Pel! ni na plačanu v gotovini
LETO LUL
J Ljubijani, v soboto 5, "decembra 1911
Štev. 277
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din. zo ino/.era" stvo 40 Din — ne« (Jetjskn izduja celoletno 06 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Teletom uredništva: dnevna službu 3050 — nočna 24%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.149 za inseratc; Sara |evo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011. Prnea-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telelon 2992
Izhaja vsak dau zjuiruj, razen pondeljku in dneva po prazniku
Ja*iiics Maritain, Pariš:
Katoliški inter nacionalizem
Copyright by -.Slovenec«.
Dva vplika internacionalizma [»omamo: antropocentričnega, ki ga proglaša marksistični mate.rializem, in katoliškega. Tod in tam in v posameznostih se oba internacionalizma strinjata in sodelujeta, po prvotnem bistvu pa sta popolnoma različna in si nasprotujeta.
Antropoteistični svetovni nazor, posebno marksistični, priznava le snovno-gospodarsko plat v zgodovinskem razvoju človeške družbe, vsi drugi činitelji so mu postranskega pomena. Kazen tega smatra narode zn preostanek propadajočega gospodarskega reda, proti kateremu je naperjen boj proletariata vseli dežela. Ta internacionalizem stremi za tem. da pretopi vse narode v enoto svetovnega proletariata kot predstavitelja človeštva. Po tej enoti bo postal kolektivno organizirani človek. tako upajo, slednjič gospodar svoje zgodovinske usode.
Nazor tega internacionalizma (kakor tudi zgolj humanističnih oblik nekatoliškega internacionalizma) temelji na koncu koncev na obožavunju človeštva, čeprav tega izrečno ne uči. Teoretično ima ta internacionalizem svoj vir predvsem v Heglovi filozofiji, praktično pa se na najskrajnejši način izživlja v ateizmu sovjetov. Ta internacionalizem zanikuje človeško osebnost in stremi za razbitjem moralnih osebnosti, ki oblikujejo države. Posamezna človeška osebnost mu ni drugega kakor element, drobec tistega zgodovinskega mravljišča, čegar duh .-.o v tem trenotku vtelešuje v proletariatu. Po tem svetovnem nazoru jo inter-iisrioiiaiizcni (z materialističnim redom) pač možen. izključuje pa vsako nadnaravnost, ker ne pozna uič višjega od mravljišča, ki je človeštvo.
Katoliški svetovni nazor pa nasprotno iz vsega početkn predpostavlja nadnaravnost. cerkev, mistično Kristusovo telo. Izvirajoč iz skrivnosti včlovečenja in stremeč na zemlji za tem. da bi združil vse ljudi v nadnaravni enoti Besede, ki je postala meso in glava človeškega rodu, je ravno katoliški nazor v svojem bistvu nadnaraven: stoji nad kulturami, nad plemeni, nad narodi. Tako države kakor tudi posamezni Indi vidu 1 so deli cerkve. Tudi zemeljski tek življenjskega čolnička se mora ravnati po kompasu krščanskih norm: evangeljskih resnic in zapovedi. Tako stremi nadnaravna enota katolicizma že po naravi za tem. da bi v kulturnem redu ustvarila tisto solidarnost in tisto svetno enoto, ki sc je preje imenovala »krščanstvo*: in katero skuša najti današnji svet v.«aj za silo v civilizaciji izven nadnaravnega reda, v '/.vezi narodov. Tako izvira iz katoliškega super-nuturalizma internacionalizem, ki nikakor ne slre-mi za vtopitvijo vseh narodov v človečanstvu, pač pa za obnovo vedno ožjih vezi pravičnosti in ljubezni med narodi.
Katoliški internacionalizem ne uničuje pojma »domovina*. Nasprotno, celo opira so nanj in ga predpostavlja. Tudi v časnem redu ne pozna zgolj snovnih in gospodarskih činiteljev, ki odločajo splošno blaginjo človeštva, marveč priznava na prvem mestu tudi činiteljo moralne vrste. Najsi zavzema pojm »domovina v teku zgodovine So lako različne oblike, naj bo teritorialni obseg tak ali tak: ne v sovražni enoti človeštva, marveč v enoti vsake teh ločenih, moralnih osebnosti, ki tvorijo domovine — vsako z njenim rojstvom, njeno zgodovinsko rastjo in njenimi posebnimi spomini — moramo iskati »socielas perfeeta:, popolno družbo, ki uživa politično suverenost, v kateri morejo ljudje živeti skupaj primerno človeški naravi.
Dasi postajajo moderno državo čimdaljc bolj suženjsko odvisne od gospodarskega pritiska, ki ga je celemu svetu vsililo industrijsko gospodslvo, dasi so klasičnemu pojmu o popolni družbi vedno bolj v posmeh — kljub temu so in ostanejo nrav-ne osebnosti pravnega, avtonomnega ustroja, gospodar svojih dejanj, in posedujejo svojo neizpre-menljivo dediščino; vsaka izmed njih ostane domovina. V njej in po njej vzgajani in hranjeni, dosegajo ljudje razvoj svojih umskih sposobnosti; po njej prejemajo iz preteklosti svetno in kulturno dedi no, ki soglaša z dostojanstvom njihove osebe. Katolik ve, da je človek za Bogom največ dolžan svojim staršem in svoji domovini. (Sv. Tomaž Akv.)
Kalolik pa ludi ve, da more sebični imperializem ljubezen do domovine Izpačili. Katolik ve, da tvorijo vse le domovino skupaj občestvo, v katerem morajo vladati pravičnost, nravna solidarnost in prijateljstvo. Katolik ve, da je pravna organizacija to zajednice narodov ena najnujnejših dolžnosti našega časa. Zato čuti, dn mu jc na mednarodnem poprišču namenjena posebna naloga. V dobi, v kateri jo nasprotje med narodom in človeštvom zelo ostro ustrojeno, moramo katoličani izpričali svojo vero v potrebo ravnotežja med pravično domovinsko ljubeznijo in pravično človeško ljubeznijo; naša naloga je, da delamo za uresničenje tistega miru. ki so ga angeli oznanili. Kakor je učil sv. Tomaž Akvinski in kar nam jc papež Pij XI. v svoji encikliki Ubi arcano Dei znova poklical v spomin: »Mir jo neposredno dejanje ljubezni in predpostavlja pravičnost kakor pogoj, kakor odstranitev ovir.c
Kristus je dejal: »Kdor ni z menoj, jo proti meni.« Toda obrnjen nnsprott svojim učencem je ludi dejal: »Kdor nI proti vam, je z vami.« Zato .je treba, da Kristusovi učenci vse, kar ljudje v dosego miru dobrega započno, pa naj ho še tako nepopolno, sprejmejo kot sodelovanje pri njihovem delu (in naj bo to zanjo včasih šo tako tožfcnV Seveda ua morajo pri tem skrbno in točno
Briining pred težko izbero:
ali na levo ali na desno — Nemčiji grozi državljanska vojna
Berlin. 4. dec. Malokdaj je bila Britningova vlada v tako hudi stiski, kakor jc danes. Na eni strani ji je napovedala boj socialistična stranka, ki jo je doslej podpirala, na drugi strani pa se Briining še ne more odločiti za sodelovanje s Hitlerjem.
Socialnodcmokratska stranka očita Briiningu, da je s predlogom za znižanje plač delavstvu, ki naj bi se znižale na višino iz 1. 1927, ustregel vele-kapitalu na škodo delavstva; poleg tega se Brli-ningova vlada ne samo noče odločili za boj proti narodnim socialistom, temveč se iz njenega ozndja čujejo glasovi, da bi biln celo pripravljena sodelovati s Hitlerjem, odkar je svoje gibanje vsaj na zunaj spravil v zakonito moje. Dr. Rudolf Breitscheid, voditelj nemških socialistov, je na ožjem sestanku svoje stranke ostro kritiziral vlado, češ, da nima pogumu, nastopiti proti narodno-socialističnim morilcem''. Briining sam bi se morda odločil za boj proti Hitlerju, toda bržkone ga zadržujejo drugi člani vlade. »Ako nima Kriiningovn vlada poguma, začeti borbo proti Hitlerju, potem naj pade!« je vzkliknil Breitscheid med burnim ploskanjem nemških socialistov. Včeraj so se ponovno javili pri Briiningu odposlanci socialistične stranke, da mu razložijo svojo stališče glede znižanja plač in glede pobijanju Hitlerjevega gibanja. O razgovoru še ni bilo izdano nikako poročilo, vendar je splošno znano, dn bodo socialni demokrati počakali še do objave zasilne odredbe, ki se bo izvršila bržkone okoli srede tekočega meseca, iu da šele potem na podlagi njene vsebine zavzamejo javno stališče napram vladi. Čeprav sc socialisti Se niso odločili za odprt boj proti Briiningu, je gotovo, da vlada med njimi veliko nerazpuloženje proli njegovi vladi.
Položaj vlade pav ni zavidljiv. Za ozdravljenje gospodarske krize in posebno zn dvig konkurenčne sposobnosti nemške industrije, ki sta jo posebno zadela padec funta in uvedba angleških carin, je neobhodno potrebno, izvesti (udi znižanje plač. Vprašanje je le, komu iu v kolikšni meri naj se plače znižajo. Industrijci zahtevajo ludi, da se znižajo tudi bremena za socialno zavarovanje ter da so kralkomalo razveljavijo skupno delavske pogodbe. Da pojile Briining v koncesijah napram in-dustrijcem le lako daleč, kolikor res zahtevajo to intrresi nemškega gospodarstva in ne morda kori-stolovslvo nemških kapitalistov, jamči krščnnsko-sorialnu orientacija centrunia, ki mora tudi rafii-nati s tem. da se v vrstah njegovih volivcev nahajajo ogromne mase krščanskega delavstva. .lasno jc, da no bo mogel Lrllning v vsakem pogledu zadovoljiti socialnih demokratov, ker bo pač njihove volivce v živo zadelo vsakršno znižanje plač. Podpora, ki jo dnjejo Briiningu socialisti, je silno omahljiva in z njo sc v vsakem vprašanju zamajajo tudi temelji vlade, zato ni mogoče izključili možnosti, da bi Briining bil pripravljen sprejeli Hitlerja v vlado, seveda pod določenimi pogoji. Na znotraj bi sc Hitler moral odpovedati vsem nezakonitim Hgltacljshini sredstvom in političnemu terorju — to je z raznimi izjavami vladnim predstavnikom in s povelji v osrednjem glasilu svoje stranke vsaj formalno tudi storil —. na zunaj pn hi Briiningik ne smel ovirati v njegovem stremljenju zu zblii.nijom s Francijo.
Centrumu se kot katoliški stranki pač ni lahko odločiti za sodelovanje s Hitlerjem, čigar sa-Irapi na shodih iu v svojih prevratnih načrtih napovedujejo smrt vsem svojim nasprotnikom in čigar stranka sc po svojem ekstremističnem programu in svojih metodah političnega udojstvovanja lahko stnvi v isto vrsto s komunistično. Ta korak je loliko težji danes, ko jc bil objavljen načrt za nnrodnosocinlistični prevrat na Hcssenskem, ki jc šo posebno razkrinkal vso notranjo praznoto in krvoločnost Hitlerjevih pajdašev, in ko je še vedno domača in inozemska javnost pod vtisom tega dokumenta.
Na vsak način se bo moral Briining odločiti v kratkem času. Notranji položaj postaja čedalje bolj kritičen. Tisk socialistov in demokratov zahteva odločitve, in siccr v tem smislu, da bi vlada začela borbo proti Hitlerju, sicer bodo republikanci sami prešli v protinapad proti narodnim socialistom. Tako se je v poslopju socialističnega »Vor-Tvflrtsiu osnovala centrala za »pobijanje Hitlerjevega terorja«. Člani republikanskega Rciehsban-nerja že prirejajo vojaške vaje po zgledu Hitlerjevih udarnih čet. V magdeburškeni okraju jo izvedel Rcichshanner že več poskusnih mobilizacij. Na drugi strani sc tudi komunisti pripravljajo na borbo in v nekaterih delavskih okrajih nastopajo sporazumno s socialisti. Naravno je, da mora tako napeto ozračje prej ali slej dovesti do državljanske vojne, ako ne bo vlada poseglo energično vmes v bolj določeni smeri. Morda bivši minister Oessler ni na nekem dijaškem zborovanju v Lipskem brez vsake podlage napovedal Nemčiji za prihodnjo pomlad veliko državno krizo.
ločiti elemente konkretno in pozitivno dobrega od tod in tam klavrnih ideologij in plitkega duha, ki jim služi.
Katoliški internacionalizem postavlja v časnem in kulturnem redu prvenstvo duha in nrav-nih vrednot; nas internacionnlizem no stremi za tem, dn bi domovine omajal ali uničil, marveč skuša njihovo svojstvenosti posvetiti in njihovo pravo dobro ojačili s solidarnostjo med deželami, ki ni samo materielna in gospodarska, marveč zasnovana na temelju pravičnosti in nrliatelistvo.
Hitlerjevi odposlanci i Hitler razpolaga z
potujejo	vojaško organizacijo
Miinchcn, 4, decembra, tg. List bavarske ljudske stranke »Der Bayrische Kurier« objavlja гебпо opozorilo, naj oblasti ne bodo brezskrbne nasproti organizacijam Hitlerjevih napadalnih oddelkov. Hitlerjeve formacije so natančno posnete po bivših vojaških formacijah in imajo samo druga imena. Podlaga organizacije je »die Schar« (v avetrijski vojski »Schwarm«), pel do šest takih »Schar« tvori »Trupp« (prej »Zug«), dva do trije »Truppi« en »Sturm« (prej »Kompagnie«), več »Sturmov« tvori »Sturmbann« (prej bataljon), trije »Sturmbanni« pa eno »Standarto (prej regiment). Dalje ima organizacija brigade in divizije, ki se imenujejo »Unter-gruppen« in Gruppen«. Ena »Gruppe« ima 12.000 mož. Poleg »S. A.« (Sturmabteilungen) ima organizacija šc »S. S.« ((to je policija bodoče Hitlerjeve tretje države). Organizacija razpolaga razen tega z avtomobilskimi kolonami, eanitetnimi oddelki, bolniškimi vozovi, strežniškimi četami itd. Službeni reglcment ima ime »Grusa«.
Nemčija želi v praznikih notranjega miru
Berlin, 4. decembra tg. Kakor se poroča iz deželne konference, bo bodoča zasilna odredba državne vlade za božični čas prepovedala vsakršno politično delovanje, tako zborovanja, sprevode in plakate, kar bo veljalo od božičnega dne do sv. I reh kraljev. Izvzeti od odredbe so samo časopisi. Posebno bo prepovedana vsaka zloraba orožja. Deželne vlade se bodo pooblastile, da bodo izvršile splošno razorožitev v ogroženih pokrajinah. Tam, kjer se bo ta prepoved razglasila, ee bo odredila dolžnoet prijave in oddaje za vse vrste orožja. Za industrijo orožja se namerava izdali posebna koncesija, ki bo obsegala vse vrete orožja.
Okrepitev prš$aief$s$va med Poljsko
m Jugoslavi®
Francoski komentarji k varšavskim obisftom
vodilnimi osebnostmi poljske politike bo.lo brez dvoma okrepili obstoječo prijateljske odnoi.*je med obema državama.
Varšava, 1. dec. A A. Pat poroča, da je danes ob 13 priredil zunanji minister poljske vlade g. Za-leski kosilo na čast jugoslovanskemu ministru zunanjih zadev dr. Vojislavu Marinkoviiu.
Ob 17 je bil dr. Marlnkovič sprejet v sprem stvu zunanjega ministra g. Zaloškega in jugoslovanskega poslanika v Varšavi g. Branka Lazareviča v avdijenci pri maršalu Pilsudskeni v palači Belvedere. Razgovor mod jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem in maršalom Pilsudskim je trajal poldrugo uro.
Pariz, 4. dec. tg. Tu vzbuja ogromno pozornost. da jo bil tiskovni šef Hitlerjev poslanec, Ro-senberg poslan v London. Havas poroča, da ga bo tam vzdrževala neka velobanka, ki je zelo angažirana v Nemčiji, in da jo Roseiiberg prinesel guvernerju angleške narodno banke Normanu in drž. podtajniku finančnega ministrstva Elliotu osebno spomenico Hitlerja, s katero Hitler pomirja angleške kratkoročne upnike glede varnosti njihovih imetij v Nemčiji. »Petit Parisien izjavlja, da bo Hitler za to zahteval od konservativcev politične koncesije. >Malin< poroča iz Firenze, da bosta tam dva nemška poslanca kot Hitlerjeva emisarja na velikem propagandnem zborovanju pojasnjevala cilje Hitlerjeve tretjo države.
London, 4. dec. tg. '»Dailv Hernld« jioroča, da je imel Hitlerjev emisar Rosenberg s seboj priporočilo za Baldwina in posebna pooblastila, da pa gn do sedaj še ni sprejel noben angleški minister, zaradi česar se Imi Rosenberg razočaran vrnil v Nemčijo.
Milan. 4. dec. AA. Jutri prispela v Florenco nemška poslanca Niemlang in Strieder kot zastopnika Hitlerjeve nacionalno-socialistične stranke. Njuno poslanstvo je v tem, da agitirata za nemško nacionalno-socialislično stranko mod člani nemških kolonij v Italiji.
Rim, 4. decembra, ž. V Livornu jc bila danes ob priliki 50 letnice italijanske pomorske akademije velika svečanost. V jutranjih urah je prisostvoval italijanski kralj sveč^nestim, ko so spustili v morje 10 tisočtoneko križa'
Varšava, I. dec. AA. Pat jioroča: Jugoslovanski zunanji minister dr. Marlnkovič je danes sprejel zastopnike tiska in luje korespondente.
Govoreč o svojem obisku v Varšavi je dr. Marinkovič naglasil, da njegov obisk kljub temu. da namen lega obiska ni bil strogo določen, ni samo akt navadne vljudnosti. Saj jc ta obisk imel za rezullal |>odpi« zelo važne pogodbe. V preteklosti, jo izjavil dr. Marlnkovič, sta bili Poljska in Jugoslavija daleč narazen bolj v psihološkem zmi-elu nego v zemljepisnem. Zdaj pa je treba lo še malo storiti, in njuno medsebojne zveze bodo popolne. Da so dva naroda približata drug drugemu, so potrebni medsebojni obiski in medsebojno proučevanje obeh držav.
Dr. Marinkovič je nadalje naglasil, da imata I Poljska in Jugoslavija mnogo skupnih interesov splošnega značaja, in njuno sodelovanje sc je že zdavnaj pokazalo na polju mednarodne politike, i kateri je zdaj glavni namen boj proti obetoječi krizi in proti povratku vojn z vsemi njihovimi grozotami.
Poljska jc bolj industrializirana nego Jugoslavija, je izjavil dr. Marinkovič, toda pri vsem tem je gospodarska struktura obeh držav zelo slič-na. Ta sličnost je obrodila sadove v obliki sodelovanja na političnem polju in v vprašanjih poljedelstva vzhodnih in južnih evropskih držav. Pobuda za to sodelovanje je prišla od Poljske.
Dr. Marinkovič je daljo poudaril možnost ozkega sodelovanja obeli držav na gospodarskem polju in naglasil potrebo po stalnem kontaktu med Poljsko in Jugoslavijo v tem vprašanjih.
»Moj obisk na Poljskem - je sklenil dr. Marinkovič svojo izjavo — in moja o6Cbna srečanja z
Francoski komentar
Pari«, 4. dec. AA. »Potit Parisien« komentira potovanje jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Varšavo in med drugim pravi:
To polovnnjo moramo mi Francozi vzeti z zadovoljstvom na znanje. Čeprav jc dr. Marinkovič šel na lo pot samo s tem namenom, da podpiše poljsko-jugoslovansko konvencijo o kulturnih od-nošajih obeh držav, jo vendar smatral za potrebno, da naglasi pomen tega potovanja. Ce sta poljski zunanji minister Znlcski in jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič, pravi »Petit Parisien«, smatrala za potrebno, da se ne držita diskrecije, sta to storila za to, da pri tej priliki naglasita posebno tesno sodelovanje med obema državama in zelo ugodne rezultate, ki jih je obrodilo to sodelovanje med obema narodoma.
Nihče se bolj no veseli, pravi na koncu list. kakor Francija, kadar je govora o mednarodni solidarnosti in miroljubnih namenih, katerih vrednost jo tem večja, kadar gre za tako solidne in bratsko zveze, kakršne so med Poljsko in Jugoslavijo ter mer! drugimi člani male antante.
Madžarska fe francosko posojilo porabila za oboroževanje
Pariz, 4. dec. tg. Finančni minister Flandin je prejel od linančne komisije poslanske zbornice ultimativno pismo, s katerim ga pozivljejo, naj se najpozneje do 9. dccembra jnonovno opraviči pred finančnim odborom, zakaj je dal kredite nekim državam na vzhodu. Trdi se, da so bili krediti, ki jih je dal Madjarski, čisto oboroževalni krediti. Tako jc tudi neki član finančnega odbora , izjavil v intervjuju, da so se ti krediti likvidirali ! v korist Schncider-Creuzot. Schneidcr pa je glavni i delničar onih madjarskih bank an industrijskih družb, ki posebno trpijo pod današnjo krizo. Tudi j jc Schneider predsednik nadzorstvenega sveta j Banque de 1'Union Parisiennc, in kredit, dovoljen
Pred Imenovanjem senatorjev
Belgrad, 4. dec. I. Državni volivni odbor jc imel danes plenarno sejo, na kateri jc bilo sklenjeno, dn so ustanovi pri volitvah v senat 10 vo-! livnih cdinic, in sirer v 0 banovinah in v upravi mestno občine Belgrad z okolico. V te edinice bo izvoljenih 40 senatorjev, in sicer po sledečem redu: Belgrad 1, dravska banovina I. zetska banovinn 3. drinska banovina 5, donavska banovina 8, savska banoviua 9, vardarska banovina 5, vrbaska banovina 5, primorska banovina 3 in moravska banovina 5. Tekom jutrišnjega dneva bodo imenovani predsedniki posameznih volivnih odborov.
Madjarski v znesku 350 milijonov frankov, se ie poslal Madjarski iz tresora po tej banki. Tako ic dokazano, da je Schncider-Creuzot glavni prejc-malec tega kredita.
Strožja kontrola nad uvozom
Pariz, 4. dcc. tg. V varstvo francoskih izvoznikov v one države, v katerih devizne odredbe motijo plačevanje francoskih terjatev, se je odredilo, da se uvoz dotičnih držav podvrže posebnemu dovoljenju in bo tozadevne odredbe uredila posebna ministrska komisija pod Lavalovim predsedstvom.
Potres v Ha 'i ji
Rim. 4 dec. ž. V južni Italiji, posebno v Apuli, se čutijo neprestano močni potresni sunki. Najmočnejši so ti sunki v okraju Cerignolc. Ljudstvo je zelo zbegano, ker je materialna škoda zelo velika. Porušenih je nekaj hiš, vendar pa človeških žrtev do sedaj še ni bilo. Tudi v Rimu so danes ponoči čutili močnejši potresni sunek.
Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah: Oblačno. Toplo. Najborže dež. V južnih Alpah: Oblačno vreme z nekoliko višjo temperaturo V nrostih lecrali zanadni vetrovi.
Nova uredba o draginjshih dokladah državnih vpokojencev
i. .
Osebne dragijske doklade.
M. 1. 1. Osebne draginjske doklade pripadajo po draginjskein razredu kraja, kjer se upokojenec stalno nahaja.
2. Draginjski razred in njegovo področje se določila po predpisih, ki so glede tega v veljavi z;-, aktivne državne nameščence.
