LETO XXXXI. Številka 29 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 20. julija 1990
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Štiriintrideset dvojezič$ii?„, . napisov so v torek, 17. Juji-ja, postavili v desetih vaseh na občinskem območji Globasnice. V občinskem svetu so 8. novembra 1983 soglasno sklenili, da postavijo dvojezične krajevne napise. Ker so bili prejšnji napisi po cestnih predpisih premajhni, so sedaj postavili nove. V nekaterih krajih celo prvičl Pri postavljanju tabel sta bila navzoča tudi župan Albert Sadjak in podžupan Janez Hudi. Zadnji je dejal, da ta dosledna dvojezičnost zanj ni prav nobena senzacija, ampak nekaj samoumevnega. Župan Albert Sadjak pa je povedal, da zaradi dvojezičnih napisov ni bilo nobenih problemov.
Srečanje Mečka s Peterletom in Ruplom
Na pobudo poslanca v državnem zboru Karla Smolleja je prišlo do tega srečanja
Do srečanja avstrijskega zunanjega ministra dr. Aloisa Mocka s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom in slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom je prišlo na pobudo poslanca v državnem zboru Karla Smolleja.
Ker Karel Smolle od jeseni dalje ne bo več član avstrijskega parlamenta, so ministri izrabili priložnost za oceno Smollejeve-ga delovanja. Mock je dejal, da je bil Smolle v teh letih angažiran opozicijski politik, ki je zelo poin-tirano kritiziral vladno politiko: kljub vsej kritični distanci pa je zmeraj ostal odprt za razgovore. Skoraj da mu je žal, da Smolle ne bo več v novem parlamentu. Peterle pa je opozoril, da je Smolle storil mnogo pozitivnega za koroške Slovence, četudi niso bili vselej vsi zadovoljni. Posebej se mu je zahvalil za pomoč pri prizadevanjih za demokratizacijo Slovenije.
Nova serija v Našem tedniku
Naše domače gostilne
V	tej številki začenjamo na 16. strani z novo serijo NAŠE DOMAČE GOSTILNE.
V	vsaki številki bomo predstavili po eno domačo gostilno, v kateri gostom postrežejo tudi v slovenskem jeziku. Vse bralce in bralke, pa tudi gostilničarje in gostilničarke že danes naprošamo, da nam sporočijo, kje strežejo v slovenščini. Z veseljem bomo predstavili tudi Vašo gostilno.
Slovenski atletski klub praznuje svojo 20-letnico
V petek, 27. julija Po pokalni tekmi Šentvid — SAK (18.15) bo ob 21. uri
SLAVNOSTNA PRIREDITEV
v Mladinskem domu SŠD v Celovcu.
Spored: Govor predsednika SAK, predsednika Koroške in Slov. nogometne zveze, nastop skupine „4 J“, okteta Suha in tamburašev iz Loč.
V soboto, 28. julija
Ples pri Šoštarju vGlobasnici
Igrata „Kamniški sekstet“ in „Trio Drava“. Pričetek je ob 21. uri. Ob 18. uri pa bo v Dobrli vasi tekma med SAK in reprezentanco Slovenije.
Vsi prijatelji Slovenskega atletskega kluba, prisrčno vabljeni!
Za odnose med Avstrijo in Jugoslavijo je Mock naštel tri temelje avstrijske politike: zavzemanje za gospodarsko in razvojno pomoč v okviru EFTA, podpora stremljenjem za uresničevanje svobodne volje ljudstva ter varstvo človekovih pravic v Jugoslaviji. Mock je pozdravil svobodne volitve v Sloveniji in na Hrvaškem in menil, da ta razvoj vodi k normalizaciji v Evropi. Izrazil je željo, da bi se reforme tudi v drugih delih Jugoslavije razvijale tako dinamično. V izjavi o suverenosti Slovenije Mock vidi samo nadaljevanje procesa, ki se je pričel z ustavnimi spremembami lani, in meni, da nima nobenega opravka s seperatizmom.
Konfederacija je za Mocka prostovoljna zveza ljudstev, ki je možna samo v demokraciji. Nadalje je avstrijski zunanji mini-
Z leve: K. Smolle, L. Peterle, A. Mock in D. Rupel na tiskovni konferenci
ster obžaloval, da Kosovo trenutno nima avtonomije.
