, smo prtmorani prositi tem potom da se nas ne oblega z nepotrebnim« urgencarni, ker prejme vsak naročnik, ki je vposlai odsovarjaioči znesek za srečke, iste v par dneh. — Pri tej priliki opozarjamo, ponovno da smo oddali prodalo srečk za Liubliano Oglasnemu oddelku ,Jutra* v Prešernovi ulici Štev. 4 kjer si jih morejo jeflektanti osebno kupiti, dokler i b bo še kaj na rarpolago Obračamo pozornost spoštovani!) meščanov, aa -o hiiiilli tovarna oblek d. a. iz Zagreba odarla svoje tovarniško skladišče v? Ljubljani Mestni t**g 5, kjer ma na veeio izbiro gotovih moških tn otroškib oblek, raglanov, ulsterjev zimskih suken mir. barvasnh, kratkih sukeni s krzn >m in brez krzna na moder nejših barv in tazon, hlač najmo lernejšib barv m vzorcev dalje največja izbira dežnih plaščev. delavskih oblek, ahal nih hlač (breches usnjatib sukeni, kakor »udi vseh drugpl konfekciskih predmetov — Ker ie tovarniško skladišče naj boljše sortirano in prodaja vse po strogo stalnih ong rovar niškin cenah priporočamo vsakemu v njegovem »astnem in teresu. da pr* dno si kai kupi, ogleda >zbiro, Ker so cene brez konkurenčne in izdelava prvorazredna fosili? tovarne oblek d. i Tovarna i /jpiu. savska esra nimi pogoji * Ponudbe pod «Postranski zasl žek 3848» na upravo «Slov. Naroda» Zastopnike tn ZASTOPNICE isc« zavarovalna družba za Ljubljano pod ugodnimi pogoji Pripravno za vsa« kogar. — Ponudbe pod •Zavarovalnica/3847» na upravo «Skrv. Nar»> Trg* pomočnik vojaščine proat, zmožen slovenskega m nemškega jezika — išče službo v Špecerijski trgovini Ponudbe pod «Dobraj moč/3839» na upravo «Slov. Naroda». 25. XII Za Božič dobite primerna darila odraslim in malim v bogati izbiri in po najnižjih cenah pri staroznani, domači tvrdki F. M. SCHMITT, Ljubljana, Pred škofijo 2. Šivilja sprejme delo vseh vrst; gre tudi na dom — Po* nudbe pod «Šivilja/3895» na upravo «Slov Nar.» Moške čevlje že nošene, dobro ohra* njene, št 43—44 — kupim. — Ponudbe pod •Čevlji 10» na upravo «Slov. Naroda» etikete^ SITAR & SVETEK ^ Ljubljana ^ >tr "*Med zajamčeno čisti cvetlični, čebel ni 5 kg s škatlo in poštnino vred za 125 Din po povzetju tazpožllja A.'M udrooh velepčelai Novi sad, Vodnikova ulica e Poverjeni prodajalec sreči-državne razredne »oteriit Of»ag* R« llolalcovič BEOGRAD n vsak^ vrste ne.ralgi'c zdravi uspešne HUSKI MELEM. Dovoljen od ministrstva zdravja v beopradu Premnoga zahvalna pisma potrjujejo njegove zdravilnost Obenem ie pa tudi najcenejša vzet special »tet te vrste. Dobiva se do vseh iekarn?r-in drogeriiab nase dežele. Po pošti s povzel]en Dvorska apstska Bogojevic Skoptje Primerna božična aBa Ta LJUBLJANA lat. 980 Selenbnrgova ulica 6 urejuje Josip Zupančič * Z* »Nerodne tiskarno*: Frsa Jescršek «• Zrn dal ttstau Oton Qirtatof, — V« v Ljubljani