Čl. 2. Upokojencem, ki jim je pokojnina odmerjena po prejemkih na podlagi zakonskih predpisov, ki so veljali pred razglasitvijo zakona o uradništvu in ostalih državnih nameščencih civilnega reda z dne 31. julija 1928, zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1928 in zakona o državnem prometnem osobju z dne 28. oktobra 1823, pripadajo mesečne draginjeke doklade po tej-le razpredelnici:
1.	tistim, ki so bili upokojeni z več ko 20 leti službe, priznane za pokojnino:
z letno pokojnino v dinarjih ali kronah; do Din 2999, v prvem draginjskem razredu Din 12C0, v drugem Din 1000, v tretjem Din 900;
od Din ЗОСО do 4999, v prvem draginjskem razredu Din 1400, v drugem Din 1200, v tretjem Din 1000;
od Din 5000 do 0999, v prvem draginjskem razredu Din 1600. v drugem Din 1400, v tretjem Din 1200;
od Din 7000 navzgor, v prvem drag. razredu Din 1800. v drugem Din 1600. v tretjem Din 1400.
2.	Tistim, ki so upokojeni z 20 ali manj leti elužbe, priznane za pokojnino:
z letno pokojnino v dinarjih ali kronah; do Din 2999, v prvem draginjskem razredu Din 900, v drugem Din 800, v tretjem Din 700;
od Din 3000 do 4999. v prvem drag. razredu Din 1000, v drugem Din 900, v tretjem Din 800;
od 5000 do 6999. v prvem drag. razredu Din 1200, v drugem Din 1000, v tretjem Din 900;
od 7000 navzgor, v prvem drag. razredu Din 1400, v drugem Din 1200, v tretjem Din 1000.
3.	Tistim, ki so upokojeni kol zvaničniki ali elužitelji ali temu enakovrednega poklica:
v prvem draginjskem razredu Din 500, v drugem Din 450, v treljem Din 400.
Čl. 3. 1. Upokojencem po [»prejšnjem členu, ki so imeli na dan upokojitve najmanj 20 let službe, priznane za pokojnino, in so bili upokojeni s položaja;
pokrajinskega namestnika, bana, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra, predsednika in člana državnega sveta, glavne kontrole, kasacij-skega sodišča v Belgradu. stola eedmorice v Zagrebu. vrhovnega sodišča v Sarajevu, velikega sodišča v Podgorici in oddelka knsacijekega sodišča v Novem Sadu. pomočnika ministra, predsednikov in podpredsednikov apelacijskih sodišč, upravnika samostojne monopolske uprave, predstojnikov oddelkov bivših deželnih vlad v Zagrebu in Saraje-vn, rednih profesorjev na univerzi, generalov vojske in mornaric« in generalov prejšnje srbske in črnogorske vojske, pripada mesečna osebna draginjska doklada Din 3000, ne glede na velikost pokojnine iu kraj stalnega bivališča.
2.	Te doklade pripadajo tudi upokojenim ministrom, ne glede na službena leta.
3.	Nimajo pa pravice do te doklade tisti upo-'tovenoi. ki niso bili upokojeni na gori naštetih položajih. ne gledo na svoj čin.
Čl. 4. 1. Upokojencem iz čl. 2, ki dobivajo za pokojnino popolno prejemke položaja, e katerega so bili upokojeni, pripadajo mesečne osebne dra-ginjske doklade po tej razpredelnici:
a)	Tistim, ki so upokojeni nn položaju uradnika:
z letno pokojnino v dinarjih ali kronah, do 2999. v prvem drag. razredu Din 1500, v drugem Din 1300. v tretjem Din 1100;
od 3000 do 4999 v prvem drag. razredu Din 1700, v drugem Din 1400. v tretjem Din 1200;
od 5000 do 6999. v prvem drag. razredu Din 2000, v drugem Din 1000, v tretjem Din 1300;
od 7000 do 8999. v prvem drag. razredu Din 20CO, v drugem Din 1800. v tretjem Din 1500;
od 9000 navzgor, v prvem draginjskem razredu Din 2200, v drugem 1900. v tretjem Din 1600.
b)	Tistim, ki eo upokojeni s položaja zvanič-nika ali njemu enakovrednega, ne glede na višino pokojnine:
V prvem draginjskem razredu Din 750. v drugem Din 700, v tretjem Din 650;
c)	tistim, ki so upokojeni s položaja služitelja ali njemu enakovrednega položaja, ne glede na višino pokojnine;
v prvem draginjskem razreda Din 650, v drugem Din 600. v tretjem Din 550.
2.	Pod polnimi upokojenci se po tem členu razumejo tisti nameščenci, ki so jim v pokojnino šteta tudi vojna leta in dobivajo samo na tej podlagi popolne prejemke položaja, s katerega so bili izvoljeni
3.	Izjemno pripadajo zvaničnikom in služite-Ijem dri. prometnih ustanov, ki eo polni upokojenci. še nadalje dosedanje draginjske doklade po čl. 11 zakona o draginjskih dokladah aktivnih na
meščencev. upokojencev in upokojenk državnih prometnih ustanov z dne 30. marca 1922, z izpre-membami in dopolnitvami z dne 13. aprila 1922.
Čl. 5. Rodbinam umrlih državnih nameščencev, ki jim je rodbinska pokojnina odmerjena po prejemkih na podlagi zakonskih predpisov, ki so veljali prrd razglasitvijo zakona o uradništvu in o stalnih državnih nameščencih civilnega reda z dne 31. julija 1923. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923 in zakona o državnem prometnem osobju z dne 28. oktobra 1923,_ pripadajo osebne draginjske doklade iz čl. 2, in eicer:
a)	po razpredelnici 2, če je bil umrl nameščenec, po katerem ima rodbina pravico do pokojnine, uradnik, in
b)	po razpredelnici 3, če je bil umrli nameščenec, |K> katerem ima rodbina pravico do рси kojnine, zvaničnik ali služitelj ali na položaju, ki je temu enakovreden.
Cl. 0. 1. Upokojencem, ki jim je bila določena pokojnina po prejemkih po zakonu o uradnikih in drugih državnih uslužbencih civilnega reda z dne 31. julija 1923, po zakonih o ustrojstvu vojsko in mornarice z dne 9. avgusta 1923 in 6. septembra 1929 in po zakonu o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923, pripada osebna draginjska doklada v istem odstotku, po katerem jim je bila odmerjena pokojnina; podlaga pri tem pa je osebna draginjska doklada, ki so jo imeli ob upokojitvi.
2. Tistim izmed pravkar navedenih upokojencev. ki so upokojeni pred 1. avgustom 1926, se osebna draginjska doklada, določena po odredbi prejšnjega odstavka, za toliko zmanjša, kolikor predvideva sklep ministr. sveta DR St. 99.000/26, listini ki so bili upokojeni v dobi od 1. januarja 1929 do 1. oktobra 1931, in ki jim je v odloku o ureditvi pokojnine vračunana za osnovo tudi doklada na službo odnosno položajna doklada odnosno doklada na čin in zvanje, se osebne draginjske
doklade, določene po odredbi prejšnjega odstavka, za toliko zmanjšajo, kolikor znaša 5% skupnih mesečnih prejemkov, pri čemer se izvzame rodbinska draginjska doklada.
3.	Podčastnikom in orožnikom, ki jim je pokojnina odmerjena po prejemkih na podlagi zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923 in 6. septembra 1929, zakona o orožništvu z dne 27. septembra 1930 in uredbe o izpremembah in dopolnitvah odredb zakona o orožništvu in zakona o orožniškem pokojninskem fondu z dne 22. marca 1929, pripada osebna draginjska doklada v istem številu odstotkov, kakor jim je odmerjena pokojnina, pri čemer so vzame za osnovo tale osebna draginjska doklada:
a)	Za narednika, vodnika, voditelja pri letalstvu, vodjo pri mornarici in narednika I. stopnje pri orožništvu:
v prvem draginjskein razredu 910 Din, v drugem 750 Din, v tretjem 705 Din.
b)	Za narednika, podnarednika, višjega in nižjega godbenika v vojski in mornarici in za narednika druge stopnje in podnarednika pri orožništvu:
v prvem draginjskein razredu 679 Din, v drugem 582 Din, v tretjem 523 Din.
Za kaplarja v vojski in pri orožništvu:
v prvem draginjskem razredu 523 Din, v drugem 485 Din, v tretjem 465 Din.
4.	Osebne draginjske doklade po tem Členu ne morejo biti mesečno manjše od:
a)	Za tiste, ki so bili vpokojeni s položaja uradnika, narednika-vodnika, vodje pri letalstvu, vodje pri mornarici in narednika prve stopnje pri orožništvu:
v prvem draginjskem razredu 550 Din, v dru-gom 500 Din, v tretjem 450 Din.
b)	Za tiste, ki so vpokojeni s položaja zvanič-nika ali služitelja, narednika, podnarednika in višjega ali nižjega godbenika v vojski in mornarici, naredniga druge stopnje, podnarednika in koplarja pri orožništvu:
v prvem draginjskem razredu -100 Din, v drugem 350 Din, v tretjem 300 Din.
Cl. 7. govori o pokojninah ministrov in banov z ozirom na razno spremembe posameznih določb.
Cl. 8. Rodbinam umrlih državnih nameščencev. ministrov in banov, ki jim je rodbinska pokojnina odmerjena po prejemkih na podlagi zakona o uradništvu in ostalin državnih nameščencih civilnega reda z dne 31. julija 1023, zakona o ustroju vojske in mornarice z une 9. avgusta 1923, in 6. septembra 1920, in zakona o dr/avnem prometnem osobju z dne 23. oktobra 1023, pripadajo iste osebne draginjske doklade, katere so imele ali bi bile morale imeti osebe, po katerih imajo pravico do pokojnine, če bi bile ob času smrti upokojene.
Cl. 9. l) Osebam, ki prejemajo tniloščinske oskrbovalnine, življenjske rente, podpore, priznavalnine in druge podpore, vendar na podlagi in v mejah zakonskih predpisov, ki so bili v veljavi pred razglasitvijo zakona o uradništvu in ostalih drž. nameščenem civilnega reda z dne 31. julija 1923, zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avg. 1023, in zakona o državnem prometnenj osobju z dne 23. oktobra 1923, pripadajo osebne draginjske doklade po določilih čl. 2 glede na to, ali so uradniki, zvaničniki ali pa služilelji.
2) Osebam, ki prejemajo podiiore po čl. 125 zakona o uradništvu in ostalih drž. nanvčencih civilnega reda z dne 31. julija 1023, in čl. 100 zakona o drž. prometnem osobju z dne 28. oktobra 1923, kakor tudi osebam, ki prejemajo miloščino po odredbi vladarske milosti ali stalno mesečno ali letno podporo s pravico do draginjskih doklad po zakonih o izrednih državnih podporah, sprejetih po 1. septembru 1923, pripadajo minimalne osebne draginjske doklade. predvidene v 4. odstavku 6 čl. zakona o uradništvu.
Cl. 10. Sirote po drž. nameščencih brez očeta in matere, ki prejemaio vzgojevalnino, dobe na račun osebnih draginjskih doklad po Din 10.— na dan.
Cl. II. Ce sta mož in žena oba upokojenca, imata vsak zase pravico do popolne osebne draginjske doklade.
To velja tudi tedaj, če ie eden izmed zakoncev upokojenec, drugi pa aktivni drž. nameščenec.
Cl. 12. Upokojencem, ki izvršujeio vojaško dolžnost, pripadajo osebne draginj, doklade prav tako kakor v civilu.
Ce bi jim ro činu v vojski pripadala večja osebna draginjska doklada, imajo pravico da razlike za ta čin.
Rodbinske draginjske doklade.
Čl. 13. Vse osebe, ki prejemajo po tej uredbi osebne draginjeke doklade, imajo pravico do rodbinskih draginjskih doklad, izvzemši upokojence iz odstavkov 1 in 2 čl. 3, upokojene ministre in bane iz čl. 7 in njihove rodbine ter sirote po državnih nameščencih iz čl. 10.
Čl. 14. Rodbinska draginjs-ka doklada znaša 150 Din mesečno in pripada zakoniti ženi in vsakemu otroku, rojenemu v zakonitem zakonu ali po-zakonjenemu. V to veoto se vštejc tudi zakonska doklada na otroke, predvidena v čl. 143 in 149 zakona o uradništvu in ostalih državnih nameščencih civilnega reda z dne 1. julija 1923, in čl. 129 in 135 zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923.
Čl. 16. Rodbinska draginjska doklada za ženo ne pripada:
a)	kadar je žena aktivna ali upokojena državna nameščenka,
b)	kadar je žena v državni službi kot kon-traktualna uradnica, dnevničarka ali honorarna nameščenca,
c)	kadar ima žena več ko 200 Din čistega mesečnega dohodka,
d)	kadar živi žena ločeno zaradi zakonskih razprtij, ne glede na to, ali je ločitveni proces izveden ali ne.
Čl. 17. Rodbinske draginjske doklade za po-zakonjenega otroka pripadajo od prvega dne po tietem mesecu, ko je bil otrok pozakonjen.
Čl. 18. 1. Kadar sta oče in mati oeebna upokojenca, ali pa je eden izmed njiju osebni upokojenec, drugi pa aktivni državni nameščenec, pripada pravica do rodbinske draginjeke doklade za otroka očetu.
Če živita mož in žena ločeno ali pa oddvoje-no, pripada doklada tistemu zakoncu, ki otroka vzdržuje.
2,	Če je mati osebna upokojenka, oče pa svobodnega poklica, mati nima pravice do rodbinskih draginjskih doklad za otroka, razen, čc je oče siromaien in neepoeoben za zaslužek,
Če živita ločeno ali če je njun zakon ločen, ima mati pravico do rodbinskih draginjskih doklad za otroka, če ga ona vzdržuje.
3.	Če je žena oeebna upokojenka in vnovič poročena, ima pravico do rodbinskih draginjskih doklad za otroka iz orvega zakona.
4. če živi žena, ki nI osebni vpokojenec nlH I aktivni državni uslužbenec, ločeno od moža, drž. vpokojenca, ali če je zakon ločen, naj se rodbinska | draginjska dokladu za otroka izplačuje ženi, če vzdržuje otroka.
Čl. 19. Rodbinska doklada za draginjo oziroma | razlika od zakonske doklade za otroko do 150 Din > pa ne pripada:
a)	čo otrok prekorači 16. leto življenja;
b)	če prejema otrok v javni ali zasebni službi več kot 200 Din čistega mesečnega dohodka v denarju ali enakovredno v naturi;
c)	če otrok prido v javni civilni, vojaški, dobrolvorni ali vzgojni zavod v tuzemstvu ali inozemstvu iu če njegovo brezplačno vzdrževanje velja več kot 200 Din mesečno;
d)	fe otrok prejema od domačih ali tujih ustanov šolnino ali učnino, pomoč ali podporo nad 200 Din mesečno;
e)	če otrok stopi v trgovski obrat, v obrt ali v kakoršnokoli podjetje kot vajenec in ga delodajalec vzdržuje brez nagrado;
f)	če ima otrok več kot 200 Din čistega mesečnega dohodka od premičnin ali nepremičnin afi čo prejema rodbinsko pokojnino nad 250 Din mesečno.
Čl. 20. 1. Izjemoma pripada rodbinska draginjska doklada za otroka oziroma razlika od zakonske doklade za otroka do 150 Din tudi po končanem 16. lotu življenja in sicer pod pogoji točk a do f v prejšnjem členu,
a)	za hčer, ki vodi gospodinjstvo za svojega očeta-vdovca, in sicer do omožitve, najdelj pa do polnoletnosti;
b)	za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje, in
c)	za otroka, ki hodi v Solo doma ali v inozemstvu, v javno ali priznano zasebno šolo sploh ali pa v strokovne ustanove, iu sicer zn čas, ko ga pristojna šolska uprava smatra za rednega učenca, najdelj pn do končanega 23. leta življenja, razen če si otrok pred tem no poskrbi lastnega doma ali se oženi ali če ne stopi v vojsko zaradi svojega obveznega roka.
2. Obisk večernih in začasnih tečajev ni šolanje v smislu določb o rodbinski draginjski dokladi za otroka.
Čl. 21. 1. Če otroci brez očeta in matere prejemajo rodbinsko pokojnino, potem pripada oeebna draginjska doklada le najstarejšemu, ki bo za druge užitkarje iste pokojnine prejemal rodbinsko draginjsko doklado;
2.	če živi otrokom, ki prejemajo rodbinsko pokojnino po očrtu ali materi, drug roditelj, ki je aktivni ali vpokojeni državni uslužbenec, potem otrokom ne pripada osebna draginjska doklada, marveč imajo njihovi roditelji pravico do rodbinske draginjske doklade zanje;
3.	izvzeto od prejšnjega odstavka pripada osebna draginjska doklada najstarejšemu, ako prejemajo otroci rodbinsko pokojnino po očetu, medtem ko živi njihova mati, ki se je vnovič omožila, ki jia ni nktivni državni uslužbenec niti osebni vpokojenec. V tem primeru bo najstarejši prejemal rodbinsko draginjsko doklado za druge užitkarje iste pokojnine;
4.	če otroci prejemajo rodbinsko pokojnino po očetu z mačeho vred, tedaj pripada osebna draginjska doklada mačehi, ki bo prejemala rodbinsko draginjsko doklado za užitkarje iste pokojnine, če skupno žive. V nasprotnem primeru se se-šteje osebna in rodbinska draglnjskn doklada iu ves znesek se razdeli podobno kakor pokojnina.
S. Splošne določbe.
Čl. 22. Rrezplačno zdravljenje v javnih bolnišnicah ne vpliva ua pravico prejemanja tako osebnih kakor ludi rodbinskih draginjskih doklad.
Cl. 23. V primeru izprememb v teku meseca
se osebne in rodbinske draginjske doklade obračunavajo od 1. dne prihodnjega meseca.
Cl. 24. Vpokojencem, ki imajo od osebnega dela ali imetja več kot 8000 Din čistega mesečnega dohodka, ne pripada ne osebna in ne rodbinska draginjska doklada.
To pa ne velja za vpokojene ministre, za tiste osebne vpokojence, ki so bili vpokojeni po izpolnjenem 20. letu efektivne službe, priznane za pokojnine, in za dotične vpokojenke, ki dobivajo rodbinsko pokojnino, pa imajo več kot 65 let.
Čl. 25. 1. Vpokojencem, ki niso izpolnili 65 let življenja, pa se bavijo s samostojnim poslom, ki je zanj potrebno pooblastilo odnosno dovoljenje jiristojne oblasti, ue pripadajo ne osebne ne rodbinske draginjske doklade, ne glede na višino dohodkov, ki jih imajo iz takih samostojnih poklicev.
2.	Če upokojenec zaradi duševne ali telesne nesposobnosti preneha delati, še preden ugasne dovoljenje, mu gre pravica do osebnih in rodbinskih draginjskih doklad.
3.	Prenos posla na osebe, do katerih upokojenec nima zakonske dolžnosti vzdrževanja, ni združen s pravico do osebnih in rodbinskih draginjskih doklad.
To velja tudi tedaj, kadar upokojenec posla, ki ima zanj dovoljonje oblasti, ne vrši osebno, nego preko drugih oseb (poslovodje, pomočniki, nadzorniki).
Čl. 26. Pod čistim dohodkom po tej uredbi se razume dohodek, ki ostane, če ee od brutto-dohod-kov odbijejo vsa njegova bremena.
Čl. 27. Nesposobnost za delo in za zaslužek po tej uredbi se mora dokazati z izpričevalom dveh javnih zdravnikov.
Čl. 28. 1. Za pravico do prejemanja osebnih in rodbinskih draginjskih doklad mora upokojenec predložiti pristojni blagajni prijavo in dokazila, ki jih predpiše finančni minster.
Če ne predloži prijave v roku 90 dni, računajoč od dneva, ko si je pridobil pravico, mu pripadajo osebne in rodbinske draginjske doklade od [irvega dne po tistem mesecu, v katerem je to prijavo predložil.
2. Za vsako izpremembo, ki ima za posledieo izgubo pravice do osebnih in rodbinskih draginjskih doklad, tnora upokojenec najdelj v roku 30 dni, računajoč od dneva nastale izpremembe, predložiti novo prijavo.
Za postopek, ki temu nasprotuje, bo upokojenec odgovarjal po odredbah čl. 29 te uredbe.
Cl. 29. 1. Ce je upokojenec predložil neresnično prijavo in po njej dobival osebne in rodbinske draginjske doklade, izgubi pravico tako da osebne kakor tudi do rodbinske draginjske do-klade za leto dni, nezakonito prejeta vsota pa se odtrga od njegovih pokojninskih prejemkov na osnovi upravnih določb zakona o uradništvu.
Sklep o izgubi pravico izda finančni minister.
2. Razen tega pride tak upokojenec v disciplinarno preiskavo in se obtoži prevare.
Čl. 30. 1. Vsa potrebna pojasnila za izvajanje te uredbe izda finančni minister.
2. Pritožbe v sporih, ki nastanejo zaradi itva« janja te uredbe, so naslavljajo na finančno -eiini-strstvo.	onul
Čl. 31. Predsednik ministrskega sveta labko na predlog finančnega ministra z uredbo izpremeni višino osebnih drnginjskih doklad in pogoje, po katerih se pridobe in izgube pravice do osebnih in rodbinskih draginjskih doklad.
Nova zriev fašističnega terorja
f Dekan Bogomil Nemec
Ljubljana, 4. decembra.
Poročali smo že. da je komeneki dekan, č. g. Bogomil Nemec obolel in da je njegova bolezen v zvezi s policijskim terorjem fašističnih glavarjev. Sedaj nam je prispela vest, da je gosp. dekan umrl. Na podlagi raznih vesti podajamo tu celotno ugotovljena dejstva.
Dekan Nčmec se ni zanimal za politiko. Kot izobražen človek je pač sledil dogodke, čital liste, ali sicer ni kazal veselja za take reči, tembolj pa za dušno paetirstvo, molitev in lepoto hiše božje. Bil je blag in spravljiv ter si ni nakopal osebnih sovražnikov. Užival je izredno spoštovanje med ljudstvom in med duhovniki.
Letos na 15. avgusta, ko je bila v bližnji obr-šljanski cerkvi proslava Marijinega vnebovzetja kot glavnega praznika, so fašistični veljaki priredili velik ples v Komnu, kjer se tudi sicer zelo bavijo s »plcsništvom«. Po celjavnem cerkvenem običaju se ples na dan glavnega praznika ali pro-ščenja smatra za neprimernega in prepovedanega. Ker sc je proli veljavnemu redu ravnalo, je dekan Nčmec dostojno pa ostro nastopil in ožigosal to netaktnost in obsojal pleeno norost tudi v neki pridigi. To eo mu Fašisti še posebej vzeli na rovaš kot dok az, da on ne mara zanje in za njihovo podlo početje.
Prilika za udarec proti duhovnikom je prišla z izpremembo v zasedbi goriške nadškofije. Obla-stva so hitro jela organizirati persekucije na cerkvenem polju. Tako jc bil dekan Nčmec 31. oktobra povabljen v Gorico na kvesturo (policijsko ravnateljstvo). Tam so mu v surovem nastopu očitali pretvezne hudobije, češ da slovensko pridi-guje, da se brani laško pridigovati in podobno. Kot nevarnega zločinca so ga v treh pozah fotografirali in vzeli odtise vseh petero prstov. Napisali so nekak protokol in zahtevali, naj podpiše. Videč, da so v ta zapisaik samovoljno vstavili laž-njive trditve, se je dekan, po naravi koleričen človek, silno razburil in odločno odklanjal podpis sleparskega protokola. Neki policijski komisar, ki je gospoda že od preje poznal v zadevah potnega lista, ki so mu ga evoječasno tudi odrekli (hotel je obiskati svoj rojstni kraj na Češkem), je povedal toliko, da so sestavili drugi, točnejši zapisnik. Tega je dekan podpisal. Tako zaelišanje na kvesturi,
ki mu sledi zapisnik, pomeni prvo policijsko sva« rilo (diffida).