Peterle je Mocka seznanil z izjavo o suverenosti Slovenije in dejal, da demokratizacija Slovenije ponuja nove možnosti za sodelovanje z Avstrijo, tudi kar se tiče koroških Slovencev. Zahvalil se je za avstrijsko podporo pri demokratizaciji in pri tem posebej izpostavil avstrijske medije. Zunanji minister Rupel je pouda-
ril interes Slovenije, da Avstrija razume tisti del Jugoslavije, ki se je prvi odločil za demokratizacijo. Če bo Avstrija podpirala ta del Jugoslavije, bo s tem podprla tudi demokratizacijo ostalega dela države. Kot dokaz, da izjava o slovenski suverenosti nima opravka s seperatizmom, pa je Rupel navedel, češ da bi Slovenija, če bi se hotela dejansko od-
(Dalje na strani 2/3)
Peterle postavil jasne zahteve
Ob svojem prvem uradnem obisku v Avstriji, v Celovcu, je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle postavil jasne zahteve v zvezi z uresničevanjem pravic koroških Slovencev. Povedal je, da se bo Slovenija v prihodnje osredotočila na tri točke:
—	ureditev dvojezičnih otroških vrtcev
—	izboljšanje medialne oskrbe koroških Slovencev. Tukaj je Peterle zahteval celodnevni radijski program in razširitev televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, pri čemer je opozoril na podobne ureditve za manjšine v drugih deželah
—	zastopstvo koroških Slovencev v vseh zakonodajnih telesih, zlasti v deželnem in državnem zboru. Spomnil je, da 'so v sedemdesetih letih koroški volilni zakon spremenili tako, da je slovenski listi nemogoče doseči mandat, ter primerjal ta položaj z ureditvijo v Sloveniji, kjer sta italijanska in madžarska narodna skupnost zastopani v slovenskem parlamentu.
Tednikov
komentar
RISE RUDI VOUK
Ustava je za politiko formalni okvir in ne pove ničesar o njeni vsebini. Oblikovati vsebino je stvar po pravilih ustave izvoljenih ljudi. Na podlagi ene in iste ustave je možno voditi socialistično, konzervativno, liberalno, alternativno pa še kako politiko — dokler ni zapuščen formalni okvir ustave.
Pri razpravi o razširitvi Koordinacijskega odbora ne gre za nič drugega kot za novo ustavo koroških Slovencev. Doslej se je naša ustava glasila: obe osrednji organizaciji zastopata narodno skupnost. Ta ustava je bila učinkovita, dokler sta si bili osrednji organizaciji kolikor toliko edini. Za primer razdora med organizacijama, katerega smo doživeli v preteklih letih, pa ta ustava ni ponujala nobenega sredstva. Izkazalo se je, da ji manjka osnovna vsebina vsake ustave: Ni bil predviden noben postopek za reševanje konfliktov.
Ena možnost za reševanje konfliktov je, da ga s poveljem odloči partija, ker ima partija vedno prav. Sklicuje se na znanstveni socializem: znanstvenost tega sistema pa je biia tekom preteklega
nadkrajevne organizacije. Poleg tega je večina tistih, ki jih omenja ZSO, že vključenih v isto ZSO; tako bi biia ZSO zastopana v KOKS dva, tri, štirikrat. Spomniti je potrebno, da je nadkrajevnih organizacij cel kup. Začnimo: Mohorjeva, Sodalitas, društva slovenskih pravnikov, Društvo slovenskih upokojencev, Katoliška mladina, študentski klubi. . . in če hočem, jutri ustanovim še eno ali dve. V KOKS bi bilo dvajset, trideset, štirideset organizacij, štel bi sto članov; delo v njem bi bilo nemogoče. Cilj je zopet isti: dokler gre,obdržati sedanji položaj in vsem, ki ne zastopajo moje linije, očitati samovoljno postopanje. Čigavo voljo zastopa ZSO?
Argument, da niso pripravljeni vstopiti v gremij, ki je baje samo glasovalna „mašinerija", razkrinka tiste, ki se sicer tako radi sklicujejo na vsebinsko delo. Če bodo ponujali argumente s pametno vsebino, ne bo težko pridobiti večine v gremiju, kjer ima vsaka organizacija samo tri glasove in ne more preglasovati ostalih.
Kljub vsemu se kaže kompro-
Bomo le pri KOKS-odajcali do skupnega vodstva?
leta zgovorno falsificirana.
Ta sistem reševanja konfliktov je do pred kratkim vladal v Sloveniji in je deloma vplival tudi na koroške Slovence.
Drug model za reševanje konfliktov poznajo demokratične dežele. Če pride do vladne krize, se razpišejo volitve.
Tako vladno krizo trenutno doživljamo koroški Slovenci. Ena organizacija očita drugi, da nima prav. Žal pa ni predviden postopek, kako NSKS ali ZSO odstaviti z vladne pozicije.
Prav zato je bil predlog KSOO tako pameten. Koordinacijski odbor naj se razširi za nadaljnje merodajne organizacije in uvede naj se princip večinskega glasovanja. To je edina pot, ki vodi iz pat-pozicije v manjšinski politiki.
Zato zahteva ZSO, naj se najprej dogovorimo za minimalni skupni narodni program, nima podlage. Če se preteklih nekaj let ni bilo mogoče zediniti o nekaterih bistvenih točkah, zakaj naj bi to uspelo na vsem lepem zdaj? S tem bi le podaljšali sedanjo situacijo, ki je narodni skupnosti v škodo. ZSO hoče zamenjati formalni okvir ustave z vsebino politike in že v naprej določiti vsebino politike, preden je sprejet princip, kako o njej odločati.
Prav tako brez podlage je zahteva ZSO vključiti, v KOKS vse
mis. V KOKS naj prideta tudi Slovenska športna zveza in Strokovno združenje pedagoških delavcev. Seveda, šport ni ne levi ne desni. Elegantno bi bilo, če SŠZ izstopi iz ZSO in ponudi eno izmed svojih mest tudi SAK. Elegantno bi bilo, če bi Strokovno združenje pedagoških delavcev ponudilo eno izmed svojih mest tudi Mlademu rodu in se postavilo na čim širšo bazo.
Sicer pa: po vsej verjetnosti bo ena izmed prvih nalog KOKS izdelati načrt za svobodne, tajne in demokratične volitve vodstva koroških Slovencev. Tako NSKS kot ZSO, nastali v povojnih vrvežih, sta preživeti organizaciji. Enotno vodstvo koroških Slovencev pa bo tehten sogovornik za pogajanja z deželo, zvezo in matično domovino. Zahvaliti se je treba KSOO, ki si neprenehoma prizadeva najti kompromis med osrednjima organizacijama. NSKS je pogoj ZSO — razširitev KOKS za še dve organizaciji — sprejel. Na potezi je ZSO!
Časi soglasnega odločanja so, hvala Bogu, minili tudi pri koroških Slovencih. Narod ni stranka: čeprav majhni, smo pluralistični. Sicer pa velja beseda predsednika Gorbačova tudi za nekatere koroške Slovence „Kdor pride prepozno, tega kaznuje življenje".
NSKS sprejema pogoje ZSO: je zdaj pot do skupnega KOKS odprta?
Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki je bil pobudnik razširitve Koordinacijskega odbora, je na prvi seji tega gremija vnesel nov kompromisni predlog: KOKS naj se razširi za nadaljnji dve organizaciji, in sicer za Strokovno združenje pedagoških delavcev ter Slovensko športno zvezo. Vključitev teh dveh organizacij je poprej zahtevala ZSO. NSKS, ki je sprva takšno razširitev odklanjal, je sedaj pripravljen sprejeti vključitev teh dveh organizacij pod pogojem, da sta potem tudi ZSO in SPZ pripravljeni sodelovati v novem KOKS. To je rezultat prve seje KOKS, ki je bila v petek, 13. 7., v Modestovem domu. Konec prihodnjega tedna bo naslednje seja KOKS, na kateri bodo sklepali o nadaljnji razširitvi. Do tedaj pa naj se vse organizacije interno dogovorijo o stališču.
Seje KOKS sta se udeležila tudi izriniti Smolleja iz parlamenta, kar
predsednik slovenske vlade prof. Lojze Peterle ter slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je sprva poudaril, da ZSO ter vanjo včlanjene in njej blizu stoječe organizacije, ki so formirale drugi KOKS, niso prišle na sejo KOKS, temveč na srečanje z najvišjimi predstavniki slovenske vlade. Dejal je, da ZSO v KOKS, kjer je jasno, da bo vedno preglasovana, ne bo vstopila. Ustanoviti nameravajo lasten KOKS za pogajanja o minimalnem skupnem konceptu.
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je nato ostro napadel politiko ZSO. Očital je ZSO, da si prizadeva le obdržati stare pozicije, kljub spremembam v Sloveniji. Opozoril je še, da je poslanec v državnem zboru Karel Smolle v povojni dobi ustvaril največ za koroške Slovence, medtem ko je ZSO vodila absolutno destruktivno politiko. Menil je, da je bil edini cilj politike ZSO
ji je tudi uspelo. Grilc pa je ustanavljanje drugega KOKS komentiral: „Različne organizacije je lahko naštevati. Namesto tega naj bi se ZSO raje, tako kot komunisti v Sloveniji, zavedala, kakšna je njena dejanska moč. Uspehe zadnjih let smo dosegli v boju proti zvezni vladi in proti ZSO. O vprašanju KOKS se ZSO obotavlja tako, kot se je obotavljala ob vstopu v sosvet.
Izvršni svet v Sloveniji je bil v zadnjih letih na naši strani; odnos do osrednjih organizacij pa se ni spremenil, ker je o tem odločala partija. Če sledimo ZSO, je to nadaljevanje načelne politike in odklanjanje vsakega pragmatizma." Nadalje je Grilc menil, da bi sprejetje organizacij ZSO v KOKS naredilo ta gremij nefunkcionalen in da bi potem še 20 drugih organizacij lahko z enako pravico zahtevalo članstvo v KOKS. Ta KOKS naj bi bil samo prehodna rešitev, saj je
potrebno priti do avtonomnega zastopstva na podlagi tajnih volitev in do zbornične rešitve.