Dekan, ki je bil rahlega zdravja, je vsled prestalih likan ln razburjenja takoj po povratka v Komen resno bolel. PH večerni molitvi z domačo družino fe par dni zatem nenadoma omedlel m bruhnil kri iz želodca. Prepeljali so ga v eanatorij Usmiljenih bratov v Gorici, kjer se mu je začasno zboljšalo. Potem se je bolezen obrnila na slabše in v nedeljo 22. novembra je umrl. Se pol ure pred smrtjo je prejel sv. obhajilo. Preden je izdihnil, je še z roko blagoslovil usmiljenko, ki mu je stregla. Prior Usmiljenih bratov je rekel, da ni še imel tako evetega in bogovdanega bolnika v sa-natoriju.
V torek 24. novembra so pokojnika prepeljali v Komen. Ob 10 je avto s spremstvom iz Gorice dospel pred vas, kjer ee je uredil sprevod. Z vseh strani Krasa so prišli pogrebci, da izkažejo zadnjo čast možu, ki je padel v boju za naravne in božje pravice naroda. Opaziti so bile tri zastave Marijinih družb. Tudi šolska mladina ee je udeležila sprevoda. Duhovnikov, od katerih so nekateri dospeli celo iz daljnih krajev, eo našteli več kakor štirideset. Poleg teh so bili tudi nekateri Usmiljeni bratje iz Gorice. Sprevod je vodil goriški kanonik Valentinčič, nekdanji komeneki dekan. Udeležil se je tudi kanonik in stolni župnik Hren. Ljudetva je bilo vsega kakih 2000 oseb. Pred začetkom sprevoda je moški zbor zapel žalostinko. Po slovesni zadušnici v cerkvi je s prižnice epregovoril msgr. Valentinčič o vrlinah pokojnika. Na grobu je msgr. Hren govoril v italijanskem jeziku. Ljudje seveda niso veliko umeli. Ob koncu so pevci zapeli »Nad zvezdami«. Premnogo oči se je zasolzilo, ko so Komenci zadnjikrat vzeli slovo od pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce.
Bogumil Nčmec je bil rojen v Chladenicu na Češkem 23. decembra 1868. Bogoslovje je študiral v Gorici. Služboval je kot kaplan v Cerknem, kot vikar na Pečinah in potem v Gabrovici pri Komnu; ; potem je bil župnik v Zgoniku, odkoder je prišel v I Komen za župnika in dekana. Povsod jc bil priljubljen kot mož molitve in nesebičnega delovanja. I Premoženja ni zapustil, a zapustil je nekaj lepšega: zlat list v kroniki slovenske duhovščine, oškro-pljen e krvjo, katera vpije k Gospodu nebes in zemlje.
Proces proti Goričanom v Rimu
Rim, 4. dec. tg. Pred izrednim sodiščem v varstvo države se je začela danes dopoldne pod predsedstvo generala Saporittija razprava proti skupini 30 Slovencev, ki so obtoženi, da so se za-rotili proti državni oblasti. Oni, katerim ee očitajo težja dejanja, so se v času, odkar so odkrili lo delovanje proti režimu, pravočasno spravili na varno preko meje. Obtožnica se glasi na veleizdajo, ker so ee obtoženci 1. 1930 in prej ob drugih prilikah mod seboj dogovorili za akcije, da spravijo ; Julijeko Benečijo pod tujo oblast. Pri tem so or-
ganizirali oborožen odpor in vojaške organizacije, katere naj bi v primeru vojne delovale za hrbtom italijanske vojsko. Danes sta bili dve razpravi, v katerih so bili zaslišani obtoženci. Skoro vsi so zatrjevali svojo nedolžnost. Nekateri so priznali, da so pripadali organizaciji sAdrija« v Gorici in >Bor-ba< v Trstu. Izrecno pa so naglašali, da obe društvi zasledujeta samo narodne kulturne svrhe in du nikdar nista zasledovali prolinacionalne ali pro-liitalijanske propagande. Razsodba se bo najbrže razglasila jutri.
Ob smrli
metropolita in nadškofa dr. Sedeja
Slovo goriškega ljudstva od ljubljenega pastirja
»Škof mora kot božji oskrbnik biti brez graje.« (Tit. 1, 7.)
Bilo jo <lne 3. decembra. Goriška ravan se je bila vsa nekam odola v resno slavnostno razpoloženje. Svetlo sonce je razlilo svoje jasne žarke na vse griče, bregove, doline in ravnine. Žalovala je uekam narava in vendar je pošiljala svojo slavo-speve v nebeške višavo; njen orlovski sin nadškof Sedej jo gledal iz nebesnih višav na svojo ljubljeno Goriško,
Ko se jo bilo njegovo telo vsled dolgoletnih naporov utrudilo, je položil njegov orjaški duh koncem septembra zadnjo žrtev nad pastirske službe, odložil je težko škofovsko palico. Hotel se ie odpraviti v zagorsko vas k tihemu življenju, toda njegova goreča duša se je čutila strto. Kajti vse življenje jc živel eamo v velikih potezah, ki so narekovale narodu življenjske smernice. Srce mu je začelo odpovedovali in tako jo še v svojem škofovskem domu doživljal svojo zadnjo dni.
Kriza se je začela pojavljati v četrtek dne 26. novembra. Toda boril so je kakor orjak proti slabostim narave. l>o zadnjega dno jc prisostvoval na sedežu pri sv. maši, ki jo jo daroval njegov nečak, župnik Ciril Sedej. Sprejemal je dnevno sv. obhajilo, premišljeval jo večne resnice in molil križev pot. Njegova roka, čeprav trtsoča se. je šc pisala in pisala. Dne 20. novembra jc prosil nečaka, naj mu čita premišljevanje o poslednji sodbi. Globoko sklonjen je poslušal v postelji resne besede in ob koncu dvignil oči ter vzdihnil: »Težko bo, Bog se me usmilil« Njegov zvesti in verni prijatelj, kanonik ValontLnčič mu je podelil sveto olje in sam jo še izgovarjal svetotajne besede obreda. Opoldne sc jc začel smrtni boj. Najožji njegovi sorodniki in znanci, med njimi dolgoletni služabnik •lanez Znidar, so molili ob njegovi strani. On pa je ponavljal besede Simeona: ;-Zdaj odpuščaš Gospod svojega služabnika po svoji besedi v miru!« Ob pol 4 popoldne je izdihnil svojo veliko dušo.
V škofovskem ornatu je ležalo njegovo truplo od ponedeljka do četrtka v kapeli škofijske palačo na mrtvaškem odru. Verniki goriške nadškofijo so v nepretrganih vrstah z otroško vdanostjo in ginjenostjo prihajali in kropili rajnega svojega nad-pastirja. Nad 8000 ljudi ga je počastilo. Počiva! jo v preprosti krsti, okrašeni samo z domačimi nageljni Prihajali so dostojanstveniki, med njimi tudi general ter dajali izraza svojemu velikemu spoštovanju do pokojnika.
Pogrebne svečanosti je včerajšnji »Slovenec« primerno opisal. Dodajemo še nekaj opomb. Duhovnikov se je zbralo 250 - 300. in sicer iz škofij Reka, Pore, Trst, Goriška. Videm, Ljubljana.
Vsa Gorica je začutila veličino tega dneva. Vsa Primorska brez razlike narodnosti jo vedela, da se je ločil od sveta mož, duhovnik, škof, nad-pastir, ki daleko presega navadne zemljane. Tem mislim, ki eo kipele iz tisočerih src. nevidne In tihe, je dal najlepši izraz kanonik Kren »• svojem nagovoru v stolni cerkvi. Zbrana jc bila elita vso dežele pri pogrebni maši. v sredi na visokem odru je počivala krsta nadškofa. Tu je govornik - dvignil svojo roko ter kazal na krsto, rekoč: »De-funetus adhuc lonuitur, Čeprav mrtev nam še govori; bil si nam oče, svetovalec, tolažilec. Pred osmimi meseci si praznoval v tej stolnici svoj 23-letni škofovski jubilej in sedaj si na mrtvaškem odru. V solzah si nekdaj sprejel škofovsko palico, a bil si totus apoetolicus, ves apostolski, ves v molitvi, resnobi in samoodpovedi. Težo in odgovornost svoje službo si dobro občutil, toda ostal si vedno zvest svojemu visokemu zvanju, vedno kremenit in moiat značaj; pred nikomer nisi klonil, razen pred Bogom in njegovim namestnikom, sv. Očetom. Prejeli smo 1. novembra tvoj zadnji nad-pastirski blagoslov v tej stolnici in čutili smo, da je bil tisti dnn kot pogrebni dan tvoje nadpastirske službe. Gorel si za vse. kar je katoliško, pospeševal si vsako katoliško stvar, katoliški tisk, cerkvene
Hujše ne more biti...
Strašno usoda idrijskih rudarjev
ustanove, hodil si s evojo nadpastirsko palico ne-utrudljivo od sela do sela, pri tem si bil sam svet in navdahnjen z globoko bogo vdanost jo. Do zadnjc-gt diha si neizmerno častil Presveto Evharistijo , in božjo Mater Marijo, saj si še leden po svoji odpovedi kronal v Korminu kip Matere božje, rožo skrivnostne, počival boš ob vznožju Njenega prestola na Sv. gori. Pri pogledu na vse Tvojo živ-
Zahvala
Ob svojem 75. rojstnem dnevu in šc posebej ob prazniku sv. Andreja mi je došlo toliko brzojavnih iu zasebnih častitk po pošti, da mi je poleg svojih stanovskih poslov uprav nemogoče sc vsem in vsakemu posebej dostojno zahvalili. Zato se kot . starček poprtmem tiste znane poti, da se v časniku I zahvalim vsem tistim, ki so zame imeli te dni dobro besedo ali prijazno častitko, bodisi, da so bili naši dragi Lavantinci, ali pa od drugod iz naše Slovenije ali pa iz Jugoslavije. Vam vsem se tem potom zahvaljujem iskreno in toplo za molitve. Ki so kipele te dni zame proti nebu: za vso pri- i jaznost in navdušenje. Zato Vam od srca želim i prav vesele božične praznike in srečno novo leto. ; — Gospod z Vami tn z Vašim duhom!
Maribor, dne 4. grudna 1931.	;
i
Dr. Andrej Karlin, knezoškof lavatinski.
Smrt uglednega
kmečkega moža
Litija, 4. decembra.
Na Ravnem brdu na svojem posestvu je danes rano zjutraj za večno zntisnil oči g. Jože Gale, očo bivšega trebeljevskega župana in ljucJ skega dobrotnika Jožeta Galeta. Dočakal je častitljivo starost skoro 80 let. ter bil izredno talentiran in inteligenten. Njegov oče. ga je dal v ljubljanske šolo, kjer je dovršil 8 razredov gimnazije in matu-rirai. Po maturi bi moral iti v semenišče, pa ga jc oče moral Irot sina edinen vzeti domov, da mu jo pomagal na velikem posestvu. Po očetovi smrti je sam prevzel domačijo, kmalu potem so ga pa občani izvolili za župana občino Trobeljevo, katero funkcijo je opravljal skozi 35 dolgih let v splošno zadovoljstvo tamošnjega kmečkega prebivalstva. Lela 1016. pa se jc županstvu vsled bolezni odpovedni, nakar je do prevrata bil za župana g. Slru-belj, težavne tajniške i>osle pn jo prevzel pokojnikov sin g. Jože Gale, ki je bil takoj po prevratu izvoljen skoro soglasno v tej veliki občini za župana ter nnčelovnl tej občini do predkralkim, ko jo bil sedaj razrešen teh funkcij.
Pokojni Jožo Galo sc jc ilo zadnjih dni živo zanimal za vse javno zadeve, bi! svojemu ljudstvu vedno najboljši vodnik ter pomagal svojemu sinu županu pri izvrševanju županskih poslov. Svojo družino je pokojni vzgojil v strogo krščanskem duhu, ena hčerka jc redovnica, 1 brat cerkvcnik na JanČom. bivši župan Jožo Galo pa bo odslej doma prevzel obširno gospodarstvo. Pogreb očeta Galeta sc vrši v nedeljo dopoldne na farno pokopališče Prežganje.
Blagemu pokojniku, ki je zn svoje ljudstvo toliko žrtvoval, naj sveti večna luč, preostalim pa nnše globoko sožalje. N. v m. p.!
Vsi so vedeli in čutili, da to besedo niso bilo navadna, običajna posmrtnica, ampak, da so resnično in zgodovinske, da so nekako simbol bodoče slave pokojniku.
Mrtvaški sprevod sc je pomikal popoldne od Solkana na Sv. Goro. To jo bil sprevod velikih mas vernega goriškega ljudstva. To ljudstvo je i vedelo, kakšen zaklad nosi v svetišče svetogorske Matere božjo. Prišli eo mladeniči, prišli so možje, i obetopili krsto in jo dvignili na svoje rame. Nn- j vajeni so ti ljudje goriških bril, navajena so nji- ! bova pleča težkih bremen. Toda svojega škofa so nosili kot svojega očeta in z rožnim vencem v ro- i kah molili in molili, kakor zna samo moliti glo- i bokoverno ljudstvo. V cerkev so i>ones!i dragoceno breme goriški bogoslovci. še enkrat so nešteto množico izlile pred Mater božjo vso svojo grenkoet v iskreni molitvi in potem so ga ponesli v začasni grob, v rakev družine Pic. Vse goriško družine 60 dale za začasni počitek svojo grobnico na razpolago. Ob tej uri so je nudil raz Sv. Goro diven pogled na Goriško in na Primorjc. Triglav in njegovi sosedje so bili odeti vsi v belo snežno haljo. Tam doli v globokem prepadu se jo penilo Soča in drvela proti morju, iz razrvanega Krasa so pozdravljalo prijazno vasice, nemo je gledal na nas vrh Št. Gabrijela. Kakšni divji orkani svetovne vojne so divjali po tej zemlji! Zdaj se je zdelo vso tako mirno. Na tej zemlji se srečate dve kulturi, slovenska in italijanska, srečata se dve naravni sili, divje gorovjo in mirna ravan, a blagi pokojnik jo dovršil nadčloveško misijo, družil je nepo-mirljivc duhove, dvigal jih je k višjim idealom, bil jc pravi knez miru. Vršil jc ono večnostno poslanstvo Corkvc, ki prinaša vsem narodom, vsem dobam pravi Kristusov mir.
Zapisal jc nadškof v slovo svojemu ljudstvu in svojim duhovnikom nepozabno besede, in sicer na god sv. Frančiška Borgie, ua dan svojega godu, 10. oktobra i. I. Tc preproste in vendar tako pretresljive besede je bral g. Trčelj po pogrebu v svetišču Matere božjo zbranim vernikom:
: Ker že čutim, da ne bo dolgo, ko mo moj stvarnik in sodnik pokliče s tega sveta, se hočem kot duhovni oče posloviti od svojih dragih vernikov. Svojo grešno dušo priporočim neskončnemu usmiljenju božjemu, proseč odpuščanje vsakega, ki sem ga rnzžalil in zahvaljujoč vse svoje preča-stite gg. duhovnike in ljubljene vernike za vso meni, nevrednemu izkazano zvestobo, vdanost in ljubezen, katero naj nadaljujejo tudi mojemu nasledniku. Mojo telo naj sc položi v svetišče Malcro božjo na Sv. gori pri Gorici; nn nagrobni plošči naj so vdolbo napis:
Hic iacet
piani preceni petens Archiepiscopus Goriticnsis Franciscus Borgia Sedej.
(Tu počiva, prosoč pobožne molitve, Nadškof goriški, Frančišek Borgija Sedej).
Moja duša pu bo po neskončnem usmiljenju božjem molila za Vas, da so enkrat snidemo pri nebeškem Očetu, kateremu bodi slava in čast na vekomaj. Amen. •
V cerkvi jo vse onemelo.
Vse je vedelo, da jo nas zapustil škof brez graje, trezen, razumen, dostojen, gostoljuben, sposoben za poučevanje, krotak, neprcpirljiv, nelnko-mcn,t kakor ga slika sv. apostol Pavel.
Obsodba dveh drznih
Idrija, novembra.
Pri nas je z dneva v dan hujše. Strahoviti nacijonalni in gospodarski pritisk 40milijon«kega naroda, z vsemi njegovimi inkvizitorskimi metodami, sc stopnjuje do skrajnosti. Toda idrijski rudar še vedno vztraja na svoji zemlji. Po julijskih redukcijah obetajo rudarjem drugo »blažilo«: čez zimo bomo delali samo 14 dni mesečno. En teden bodo eni »praznovali«, drugi teden drugi! Kako bo to šlo, ne vemo, ker še s sedanjim zaslužkom rudarji komaj životarijo. In vedno in vedno najdejo nove načine, kako bi delavcem kaj pritr-gati. Pred časom so rudarjem odtrgali 2 liri — za tablico fašistične tombole, ki bi se morala vršiti 20. septembra v Gorici; a ker je bilo prodanih premalo tablic, menda samo tiste, Id eo nam jih vsilili, je bila tombola preložena na 4. oktobra. Pri zadnji »denarski« so rudarjem zopet odtrgali po t liro za »praznik grozdja«, ki se je z običajnim pompom praznoval 27. septembra. S prisilnimi zabavami navajajo ljudstvo k trošenju krvavo pri-služenega denarja in mislijo, da s tem rešujejo gospodarsko krizo.
Ko so pregnali vsako pisano in ustmeno besedo iz vseh javnih prostorov in malodane že tudi iz zasebnih, so ee epravili šc na edino zavetišče slovenske besede in pesmi, to jc na cerkev, Slovenskega petja ne prenesejo v cerkvi, čeprav je na visoki umetniški višini in ugaja objektivno mislečim Italijanom. Zato tudi ti raje hodijo k slovenski kot k italijanski službi božji. A vodil-
nim glavam to ne gre v račun, zato so sklenili razbiti pevski zbor.
Po stari tradiciji plačuje organista rudnik. Sedaj je rudniško upravništvo ustavilo slovenskemu organislu plačo, da bi lahko nastavilo Italijana, ki naj bi uvedel v cerkcv italijansko petje. Verniki so odgovorili s tem, da sami nabirajo darove za slovenskega organista, ki <e nadalje vodi slovenski zbor.
Politične oblasti imajo sedaj opravka s sestavljanjem spiska italijanskih imen, ki jih bodo potem vsilile slovenskim družinam. Včasih eo bili: Poljanci, Jazbarji, Revni, Klemenčiči, Kogeji itd., sedaj bodo pa Pollani, Jasbini, Rcvenni, Clementi, Coghelli, Giurmani (Jurman) itd.
Kot povsod po svetu ju- tudi pri nas velika socijalna kriza. Brezposelnost je naši najbolj skeleča rana, ki ima pa drugačne vzroke kot drugod po svetu. Dela io dovolj pri nas — samo domačinom ga nočejo dali. Pri velikih delih kot eo: gradba ogromne vojašnice, italijanskega samostana, ki so ga kljub vztrajnemu upiranju vsega prebivalstva pričeli letos graditi (do eedaj so bile pri gradbi že tri velike nesreče!), kanala za novo električno centralo, so zaposleni večinoma samo Italijani! Naši ljudje morajo pa bežati od doma, se potikati po laških mestih, umirati po Libiji ter se klatiti okoli po svetu za koščkom grenkega kruha.
Taka je naša usoda v letu Gospodovem 1931. Kaj bo pa prihodnje leto, — to pa ve samo Bog. Hujše že skoraj ne more biti!
Zaklad carja Dušana. Silnega
Prizren in vsa južna Srbija imata veliko sen- ' zacijo. Knkor poroča belgrajsko »Vreme«, ee je te dni zglasil v občinskem uradu Sredsko 87 letni slepi starec Stanko Dimič in začol pripovedovati ! romantično zgodbo o zakopanem zakladu carja Dušana Silnega. Spočetka so mislili, da se je starčku •/.mešalo, toda njegovo pripovedovanje je bilo tako jasno, da so kmalu vsi prisotni z napetostjo poslušali.
Starček jo pripovedoval, da vo, kje je nokoč stal manastir, ki ga jo zgradil car Dušan. Prav tako ve za mesto, kjer je zakopan zlati zaklad rarja Dušana. To jo skrivnost njegovo družine, ki jo je zvesto čuvala skozi dolgu dolga stoletja. Pre-
hajala jo od očeta nn sina in tudi on jo je izvedel od svojega očeta. Pri tem je moral priseči, da bo skrivnost zvesto čuval in jo pred smrtjo zaupal svojemu sinu. Le če bo doživel osvoboditev od turškega jarma, lahko oddn to skrivnost tudi drugim in jim pokaže mesto, kjer leži pod zemljo stari samostan s pravljičnim zlatim zakladom carja Dušanu Silnega.
Ker jo njegov sin padel v boju z Bolgari in ker so tudi njemu samemu ž približuje bela žena, ni hotel vzeti svojo skrivnosti s s^boj v grob.
Starčkova zgodba je zbudila seveda v vsej okolici velikansko senzacijo. Koliko je resnice na njej, se bo pokazalo v kratkem.
vlomilcev
Ljubljana, 4, dec.
Pred sodnike malega senata sta v spremslvu paznika vklenjena stopila dva huda. komaj 24 let stara, a že izvežbana vlomilca, ki imata na vesti 3 večje vlome, izvršeno na Notranjskem, kjer se taki vlomi prav redko dogajajo. 1'rvi mojster v vlomilski stroki jo vrtnarski delavec Anton Čadež, doma z Verda pri Vrhniki, ki se žc 10 let bavi izključno s tatvinami in vlomi ter se je zlasti izvežbal kot strokovnjak za nočne vlome v prodajalne. Njegov drug je Jože Centa iz Želimclj. Pred sodniki nastopata drzno in cinično.
Oba priznavata, da sta izvršila velik .vlom v prodajalno Srečkn Kobija na Bregu pri Borovnici. Po noči sta se splazila skozi okno v prodajalno in odnesla do 100 m sukna, mnogo raznih cigaret in drugega blaga v cenilni vrednosti kakih 23.000 Din. Blago sta neopaženo na cizi odpeljala proti Vrhniki in ga skrila nekje na Mirkah. Drugi obtoženec je sarkastično prikomnil: »Najslabše blago, kar ga je bilo v trgovini, sva zbrala, samo staro šaro.r
Velik plen je bil tudi pri vlomu v Kmetijsko konzumno društvo v Horjulu. Ta vlom je bil izvršen 24. julija po noči. Vlomljeno je bilo na prav sličen način kakor pri Koblju. Vlomilca, za katerimi eo ostali delni sledovi, sta odnesla nad 130 m raznega manufakturnega blaga v približni vrednosti 16.000 Din. Štiri tedne po tem vlomu je policijski stražnik pri viaduktu v Ljubljani opazil dva ncznanca z večjim zavojem. Neznanca sla zbežala, a Cento jc stražnik spoznal. Na mestu sta pustih zavoj, v katerem jo bilo več metrov sukna, ukradenega v Horjulu. Priča poslovodjo konzumnega društva Fran Lončar jo danes to zaplenjeno blago spoznal za last društva, ker je prvič ugotovil še od pomočnika pisano numeracijo na blagu. Cadež jo udeležbo pri tem vlomu zanikal.