Predsednik slovenske vlade Peterle se je zavzel za enotno slovensko zastopstvo in obljubil, da si bo osebno prizadeval za konsen-zualno rešitev tega problema. Dejal je, da sta demokracija in pluralizem osnovna pogoja za tako zastopstvo in da tega ni treba posebej poudarjati. Točno se bo potrebno dogovoriti o tistih točkah, kjer je potrebno konsenzualno odločanje; v večini točk pa bo po njegovem mnenju zadostovalo navadno odločanje. O odnosih do osrednjih organizacij pa je Peterle dejal, da partijske države ni več in da se bodo po tem ravnali tudi odnosi.
Še jasnejše besede je našel zunanji minister Rupel: „Težko poslujemo po načelu ideološke pripadnosti, nočemo zamenjati enega ekskluzivizma z drugim. Blokirani bomo v vsakem oziru, kar se tiče sodelovanja in pomoči, tudi gospodarske, če ne bo v najkrajšem času prišlo do enotnega predstoj-ništva. Do dogovora mora priti tekom desetih dni.“
Potem, ko sta slovenska ministra sejo zapustila, je predsednik KSOO mag. Peter Waldhauser predlagal zgoraj navedeni kompromis ter menil, da lahko pride do enotnega Koordinacijskega odbora ne le v desetih dneh, temveč v desetih minutah, če se sprejme ta predlog.
Srečanje Mečka s Peterletom in Ruplom
(Nadaljevanje s 1. strani) cepiti, že na podlagi veljavne ustave lahko ubrala drugo pot. Novinarjem je Peterle poročal tudi o obisku v ZDA, s katerega sta se z Ruplom komaj vrnila. Tam se je sestal s predstavniki okoli 300.000, predvsem političnih slovenskih emigrantov. Povedal jim je, da je državljanska vojna v Sloveniji končana in da je domovina sedaj odprta vsem. Peterle upa, da bo prišlo do navezave gospodarskih stikov s slovenskimi podjetniki v ZDA, saj se v Clevelandu močna skupina gospodarstvenikov zanima za vlaganje v Sloveniji. V Clevelandu bo Slovenija odprla tudi gospodarsko predstavništvo. V Washingtonu sta se Peterle in Rupel pogovarjala z vodilnimi predstavniki ameriške politike, ki imajo po besedah Peterleta razumevanje za konfederalno ureditev Jugoslavije. Prišlo je tudi do srečanja z lastniki uglednega častnika Washington Post.
V zvezi s srbsko politiko je Peterle povedal, da zasleduje koncept Velike Srbije in da le-ta ni pripravljena na konfederacijo, če se ne spremenijo meje. Pri svobodnih volitvah bi utegnile priti na oblast še bolj nacionalistične struje. Slovenska vlada bi bila pripravljena sprejeti spremembe meja znotraj Jugoslavije, če bi le-te bazirale na svobodni volji prizadetega ljudstva. Če ne pride do konfederalne rešitve, pa so še odprte tudi druge možnosti. Vendar pa Peterleta skrbi, da razvoj ne bo šel po miroljubni poti. Očitno na vladajo najboljši pogoji za pogajanja, če je bila ne-
Popravek — V prejšnji številki (NT 28, 13. 7 '90) se nam je v pogovoru s slovenskim zuna njim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom vrinila na paka, ki je spremenila smisel njegove izjave. Dr. Rupel ni dejal, da so Slovenci v zamejstvu .vendarle povezani skupaj z ostalim narodom v neko nezdružljivo celoto“, ampak bi se pravilno besedilo moralo glasiti .... v neko nerazdružljivo celoto“. Ministru Ruplu in vsem bralcem se za ta spodrsljaj oproščamo.	Uredništvo
komu pravkar odvzeta avtonomija, kot se je zgodilo Kosovu. Rupel je dodal, da Slovenija podpira konfederalno rešitev zato, ker bi pustila zunanje in notranje meje intaktne.
O gospodarskih težavah Slovenije je Peterle dejal, da pričakuje 20 % brezposelnost, kar pomeni 160.000 brezposelnih. Do konca leta bi bilo lahko brezposelnih že 70.000. Treba je namreč skrčiti delež delovne sile na način produktivnosti. Stečaji Iskre, Elana itd. so po Peterletovem mnenju rezultat sistema s slabo kontrolo. Vlada si bo pri stečajih prizadevala preprečiti domino efekt; žal pa ima dostikrat zvezane roke, ker je večina kompetenc še zmeraj v Beogradu. Ustanovljena bo finančna policija. Slovenska vlada želi tudi občutno poenostaviti sistem vlaganja tujega kapitala. „Naš cilj je tujemu vlagatelju v desetih minutah razložiti, kaj vse mora storiti in koliko dobička lahko pričakuje," je dejal Peterle.
Nezaupnica?
Vse podorganizacije ZSO silijo v Koordinacijski odbor.