Naposled sta so koncem avgusta pojavila na Rakeku. Po noči 26. avgusta sta skozi okno vdrl?, v gostilno Janka Mlakarja ter mu odnesla registrirno, 9000 Din vredno blagajno, v kateri jc bilo prav mnogo drobiža, daljo nekaj litrov slivovke in brin-jevca ter obleko. Blagajno, 100 kg težko, sta razbila in pobrala denar. Pobegnila sta v smeri proti Ivanjcmu selu, kjer sla si v Modičevi gostilni naročila jedčo in pijačo. Napravila sta večji zapitek. ki sta ga plačala le •/, novčiči po 25 par. To jc bilo sumljivo in orožniki, ki so njima sledili, so ju prijeli. Po dve uri trajajoči razpravi sta bila obsojena: Anton Cadež zaradi vlomov pri Kohiju in na Rakeku na tri leta rohijc, z izgubo častnih državljanskih pravic za tri letn in po prestani kazni bo oddan ia 2 leti v zavarovalni zavrni, ker jo litjema imetju zelo nevaren, drugi obtoženec Ja*." Centa pa na 2 leti in pol robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Oba sta sodbo brez ugovora sprejela.
Voščimo vesele praznike!
Družba Proda nndi izjemne cene za Božič:
Orehova jedrcu Zaklana perutnina Pitani purani, gosi Piščeta Karfijole Iti (boljši)
Oglejte in naročite čimproje zn liof.ič v našem skladišču v Prečni ulici t» ali na naši stojnici nu trgu
Film Durmitor v Ljubljani
Ljubljana, 4. decembra.
V sredo zvečer jo bila v kinu Dvor prva predstava filma »Durmitor«, ki ga jc izdelalo zagrebško planinsko društvo »Sljeine«. Po uvodnem govoru dr. Pretnarja, predsednika Slovenskega planinskega društva, po čigar zaslugi je prišel film v Ljubljano, je povzel besedo avtor in režiser filma g. Branimir Gušlč. Povedal jc. da film nima drugega namena, kakor pokazati doslej neznane lepote in svojevretnosti najbolj zapuščenega dela našo domovine. Planinska gmota v Hercegovini in Črni gori je tako nekaj mogočnega, da zadivi vsakega alpinista. Središče tega gorovja tvori Durmitor«, Čigar najvišji vrh Bobotov Kuk meri 2522 metrov. Tu živi ljudstvo v najskromnejših razmerah in ti kraji veljajo kot najbolj pasivni. Vendar bi tudi tem krajem lahko pomagali, čc bi skušali dvigniti tamojšnji tujski promet, ki ni doslej niti v povojih. Saj je ljudstvo, ki živi tukaj, najbolj junaški in najbolj zdravi del našega naroda. Povsod vidimo najstarejše običaje in primitivnost življenja človeka naravnost preseneti. Film se lahko razdeli v dva dola: v alpinistični del in v geograf-sko-etnografski del, v katerem vidimo življenje tnmošnjih prebivalcev. Film je bil posnet z. velikimi težavami in brez posebnih priprav; zato je odpadla vsa teatralikn in tudi v slabem vremenu jo bilo treba snemati; saj je posnel ves film v 20 dne h dunajski alpinist in fotograf Koranck.
Film jo pokazal, da je za 26 dnevno snimanje izredno posrečen. Odkriva nam neznane gorske velikane Durmitorja in kaže odlične alpinistične slike. Najvažnejše pa jc, dn nas tako podrobno seznanja s tamošnjim prebivalstvom, ko nam kaže njegovo revno in enostavno življenje. Vidimo plan-šarjo in pastirje, nizko kolibe, ki so skoro samo iz strehe, versko življenje in tamošnje običaje. Prav posebna zasluga dr. Gušiča, ki jc šel na lo ekspcdicijo s svojo soprogo Marjano, profesorico na gimnaziji v Zagrebu, da je opustil najmanjšo teatraliko. Vidimo ga, kako hodi po neizhojenih potih, kako ga prevzema mogočna pokrajina in smo sami ob teh pogledih prevzeti. Čestitamo veem, ki so ustvarili ta film, resne alpiniste, geografe, etno-grafe, narodno gospodarje pa opozarjamo na ta film. ki se bo predvajal do 5. dcc. Naj no zamude, da si ogledajo ta film iz neznano dežele, da spoznajo, dn niso lepe samo naše slovenske planine.
Tragična smrt vojaka
Iz Gospiča poročajo: Vojak Nikola Mraovič bi se imel tc dni vrniti domov, ker je žc odslužil svoj vojaški rok. Silno se jc veselil tega, toda usoda jo hotela drugače. Predzadnji dan je bil jioslnn z vlakom na nočno stražo pri železniškem mostu v Rj-čicah na progi Gospič - Gračac. Po tej progi So nikdar ni potoval, zato jc vsak hip pogledoval skozi okno, če žc ni morda nn mestu. Ko jc bil vlak žo v bližini mostu, so je Nikola v svoji nestrpnosti preveč nagnil skozi okno. V tem hipu je vlak za-vozil na most in neprevidni vojak jo s tako silo zadel v prvi steber mostu, da mu je odletela glnva.
Zobozdravnik
se je preselil v Beograd. PaSičevu ul. 7/1. (zraven Terazije) in ordinira od 9—12 in od 3—6 ure.
Miha Maleš:
Izlozba v zagr. umet. paviljonu
Zagreb, 1. decembra 1931.
Te dni se zaključi v paviljonu na Zrinjevcu zanimiva slikarska razstava treh zelo popularnih in nekako vodilnih oseb med likovnimi umetniki v zadnjem desetletju na Hrvaškem.
Ljubo Bablč, Vladimir Bečič in Jaromil Mi»e. Kakor je Zagreb blizu f.iubljanc, je vendar toliko skoro nerazumljive razlike med njima — kar ee tiče takih prireditev mislim. Tam sc vse to dogaja vse bolj resno, iz potrebe: v razstavo liudle venomer prihajajo in odhaiajo, veliko «c prše v vseh revijah in dnevnikih o prireditvi, in ka- i* važno, čez polovico del jc — prodanih. Tudi g. ban sam se jc primerno izkazal ob svojem poeetu, kakor čitam danes v »Zagreber Talblattu-. Do. saj malo drugače je pri nas, v toliko, da resni umetnik že resno premišljuje, ali bi se podal v to ali ne, ker ne ve, ali se s tem izoostavi zasmehovanju aH pomilovanju — o absolutnem deficitu je pa prepričan!
Čc človek že delj opazuje to stran umetniškega izražanja srca in duše pri nas in pri Hrvatih, pride do izrednih konetatacij. Tam so vse bolj in bolj izključno pod francoskim vplivom. Baš na tej razstavi se jasno vidi, da tudi velika francoska razstava, ki je bila nodavno v Zagrebu, ni bila brez posledic... Ali razlika je ta, da tu vidimo vse boli iasne forme, kakor tudi sujetc, samo. da tu ni več tiste elementarroeti, v kateri je toliko sile in življenja Te slike eo tako kulti-virane, vsaka forma v njih je dognana matematična formula, estetsko dognana itd., tako, da bi se ob Babičevih slikah bohem Van Gogh ali zgrozil ali zjokal ali pa bi podvomil na tem, da jc bil on enkrat res sam na zemlji z dušo in življenjem.
Najmočnejši iz tc trojice je Bečič. Umetnik visoke slikarske kulture, dasi prccej rezkega čuv-stvovanja in komaj nanizani sentimentalnosti jc nedosegljivi virtuoz v čopiču. Čudovito in najboljše delo na razstavi sploh je Glava dfcvofke — toliko mehkobe, nežne ženskosti in deviške lepote je v njej, da je toliko prav malo, malo kedai moremo v naturi Ic zaslutiti.
Mile. Skrajno lirična natura je zašel v labirint nekih impresionističnih tonov in sladkarij, katerim ne bo nikoli dal življenja. Zato eo njegovi oksp?rimenti skrajno nedosledni.
Babičcvc scenografije so zelo zanimive (Romeo in Julija), dasi zelo, zelo hlastane na zunanjimi efekti (mogoče je to tcaterska tendenca), zelo pa moti to optične varke (fotografije), V slikarstvu jc postal tako iscizeliran Van Gogh, da je joj in čudež. Razlika tega »salonskega« Van Gogha ie ta, da je obsvetlien s čudovitim znanjem slikarske tehnike, katere sam bohem Gogh ni nikoli poznal in za katero niti časa ni imel, ker je vedel, da se njegovemu telesu mudi s lega sveta. — Stroje in vse v tehniki, kar izumijo učenjaki, vse to njihovi potomci izponolniujejo v višino, širino in globino — Zato je človeku žalostno pri srcu, ko stoji pred takimi deli. ki so popolnejša, lepša, estetska, čistej-ša itd., ali tistega nekdaj ni niti malo ne.
Sneg je prav polagoma nalelaval, ko sem hitel na brzovlak po Zrinjevcu in sem si mislil: mi doma imamo mogoče malo, ali za to, kar imamo, smo lahko Bogu in sebi hvaležni! In ponosni smo lahko!
Senzacionalna шеР.асЦа v Novem Sadss
V Novem Sadu jc povzročila veliko senzacijo aretacija dr. Vetseya, generalnega direktorja novo padske tvrdke Jugoslovanski Hoffherr in Sclirant/. Aretirani je osumljen, da jc na podlagi ponarejenih listin pri sodišču protokollral tvrdko kol domačo delniško podjetje, čeprav jc omenjena tvrdka samo podružnica istoimenske centrale v Budimpešti. Dalje jo osumljen, da jo izvršil rolo vrsto nedovoljenih manipulacij in du je izdajal ustne in pismeno nalogo za podkupovanje visokih državnih uradnikov. Bazen tegn so ga aretirali tudi zato, ker je bila tvrdka pred nekaj dnevi obsojena nn davčno globo dva in pol milijona dinarjev, in so sc bali, da bi dr. Vetsey, ki je madjarski državljan, no pobegnil. Zanimivo Je, da se tudi bivši direktor omenjene tvrdke nahaja v preiskovalnem zaporu. Kakor kažejo vsi znaki, bodo prišle nn dan šc lepe stvari
Ljubljana
Kaj bo danes
Drama: Zaprto.
Opera: Viktorija in njen liuzar. Red E.
Miklavž hodi nocoj! Union ob 7. Društveni dom Glince ob 8. Šentjakobska prosv. na Grabnu ob . Šišensko prosv. društvo ob 7 zvečer.
Prosveta Trnovo Miklavžev večer.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34, Ljubljana VII.
Miklavžev večer v Uniona
dne 5. decembra ob 7 zvečer
Predprodaja vstopnic so vrši danes od !). dopoldne. Kdor Sc nima vstopnice, nnj si jo Se danes dopoldne preskrbi. Druge pa, ki imajo Se vstopnice, a daril Se niso oddali, opozarjamo, da jo zadnji Cas za oddajo daril danes do 12.
_ jfri ____...
© Upravnik policije g. Vekoslav Keršovan nas obvešča, da je od 1. t. m. na svojem rednem dopuslu in ne sprejema strank.
0 Porto. Te dni, ko je stopila v veljavo povišana poštna tarifa, je menda skoraj vsakdo, ki je te dni prejel kakšno pismo, plačal kazensko poštnino, ker so bila pisma povečini premalo frankirana. Zlasti večje tvrdke so plačalo lepe zneske za kazensko poštnino. Ljudje namreč povečini šo no vedo, da morajo sedaj pisma dražje frankirati. Zalo naj se /sak dobro informira, da si ne povzroči pri naslov-jikib zamere!
© Protiluberkulozni dispanzer v Ljubljani. Protituberkulozna liga je s pomočjo Okrožnega □rada za zavarovanaje delavcev pred dvema mesecema odprla v Okrož. uradu za zavarovanje delavcev protituberkulozni dispanzer. Ker je gotovo že preizkušena resnica, da sanaloriji za je-iične bolnike nikakor ne pomagajo zmanjševati Števila umrljivosti za jetiko, je ostala zdravstve-lemu skrbstvu končna naloga, da z vsenii silami ikuša preprečiti okuževanje zdravih z jetiko in po možnosti omeji razširjanje jetike. kar se v največ »lučajih dogaja v rodbinah, ki imajo jetičnega člana. Dispanzer si je nadel nalogo, da bo s preventivnim zdravstvenim skrbstvom skušal zmanjšati umrljivost za jetiko, ki znaša v Ljubljani sedaj 13 na 10 000. Dosedaj je že preiskal 150 bolnikov, pri katerih te dognal S bolnikov z odprto jetiko in S4 z zaprto jeiiko, povsem zdravili pa je bilo le 12. Svoje delovanje bo dispanzer skušal s postopnim razvojem razširiti, pri čemer inu bo še zlasti služila organizacija Osrednje protituberku-lozne lige in Rdečega križa. Danes ima Protituberkulozna liga /e 32 krajevnih lig z 2000 čslani. Prva naloga Protituberkulozne lige bo, da omogoči dispanzerje po deželi. V prvi vrsti prihaja zlasti v poštev Kranj, Jesenice, Trbovlje in Celje. Na prevazno delovanje in zdravstveno socialni in gospodarski pomen protituberkuloznega dispanzerja se še povrnemo.
© Surovost nted športniki. Kadr.r jc na Angleškem kaka športna tekma, si po tekmi tekmeci med seboj stisnejo roke v slovo, prvi pa, ki zmagovalcu čestita, je redno premaganec. Kadar pa je v Ljubliani kakšna športna tekma, se skoraj redno pripeti, da oni, ki je premagan, napade zmagovalca in ga pošteno pretepe. Razni športni junaki, ki so skoraj vsak dan omenjeni v časopisju, se niknkor nočejo zavedati, da morajo kot ljudje javnosti imeli ludi primerno obnašanje. Kaj naj rečemo o dogolku. ki se je pripetil po tekmi med Ilirijo in Primorjem v torek. Dva člana Primerja, od katerih jc eden odličen nogometaš, sta namreč napadla v garderobi nekega igralca Ilirije. Eden ga je držal, drugi pa je neusmiljeno mlatil po njem, tako da ga jo poškodoval na obrazu. Dogodek preiskuje sedaj policija. Ta dva napadalca pa nista morda kakšna konjska hlapca, temveč je eden uradnik v javni službi, drugi pa akademik. Ce bi se to pripetilo na Angleškem, bi bili laki suroveži za vedno izključeni iz vseh športnih klubov. Ampak na Angleškem je nekaj drugega, vodstvom športnih klubov na Kranjskem pa še dolgo ne pade v glavo.
© Dva ponesrečenca. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva ponesrečenca. Prvi jo '21 letni krovski pomočnik Viktor Rijaver, stanujoč v Ko-seskega ulici. Snoči, ko se je vrnil domov, je padel po stopnicah in si poškodoval levo nogo. — Drugi ponesrečenec jc 17 letni sin posestnika Janez Zupančič iz Doberniča pri Novem mestu. Ta je 2. t. in.
Miklavžev večer
šentjakobske Prosvete ho danes ob 7 zvečer (no ob 6, kakor je bilo pomotoma objavljeno včeraj) v telovadnici II. osnovne deške šole na Grabnu.
Darila se sprejemajo danes od 2 dalje istotnm.
zvečer vasovnl po vasi s fanti, ki so se med seboj kmalu sprli iu stepli. V prepiru je nekdo iz gruče naenkrat udaril Zupančiča z lato po glavi ter mu prebil črepinjo. Ako ne bo komplikacij, jo upanje, da bo Zupančič okreval, moral pa se bo seveda dolgo zdraviti.
0 Ponarejeni vosek. Čebelarskemu društvu v Ljubljani sta pred mesecem dva Zagrebčana ponudila čebelui vosek po 26.50 Din. Društvu se je cena zdela primerna in je naročilo večjo množino voska ter ga je kmalu prejelo 80 kg. Za ta vosek je društvo nakazalo v Zagreb 2150 Din, pred nekaj dnevi pa zopet 135 Din. Denar pa je nakazalo v Zagreb samo za 25 kg, ker je med tem prišlo na sled, ila je vosek ponarejen. Na vrhu je bila prava plast voska, odspodaj pa cerezin, seveda primerno parti-miran, da je dišal, kakor vosek. Cerezin je neka ! vrsta paralina in se dobi že po 6 Din kilogram. Za- j grebčan je bil tako nesramen, <ln je prišel v Ljub- j ijario urgirat še za ostali denar, ki ga je zahteval za svoj vosek. V Ljubljani pa ga je policija aretirala. ! Gre za nekega Mihajloviča. Ta je goljufijo priznal, dejal pa je, da dela za nekega drugega Zagrebčana. Mihajlovič je že izročen sodišču.
O Praznik Brezmadežne. V ponedeljek popoldne od 3 naprej bo v župnijski cerkvi spove-dovanje šolske mladine. V torek zjutraj ob pol 7 je v Marijini cerkvi cerkveni nagovor (prečastiti gospod Josip Kardinar), potem sveta maša (daruje prečastiti gospod ravnatelj Josip Zeichcn) in skupno sveto obhajilo. Med sveto mašo poje zbor katoliškega prosv. društva. Popoldne se vrši ob ]4)1 4 v veliki dvorani Ljudskega doma v proslavo Brezmadežne, slavnostna akademija dijakov.
Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačita za gos pode in de co nudi v na'večji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesla 12
© Meščanska Marijina kongresacija za može pri sv. Jožefu ima v nedeljo, dne 6. t. m. ob 7 zjutraj sv. mašo in skupno sv. obhajilo, ob 11 dopoldne pa običajni shod.
© Kongregaiija Žal. Matere božje pri Sv. Florijanu. poživlja vso dame-članice, da se udeleže pogreba pok. H e d v i g e K a 1 i g a r, ki se vrši v soboto dne 5. decembra 1931 ob 2 popoldne na Sv. Petra c. 11.
© Na Miklavžev večer Kršč. ženskega društva, ki 1)0 jutri v beli dvorani Uniona ob pol petih, ponovno opozarjamo. Darila se sprejemajo od 1 do 3 istotam. Vstop prost.
© Akademičarke. dijakinje! V nedeljo, dne 6. decembra ob 6 zvečer je za dijaštvo govor v uršulineki cerkvi. Govori prof. A. Kordin. Pridite polnoštevilno!
© Akademiki, dijaki! V nedeljo dne 0. dec. ob 6 zvečer je za dijaštvo govor v stolnici. Govori p. I. Vertovc D. J. Pridite vsi!
© Klub esperantistov v Ljubljani vabi cenjeno občinstvo in vse esperantiste k proslavi svoje 10 letnice, ki se bo vršila v nedeljo 6. dec. t. 1. v dvorani Filharnionične družbe. Na sporedu ima vršil slavnostni občni, zbor, od 12 do 18 bo v dvorani esperantska razstava, zvečer ob 20 pa istotam zabavni večer.
© Danes dijaška predstava alpinskeza filma Durmitor ob [X>1 3 v kinu »Ljubljar.ski dvore. Vstopnice se dobe v predprodaji v kinu ^Ljubljanski dvor« od 15 do 21 ure. (Telefon 2730).
Električna masaža in obsevanje v frizerskem salonu za dame in gospode
Mirko Zaletel
vogal Rimske in B'eiweisove ceste
© Centrala Krekovih družin v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 7. decembra 1931 ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi c. 22, III. dilavski prosvetni večer, posvečen delavski kulturi in književnosti. — Spored: L Koračnica. Tamburaški zbor prosv. društva Sv. Krištof. 2. Vstajenje. Alegorična slika. Borci, Ljubljana DZ. 3. Problem deiavske kulture in književnosti, govori M. Kranjec. 4. »Delo-, zborna deklamacija. Borci, Ljubljana DZ. 5. Godba. — Odmor: 6. Godba. 7. Ivan Cankar: -Simen Sirotnik«, dramatični pri-prizor, Borci. Ljubljana DZ. 8. Godba. — Člani, članice, tovariši, tovarišicel Posetite večer, na katerem bodo naši najmlajši pokazali svoie delo in stremljenje za delavsko kulturo. — Vstop prost.
© »šišensko prosv. društvo« priredi v nedeljo, 6. t. m. ob S zvečer v dvorani Miklavžev za odrasle. Pridite, da ne bo treba sv. Miklavžu nositi daril nazaj v nebesa!
Marfbor
Uboj v Pekrah pred mariborskimi sodniki
O krvavem dogodku, ki se je odigral v noči na 28. oktobra letoe v Hrastju pri Pekrah, smo v »Slovencu« že obširno poročali. Včeraj ee je vršila pred mariborskim senatom razprava proti krivcu I-rancetu Bravniku, 2fcletnemu delavcu iz Rad-vanja. Po obtožnici je prišlo do krvavega dogodka na sledeč način: Dne 27. oktobra eo se znašli v neki gostilni v Limbušu obtoženec, njegova žrtev Josip Režman iz Hrastja in dva kmeta. Brav-nik je dal za vino, katerega so popili tri litre, nato pa so se skupno podali domov. Bravnik in Režman sta si bila svoječasno, ko jc še obtoženec stanoval pri Rozmanovih starših, velika prijatelja, pozneje pa sta so sprla radi nekih čevljev, ki so pri Režmanovih izginili. Usodnega večera sta sc zopet sprijaznila ter sta šla iz gostilne objeta okrog vratu. Med potjo pa je jel Režman zopet načenjati vprašanje omenjenih čevljev, češ, da mu jih je Bravnik ukradel ter ga je spraševal, če se še spominja, kako sta ga skupno s svojim bratom radi teh čevljev svoiečasno pretepla. Pri Jelenčevem mlinu se je med takimi pogovori vsa družba raz-stala in obdolženec ter pokojni Režman s!a nato nadaljevala sama pot. .Moralo je priti med njima do resnega spora, ki se je končal tako, da je Ravnik potegnil svoj žepni nož ter zadal z njim Rež-
□	Novi grobovi. V Novi vasi je preminula v starosti 76 let ga. Ivana Erbeš, mati posestnika Karla Erbeš, Spodnja Radvanjska c. 41. Pogreb blage pokojnice, ki je uživala splošno spoštovanje vseh znancev in sosedov, se vrši tutri v nedelio ob 4 popoldne na Radvanjsko pokopališče. — Visoko starost 84 let ie dočakala ga Marija Domi-celj, soproga posestnika, ki je umrla včeraj zjutraj v Wildenrajnerjcvi ulici 15. Pogreb se bo vršil v nedeljo popoldne ob ool 4 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V nežni otroški dobi 4 let je ugrabila smrt Marjetico Lešnig v Jezda-ski 8. Pokopana bo v nedeljo ob tričetrt na 3 na magda-lenskem pokopališču. — Danes popoldne bo izročena zemlji žrtev divjaškega napada pri Sv. Trojici v SI. goricah, Martin Podovnik, o čigar ! tragični smrti smo poročali včeraj. Pogreb bo ob j 3 na magdalensko pokopališče. — Svetila pokojnikom večna luč, preostalim žalujočim naše globoko sožalje.
□	lz občinskega sveta. Izredni seji mariborskega občinskega sveta, na kateri bodo zapriseženi novoimenovani funkcijonarji, sledi ob pol 18 druga izredna seja, na kateri se bodo izvršile dopolnilne volitve v odseke mestnega občinskega sveta. Po občinski seji se bo izvršilo konstituiranje odsekov.
G Nočna lekarniška služba. Od 6. do 12. t. m. vrši nočno lekarniško službo lekarna Vladovič »Pri zamorcu«.