Ali je to izraz nezaupanja teh organizacij v svojo strešno ustanovo ZSO, ki povsod pravi, koliko organizacij zastopa? Katra , ■s._______________________y
Konzul Ivan Jecelj se je poslovil od NSKS in KKZ
Pretekli teden se je poslovil od Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze konzul SFRJ v Celovcu Ivan Jecelj. Na sedežu NSKS so se od konzula s strani NSKS in KKZ poslovili dr. Matevž Grilc, mag. Marjan Pipp, dipl. trg. Janko Urank in Nužej Tolmajer. Ivan Jecelj se vrača v Beograd in je ob svojem slovesu podčrtal predvsem dobro sodelovanje.
Da naša narodna skupnost brez trdne in zdrave gospodarske osnove ne more preživeti, so v zadnjih letih spoznali tudi razni naši funkcionarji ter drugi slovenski aktivisti. Posebej občutijo to ustanove, od kulturnih pa do medijskih in športnih, ki potrebujejo za svoje delovanje gmotne podpore. Temu primerno številne so tozadevne prošnje, katerim se, če je le možno, tudi ugodi.
Jasno je, da morejo takim prošnjam ustreči v prvi vrsti le gospodarsko uspešna podjetja. Podjetja, ki so konkurenčna in se znajo tako uveljavljati na svojem trgu. Pri tem ne gre prezreti, da bodo v bodoče tržne razmere še bolj zahtevne ter konkurenca še krutejša.
To velja tudi za naše zadružništvo. Naši ljudje od njega upravičeno pričakujejo, da posluje uspešno in da ne zaspi bodočnosti. Edina, ki si tega po vsej verjetnosti ne želi, je konkurenca.
Kot je iz poslovnih poročil naših zadružnih ustanov na podeželju ter celovške Zveze razvidno, so bili v zadnjih letih doseženi lepi napredki. Poslovanje se je precej razširilo. To se izraža tudi v potrebi po razširjenih poslovnih prostorih.
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu mora svoje prostore
nujno prilagoditi svojim sedanjim in bodočim potrebam. In jih tudi bo. Ne samo, da daje kljub prostorskim težavam streho „Naši knjigi", je trenutno poslovanje v „šalterskih" prostorih zveze nevzdržno, zlasti še za stranke. Nadalje je bilo zaradi naraščajočega prometa potrebno nastaviti precej več sodelavcev; trenutno je našlo zaposlitev pri Zvezi nad 50 naših ljudi, ki se morajo pri svojem odgovornem delu boriti še z neznosnimi prostorskimi razmerami. Mar nimajo tudi
Komu v korist?
nastavljene! Zveze pravice do dostojno opremljenega delovnega mesta? Vse to je bilo že jasno, ko je bila sklenjena najemniška pogodba z lastniki gostilne „Bierjokl/Pri Joklnu“. Od vsega začetka je bila omejena na 3 leta in se je nato podaljšala za dve leti. Jasno pa je bilo tudi, na kar je bilo s strani Zveze prav tako opozorjeno, da je treba to upoštevati tudi pri investicijah. Lastniki „Joklna", ki jim je Zveza dala prostore v najem po zelo ugodnih kondicijah, so se tega zelo dobro zavedali. To so
mdr. potrdili v izjavah, ki smo jih v zadnjem času brali v raznih medijih.
Direktor Zveze, dipl. trg. J. Nabernik, je javno povedal, da bi v lepo preurejenih prostorih Zveze lahko našla svoje mesto tudi gostilna „Pri Joklnu". Kljub tem nekateri „prijatelji koroških Slovencev" grozijo, mdr. celo s „sieštrajkom“. Razburiti hočejo (nemško) celovško javnost, bančna konkurenca in Slovencem nasprotni politiki pa se smejijo. Ti gotovo ne bodo hudi zaradi takih akcij — saj prizadene „samo" našo Zvezo in Posojilnice. Medtem, ko bo npr. celovška Bank für Kärnten začela graditi poslopje v vrednosti pribi. 300 milijonov šilingov, pa nekateri skušajo preprečiti Zvezi urediti svoje prostore tako, kot to odgovarja normalnim zahtevam vsake sodobne banke. Namreč prostore, v katerih bodo lahko njene stranke, posebej še ob okencih, imele občutek še bolj osebne oz. diskret-nejše postrežbe.
Vsi tisti, ki skušajo s takimi grožnjami ovirati pozitiven razvoj slovenskega zadružništva na Koroškem, naj se vprašajo: Cui bono? Kdo bo pro-fitiral?
Naša narodna skupnost oz. razne ustanove, ki delajo v njeno korist, prav gotovo ne!
Politika
Delovna skupnost slovenskih socialistov je v nastajanju. Če bo šlo vse po načrtih, bo deželni kongres koroške socialistične stranke v teku osmih mesecev delovno skupino tudi potrdil. 0 načrtih, delu, namenu in ciljih te delovne skupnosti smo se pogovarjali z enim izmed pobudnikov te skupine, Tomažem Ogrisom.
NT: Čeprav delovna skupnost še ni „pravno potrjena“, ste pravzaprav že začeli z delom. Kateri so Vaši cilji in nameni?