□	Nai veliki A. M. Slomšek — svetnik. Želja, ki jo goji slovenski narod že mnoga leta je zadnje čase skoro zamrla. Hrepenenje po tem, da postavimo našega božjega poslanca Slomšeka na oltar Gospodov, mora v nas zaživeti zopet z vso mogočnostjo. Tej veliki misli je posvečena nedeljska prireditev mariborskih bogoslovcev v Kar-linovi dvorani v dijaškem semenišču (Koroščeva št. 12), da nam pokažejo naštga Slomšeka vrednega časti svetništva Gospodovega. V dveh govorih »Slomšekova svetost« (gosp. Lupše) in »proces Slomšekove beatifikacije« (g-ovori gospod prelat dr. Kovačič), ee nam bo odkrilo naše delo v preteklosti, kako smo delali za to, da postane naš veliki škof svetnik in kako moramo delali v bodoče, na bo naš duhovni orjak Slomšek res postal svetnik. Razpoloženje iz Slomšekovih časov nam bodo nudile tri njegove pesmice: »Preljubo veselje«, »Večernica« in »I ahko noč«. Poleg tega pa nam bo pevski zbor društva »Slomšek« zapel tudi dve umetni pesmi: Žcleznikovo »Kmetova molitev« in Kimovčevo »Oj z Bogom ti planinski svet«. Vsak, kdor čuti v svojem srcu željo, da postane naš Slomšek svetnik, bo z veseljem posetil ta »Slomšekov večer« in sc navdušil za molitve k Bogu in za delo za beatifikacijo Slomšeka. Pričetek nedeljske prireditve ob 5 popoldne.
[D Ma.ija' ska konjjregacija mariborskih katoliških dijakinj se preseli iz sedanjega lokala v novo zgrajeno palačo OUZD v Mariboru (pred sod-nij?». Opozaijamo, da se prvi sestanek vrši danes ob navadni uri, Ker imamo zelo važen pomenek o gotovi stvari, p: idile vse in ločno!
□	Akademija Fra ičiškovih križarjev. Franči-škovi križarji prirede v nedeljo v dvorani Prosvetne zveze s sodelovanjem mladeniške Marijine družbe akademijo v proslavo 7001e!nice sv. Antona Padovanskega.
□	Akademijo imajo v torek zvečer katoliški dijaki v dvorani Prosvetne zveze.
□	Premijera »Rdeče kapice«. Starši, ki žele svojim otrokom pripraviti za Miklavža poseono veselje, naj jim preskrbe pravočasno vstopnice za otroško spevoigro »Rdeča kapica«, katere krstna
Likovič Joža:
Sv. Miklavž
Mnogo Miklavževih večerov se je zvrstilo od tedaj. Toda noben večer ni bil tako prisrčen in mil! Kljub skromnosti in priprostim darilom se ga mnogokrat spomnim. Še vedno vidim nas tri, brata in sestro, nedolžne in drobne, ki čakamo s pripravljeno molitvijo v kuhinji sv. Miklavža.
Moj oče je bil železničar. Zalo smo tedaj stanovali v Zeleni jami, ki je bila nekako železničarsko predmestje s polkmetiško okolico. Martinova cesla še ni bila speljana pod železnico, razgleda proti Rožniku šo niso zakrivale neprijazne barake in tovarna z.a cikorijo. V pritličnili hišicah so se naseljevale železničarsko družine, vse enolično življenje je teklo vzporedno z železnico... V Zeleno jamo ni prihajal sv. Miklavž s sijajnim spremstvom, v družbi belih jngelov, ki imajo velike oči in srebrne peroti. Tudi parkeljni so redko zašli med pritlične hiše. Včasih so pozno v noč drveli skozi predmestje in rožljali z verigami ter rjoveli in cepetali; navadno so zginili v kakšno gostilno. Darežljivi svetnik se je torej oglašal navadno sam. tudi angela s knjigo ni vzel s :;eboj. Vendar smo živo verovali vanj in njegovo dobroto. Vedeli smo, da obišče to noč slehernega Zemljana, tudi revne otroke v Zeleni jami, da so le pridni in ubogljivi. Ne zadržijo ga zaklenjene duri, niti zagrnjeno okno, tudi tema ln mraz ga ne ovirnta pri dobrodelnem opravilu.
Že nekaj popoldnevov pred njegovim prihodom smo oprezovali okoli vogalov in slikali za tujci, če bi morda le zazrli znan obraz s srebrno brado. Polja pred našo hišo so bila enolična in puščobna. Nebo je viselo brez bleska, veter se je silil preko Golovca, šantlov kozolec onstran ceste je sameval. Včasih se je ustavil pod njim nadložen berač, pogodrnjal in predel malho, pa zopet odšantal proti mestu. Veter je vrgel prašen vrtinec za njiin ... Zadnji popoldan je šla mati izjemoma v mesto. Oblekla je pražnje
krilo in volneno ruto ter nam naročila, da moramo ostati doma. Ure so so zaspano vlekle, že se je mra-čilo. Na železnici so se posvetile kretnice, lokomotive so odjirle ognjene oči. Daleč nekje, menila v bolnici je žalostno pozvonilo. Nekdo je umrl, tako je pravila vedno mati, kadar se je začul jokavi zvok. Napravil sem križ in odprl vratu v vežo. Prišla je starejša deklica iz sosedstva. Bila je pohabljena, pravila je pa čudovite zgodbe. Pogovarjali smo se o Miklavževih darilih. Zaprli smo vrata in sanjarili. V pol-temi smo se Inž jo menili. Upanje je bilo slajše, lepše podobe so vstajalo iz somraku, celo Miklavža smo si predstavljali v zlatem plašču. Sovrstniea iz sosedstva je živahno pripovedovala:
^Sv. Miklavž je že slar in sivolas. Vendar tli bolan in nadlože kakor stari Grum, ki kašlia in pije žganje. Tudi se ne huduje, priljubljeni starček je častitljiv prijatelj s svetniškim obličjem, ki ga poveličuje dragoceno škofovo pokrivalo in srebrna palica. Obdari vsakogar; nekaterim nakloni bogata darila, drugim pusti v peharju jabolka iu rožiče, zlobnim pa blag opomin, da se poboljšajo do prihodnjega leta, sicer pošlje trumo groznih parkelj-nov...«
Medtem se jc vrnila mati; kmalu za njo je prišel tudi oče in nesel usnjato torbo, ki jo jo sicer jemal v službo na železnico, naravnost v sobo.
Potem se je približal dolgozaželjeni večer. Nestrpno smo čakali, dn so se zgrnili tnrakovi. Tajin-stveni glasovi so se začeli buditi. Stopili smo na prag in zrli v obzorje, ki se je razmikalo. Vse je zvenelo tako svečano In skrivnostno! Zvonovi v mestu so slavnostno prltrkavali. Ceste so bile svetle in prazne, megla se je dvignila, roj zvezda se je jasno zablestel. Tudi iokomotive na železnici so se malce pritajile ter niso kalile večerne tišine z razbrzdanimi brlizgi. Kmalu smo se vrnili nazaj v kuhinjo in molče pričakovnli. Tudi mati ni govorila. Kadar je odprla vratca štedilnika, je vrgla živa žerjavica po kuhinji zlat pramen svetlobe. Toplota nas je pobožala, sence so zamigotale. naše sanie so su
razživele. Lep večer je napočil, zdelo se nam je, da so se pod oknom dvignile tajinstvene postave s svetlimi obrazi. Morda je že prihajal sv. Miklavž!
V veži je zares pritajeno zazvenčalo, kakor da bi se oddrobil glas srebrnega zvončka. Komaj smo zaslutili drsajoče korake. Nekdo se je lahno dolnk-nil vrat, ki so se malce oddrznila.. Zadrževali smo dihanje in nehote vstali izza mize, da bi boljše čuli. Mali se je napravila, kakor da ničesar ne sliši, šum na hodniku iti potihnil. Tihomn so se odprla vrata, nekdo je stopil na pratr. V črnem, kocaslem plašču, s kapuco na glavi... N jegov obraz je bil nekam zastrt, skoraj se ga nismo upali pogledali. V rokah pa je nosil zvrhan pehar darov. Jabolka so se smejala, pisane igrače so mikale, mal vrtiljak, rdeč pajac z reno ... Naše oči so bile za hip uprte samo v darila. Zadišalo je po blagoslovu, sladkih sadežih in nečem novem, ki se je, skrivalo in bleščalo v peharju. Ko je sv. Miklavž namignil z rokami, smo začeli moliti. Potem je molče razdelil darove, prijazno poklmal z glavo in izginil. Nenadoma smo se znašli sami z igračami v rokah. Vsak je dobil tudi jabolka in za-grabek sladkorčkov. Mati se je vsa vesela smehljala, ko jo opazovala našo radovednost in radost. Potem jo prišel od nekod med nas še oče; vnovič iu vnovič smo mu razkazovali dobrote, preštevali sladkorčke in predevali igrače. Kljub skromnosti smo bili veseli iu nepopisno zadovoljni. Sreča je zdrknila z zlate božje <llaui ter se prikrala med nas. Vse se je ble-slelo, darovi, jabolku, sladke drobnarije ... Tudi naši obrazi so rdeli v neskaljenem veselju.
Vso noč smo sanjali o svetih nebesih, kjer nam je bilo lepo in toplo. Angeli so se vrstili v dolgi procesiji mimo nas, zadaj je pa šel sv. Miklavž, ves zlat in častitljiv. Iu zdelo se nam je, da je podoben našemu očetu, ki ga je za večera predstavljal v kuhinji s pletenim peharjem v rokah.
Kdaj se vrne še lak Miklnvžev večer, lep in prisrčen. Ah, povejte mi, da v veselem pričakovanju padem na kolena, si zakrijein obraz ter se zjokiun!
tnanu dva udarca. Prvi ga je zadel v ramo ter je ostrina spodrsnila po lopatici, tako da je nastaja le lahka rana, drugi pa je bil usoden, ker je priletel na vrat. Nož se |e zasadil globoko v živo ter prerezal odvodnico. Režman je omah ul in obležal, dočim je storilec pobegnil v noč. Po polnoči pa je prišel obtoženec pod okno svoje zaročenke v Radvanju ter ji povedal, da je v prepiru najbrže umoril svojega nasprotnika. Dekle je vstalo in oba sta se napotila na mesto čina, kjer sta našla ležati Režmana v mlaki krvi že mrtvega in hladnega. Obtoženec se zagovarja, da je bil prisiljen braniti se z nožem, ker ga je Režman resno ogrožal, ter pravi, da je samo enkrat zamahnil proti nasprotniku, kar pa je v nasprotju z izidom obdukcije, ki je ugotovila, da je dobil mrtev dve rani. Tudi so bili udarci z nožem zadani od zadaj, kar zopet izključuje silobran. V prilog obtožencu govori sicer dejstvo, da je bil od rane mladosti prepuščen sam sebi ter je bil v treznem stanju tudi zelo priljubljen pri kmetih, kjer je delal. Toda kadar je bil vinjen, jc postal nevaren ter je bil radi dejanj, izvršenih v pijanosti, že štirikrat pred-kaznovan. Obtožeaec je bil obsojen na štiri leta robije in 5letno izgubo častnih pravic.
predstava se vrši danes popoldne ob 15. To bo obenem prva otroška predstava v letošnji sezoni.
□	Miklavžev večer Katoliške omladine ee vrši nocoj v soboto ob 6 zvečer v Omladinskem domu. Na sporedu je primerna igra in nato sledi obdarovanje otrok. Darovi se sprejemajo danes do prireditve v Omladinskem domu, Cvetlična 28.
□	Božični bazar Podpornega društva za revne učence v Mariboru bo v nedelio 6. t. m. v unionski dvorani. Otvori'ev bo ob 8. Ob 16 pop. bo čajanka s koncertnimi in raialnimi točkami, ki jih bodo izvajale učenke in učenci osnovnih in meščanskih šol. Ker se množi število potrebnih otrok od dne do dne, se obrača podporno društvo s prošnjo na darežljive dobrotnike, da naklonijo za božični bazar vsaj majhen dar, ki ga blagovolijo poslati trgovini VC'oegerer ali pa šol. slugi II. cdkl. mešč. šole v Cankarjevi ulici.
□	Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo 6. t. m. v gostilniških prostorih Špurej (prej Senica) ob 15 Miklavžev večer. Obdarovana bo vsa šoloobiskujo-ča deca, najrevnejši dobe obleko, obuvalo in perilo. Po obdarovanju se vrši vstopnine proet zabavni večer. S čistim dobičkem tega večera bo odbor za božično praznike obdaroval revne občane z živili.
PRIPOROČAMO
bogato zalogo različnih daril za Miklavža, obeskov za božično drevo ter drugo sveže blago. — Cene nizke, postrežba točna. Špecijalna trgovina za živila JAS &LESJAK, Maribor, Ulica X. okt.
□	Tramovje ga je pokopalo. Od Sv. Jakoba v Slov. goricah so prepeljali mariborski reševalci z avtomobilom 451etnega tesarja Andreja Zafošni-ka. Zaposlen je bil pri popravilu neke pojate, pa se je vse ekupaj zrušilo na njega ter ga pokopalo pod tramoviem. Dobil je težje notranje poškodbe.
□	Izpis iz policijrkih bukev je zadnje čase boren in tudi hotel Graf se ne more pritoževafi radi prenapolnjenosti. Včeraj je dobil samo enega novega gosta, nekega Avgusta R„ brezposelnega pekovskega pomočnika, katerega dolže, da je ukradel pred nekaj dnevi par novih čevljev. Sumijo ga pa tudi, da je on tisti, ki je sunil v pomanjkanju kaj pripravnejšega kotlarju Weiesu izpred lokala 300 Din vreden bakren kotel, katerega je postavil kotlar pred svojo delavnico v svrho reklame. Povrhu ima še R. na vesti več manjših prestopk ov zoper sedmo zapoved, ki ga bodo spravili v zvezo še s sodnimi paragrafi.
□	Za brezposelnega očeta več otrok je darovala Emica Slejko 20 Din. — Za ubogo vdovo je prinesla v našo upravo neimenovana gospa jedila. Posnemajte in pomagajte lajšati gorje bednih!
□	Btaga srca. Za revne dijake jc daroval g. ravnatelj Ajdišek 100 Din. Prisrčna hvala. Usmiljena srca se naprošajo k posnemanju.
□	Octova kislina... Služkinja dijaškega doma Jožefa N. je segla včeraj po steklenici z oclovo kislino v trenutku obupa, ter izpila smrtonosno ostro tekočino. Zgrudila se je v krčih. Nemudoma je bila prepeljana v bolnišnico, kjer pa jc popoldne vsled preobilo zavžite tekočine podlegla.
Celje
Nočno lekarniško službo ima ta teden od danes,
sobote 5. t. m. naprej do vključno petka 11. t. m. lekarna Pri križu : v palači Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesli.
Sleg skavtov in sleg plauink v Celju priredita v nedeljoG. I. ni. ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma pravljično igro »Zapravljivec. Sodeluje železničarska godba. Predprodaja vstopnic so vrsi v Mohorjeni knjigarni v Prešernovi ulici.
J2r Srednješolska organizacija »Svit« priredi na praznik Brezmadežnega spočetja 8. t. m. akademijo v veliki dvorani Ljudskega doma s sledečim sporedom: 1. Dr. Pregelj: »Pesem makabejskih bratov . zborna deklamacija. 2. Novak:.?Večerna pesem:, moški zbor. 3. Muhvič: »Noč«, moški zbor.
4.	Govor. 5. Ralf: Cavatine«, violinski solo; Žab-kar: r Večerni ave?, deklamacija. — Odmor. — Maks Mell: Igra apostolov« — nastopajo ded, Peter, Janez in Magdalena. — Pri akademiji sodeluje tudi društveni orkester. — Začetek ob pol 4 popoldne.
& Smrtna kosa. V četrtek 3. t. m. je umrl v javni bolnišnici v starosti 3 let posestnikov sin Anton Arbeiter iz Maloharne pri Oplotnici. — Isti dan je preminula v javni bolnišnici v starosti 53 let delavka Krevselj Frančiška z Malega vrha v občini »marino ob 1'aki. — Preminulim blag spomin, preostalim (m našo iskreno sožalje.
& Danes v soboto 5. t. m. se bo vršila v občinski hiši na Bregu ob 7 zvečer javna soja občinskega odbora Celje-okolica.
ei Občutna izguba revne služkinje. Služkinja Kačnik Antonija je izgubila v četrtek 3. t. m. med 0 in 12 predpoldne na poti od Glavnega trga do Oslrožnega hranilno knjižico svojega gospodarja. Knjižica se glasi nn ime Pinter Franjo, posestnik na Jezerskem štev. 3, občina Šmartno v Rožni dolini, vloga je 2250 Din. Vrhu tega je bilo v kn jižici še 200 Din v bankovcih po 100 Din. Na jditelj je nu-prošen, da odda najdeno knjižico in denar pri predstojnlštvu mestne policije.
& Otvoritev drsališča v mestnem parku. Odbor SK Celja naznanja, da se olvori danes, v soboto
5.	t. m. popoldne za primer ugodnega vremena drsališče v mestnem parku.
Dnevna kronika
Kol edar
Sobuta, 5. decembra: Saba, opat; Krispin, mu-
cenec.
Novi grobovi
■f V 85. letu starosti je v Mariboru umrla ga. Marija Doinicelj roj. Lavrenčič. Pogreb bo v redeljo 6. t. m. ob pol 16. Svetila ji večna luč, užaloščenim naše sožalje!
-J- V Novem mestu je sinoči nmrla ga. Marija Ogoreutz roj. Seifert v visoki starosti 83 let. Z njo je umrl najstarejši član ugledno trgovske rodbine. Pokojnica je mati višjega državnega pravd-nika Ogoreutza. Svetila ji večna luč, rodbini naše sožalje. N. v m. p.l
Matko Korenfan, uradnik drž. železnice je včeraj umrl v Ljubljani. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Ostalim naše sožalje!
■J- Nenadoma je umrl g. Miroslav H e r e n , kontrolor drž. železnice. Pogreb 6. t. m. ob 2 popoldne. Bog mu daj večni mir! Ostalim naše sožalje!
$Ш!СШ1!

ŠPORTNIKI'
Predno se odločite zn nakuLj sinu k, palic, vezi itd. zahtevajte brezulnčni zirnsko-sportni cenik od tvrdke
t veni SevniK - Kroni
CF.NF. BREZSONKURENČNE!
Osebne vesi i
= Osebna vest. Iz Cerknice jo te dni odšel na svoje novo službeno mesto v Maribor g. dr. Turšič Alojzij, kjer je nastavljen banovinski zdravnik. — Gosp. dr. Turšič je bil med ljudstvom zelo priljubljen, zlasti pa je zbog svoje domačnosti in globokega socijalnega čuta vžival zaupanje med revnejšimi sloji. — Doma jo iz bližnjih Begunj, zato je še tembolj obžalovali, da so se dobili nekateri, ki so gospodu doktorju gladili pot tako, da je moral iz domačega kraja — v Maribor.
—	Iz državne sluibe. Premeščena sta sodno-pisarniška oficijanta: Jakob Dobrave iz Radovljice v Slovenjgradec in Fran Creslovnik iz Slovenjgradca v Ptuj.
—	Upokojena sta narednik-godbenik godbe 38. pešpolka Ivan Micier in topniški narednik-vod-nik 16. topniškega polka RudolI Štraus.
Prvi ženski mesarski pomočnik
Po triletni učni dobi je včeraj naredila pomočniško skušnjo v mesarski obrti gdč. Franja Hribar iz Vevč. Načelnik mesarske zadruge pri iz-praSevalni komisiji g. I. Dimnik se je pohvalno izrekel o uspehih, ki jih je dosegla pomočnica pri praktičnem izvajanju pred komisijo. Imenovana je v službi pri svoji materi vdovi mesarici. ...
»i	Ostale vesti
olr.ro
r— III. seznam nn novo došlih prispevkov zn stradajoče'v ljubljanski škofiji. Zupni iu duhov-nijski uradi (v dinarjih): Sora 250, Sv. Trojica pri Moravčah 30, Krašnjn 180, Blagovica 150, Sv. Križ ob Krki 370, Radeče 300, Loški jiotok 130, Kamnik 360, Št. Vid nad Ljubljano 816, Cntež ob Savi 140, Mekinje 280, Zabnica 600, Preddvor 400, Škocijan pri Mokronogu (Telče) 22, Vinica 218.90, Sv. Križ pri Litiji 22o, Ovsiše 87.80, Žužemberk 450, Zasip 125.75, Slara in Nova Oselica 300, Kokra 257.35, Mengeš 505, Nevlje 140, Kurešček 45, Uršulinska cerkev v Ljubljani 530, Salezijanski zavod ua Rakovniku v Ljubljani 114.10. — Vsem iskrenim darovalcem Bog povrni stotero. — Predsedstvo Kar. zveze v Ljubljani.
—	Skupni davek na poslovni promet, način plačevanja v letu 1932. Davčna uprava razglaša: V smislu § 6 zakona o skupnem davku na poslovni promet L dne 12. julija 1930 in člen 18 tozadevne uredbe z dne 14. marca 1931, so obvezanci skupnega davka na poslovni promet, ki so dolžni ta davek plačevati mesečno, poživljajo, da v teku meseca decembra 1931 tej davčni upravi prijavijo, ali želijo v letu 1932. plačevati skupni davek na poslovni promel mesečno ali želijo po vplačanih v gotovini in menicah, ali pa po napravljenih računih (fakturah). V primeru plačevanja z vplačilom v gotovini in menicah, se mora izvršili plačilo davka najpozneje Cez 20 dni, v primeru plačevanja davka po fakturah pa najpozneje čez 30 dni po preteku vsakega meseca. Izbrani način plačevanja se tekom leta ne more menjati. Pri tem se davčni zavezanci opozarjajo, da se bo smatralo za obveznega način plačevanja v prejšnjem letu (1931), če v gornjem roku ne prijavijo davčni upravi izbrani način plačevanja.
—	V Belgrad se je preselil zobozdravnik dr. Franjo Gruden in ordinira v Pašičevi ulici 7-1 (zraven Terazij).
—	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Rcich.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča:
Aus Frauenklostern unserer Tage. Besinnlichcs, Erbauliches, Erheiterndes. Mitgeteilt von einer Klosterfrau. 196 strani, vez. Din 43.50.
Bartmann Prof., Unser Vorsehungsglaube. 169 str., nevez. Din 48.—.
Ger.gler, Heilige Saat. Band IV. Predigtskizzen fiir das ganze Kirchenjahr. 13. Sonntag nach Pfin.gsten — 24. Sonntag nach Pfingsten — Schutzengelfest — Rosenkranzfest, Missions-eonntag — Christus Konig Fest — Allerheili-gen — Allerseelen — Kirchvveihfeet — Ernte Dankfest — Zykluspredigten, 394 strani, nevezano 95 Din, vezano 124 Din.
Hervtegen I. Dr.: Vom christlichen Sein und Leben. 211 strani, vezano 65 Din.
Lucas J.: Wo bleibst du, Gott. Autwort auf bren-nende I-ebensfragen. 231 strani, nevez. 30 Din.
May Dr. F.: Menschvverdung des Proletariers. Wc-ge ins Zuluinftige. 48 strani, nevez, 13 Din.
Oberuammer KI. Dr.: Beispiele aus dem Leben. Fiir Kanzel und Schufe. 410 strani, vezano 132 Din.
Parsch P.: Das Jahr des Helles. Klosterneuburger Liturgiekalender. Fflr immerw:ihrenden Ge-brauch. 446 strani, vezano 50 Din.
Ročk A. Dr.: Eine kleinc V/eile. Ein Jahrgang Kurzpredigtcn. 189 strani, nevezano 51 Din.
Riittgcrs S.: Das Buch der Gottesfreunde, 239 etr„ vezano Din 98.50.
Spirago F. Prof.: Neue Prcdigten. I, Teil: 31 Pre-d.igten, 159 strani; II. Teil: 31 Preditften, 232 strani; nevezano po 46 Din.
— Ženski pevski zbor — UPZ iz Ljubljane, ki nastopi 6. dec. v Karlovcu, 7. dec. v Petrinji in 8. dec. v Črnomlju in Novem mestu, je sestavni del Učit. pev, zboru, ki je absolviral tekom svojega šestletnega delovanja mnogo koncertov v Sloveniji, po Jugoslaviji in po ČSR. Povsod je bil ženski zbor najlepše sprejet in pohvaljen, povsod je bil deležen največjega odobravanja. Topot nastopi ženski zbor prvič samostojno in je v tem oziru edinstven v Sloveniji. Program je sestavljen na kar najširši podlagi in obsega najizrazitejše slov, in jugoslov. komponiste. Pesmi bo izvajal zbor brez in s sprem-ljevanjem klavirja pod vodstvom g. Kumarja Srečka. Pevke se odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo dne 6. dec ob 7.25 in dospejo v Knrlovac ob 12.53. Iz Karlovca krenejo v ponedeljek dne 7. dec. ob 9 v Petrinjo in od tam 8. dec. ob 3 proti Črnomlju, kjer se vrši dopoldanska matineja in ob 14.30 koncert. Isti dan ob 16.45 odpotujejo proti Novemu mestu, kjer bo zvečer koncert. Prepričani smo, da bo njih velik trud poplačan z lepim obiskom. Le tako majhne korporacije zamorejo sejati pevsko kulturo po našem — v vsakem oziru — tako hvaležnem podeželju.
— Zaradi cigarete ga je ubil. Požeško sodišče je te dni obsodilo kmeta Josipa Kovačiča na 15 let robije, ker je to jesen ubil logarja Djermanoviča. - V vasi Gornji Daruvar je neki kmet kuhal žganje. Kakor je navada, se je zbralo tam precej ljudi, med njimi tudi pokojni Djermanovič, ki je kovačiča prosil zn cigareto. Ta pa ga je odbil: »Nimam za tebe cigaret.« Djermanovič ga je nato nekoliko zasmehoval, nakar je Kovačič odšel. Čez pol ure pa se je vrnil s sekiro in brez nadaljnjega udaril Djermanoviča s tako silo po glavi, cla se je zrušil po tleh. Udarec je bil tako silen, da je Djermanovič čez nekaj ur izdihnil.
— Pri slabem počutju je naravna »Franz-! Josef« grenčica prijetno učinkujoče domače j sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo tež-koče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo so-I glasno prav milo učinkovanje »Franz-Josef« vode, ki je posebno izborna za nežni ženskega telesa. »Franz-Josef« grenčica ie dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
VABIMO VAS, obiecite se pri nas!
Po -.vojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Trenclicoate suknje, obleke perilo i. dr.
A. I^reslcer
E. ubijnna Sv. Petra cesta 14
- (J.lllUUIjCU lil 1 uu^aijctl AU.illll spisi —
izbrana vsebina in odlična oprema — so neobhodni v vsaki javni in zasebni knjižnici. Naročite se nanje pri Novi založbi v Ljubljani! Občinstvu se ludi spo-i roča, da smo znižali ceno prevodom iz svetovne knji-; ževnosti (Shakespeare: Julij Cezar, Beneški trgovec;
Sophokles: Kralj Oidip; Euripides: Bratski spor it 1.), j da stane posamezna knjiga samo 10 (vez. 15) Din.
— Saj ml.idi dami niste v stanu bolj ustreči, kot če opozorite Miklavža na krasne kasete s ko-i linskimi vodami, mili in drugimi lepotili iz Dro-gerije Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Cene od Din 25.— do Din 180.— in več.
Radio
PfOdffHfTli
Sobota, 5. decembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Las, plošče. — 17.00 Salonski kvintet. — 18.00 Viktor Pirnat: Žužemberški uskoki. — 18.30 B. Hrovat: Verski in narodni utripi pri kulturnem filmu. — 19.00 Ga. Orhaber: Angleščina. — 19.30 Miklavžev večer. — 20.15 Prenos opere »Titus« z Dunaja (Mozart), — 22.30 Čas, dnevne vesti.
Sobota, 6. deccmbra: 8.00 Kmetijska ura. Ing. Lah: Zimsko delo v poliedeljstvu. — 8.30 Nasveti za kmetovalca. — 0.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Prof. Ante Kordin: Zgodovina lx>žje ljubezni. — 10.30 Prof. litbin Boje: Narodnost kot izhodišče delu. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Cas, poročila, plošče. — 15.00 Gr dekan dr. F. Ve-ber poroča o rezultatu prvega poskusa eksp. fone-tič. študije. — 15.15 Gdč. Lcbarjeva: Dekliška ura Moje ogledalo. — 15.45 Pevski kvintet »Ljubljana«.
—	16.30 Ettlinger: Pritožne bukve (Ljudski oder). I — 20.00 G. dekan dr. F. Veber daje navodila za
naslednje poskuse eksp. fon. študije. — 21.15 Ivan I Zrmanov večer: I. Uvodna beseda o pianistu in I pesniku Ivanu Zormanau. 11. Samospevi g. Sveto-zarja Banovca, solista ljubljanske opere. — 20.45 Salonski kvintet. — 22.00 Cas, dnevne vesti. — 22.15 Jazz Sokola I.
Drugi programi i
Nedelja, 6. dec. 1931.
Belgrad: 11.00 Narodne melodije. — 12.30 Radio orkester. — 16.00 Narodne pesmi. — 17.30 Jazz. — 20.00 Večerni koncert. — 21.00 Pester program. — 21.30 Italijanska glasba. — Zagreb: 11.30 Plošče. — 17.00 Plesna glasba. — 21.45 Lahka glasba. — Budapest: 11.00 Katoliko bogoslužje. Opoldanski koncert. — 14.00 Radio orkester. — 18.30 Ciganska glasba. — 19.30 »Janos vitez«, opera. — Rim: 10.15 Religiozna glasba.
—	17.00 Simfonični koncert. — 21.00 Pester koncert. — Milan: 20.35 »Fedora«, opera. — Langen-berg: 11.30 Kantata J. S. Bacha. — 13.00 Opoldanski koncert. — 19.30 »Figarova ženitev«, komična opera. — Stuttgart; 11.30 Kantata J. S. Bacha. — 12.00 Operni koncert. — 18.40 Dunajski šramel kvartet. — 19.30 »Figarova ženitev«, opera.
—	London: 21.00 Bogoslužje. — 22.05 VIII. nedeljski orkestralni koncert. — Berlin: 19.30 Koln: Koncert. — 23.10 Plesna glasba. — Praga: 20.00 Bratislava. — 22.50 Pestra glasba. — Trst: 10.00 Služba božja v stolnici sv. J usta. — 12.30 Plošče.
—	18.0 Pestra glasba. — 21.00 Pester večer. — 22.25 Plošče.
Poizvedovanja
Izgubljena je bila dno 19. nove-mbra popoldne vreča parafina. Najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi na naslov: Roje M., Dunajska cesta 29. II. nadstrooia.
Novo mesta
Napad na železničarja. Pred dnevi se je vračal precej pozno zvečer vlakovodja g. Franc Laurih, stanujoč v Šmihelu pri Novem mestu, iz St. Jošta pri Stopičnb, kjer je bil pri nekem svojem prijatelju, oprtan z nahrbtnikom proti domu. Nu poti med št. Joštom in Črnomošnjicami pa mu jo naenkrat zastavil pot neznan moški in v hrvatskem narečju zavpil: »Stoj, daj novaclc Ker mu gospod Laurih ni hotel denarja izročiti, ga je neznanec ludi dejansko napadel. Pričela sin se ruvati, se prevrnila in kmalu je imel gospod Laurih napadalca pod seboj, ga pošteno nabunkal ter šel svojo pot. Predrznega neznanca pa ni bilo več za njim.
Danes, 5. decembra, in jutri, 6. decembra, priredi srednješolska organizacija »Vesna« Schillerjevo tragedijo »Razbojniki«, ne pa kakor je bilo prvotno sporočeno že 1. decembra. Toliko resnici nn ljubo, čisti dobiček je namenjen za nakup novih knjig, in zato, meščani, odzovlte se temu klicu in napolnite do zadnjega količka prostrano dvorano Prosvetnega doma!
tirani
Miklavž pride. V Ljudskem domu bo letos Miklavžev večer danes ob 6 zvečer. Obdaroval bo najprej otroke, nato pa še odrasle. Miklavž sprejema darila danes popoldne od 1—5. Miklavžev večer za odrasle — kot je bil prejšnja leta — letos odpade iz razloga, ker nam je v današnjih težkih časih bolj potrebna varčnost kot pa zabava. To hvalevredno misel propagirajo tudi naši škofje.
Knjižnica »Prosvetnega društva« bo odslej dalje odprta ob nedeljah dopoldne že po osmi maši, to je od 9 do 11, da bo več prilike za izbiro lepih knjig. Knjižnica je zadnji čas zelo obogatela na lepili knjigah in si nabavlja skoro vse izišlo knjige, kolikor ji to dopuščajo denarna sredstva.
Piti f
Esperantu. Kdor se zanima za mednarodni pomožni jezik Esperanlo, naj so zglasi pri g. Do-manjko Josipu. Ako bo zadostno število zaniman-cev, se bo otvoril esperantski tečaj, v katerem se bo poučevalo po posebni »Če« metodi.
V	nedeljo dne 6. dec. priredi v mestnem gledališču dramatični odsek »Svobode« ljudsko dramo »Razvalina življenja«.
Nogo si jc zlomil Anton Rus, viničar iz Majskega vrha, pndel je lako nesrečno. Zdravi se v j tukajšnji bolnišni i.
Zasačeni divji lovci. VurberSko lovišče slovi . že od nekdaj kot najbogatejše v ptujskem okraju. ' In radi lega je tamkaj tudi največ divjih lovcev. Spdanji zakupnik lova dr. Okolokulak, vodja sana-torija, se je že dalje časa pritoževal, du divji lovci kradejo divjačino iz njegovega revirja, toda ves trud je bil zaman priti tem ljudem do živega. In šele marljivemu logarju Alojziju Pihlerju se jo končno posrečilo zasačiti kar dva tatova naenkrat in sicer v osebi bratov Franca in Jožefa Čeha, pes. sinova iz Vurberga. Tatova sta imela v nahrbtniku 5 fazanov, kar je Pihler seveda zaplenil in jima tudi puške odvzel. Pihler je imel v boju močno as:stenco, sit r bi mu predla huda. Uzmoviča sta naznanjena sodišču.
Ксгшпг!?
Občinska seja se je vršila v sredo 2. t. m. ter je g. župan poročal o dospelih prošnjah koncesijo. Med drugim jo zaprosila tiskarna Slatnar. ki j je prešla s prodajo v nove roke d. z o. z., zn kon-! cesijo za izvrševanje obrti, kar je bilo seveda so-: glasno odobreno. — Prav tako je bilo ugodeno prošnji kamnoseka Levca Franca iz Mengša, cla smo izvrševati kamnoseško obrt v okolici Kamnika. — Občinski odbor pa je odbil prošnjo dimnikarja Rusa Jožka iz I.jublj'ne, ki je prosil zn koncesijo za mesto Kamnik. Odbor je bil mnenja, da sedanji i dimnikar dobro izvršuje svoj posel, ker ni nikakih ; pritožb, obenem pa ne bi bilo posla za dva, ker lahko eden vse izvrši. — Restuvrater iu hotelir i g. Rodc je prosil za dovoljenje, da sme zavrtati 1 eolsko cev za napeljavo vode v hiši, knr mu je bilo tudi ugodeno, seveda s postopnim zmanjševanjem cevi v hiši snnii zaradi dovoljnega pritiska, isto je bilo odobreno tudi Jagodicu Fr. na Grabuu.
Za Vo'knrjevo štipendijo, katero glavnica znn-i ša sedaj 8882 Din iu ki je namenjena ubožnim ne-| zakonskim materam, je zaprosila Marija Slnbajna.
Odbor ji je naklonil enkratno podporo v znesku . 500 Din.
Kakor smo zvedeli, je g. ban ugodil pritožbi proti imenovanju upokojenega dnvč. uradnika Janka Stareta za občinskega tajnika. Zadeva, ki je svoj čas dvignila toliko prahu, je torej ugodno rešena in g. Stare službe — ne nastopi.
Kron:ska Pora
V	Kranjski gori je zapadel sneg. vsled česar se bodo od prihodnje nedelje dne 6. decembra pri-
i čeli brezplačni sinuški tečaji za začetnike in goste v smučanju in skokih pod vodstvom izvežba-nih smučarjev, kateri bodo trajali nepretrgoma do sredine marca prihodnjega leta.
Današnjo vremensko poročilo iz Kranjske gore: barometer 767И mm. temperatura —12° C, i vreme jasno. 35 cm snega pršičn. smuka idealna, skakalnica pripravljena in uporabljiva. Vsak športnik, kateri namerava posetiti Kranjsko goro. nnj se blagovoli ob svojem prihodu obrnili knr na Tujsko prometno društvo v Kranjski gori, ki bo vsa-I kemu šlo v vsakem pogledu radevolje na roko.
Dev, M arija v Polju
Občni zbor tukajšnjega prosvetnega društva,
ki se je vršil pretekli ponedeljek v »Domu«, jo bil vprav številno obiskan, ter navzoče članstvo prijetno presenečeno. Na občnem zboru nas je zabaval godbeni kvartet mladih fužinskih igralcev iu društveni pevski zbor ter domača godba na pihala. Nastopili že dobro izvežbani domači naraščaj-nlkl. Iz poročil odbornikov povzamemo, da je imela Prosveta v tekočem letu 180 rednih članov, 44 delujočih pri raznih odsekih, ter številni naraščaj. Odseke ima: godbeni, pevski, dramatični ter kino odsek in knjižnico. Kino ima v sezoni po dve predstavi v nedeljo. Dramatični pa jo vzprizoril 5 iger in nekaj mladinskih predstav. Za članstvo pa c*> vsak drugi ponedeljek prosvetni večori, kar je zelo razveseljivo. Blagajna sicer izkazuje nekaj dolga, rudi nabave kino-nparata, a občni zbor je pokazal, da se je društvo pcslavilo na trdno gospodarsko podlago ter premagalo vse ovire, da se tudi ta dolg poravna. Za predsednika društva je ponovno izvoljen vsestransko vneti in delavni g. kaplan Sladlč 1. Na občnem zboru se je izrekla bivši tajnici gdč. A. Hiršman topla zahvala za njeno 5 letno nesebično delo pri društvu. Jako vrši Proevota svoje kulturno poslanstvo med našim ljudstvom.
Miklavžev večer v domu priredi proeveta danes zvečer. Na sporedu bo petje, godba, deklama-cije iu prihod sv. Miklavža z velikim spremstvom, ki bo obdaroval pridne otroke. Darila prinesite kot druga leta do 7 ure zvečer. Vabljeni so vsi otroci s etarši ter drugi prijatelji poštenega otroškega veselja.
£f Ilj v Slov. goricah
Odselil se je s svojo družino iz Šl. Ilja nadzornik fin. kontrole g. Josip Krhin, dosedanji šef glav. oddelka fin kontrole v Št. Ilju, v Hodoš v Prekmurje, kjer je istotnko prevzel posle kot šef glav. oddelka fin. koutrole, kamor je bil premeščen po službeni potrebi. Strogo toda povsod zelo priljubljeno osebnost bomo št. lljčani zelo pogrešali. — Z odlokom ministra financ je upokojen po navršetku polnili službenih lel podpreglednik fin. kontrole Ivan škerjanec v St. Ilju. — V St. Ilju, okolici in v Jarenini razsaja daviea. Obolelo jo mnogo otrok in bilo jc že tudi par smrtnih slučajev. V Jarenini je že dalj času zaprla tudi šolu.
w
Sah
Koniice
Danes ob pol 17 pride sv. Miklnvž v Kntol. društveni dom.
Nn praznik Brezmadežne priredita dekliška in fantovska marijanska kongregacija svečano proslavo na čast Brezmadežni, kakor je to vsako leto v navadi. Na sporedu so pevske točke, deklama-cije in petdejanska igra »Materina podoba«. Na ! proslavo vabimo tudi sosednje župnije.
Frančiškov sejem, ki je bil prejšnja leta najbolj privlačen in zelo obiskan, Je bil letos strašno klavern. Cene živin', so bile sramotno. Za plemenske vole so ponujali celih 25 par za kilo. . Kako porazno je to vplivalo na našega kmeta, si vsakdo lahko misli. Ljudje so hodili po sejmišču gori in doli in se izpraševali, kam bomo prišli. ; Tudi drugi trgovci so stali brez kupcev pri svojih j »štnntih«. Povsod si slišal: Ni denarja. Tako žalostnega sejma še ni bilo nikoli kakor je bil letošnji.
Murska Sobota
Nngla smrt. V noči od srede nn četrtek jo izdihnila okrog 50 letna Murlašič Karolina. Hipoma ji jo postalo slabo In preden je prišel zdravnik, po katerega so takoj poslali, je žc umrla. Zadela jo je srčna kap.
Delavce odpuščajo. Industrijalec Ilartner Jo odpustil veČino svojih delavcev. K temu ga je prisilila neznosna kriza.
Osehnn vest. V Sobolo je prišel g. Franc Baj-lec, bivši urednik Novin in stopil v službo pri g. odvetniku Koder Francu. V kratkem otvorita novo odvetniško pisarna
Turnir 1'ubt'anshih akademikov
V petem kolu jc dobil Gabrovšek Ludvik proti Severju. Preinfalk je dobil proti Šorliju, ki je igral preriskantno. Škerlak se je nekaj čas dobro branil proti Vidmarju, pa je slednjič le moral odnehati. Zidan je v dobri poziciji proti Kupniku slabo nadaljeval in izgubil. Asejev je dobil proti Sikošku, ki je zgubil figuro iu ravnotnko je dobil Rupnik Ivo proti Cibicu liguro in kmalu nato tudi partijo. Ger-želj in Krulc sta se po dolgi igri zeilinila nn reinis. Partija Zupan:Gabrovšek Julij je bila prekinjena. Stanje po V. kolu: Vidmar 5, Gabrovšek Ludvik in Preinfalk 4, Krulc 3 in pol. — VI, kolo se bo vršilo v soboto.
Naslednja partija je bila odigrana v XVI, kolv mednarodnega turnirja na Bledu.
E. Bogoljubov : A. Njemcovič.
1. d4, Sf6. 2. c4, e6. 3. 8c8, Lb4. 4. Dc2 (Močna i je tudi Spielmannova poteza 4. Db3. Nn obe potezi pride do zelo ostre igre.), d5. (To potezo je igral Njemcovič proti Cupablanki 1. 1928. v Kissingenu iu velja od tedaj za najboljšo. Dobro je tudi 4.... co.) 5. a3 (Beli s tem prisili črnega, da uiu odstopi dvojne tekače, za kar mu pa dovoli boljši razvoj. Mogoče je boljše cd5.), Lc3: + 6. Dc3:, Se4. (Aljehin jc igral proti Bogoljubovu v prvem turnusu blejskega turnirja na tem meslu 6.... Sc6.) 7. Dc2, c5. (Dobro je tudi Sc6 in na 8. еЗ, e5!, kot je igral Aljehin proti Vidmarju v San Remu L 1930.) 8. dco:, ScG. 9. Sf3 (Na b4 bi sledilo Df(H), DaB + 10. Sd2, Sd2: (Tukaj jc črni zamudil ugodno priliko preiti s potezo 10.... Sd4 k močnemu napadu, kot so pokazale analize mojstrov po končani partiji. Beli je prisiljen igrati Ddl, ker bi na Dbl slediln Sb3 in na Dd3 — en! в pretil jo Lf5 in Sc5:. Da Njemcovič ni videl te potezo jc pač znak njegove indisponiranosti na Bledu.) 11. Ld2:, Dc5:. 12. c3, 0-0. 13. L<13, dc4: (Črni si hoče dobili kompenzacijo za dvojna bela tekača v niajoriteti kmetov nn damskein krilu.) 14. Lh7: + (Na Lc4 bi sledilo b5 in menjava dam, na bel: pa Se5!), K h 8. 15. Le4, b5. 16. 0-0, Lb7. 17. I.c3, f5. 18. Lf3, ea? (Črni bi moral igrati Tnd8, ker sedaj beli lahko zasede d linijo, Čemur črni ne more drugače oponirali kot z žrtvijo kvalitete, ker nn Tad8 pade sedaj kmet f5.) 19. Tfdll, De7. 20. Lc6:, I.c6:. 21. Lb4, Dg5. 22. M, cf4:. 23. ef l:, Df4:. 24. Lf8:, Tf8: (Črni more sedaj s tekačem in kmetom proti stolpu nuditi še močan odpor in je belemu zelo težko uveljaviti svojo materialno premoč.) 25. Df2 (Izsili menjavo dam, ker bi sicer prišel boli do močnega napada.) Df2:. 20. K(2, Tf6. 27. Tdl (Boljše'bi bilo Td8 +, Kh7 in Tudi s prelnjo Tdl dO.), Tg6. 28. gS, Let. 29. Tadl, Ld3. 30. Tel, Le4. 31. Kelt, Tlitl. 32. Te2, Ld3. 33. Tf2, TeO +. 24. Kd2, a5. 35. Td8 4-(Bcli bi moral vleči Td5 in nn Tb6 Tf4. Z zadnjo potezo je beli izgubil izglede nu zmago.), Kh7. 36. Ta8, n4. 37. Tb8, Te5. 38. Tb6, g«. 39. Kc3, Kh6. 40. Kd4, Te4 +. 41. КсЗ, Te5. 4'J. Td2, Te3! 43. Kbt. Kh5. 44. TdO, Lfl (pretilo je Kd5:). 45. Tf2, Tb3 +. 46. Kc5 (Bolje K a 5 in na Ld3 — Tc6.), Ld3. 47. Td8, Kg5. 48. Td2, c3! (Tukaj se je partija preobrnila v za NjenicoviČa boljši položaj.) 49. bc3: (Na Td3: sledi c2, Tb3: ab:!), Lc4. 50. Kd4, Ta3: (S tem si je Niem-covič pridobil dobro postirane figure in v prostem a kmetu šanso za zmago.) 51. Td8—d6, Tal. 52. Kc5, a3. 53. h4 +, K h5. 54. Ted4, Tfl! 55. Td8, f l! 56. TaS, a2. 57. Tfl:, Tf4:. 58. gf4:, Kg4! 59. KdO, Lb3. (Preti La4.) 60. ТаЗ, Kf4:. 61. Ke7, Ke4. 62. Kiti, Kd3. 63. Kg6, Kc3:. 64. h5, Kb2. 65. Ta8, Lal in beli so vda. Zelo težka partija za obe strani, katera nam kaže veliko iznajdljivost velemojstra Njemcoviča.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
(Začetek ob 20.)
Sobota, 5. decembra: Zaprto. Nedelja, 6. decembra ob 15: PRINCESKA IN PASTIRČEK. Obiak Miklavža. Znižane cene. — Ob 20: ZAPRAVLJIVEC. Premijera. Izven.
OPERA
(Začetek ob 20.)
Sobota. 5. decembra: VIKTORIJA IN NJEN HU-Z AR. Red E.
Nedelja, a decembra ob 15: VIKTORIJA IN NJEN I HUZAR. Izven. Znižane cene. Ob 20: DE-ŽELA SMEHLJAJA. Izven. Znižane ceno.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 5. decembra ob 15. url: »RDEČA KAPI-CA«. Otroška predstava , Nedelja, 6. decembra ob 20: ZEMLJA SMEHLJAJA.