Ogris: Svoj prvi cilj smo pravzaprav dosegli že s tem, da je deželno vodstvo stranke načelno potrdilo našo namero priti v organizacijski statut deželne stranke; isto pričakujemo tudi od zveznega vodstva, in sicer, da nas vključi v statut. Če bodo v osmih mesecih potrdili delovno skupino slovenskih socialistov ali kakorkoli se bo skupina imenovala, potem se je zgodilo revolucionarno dejanje. V tem času bomo morali biti aktivni. Pri naših prizadevanjih so ' nam že pomagali tudi nemško govoreči socialisti, kot so Peter Kaiser, Edi Blatnik in Josef Guttenbrunner, ki obljubljajo, da nam bodo stali ob strani s spodbudami in nasveti tudi v prihodnje.
NT: Kateri so vzroki, da ste se sestali in ustanovili to delovno skupnost?
Ogris: Zamisel ni čisto nova. Dobro vemo, da ima socialistična stranka mnogo slovenskih članov in da ima ta stranka najbrž tudi več slovenskih volilcev kot vse druge stranke skupaj. In ti ljudje, ki so se vključevali posredno ali neposredno v stranko, niso bili med seboj povezani. Tudi vzdušje znotraj socialistične stranke ni bilo vedno tako, da bi nas ravno spodbujalo k posebni aktivnosti. Spominjam se, da me je pred leti tedanji deželni glavar Wagner nagovarjal, naj ustanovimo nekakšno delovno skupino slovenskih socialistov. Takrat nisem imel dovolj zaupanja. Bilo je dovolj tehtnih razlogov, ki so govorili proti; na noben način nismo hoteli, da bi nas zlorabili.
NT: Doslej si je Zveza slovenskih organizacij lastila monopol nad zastopstvom slovenskih socialistov. Očitno danes temu ni več tako?
Ogris: Zveza slovenskih organizacij je sicer hotela vključiti slovensko govoreče socialiste; zanje pa ni stori-
S Tomažem Ogrisom se je pogovarjal Silvo Kumer
la veliko, kar smo pogrešali predvsem v zadnjem času. V skupini slovenskih socialistov pa je mnogo pristašev Narodnega sveta; le-ta bo gotovo moral temeljito premisliti odnos do nas. Vsekakor pa drži, da imamo danes določeno kritično distanco do Zveze slovenskih organizacij. Z obema osrednjima organizacijama se bomo v prihodnje še pogajali oz. jih bomo povabili na pogovor o osnovnih vprašanjih v zvezi z narodno skupnostjo.
NT: Predsednik koroških socialistov Peter Ambrozy je v intervjuju za Naš tednik dejal, da Narodni svet nikoli ni zastopal slovenskih socialistov, Zveza slovenskih organizacij pa jih danes tudi ne več. Se strinjate z njegovim mnenjem?
Ogris: Deželni predsednik gotovo vidi problem iz drugega zornega kota kot mi. Mnenja pa mu nihče ne more odrekati, saj je v njegovi izjavi gotovo kaj resničnega.
NT: Diskusije o pluralizmu znotraj slovenske narodne skupnosti, po besedah dr. Pavla Apovnika, ni več mogoče ustaviti, saj je vedno bolj prisotna. Pred nedavnim je bil ustanovljen tudi Koordinacijski odbor, na katerem je bilo mdr. rečeno, da bi bilo v njem prostora tudi za slovenske socialiste. Ali se boste temu vabilu odzvali?
Ogris: Naša skupina še ni formirana in jaz osebno tudi nimam mandata, da bi govoril v imenu cele skupine. Če pa ocenjujem mnenje in vzdušje v skupini, moram dati Apov-niku prav. Kar pa se Koordinacijskega odbora tiče, se bomo v trenutni situaciji vedli nekoliko zadržano; vzpostavili bomo stik z obema osrednjima organizacijama in se pogovorili. Sodelovanja ne izključujem.
NT: S strani naših slovenskih
občinskih odbornikov na samostojnih listah je bilo vedno poudarjeno, da je integracija v večinske stranke prinesla samo asimilacijo, ki je škodovala slovenski narodni skupnosti. Le redki so se tej asimilaciji lahko uprli. Je danes položaj drugačen?
Ogris: To mnenje gotovo zastopajo samo posamezniki v Klubu slovenskih občinskih odbornikov. Za to hipotezo so zaenkrat še dolžni dokazov . . .
NT: Na primer v Železni Kapli, kjer so slovenski socialistični odborniki glasovali proti interesom slovenske narodne skupnosti.
Ogris: Kdo pa oblikuje interese slovenske narodne skupnosti? Besede „škoda“ ne bi uporabljal, ker so isti odborniki v svoji frakciji veliko storili tudi v prid slovenski narodni skupnosti.
Ampak, na neki način imate prav! Zato smo se tega problema tudi lotili v naši delovni skupini. V našem delovnem programu smo zapisali, da morajo biti pri odločanju o narodnostnih vprašanjih slovenski socialistični mandatarji oproščeni frakcijske prisile.