Izumiranje kulturnih narodov
V Rimu se je nedavno vršil mednarodni kongres, na katerem so razpravljali o problemih razširjanja prebivalstva po svetu, o umrljivosti in rojstvih v posameznih državah iu vseh vprašanjih, ki so s tem perečim vprašanjem v zvezi. Zborovanje je stalo popolnoma pod vtisom alarmantnih številk, ki s strašno jasnostjo dokazujejo, da bo med večino kulturnih narodov kmalu več krst kakor zibelk.
Vsi doslej podvzeti ukrepi niso prav nič pomagali, nasprotno so mogli ugotoviti samo to, da se ta proccs vedno bolj in bolj razširja. Na kongresu so predložili podrobne podatke o gibanju prebivalstva v posameznih državah. )
Nemčija jc n. pr. imela 1. 1900 nad 56 milijonov prebivalcev in se je letno rodilo dva milijona otrok. L. 1930 je Nemčija imela 64 milijonov prebivalcev. Število rojstev pa je znašalo samo še 1,126.000.
V Angliji ni bilo mnogo boljše. L. 1900 so našteli 1,064.000 rojstev, 1. 1930 samo šc 740 tisoč. Edina država v Evropi, kjer je število rojstev po vojni narastlo, je Rusija. V primeri s predvojnimi ugotovitvami je v Rusiji danes 30 odstotkov več rojstev, dočim jih jc v Italiji 22, v Nemčjii 50 in v Angliji 41 odstotkov manj. V istem razmerju sc giblje tudi število otrok, ki obiskujejo šole. V Rusiji sc je povečalo, povsod drugod je padlo.
Washingtonski institut za gospodarska raziskavanja jc te, na rimskem kongresu predložene številke še spopolnil. Ugotovili so, da ic žc pred štirimi leti 100 mater dalo življenje samo 93 bodočim materam. Ta ugotovitev pomeni počasno izumiranje, kajti od takrat so sc razmere samo še poslabšale. V splošnem se more ugotoviti, da ni več naravnega do- j polnjevanja prebivalstva v Nemčiji, Franciji,	Vselej, kadar prinesejo listi kot prilogo
Angliji, Avstriji, Češkoslovaški in v baltiških i reklamne naročilnico za srečke državne lote-državah.	rije, prešine misel na »veliko srečko« vsaj za
Tega počasnega izumiranja mi v praktič- h'P	loteriji nič nc verjamejo in
nem življenju skoro še ne opažamo. Pač pa | nimajo z njo nobenega opravka. Na vsak na-lahko vsakodnevno opažamo zločinsko delo- čm se morda vsaj tedaj mimogrede vprašajo, vanje raznih boriteljev za moderno življe- Цр nJLki romajo vsi li glavni dobitki in pre-njc«, ki jih — žalibog — podpira tudi neka- i	0 l.c.m se redkokdaj kaj izve, ker tisti,
Z mandžurskvpa bojišča: Japonski oddelki strojnih pušk pri napredovanju.
Mistika loterijskih številk
•Nečuven dogodek« v Ameriki. Sovraštvo do črncev v Ameriki je še vedno zelo veliko in »boljši« Američani smatrajo za poniževalno govoriti z njimi. Zato je razumljivo razburjenje, ki ga je povzročil 921etni petrolejeki kralj Rockefeller, ker je nekemu črncu, zaposlenemu na njegovem posetvu, podat svojo belo roko. Rockefellerja so izključili iz vseh »boljših« klubov radi tega.
tero časopisje, nc da bi za to zločinsko delovanje bilo poklicano na odgovor. V vseh evropskih državah so končno po raznih poskusih prišli do prepričanja, da je dvig morale edino sredstvo. Zato so povsod napovedali naj-ostrejši boj umazanemu čtivu, filmom in razuzdanim plesom. Države podpirajo organizacijo in društva, ki med ljudstvom širijo ideje vzdržnosti od pijače in načela čistosti zakona.
Џ
jamHtt
ШШШ
V boroi pioti snegu. Na Finskem in v drugih baltiških državah je severna zima že davno pritisnila /. vso silo. Vse ceste so pokrili snežni zameti. Z najbolj modernimi tehničnimi pripomočki, snežnimi plugi, čistijo neprestano glavne ulice mest, da vsaj za silo vzdržujejo promet.
Pasttrshi Ust kardinala Seredi-ja
Madjarski primas kardinal Seredi je objavil pastirski list o socialnih nalogah katoliške cerkve na Madjarskem, kjer sedanjo krizo tolmačijo z napačnim interpretiranjem pojma o privatni lastnini. Zlato in denar sploh se smatra za edini življenjski cilj in borba za njihovo posest je postala boj vsakega proti vsem. Bog pa je bogi tva zemlje namenil vsem in kdor egoistično izključuje sočloveka od uživanja svetnih dobrin, greši proti božjim postavam. Če danes milijoni ljudi nimajo ne zaslužka, ne kruha, bi morali bogati in država spoznati, da je božja zapoved dajati vsakemu kruha in zaslužka. Javna oblast bi morala z odgovarjaočo zakonodajo skrbeti za to, da bi niti en človek ne ostal brez službe in niti eden lačen. Tudi določanje plač in zaslužka sc ne sme vršiti samo iz vidikov enostranskih interesov kapitalizma, kajti delo ni morda predmet zamenjevalne kupčije, marveč edina možnost in življenjski pogoj najširših 3lojev. Glavni znak današnje dobe, v kateri vlada socialni red sile, se mora nadomestiti z novim socialno-pohtičnim sistemom, ki bi se morda najbolje označil s sistemom korpo-rativnega in stanovskega zastopstva.
Avstralski letalec Bert Hikler, ki je prvi v nepretrganem poletu preletel južni Atlatntski ocean. Ovignil se je v Natalu (Brazilija) in je dan kasneje pristal v S t, Louieu (Senegalija).
Junaška vztrajnost
katoliške Kitajke
Med peščico kristjanov nn otoku Sancian, kjer je umri veliki apostol sv. Frančišek Ksa-verij, živi gospa Kvvann, ki je res junaško vztrajna. Vsa vas je odpadla od vere — tudi njen mož — ona pa je neustrašeno hodila še dalje v cerkev in priznavala katoliško vero, čeprav jo je zasmehovala in psovaia vsa vas. V enem letu sta ji umrli dve hčeri, kar so sosedje smatrali za kazeu, ker mati priznava «tujo vero*. Naslednje leto ji je umri še sin. Kmalu potem je njen mož izgubil vid, sama pa je potrošila vse imetje, da je mogla spraviti moža k zdravniku v Makao. Pri vsej nesreči pa povrh še vselej, če le stopi iz hiše, sliši le psovanje in očitanje, da je sama kriva vse nesreče. Vendar žena vztraja in živi kot dobra kristjanka veselega in vedrega srca v svojem neomajnem zaupanju v božjo pomoč. (Fides.)
Tajna komunistična tiskarna v Gradcu
GraSka policija je te dni aretirala neke sumljive osebe, pri katerih so se stalno zgla-ševali razni tujci. Med drugimi je bil aretiran tudi krojač Ludvig Baumkirchner. Ko so napravili v njegovem stanovanju hišno preiskavo, so našli kompletno in dobro urejeno tajno tiskarno. Ugotovili so, da so sc tu tiskali razni spisi in letaki, ki so jih pošiljali tudi v sosedne države, predvsem na Madjarsko in v Jugoslavijo. V zvezi s tem se obetajo še zanimiva odkritja.
ki jim nakloni sreča glavni ali vsaj večji dobitek ali premijo, to skrbno skrivajo; zakaj — ni težko uganiti. Nedavno je priobčil neki i nemški list »geografijo nemške velike srečke in premije«, ki utegne podajati prcccj verno sliko o muhavosti loterijske sreče vobče. Zato i naj slede tu glavni podatki.
Dva milijona mark je največji dobitek, ki ga more kdo zadeti v nemški državni loteriji, ako mu pripadeta glavni dobitek in premija ; obenem. Teoretično je to mogoče, v praksi se ' pa doslej še ni niti enkrat zgodilo. Od .leta 1924 jc bilo izžrebanih 28 velikih srečk in prav tako 28 premij po pol milijona mark; toda nobena teh srečk ni bila cela, ni imela enega samega lastnika; premija pa je le enkrat prišla cela v roke enega samega moža. Na polovične srečke jc pade! glavni dobitek dvakrat, premija trikrat; na četrtinske srečke veliki dobitek devetkrat, premija pa samo šestkrat. Sedcmnajstkrat je padel veliki dobitek na osminske srečke, premija pa celo osemnajstkral.
Zanimiva jc geografija loterijske sreče. Iz nje je razvidno, da romajo vciiki dobitki prav posebno radi v jugozapadno Nemčijo. Od leta 1924 je odšlo na jugozapad 10 veliki dobitkov, na scvcrozapad samo 5, na severovzhod žc sa-I mo 2, a severovzhod jc ostal ceio popolnoma praznih rok. Od premij je romalo 9.5 na jugozapad, 7.5 na severovzhod in 2 na severozahod, 6 jih je ostalo v Berlinu samem.
Če govorimo o loteriji, ne moremo ifl molče mimo številk, ki igralcu pomenijo vse. 30 različnih številk je zadelo (od 1. 1924) premijo ali veliki dobitek. Ena premija in en veliki dobitek, ki sta bila izžrebana v dveh zaporednih letih, sta dobili številki, ki sta bili lc za nekaj sto oddaljeni med seboj: 305.588 in 305.845. Dejansko sta bila tudi kraja, kamor je romal zadeti denar, blizu skupaj: Kicl in Neumiinster.
Dalje je zanimivo, da jih je bilo izmed 30 zadetih številk 8 ali nad 26% v skupini od
200.000 do 250.000. Seveda je to slučaj ali sreča«, kakor jc to pač vsa loterijska igra. vendar stvar le sili v oči. Kdor bi se hotel še bolj zatopiti v mistiko številk, bi našel, da so veliki dobitki trikrat tako blizu skupaj, da razlika ne znaša, niti tisoč. Pri tem gre za dobitke iz čisto različnih let. Enkrat je znašala razlika 13, enkrat 7000. Največja razlika med velikim dobitkom in premijo je znašala okrog 200.000. Številke pod 100.000 so zadele 5 velikih dobitkov, številke od 100.000 do 200.000 so zadele veliki dobitek 18krat, številke od 200.000 do 300.000 25krat, številke nad 300.000 osemkrat.
Seveda teko številke srečk od 1 dalje in kdor ima srečko s številko 1, more z enako nado igrati kakor oni, ki ima srečko s številko 400.000 ali pa katerokoli številko vmes. Teoretično namreč. V praksi hodi loterijska sreča svoja lastna pota,
Srcu Hedinov muzej v Stokholuiu.
Zimski soori v Angliji
Sntešnice
Skrbi.
Uo.-pod Zaje ima zelo skrbno delo.
-Ali imaš skrbi?«
■>I)a. prav velike. Veš, ne vem, kaj naj postane moj sin. Žena bi hotela, da postane juriet, jaz bi ga najraje obdržal v trgovini, on pa hoče na vsak način postati letalec.*
■-•Koliko pa jc etar tvoj sin?«
>Pet let bo o božiču.«
V šoli.
■No, Tonček, ali mi veš povedati, katere zobe dobi človek najpozneje?«
»Narejene, gospod učitelj.«
*
Sodnik: »Nedolžen ali kriv?«
Obtoženec: »Nedolžen, gospod svetnik,<
Sodnik: »Prcdkaznovan?
Obtožcncc: iNc. gospod svetnik. To jc prvič, da so mc zalotili.«
*
>Vi bi hoteli poročiti mojo hčerko, pravite. Ali pa sle že razmišljali, če boste mogli vzdrževati družino?«
»Mislil eem prav za prav samo na hčerko Čc pa ni drugače, ee bo za nienega očeta in mate? tudi še kaj našlo.
Angleški (unt drči navzdol...
Najstarejši človek na Poljskem umrl
V mestu Kielce je umrl v sla ti 120 let I trgovec Lcvkovič, najstarejši človek na Polj-I skem. Bil je prvi Žid, ki je pred osemdesetim j leti dobil dovoljenje za naselitev. Samo njego-| va rodbina se je silno razširila. Na pogrebu ! je bilo nad sto njegovih najbližjih sorodnikov, ! potomccv.
Rim - milijonsko mesto ■
Glasom poročila italijanskega statistične- | ga urada je Rim, največje italijansko mesto,	.	•• ■
dne 31. oktobra t. 1 dosegel milijonsko šle- fr Qf ОШ?Ш^ГЏ ! vilo. Ta dan )e imel 1,004.028 prebivalcev. Druga večja italijanska mesla so istega dne imela: Milan 993.496, Neapel 843.036, Genova 609.037 in Turin 598.265. V Italiji je še 16 mest, ki imajo nad 100,000 prebivalcev.
Vse lotopotrebščine dobite v
Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki
Optimist.
>Tako — eedaj pa mi dajte kar ge eno dobro vieečo inre2o.<
Stanje Narodne banke
Povečanje deviznega zaklada, posojil in obtoka.
Pravkar objavljeni izkaz Narodne banke za 80. november kaže, da se je zlati zaklad banke |K>novno povečal za vsoto 0.4 milj. Din. Stanje valut se je zelo zmanjšalo in znaša sedaj le še 2.5 v primeri s 7.2 milj. Din po stanju z dne 22. novembra. Istočasno se je stanje deviznega zaklada povečalo za 35.5 milj. Din na 899.8 milj. Din. To pomeni, da je bil v dobi od 22. do 80. novembra znatnejši dotok deviz, kar je pripisovati donosu posojila samostojne monopolske uprave. To povečanje deviznega zaklada predstavlja prav za prav samo saldo med donosom posojila in pa oddajo deviz, ki je morala biti v tej dobi gotovo znatna, kajti 1. november in 1. december sta najvažnejša plačilna termina za državne dolgove. Tako je 1. decembra zapadel kupon 7% stabilizacijskega posojila iz leta 1931, ki je znašal 84.125 milj. frankov ali približno 75 milj. Din (brez domače kvote). Iz izkazov nadalje ne moremo videti, v koliko je vplivala ustavitev deviznega prometa z. Avstrijo in Madjarsko. Vsekakor je skupna podloga narastla za 31.7 milj. Din na 2159.9 milj. Din. Devize, ki niso upoštevane v podlogi, so se zmanjšale za 2.1 na 89.1 milj. Din.
Posojila gospodarstva so se povečala in znašajo 2161.2 milj., Htar pomeni v primeri s prejšnjim izkazom povečanje za 38.2 milj. Din. Na eni strani je menični portfelj narastel za 47.6 milj. Din na 1875.7 milj., dočim so se na drugi strani lombard-na posojila zmanjšala za 9.2 milj. Din na 285.5 milj. Din. Ostale aktivne postavke so ostale skoraj popolnoma nespremenjene.
Med pasivi so se povečali fondi za 4.3 na 104.4 milj. Din. Zaradi potreb ultima se je povečal obtok bankovcev za 161.6 na 5239.2 milj. Din.
Obveznosti banke po vidu so se zmanjšale za skoraj 100 milj. Din (točno za 96.9 milj. Din) na
Padec cen živine
Kakor pri nas, tako so tudi na Madjarskem cene živine izredno padle in dosegle naravnost sramotno nižino, ki niti od daleč ne odgovarja vsem stroškom pri reji živine in je tako živinoreja postala popolnoma nerentabilna kakor tudi cela vrsta drugih panog kmetijstva.
Na zadnjem sejmu v Budimpešti so bile cene živine: voli srednji 56 -66 vinarjev (kar odgovarja približno pomnožitvi z devet, v parah lorej 5.40 Din do 5.94 Din), slabejši 38—44 vinarjev (torej 3.42—4.06 Din), krave prima 52—58 vinarjev (4.66 do 5.22 Din), srednje kakovosti 44—48 vinarjev (4.06—4.32), biki srednji 40—46 (3.60—4.14 Din), klavna živina 16—28 vinarjev (1.44—2.52 Din). Vse te cene se razumejo za kilogram žive teže.
Za prašiče pa so bile na zadnjem budinipe-štanskeni sejmu najboljše 1—1.08 penga, stari 94 do 96 vinarjev, kmetski prima 84—96, lahki 70 do 80, stari 84—90, prima prašički za rejo 90—105, sekunda 70 -80 vinarjev.
Tudi ua češkoslovaškem so cene živine zelo padle, vendar v manjši meri. Tako je bilo pri nedavni debati v češkem parlamentu ugotovljeno, da je padla cena živini že na 1 Kč kilogram žive teže (1 Kč je vredna 1.66 Din), dočim je istočasno cena mesa ostala na 12—14 Kč, t. j. v nnšem denarju 20-j23 Din. Ugotovili so nadalje, da je živinoreja padja zaradi tega, ker je bila zvišana carina v.n uvoz žive živine, dočim je za meso ostala neizpremenjena. Seveda je treba to premotriti kritično. Kajti prvovrstna živina je stala na zadnjem praškem sejmu 6—7 Kč za kilogram žive teže, t. j. 10—12 Din. Tudi v Avstriji so cene živine razmeroma dobre, kajti na zadnjem dunajskem sejmu so bile zabeležene tele cene: za prima krave 1.10 do 1.15 šilinga, klavna živina pa 0.46—0.78 šilinga, kar bi znašalo po tečaju šilinga 7 Din v našem denarju za krave 7.70—8.05, za klavno živino pa 3.22—5.50 Din.
Tako vidimo, kako so pri nas in na Madjarskem za živino cene izredno padle, na drugi strani pa vidimo, da si je Avstrija znala pomagati na fikodo naše živinoreje in ji je uspelo obdržati cene svoje živine razmeroma visoko.
551.6 milj. Din. Največje spremembo izkazujejo državne terjatve, ki so se od 22. do 80. novembra zmanjšale za 153.0 milj. Din. Sedaj znašajo le šo 74.2 milj. Din v primeri s 227.9 milj. Din dne 22. novembra. To zmanjšanje je pripisovati večjim l>olrebam državne blagajne za ultimo in pn izplačilu kupona 7% stabilizacijskega posojila. Žiro računi izkazujejo ponovno povečanje za 20 na 844.2 milj. Din. Najbolj pa so so povečali razni računi: za 86.6 na 133.1 milj. Din. Kljub temu povečanju žiro in raznih računov pa je bilo zmanjšanje drž. terjatev tako znatno, da so obveznosti po vidu zelo padle. Obveznosti banke z rokom so se le neznatno povečale: za 0.5 in znašajo sedaj 718.3 milj. Din.
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu znašajo skupno 5790.8 v primeri s 5726 milj. Din 22. nov. Zaradi istočasnega povečanja deviznega zaklada se je skupno kritje povečalo od 37.17 na 37.29 milj. Din. Nasprotno pa je zlato kritje, ki se je le neznatno spremenilo, padlo od 30.68% na 30.35%.
Glavne postavke izkaza Narodne banke so bile naslednje (v milijonih dinarjev).
28. VI. 15. XI. 22. XI. 30. XI.
Zlato.....15-10.4
Devize..........747.2
Devize izven podloge 182.2
Posojila menična .	1252.4
Posojila lombard. .	206.2
Obtok bankovcev .	4563.8
Drž. terjatve . .	104.8
Žiro............707.8
Razni računi . .	198.2
Pod loga ....	2291.5
Obtok in obv. po vidu	1010.8
Obveznosti z rokom	210.8
Odstotek kritja .	41.10
Zlato kritje . .	27.03
1756.8
422.7 88.3
1831.9 294.6
5210.9 277.1 301.3 87.0 2185.9 665.3
698.8 37.19 29.89
1757.2 364.3 91.2 1828.1
294.7 5077.5
227.9 324.0 96.5 2128.7 648.5
717.8 37.17 30.68
1757.6 399.8
89.1
1875.7
285.5 5239.2
74.2
344.2 133.1
2159.9
551.6
718.3 37.29 30.35
Likvidacija. Jugoslovanska tvornica nepremoč-Ijivili predmetov Elsinger in sinovi, d. z o. z.; Mlekarska zadruga v Semiču, r. z. z o. z.
K on luir z je razglašen o imovini Brodnika Iv., posestnika in čevljarja na Vidmu 43, p. Videm-Dobrepolje; roki: 12. dec., 23. Jan. in 30. jan.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Menarta Jakoba, prot. trgovca v Domžalah; roka: 9. in 3. januarja 1932.
Vpisi v zadružni register: Pašniška in gozdne zadruge: Begunje pri Cerknici, Bloke, Borovnica, Cerknica, Čevica-Sp. Logatec, Grahovo in Litija.
Vpis v trgovinski register: Parna žaga »Gorjanci«, d. z o. z., Ljubljana (prevzem posestev družabnika Šiške Ivana, glavnica 50.000 Din, od tega aporti 5000 Din; poslovodje: Dermastia Karel. Peter Havptman, dr. Keržan Franc in šiška Ivan).
Nove telefonske zveze z inozemstvom. Otvor-jene so te-le nove telefonske zveze z inozemstvom: Središče ob Dravi — Praga in Brno; Škof-]a Loka, Vrhnika, Borovnica, Rakek, Logatec in Zagreb — Villa del Nevoso; Čakovec, Domžale, Murska Sobota, Ptuj, Rog. Slatina, Bled, Kočev-I je, Novo mesto, Škofja Loka, Tržič — Zlin; Radeče i pri Zid. mostu — Beljak, Inomost, Gradec in Sol-nograd; Kranj — Pardubice, č. Budjejovice in Brno; Ljubljana — Frydlant v Čechach.
BorzeB
Ljubljana, 5. decembra.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Bruslja, Curiha in Prage neizpremenjeni, nasprotno so drugi tečaji bili slabejši. Promet je bil znaten in je vse zaključene devize dala Narodna banka.
Ljubljana, Amsterdam 2274.19 - 2281.03, Bruselj 783.86 - 786.22, Curih 1097.85—1101.15, London 184.81—192.31, Newyork kabel 5686.05—5653.05, ček 5614.05—5681.05, Pariz 220.66 -221.32, Praga 167.20—167.70, Trst 286.16 - 292.10.
Zagreb. Amsterdam 2274.19—2281.03, Berlin 1312.50—1369.50, Bruselj 783 86—780.22, London 1K4.81—192.31, Milan 286.16—292.16, Nevvvork kabel 563605 5653.05, ček 5614.05—5631.05, Pariz 220.66 221.32, Praga 167.20—167.70, Curih 1097.85 do 1101.15. — Skupni promet brez kompenzacij 7.4 milj. Din.
Curih. Belgrad 9.05. Pariz 20.105, London 17.20, Ne\vyork 513.50, Bruselj 71.40, Milan 26.25, Madrid 42.75, Amsterdam 207.15, Berlin 121.30, Stockliolm 94.50, Oslo 94.50, Kopenhagcn 94.50. Sofija 3.72. Praga 15.23, Varšava 57.60, Atene 6.50, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, Ilelsingfors 9.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.61.
Vrednostni papirji
Tendenca za domače državne papirje je bila danes nekoliko slabejša in so tečaji popustili. Tudi za dolarske papirje je bila tendenca nekoliko slabejša. Promet je bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 200 komadov, 8% Blerovo posojilo 1000 dolarjev in begluške obveznico 150.000. Tudi na belgrajski borzi je bila lendenca slabejša, promet pa je bil sledeč: vojna škoda 100 komadov, agrari 5000, begluške obveznice 110.000, 8% Blerovo posojilo 2000 dolarjev. 7% Blerovo posojilo 2000 dol. in 7% posojilo DHB 1000 dolarjev.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 67 bi., 7% Bler. pos. 59 bi., Stavbna 40 den, Ruše 125 den.
Zugreb. Drž. papirji: "% inv. pos. 66.50 bi., agrarji 33.50—34, vojna škoda ar. 271—274 (270, 275), kasa 271—274, 12. 273-274. 8% Bler. i>os. ar. 60—67, kasa 66—67 (67), 7% Blor. pos. ar. in kasa 56—57. 7% pos. DIIB 60—65, 6% begi. obv. 43.50-44.50 (44, 45, 44.50, 4-1.25).
Belgrad. Narodna banka 4P00 den., 7% inv. pos. 64-65.50, agrarji 31.50- 33 ( 31), vojna škoda 270—273, 12. 271 den. (272), 6% hegl. obv. z. 44.25, 44, 48.50 43.75, 8% Bler. pos. z. 66, 65, 7% Bler. pos. z. 57, 7% pos. HDB z. 62.50.
Dunaj. Don. sov. jadr. 112.50, VViener Bank-verein 12.50. E.seomptcges. 117, Živ no 89.25, Aussi-ger Chemische 100, Mundus 103, Alpino 16.95, Trboveljska 36, Prager Eisen 290.
Žitni trs
Budimpešta. Tendenca: čvrsta. Promet: živa-ven. Pšenica: marec 14.60-15.10, zaklj. 14.60 do 14.62; maj 15.60—16.08, zaklj. 15.60-15.62. Rž : marec 10.10-16.92, zaklj. 16.18—16.15. Koruza : maj 17.68—18, zaklj. 17.68—17.70.
Winnipeg (zaključni tečaji). Pšenica: dec. 59.875, marec 64, maj 64.75.
Chicago (začetek). Pšenica: marec 56.75, maj 58.75, julij 58.375, dec. ."5.125. Koruza : marec 40.50, maj 42.25, julij 44.25, dec. 36.875. O v os : maj 27.125, dec. 24.625. ii ž : maj 47.25, julij 47.125.
Živina
Na mariborski svinjski sejem 4. decembra jo bilo prignanih 94 svinj. Cene mladih prašičev so bile sledeče: 5—6 tednov 50—80 Din. 7—9 tednov 90—100 Din, 3—4 mesece 150—200 Din, 5—7 mesecev 300 -400 Din 8—10 mesecev 450 —500 Din, 1 lelo stari 560 - 850 Din. 1 kg žive teže 5—6 Din. 1 kg mrtve teže 7—9 Din. — Prodanih je bilo 00 svinj, oziroma prašičkov.
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dragega brata, svaka in strica, gospoda
Martma Veber
posestnika in pismonoše v pokoju
se za številne izraze iskrenega sočutja najprisrčneje zahvaljujemo zlasti častiti duhovščini, žalski in okoliškim poZar. brambam, organizaciji poštnih uslužbencev, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo poštni upravnici ge. Drakuličevi za pomoč o priliki prevoza rajnega na dom ter g. Cergolju in g. Audiču za lepe v srce segajoče poslovilne besede. Žalec, dne 30. novembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Šport
SO 2e pričeli
Smučarji namreč. Celo prvo teknro so že razpisali. Kar naenkrat smo sredi zimske sezone in je menda sneg in mraz prišel prehitro. Pričnimo kar po vrsti. Smučarski klub »Liubljanac, inva svoj glavni tabor v krasni dolini Planica, v Tamarju. Tamkaj imajo svojo kočo kjer se izletniki lahko imenitno okrepčajo, predno se vrnejo nazaj v Rateče. V bližini koče so si zgradili tudi skakalnico. Skakalce ima ravno Ljubljana najboljše. V Planici bo tudi v torek prva smučarska tekma na 8 km. Malo, toda za prvo prireditev je 8 km že dosti. Snega je veliko, skoro pol metra. Mraz je tudi tak, da je smuka idealna. Le pohitite tjakaj, da sipo dolgem času naužijete krasot zgodnje zime.
Toda nima sneg samo Planica, ludi drugod ga imajo. Oglaša se tudi Mojstrana, od koder javljajo, da imajo 30 cm snega, pršiča, in —14 C. Radi jasnega vremena je ravno Mojstrana idealno izhodišče za krasne ture v Alpe in Karavanke. Naravno, da imajo tudi skakalnico že pripravljeno.
Najugodneje poročilo so poslali Blejci. Ing. Janko Janša prične danes že s prvim tečajem. Na Bledu je tudi jezero zamrznjeno. Smučarji in drsalci bodo prišli v polni meri na svoj račun. Zima je tu z vsemi svojimi krasotami. Jutri bodo prijatelji najlepšega športa poiskusili kako gre s telemarki, kristijanijami in tudi »telebenmarki«.
NEDELJSKI PROGRAM
Jutri se ponovno srečata Ilirija in Primorje. To pol v pokalni tekmi, v korist poškodbenega fonda pri LNP. Prošlo nedeljo sla li dve moštvi premagali Slovana in Svobodo in tako prišli v finale. l.NP je za to tekmo pozval dr. Planinška iz Maribora. Dogodki v torek so povzročili, da bo tekmo sodil izvenljubljanski sodnik. Upajmo, da bo znal tekmo voditi, da bomo videli nogometno prireditev. Predtekmo odigrala moštvi Svobode in Slovana. Glavna tekma prične ob 14.30, predigra ob 13.
Pohištvo
priprosto m naiiuouerneiše Vam nudi ivrdka po izredno nizki ceni
HRttiAU l!M №(tv/l
St.Vid nad Liubliaun — nasproti kolodvora
;
m
Naša srčno ljubljena, predobra mati, stara mali, prababica, tašča, svakinja in sestrična, gospa
arija Ogoreutz
roj. Seilert
nas je za vedno zapustila. Umrla je danes po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 83. letu svoje starosti.
Pogreb bo v nedeljo, dne 6. decembra ob štirih popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Predrago pokojnico priporočamo v drag spomin.
Novo mesto, dne 4. decembra 1931.
Globoko žalujoči ostali.

m
s; .S c
o ~ a. ^ © A
S
s!
..S.N ■3 8>s ■SSsf? .
г2	n 'riđ
1153-8
► сл 2 os Ji O
!: к ŽJ <c
S S •
" $ Jž
B * jp I os
•tt O c.4	I —
, ©C,	O »a
o a	- -i
■S I M C b
8 1	_
Se
er o	v
sa'jrS;
.	sc
» Z!	S
•S SS n	»
d, >1	.0.
t> li	e "
12
C ■) io « J "
S 1
Дб 1
..	I
2 c =5 a
•NO -f JS ЧС
T"", . SE IS "J Ol 'f,
■geisJ*
ДОЗ g«
A
Dr. Joža Lovrenčlč:
50
ilnsii izomrleitfl naro Ш
Roman iz drugega stoletja pr Kr.
»Tako, Adnamat, sedaj vemo toliko, kolikor smo vedeli prej, ko smo jih ugledali!« so se zasmejali mladci.
»Ako hočete vedeli več, poiščite Empeta in Kra-na!« jim je vrnil glasno.
»Mene ni treba iskati, Adnamat, in Empoto mi je dejal, naj ti povem, da tudi pride, ko opravi s konji!« se je oglasil K ran, prihajajoč cd dvorca.
Adnamat se je okrenil in ko mu je stisnil Kran roko, ga je minila nejevolja.
»Mi o volku, volk iz lesa!« je dejal Kranu, ki mu je obdržal roko in jo zadovoljno tresel, da bi mu pokazal, kako ga je vesel. »Zdaj pa povej tem mojim mladcem, ki jih je sama radovednost, kaj vas je prineslo domov v naše gradišče?« je še rekel, ko mu je izpustil roko.
»Kaj nas je prineslo, bi radi vedeli?« se je obrnil Kran k stražarjem in ko je za trenutek obmolknil, kakor bi pomišijal ali naj jim pove, se je kratko odrezal: »Konjik
»Zdaj veste vse! Dobro si jih ugnal, Kran, in jim vrnil inesto mene!« se jc zdaj zasmejal Adnamat in potrepljal Krana po ramenu.
»Drugače bi ga vprašal, pa bi bil tudi Kranov odgovor tak, da bi res vedeli, kar bi radi. Tebe je potegnil, tebe, Adnamat!;: so se branilL
»Ce sem pa jaz zastavil vprašanje nalašč tako, da sem položil Kranu odgovor na jezik?« se je hah-ljal Adnamat in še oči so se mu smejale, ko je pome-žiknil Kranu, češ, to sva jih! ...
»Kraljica hote k očetu,« je povedal nato Kran in pomignil Adnamatu in oddaljila sta se od vrat in hodila ob obzidju. Krati je govoril, Adnamat ga je pe samo poslušal in zmajeval z glavo, iz česar so sklepali stražarji, ki so ju gledali, da Kranove vesti ne obetajo nič dobrega.
Pa so zagledali Empeta. Z velikim vrčem je prihajal. Dva sta mu skočla naproti, da bi mu vzela breme, ki ga je bil očividno vesel, zakaj s smehom ju je sprejel in se delal, kakor da se ju otepa.
»Žejne žolne, ali ne morete počakati, da vam ga sam prinesem? Ali mislite, da toliko niero sam izpraznim? Le nosile ga, a prvi mora nagniti Adnamat, potem pridete drugi na vrsto! Dobro, da vas je vsaj ob vratih nekaj, ko je v gradišču vse tako prazno, da jc kar dolg čas! Kamor pogledaš, same ženske! Resnično, človeka mora biti sram med njimi in redkimi i betežnimi starci in deco! Nič vam ne zavidam slave stražarjev na varnem, zakaj težko že čakam, da vas zapustim in odjezdim s kraljico na Medejsko gradišče, kjer bo kaj več življenja. Samo če ni stara Kara zamotala vseh niti, ki so bile tako lepo spredene in naravnane! Prva ženska je bila, ki smo jo srečali. I/, dvorca je prihajala in kraljica jo je zaustavila in morala je z njo. Gotovo bi rada slišala še njen svet, preden odide. Da bi ji lc preveč črno ne govorila in je ne cplašila!... Tako, zdaj smo pa skupaj! Adma-nat, Kran, le bliže, če si hočete poplakniti grlo z metlico!« je zaklical Empeto, ko so prišli do vrat, kjer so ga obkolili vsi stražarji in onadva sla se tudi pri-
bližala in ob vratih je zavladalo glasno veselje, polno šegavosti, ko je krožil Empetov vrč iz roke v roko in razvnemal srce in besedo.
Kraljica Ena je bila med tem prišla v svojo dekliško sobo. Milo se ji je storilo*, ko je videla, kako zapuščena je in kakor izrezana, in zajokala bi, a Dardan, ki ga je držala v naročju, jo je tako lepo glodal in se ji smehljal, da jo je minila tiha otožnoet Zibajc otroka — sama ga je hotela prvič uspavati v rodnem dvorcu — mu jo žgolela, kakor da jo razume:
»Vidiš, sinko zlati moj, tod so tudi mene pesto-vali, tu sem se igrala in spančkala in sanjčkala. Za-spančkaj in zasanjčkaj tudi ti, dragec moj, aja ... aja... aja ... O, ko bo konec krvavih bojev in bo mir zavladal v deželi in boš vzrastel, tod se boš igral in stari oče te bo vesel in jahal boš na njegovem kolenu in potem te pc?adi k sebi na konja in lioip, bop, hop, pojde v dolino in čez Karusad v Tergeste v boli grad in očka in mamica in stara mati to bomo veieli junaka sokoliča, ki je z junakom sivim sokolom priletel... Aja... aja... aja... In bo« še raslel in boš junak in boš zavladal zemlji od Tula do Nesak-cija, junaški sin junaškega očeta, aja ... aja ... aja...«
»Aja, aja, aja, lepe reei ti mati baja, jaz bi ti no mogla takih!« je momljala sama zase staia Kara, ki je čakala kraljico v dvorani, gledala Belenov kip ob žrtveniku in poslušala besedo za besedo, skomigajoč zdaj z rameni, zdaj rosna, kakor bi pomišljevala, sc li izpolni materina napoved, zdaj spet ji je preletel obraz bridek nasmeh in mrzlično je zasukala in potresla roke v znamenje, da materi kraljici ne veruje, ko so njej njem čari pokazali prihodnost vso dru-Uačno...
jf3iжшЖмж Elegantni čevlji za ples,
129'-
Vrsta 9715-03
Ti so zelo priljubi ;eni za no^nio na plesu ni v družbi Imamo jih iz belega ali svilenega atlasa z visoko peto. Pristoje k vsaki barvi Vaše plesne toalete. - Enake iz bombažnega atlasa za Din 69'—
129.-
Vrsta 5405-07
Novi kroj izrezanih Čevljev napravi nožicc manjše kol so in dajo poedinim linijam i oseben i«raz. Imamo jih iz crep rio china in svilenega atlasa. S tem čevljem smo ugodili Vašemu okusu in Vašim zahtevam.
129-
Vrsta 9775-03
Vedno elegantni in vedno molerni so enostavni čovlji na zaponko. Imamo jih iz svilenega črnega ali belega atlasa, ki jih barvamo v istem tonu, liot je Vaša toaleta. Isti iz bombažnega atlasa ali baržuna za Din 69'—-.
Vrsta 5485-51.
Zadnji pariški model plesnih čevljev, k smo mu posvetili toliko pozornost, da nam j uspelo napraviti ga zn našo enako edinstven ceno, l;ot ostalo čevlje za ples. Preizkusit. jih v naših prodajalnah.
Vsako vrsto čevljev Vam pobarvamo po Vaši želji.
Vsaka drobna vrsl co I-50 Din ali vsaka besedil SO Dar Na|man|&l og-as . 3 B In. Oglasi nnt. devet vrstic h* ra£ttnf>|o vlii, Za odgovor Егаш<хг Na vpraian|a tirez znamhe ue oduovar|amol
Tmovčani!
Drevi ob pol 8 vsi v Prosvetni dom, Karunova ul. 14, kamor pride Miklavž v spremstvu sv. Antona in angeljev. — Darila se sprejemajo danes od 9 zj. do 7 zvečer. Vlindno vabljeni! — Odbor.
Oskrbnik ali majer
oženjen, brez otrok, išče lužbo. Več pove oskrb-lik župnišča Teharje pri Celju.
Uradnica
jopolnoma samostojna moč, išče službo v odvetniški pisarni ali kaj podobnega. Ponudbe ali naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.219.
Mlado dekle
f.a. vse, zna preprosto kuhati, išče službo. Naslov v upravi -Slovenca« v Mariboru.
Zcbotehnik
išče službo s 1. januarjem. Ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« -Jesenice.
Dekle
izučena šivilja, vajena tudi hišnih del, išče službo. Naslov v upravi "Slov.« pod št. 14.263.
Sobarica
perfektna, zdrava, snažna, išče mesto pri boljši družini. Zmožna ludi kuhe. Nastop 1. jan. 1932. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru.
Stanovanje
soba in kuhinja se odda v Dravljah 135, Rokova pot.
Kot sostanovalec
se išče gospod v oskrbo po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Sobo
z dvema posteljama, lepo opremljeno, elektrika in posebni vhod, oddam takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14264.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«. Liubliana — Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
m
Oprem'jena soba
se odda s 15. decembrom. Sv. Jakoba trg 7-II.
Gospod
se spreime na stanovanje. Stari trg 2-1.
Sostanovalca
(eventuelno tudi dijaka), sprejmem v leoo sobo. -! Lambert, Gradišče št. 17.
Veliko sobo
s štedilnikom v novi hiši oddam takoj proti malenkostni najemnini. Ižanska cesta št. 70.
Dva gospoda
ali gospodični sprejmem na stanovanje z vso oskrbo po 550 Din. Gregorčičeva 7, hišnica.
Fotografskega
pomočnika (co), dobrega retušerja sprejmem takoj. Ponudbe je poslati s sliko in prepisi spričeval in ■/. zahtevkom plače na upravo »Slovenca« pod Plača in nedeljska provizija« št. 14.231.
Učenka
Jo 15 let stara, z dobro šolsko izobrazbo, iz dobre hiše, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.271.
Srednje posestvo
j blizu Celja vzamem v na-fem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14242.
Usnjarna
v Ljutomeru se da takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Interesenti se naj oglase osebno ali pismeno pri Seršen Filip, pos. v Podgradju, p. Ljutomer.
Dnevno do 500 Din
zaslužka lahko dosežejo moške in ženske osebe s a r o d a i o raznovrstnega hlaga trgovcem in privatnikom v vseh mestih države po brezkonkuren-čnih cenah Ponudbe na • 01ymp«, Maribor, Aleksandrova cesta 19.
Nova hiša
naprodaj; dve sobi, kuhinja, shramba, kloset, klet, okoli hiše lep vrt, 3500 m3 zemlje, lep razgled. -Cena nizka. - Franc Ple-ško, Smihel, Novo mesto.
Ća mernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36
(Jugo avtol Prva oblast Uoncesionnana Prospekt U 16 zastent PiSite ponjl
Želod
lep in zdrav, ponudite na naslov »Suma«, Ljubljana, Dvoržakova ulica 3, I. n.
Motor
na sesalni plin, 50—80 HP kupim. — I. SINGER, Bačka Topola.
Kupimo dve ponvi
za praženje (Rostpfannen) v premeru 82 cm — m en kotel za destilacijo v velikosti za cirka 2000 litrov vsebine. Ponudbe z natančnim popisom pod značko: »Priložnost 2649« na oglasni oddelek »Slo-venea«.
Pozorl
Zaboje za smeti, predpisane mere, po 40 Din — ima v zalogi S aj o v i c , Škofja ulica 13.
Zelo ugodno!
Žepne robce, nogavice, rokavice, svilene prtičke, srajce, kombineže, prodaja za Miklavža C o m -m e r c e d. d., Tavčarjeva ulica 2, prvo nadstropje.
DRSALKE
za Miklavža in Božiči
»Jakson-Haines« 165 Din, »Eisblume«, votlo brušene 159 Din. Veletrgovina z železnino FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska ccsta 1.
P! etarna
nogavic, kompletno urejena. stroji na električni pogon, se vsled odhoda iz Maribora uj; dno proda. Potreben mali kapital, ojigurana lepa eksistenca. Loka! zelo poceni. — Vprašati Valjak, Maribor. Kino Union.
Planinsko ser.o
sladko, tri vagone, proda Josip Zabukovec, Nova vas. Poslavi ga lahko na postajo Velike Lašie ali Rakek v povezanih balah. Za ceno vprašati na gornji naslov.
Novo spalnico
črešnjevo, masivno, poli-tirano poceni proda Joža Vižin, mizarstvo, Dorfarje (20 min. od postaje Škofja Loka.
Hamizia
sp dobe po 2.30 Din pri Gospodarski zvezi
v Ljubljani
SLABOSTI PREHLAD G L A V O K O L
prežene
ŽELODČNI
„ČUDEŽ
najboljše domače in popotno zdravilo
HUD JANA-HOI /JJ
Ure, zlotnlna, opliCni predmeti
L.VILHAR, urar LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 36
Sveže insuhe
Plašče
za zdravnike, laborante, brivce itd., jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C. J. Hamann, Ljubljana. Mestni trg 8.
Nogavice
rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PitELOG
LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg
gobe Harfa očesa
kupuiem stalno vsako množino Zahtevajte poginila
Namizna
; Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast
OTVORITEV
ODDELKA ZA
DETAJLNO PRODAJO
prvovrstna razpošiljam po nainižii cent. — Peter Šetina Radeče — Zidani mo? t
LASTNIH IZDELKOV V ORIGINALNO ZAPRTIH STE KI. K-NICAH
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
KOLIZEJ-
GOSPOSVETSKA C. 13
LIKERJI RUM
BRANDY (Gtguc)
JAJC. BRANDY
SLIVOVKA
BR1NJEVEC
TROPINOVEC
HRUŠOVEC
VERMOUTH
PELINKOVEC
MALAGA
MALINOVEC
ORANŽADA
CITRONADA
Dobite v lekarnah, dro-' serijah ali oaravnost iz
om in ttoruz® ,vornice '°л$геа skla'
N. IIRIMJAH
lehnrnnr MSAlf
Varujte se potvorb ■■milit иишмиштшшлг.иа

Kupit«' najceneje crl ivrdk
A. VOLK. LJUBLJANA
Veleiriro«tna t iitom Resltera ce*io M
P 10 25 79
Javna dražba najema.
V petletni najem, ki sc prične s 1. julijem 1932, se daje trgovski lokal, to je hiša štev. 37, GaberjC, tik ob postaji Dobova, s skladiščem, gospodarskim poslopjem, kozolcem in koiarnico, obenem z 49 arov merečo njivo in četrt orala velikim travnikom, vse tik poslopij. Mesečna najemnina se bo določila z dražbanjem od zneska 2000 Din navzgor. V hiši se pridrže za lastnico v prosto razpolago dve sobi in kuhinja s pritiklinami. — Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 6. — Interesenti naj pošljejo svoje pismene ponudbe na podpisano sodišče do 1. januarja 1932. — Okrajno sodišče v Brežicah, odd. I., dne 29. novembra 1931.
Prsporoia se
restavracija iu izdelovanje soda vode E R N E S T RUČIGAJ, Kranj, Glavni trg 104.
ЛНКИ	Naročajte
	-SLOVENCA-
	najcenejši slovenski dnevnik
Izpadanje las
ш m sa sa ш ш ш m
bolečine tasišča, temena, prhliaj, srbež io drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo. prhljat in srbež izgineta, če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV.
Steklcničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, l. 1599 ur'.anovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb Jelačiče* trg 20.
rt? 4fi/
Vsem, ki so ob prerani smrti naše srčno ljubljene matere, stare matere, tete in tašče, gospe
Morile Hasteic
izkazali svojo ljubezen do rajnice, se iskreno zahvaljujemo. Ljubljana, dne 6. dec. 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
JULI.IANA KORENĆAN naznanja v svojem tor v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da jc njen iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
Motno Korenčan
uradnik državne železnice
danes, previden s tolažili svete vere, mirno umrl,
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 6. decembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Topniška ulica št. 12, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. dec. 1931.
Pruo avtobusno postajališče od Stadiona!
S pristnim cvičkom od Sv. Križa, z izvrstnim domačim žganjem in najboljšimi likerji boste trajno postreženi, kadar se vračate iz mesta proti Ježici, ali pa ko se na izprehodu proti Posavju ustavite v ravnokar otvorjenem vinotoču ob Dunajski cesti 99. Ravno tam dobite za prigrizek prave domače dolenjske delikatese, kakor klobase, slanino, priznani stiški sir i. t. d. Cene najnižjcl	Postrežba točna!
Priporočam se za obilen obisk	REBOLJ FRANC.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je nenadoma umrl naš ljubljeni, blagi mož, skrbni oče, brat, stric, nečak in zet, gospod
kontrolor drž. železnice.
Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, dne 6, t. m. ob 2 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištolu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1931.
2alujoče rodbine:
HEREN, RUPAR, JAKOPIČ, LAVRIN.
Brez posebnega obvestila.

Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena nepozabna mali, oziroma stara mali, prababica, tašča in sestra, gospa
Marija Domctij roj.Laerenčič
vdova po trgovcu in posestniku
v petek, dne 4. decembra 1931 ob 10, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 85. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 6. decembra ob pol 16 iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 7. decembra ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi, M a ribor, dne 4. decembra 1931.
RODBINE: DOMICELJ, HANKART, ROLIH, LAVRENČIČ, ŠAPLJA in KRAJGER.
/C ■ ■ - ■ ■_.-Z'- -
Za Juisuelovnnnlto tiskarno t L tubi lani: Karel Cefc.
Izdaiateli: Ivan Kakovec-
Urednik: Frane Kromiar.