NT: Kdo bo lahko član Vaše delovne skupnosti in kakšen bo pravzaprav pogovorni jezik na sestankih?
Ogris: Izhajamo iz tega, da se bodo včlanjevali ljudje, ki se priznavajo k slovenski narodni skupnosti in k socialistični stranki. Predvidevamo pa tudi solidarno članstvo nemško govorečih, ki naj bi imeli samo pasivno volilno pravico; toda o vsem tem bo treba še natančneje razpravljati. Na vsak način bomo skušali biti zelo odprti.
NT: In kakšen bo pogovorni jezik?
Ogris: Pogovorni jezik naj bo načelno slovenski; če pa bodo navzoči nemško govoreči člani, bo
treba skrbeti za funkcionalno dvojezičnost.
NT: Bodo lahko tudi člani drugih strank včlanjeni v Vašo delovno skupnost?
Ogris: To izključujemo!
NT: Kakšno važnost polagate na samostojnost pri odločanju? Se boste zavzeli za avtonomnost Vaše delovne skupnosti znotraj socialistične stranke?
Ogris: O narodnostnih vprašanjih bomo na vsak način odločali avtonomno. Znotraj skupine bomo težili k vzajemnim rešitvam; če pa v katerem od vprašanj ne bo mogoč skupen jezik, bomo demokratično sklepali z navadno večino.
NT: Je eden Vaših ciljev tudi samostojni zastopnik v deželnem zboru?
Ogris: Dolgoročno gledano, da! Če je uresničljivo, se bo izkazalo.
NT: Na zvezni ravni sta se v pogovoru z Našim tednikom socialistični centralni sekretar Cap in zunänje-politični govornik Jankowitsch že izrekla za podoben model tudi za druge manjšine v Avstriji. So v tej smeri že tekli prvi pogovori?
Ogris: Na žalost še nimamo povezav z drugimi manjšinami; načrti za vse manjšine v Avstriji pa obstajajo. Treba jih bo še bolj izpiliti in o njih v okviru stranke razpravljati.
NT: Kakšna pa je bila reakcija socialistov v posameznih dvojezičnih občinah na Vašo pobudo in ustanovitev delovne skupine?
Ogris: V zadnjih tednih sem z velikim zadovoljstvom ugotovil, da je zanimanje zelo veliko. Veliko posameznikov želi sodelovati. Ne bomo se omejevali samo na Radiše ali Bilčovs, temveč bomo vzpostavili stike tudi z drugimi dvojezičnimi občinami.
NT: Hvala za pogovor!
Kultura
120 igralcev bo 20., 21., 22., 27. in 28. julija vsakič ob 20.30
v Spodnjih Vinarah uprizorilo Požganico Prežihovega Voranca
KMltami pristap ob 70-letnlcl plebiscita
Zamisel se je porodila v kulturni taberni Pri Joklnu. Izvedbo zamisli pa bo videti že ta petek v Spodnjih Vinarah. Nastopalo bo 120 igralcev in predstavilo dramatizacijo literarnega dela Prežihovega Voranca POŽGANICO. Pri tem gledališkem projektu sodelujejo tudi igralci iz Koroške v Sloveniji (Ravne, Mežica, Slovenj Gradec).
Režiser Peter Militarov je začel z vajami pred dvema mesecema; v zadnjih dneh so dnevno vadili skoraj do polnoči. Tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko
Malle je dejal, da gre pri POŽGANICI za nov pristop do praznovanja 70-letnice plebiscita. Požganica bo human prispevek s kulturnim pristopom ob jubileju ljudskega glasovanja. „Slovenska prosvetna zveza si prizadeva, da bi predstavo videli Korošci obeh jezikov. Pri zamisli in izvedbi te predstave SPZ deluje v smeri kulturnega sožitja.“
Igra bo na prostem v čudoviti naravni areni. Strokovno bo poskrbljeno za zvok in osvetljavo.
Prežihov Voranc in plebiscitni boji
Prevratni dnevi so Prežihove našli politično aktivne, Voranče-vega očeta in brata so zajeli tokovi novega časa: nacionalna borbenost, kot sad majniške deklaracije in šentjanškega tabora aprila leta 1918, ter vihar, ki je nastal s koncem vojne in rojstvom jugoslovanske države . . . Lojz, takrat že kaplan v Črni, je bil v Narodnem svetu za Mežiško dolino. V takšnem okolju se povratnik Voranc, v katerem je razočaranje nad nacionalnimi sanjami še okrepilo socialistično kritičnost, nikakor ni mogel znajti. Ni se mogel pretvarjati in deliti navdušenja z domačini; da bi z njimi polemiziral, mu je branilo spoštovanje do očeta in ljubezen do doma. Zato se je oklepal doma in se mu hkrati izmikal. V avtobiografiji je to obdobje kratko označil: „Tekom leta 1919 sem bil gozdni tesar v Kotljah.“ (Jože Koruza: Prežihov Voranc in boji za Koroško v letih 1918—1920. Povzetek, str. 19), Celovec 1981.
In evo danes komisije v plebiscitnih conah A in B! S tem se je pričela prava komedija. Nacionalistični svet koroške dežele besni. Od ene strani se vpije komisiji: „Živijo“, od druge strani pa: „Heil“. Nacionalisti na Koroškem so zbesneli, obojni, nemški in slovenski. (Proletarijatu plebiscitnega ozemlja, Rdeči prapor, 18. 8. 1920).
Socializem je prihajal v naše kraje iz nemških krajev in pod vplivom Gradca in Celovca se je pri nas razvijala soc. misel. Kasneje so že začeli tu delovati ljubljanski sodrugi. Zato se ne smemo čuditi, da imamo dandanes osobitno v naši kovinarski organizaciji „sodruge“, ki mislijo, da je „socialist“ in „Nemec“ en sam pojm, ki mislijo, da Srb sploh ne more biti socialist zato, ker je Srb. Mi ne obtožujemo proletarcev, ampak one voditelje iz onstran Drave, ki so nam mesto socialistov odgojili nemške nacionaliste. (Rdeči prapor, Položaj v Mežiški dolini, 15. 5. 1920)
Zadnji teden pred plebiscitom je nudil žalostno sliko. Delavstvo in sploh siromašni sloji, ki so v coni A v veliki večini, je boso, nago in gladno, a besni v medsebojnem sovraštvu v veselje kapitalizma. (P. V. Rdeči prapor, 23. 10. 1920)
POŽGANICA
Požganico je Prežihov Voranc snoval najbrž po plebiscitu; napisal jo je v dunajskih zaporih leta 1936, obdelal in očistil v Parizu leta 1938. Besedilo, katerega je lektoriral Ferdo Kozak, je izšlo leta 1939. Požganico sestavlja 20 poglavij, ki so časovno razpeta od odmevov dogodkov ob kapitulaciji Avstro-Ogrske konec oktobra 1918 do plebiscitnega dne 1920.
Osrednji predmet pripovedi je gorska soseska Jazbina; kolektiv se predvsem bojuje za pravico do svoje nekdanje občinske lastnine, planine oziroma gozda Požganice, kar je simbolno poudarjeno tudi v naslovu romana in v usodi mladega Močivskega Petruha. Zadnji se mora po sili razmer preleviti iz še ne osveščenega revolucionarja v narodnega stražarja, postane žrtev nesmiselnega bratskega prelivanja krvi na Koroškem in končno simbolni opomin k drugačnemu, bolj humanemu in bolj pra-
vičnemu reševanju koroškega vprašanja, kakor sta bila vojaško divjanje in plebiscit. Toda ob tem temeljnem dogajanju so v Požganico vtkani najraz-novrstnejši karakteristični prizori iz takratnega družbenega in zasebnega življenja na Koroškem, posebej v Mežiški dolini; delno imamo opraviti s paralelnimi dogodki, delno s kontrastnimi. Kot protiigra prizadevanjem Jazbine pa se pojavlja oblast. Ta je prikazana v različnih odtenkih izumirajoče nekdanje avstrijsko-nemške oblastne strukture in porajajoče se slovenske oziroma jugoslovanske državnosti. Nova oblastna struktura je Jazbin-cem seveda bližja po narodnostni strani; toda v odnosu do njihove temeljne bolečine, odtujene jim kolektivne lastnine, povsem enaka stari avstrijski. Razsoja po istem pravu, istih dokumentih in v zaščito istih interesov. To je najbolj plastično prikazano v metamorfozah in vlogi grofovskega nadgoz-darja Dudaša.
Prežihova Požganica je
uspel poskus polifonega, mozaično grajenega kolektivnega romana z enotno povezovalno tendenco, ki se izraža posredno in neposredno (prek dialogov) na realistični simbolni ravni jazbinskega mita. V geometrijskem in vsebinskem osi-šču romana je pripoved o smrti Močivskega Petruha, v katero je nevede na skrajno krut način vpleten njegov nesojeni svak in nekdanji sobojevnik Čarnuhov Otej:
„Tri, štirikrat je začmokotal bajonet po toplem mladem truplu. Še živo vojakovo telo se je pri zadnjem zbodljaju v poslednjem krču nagnilo nekoliko na stran. Vojak, ki je prej čmo-kotal z bajonetom, je zagledal bledi, okrvavljeni obraz.
Moj bog, to je vendar Petruh! . . .
In volkswehrovec Čarnuhov Otej se je z bolestno grozo zgrudil kraj malgajevca Močivskega Petruha . . .“
(Jože Koruza: Prežihov Voranc in boji za Koroško v letih 1918—1920.
Povzetek, str. 45. Celovec 1981.)
Rož — Podjuna — Zilja
ZZ. julija — Krištofova nedelja
En groš za vsak srečno prevožen kilometer
To nedeljo, 22. julija, bo po naših cerkvah spet Krištofova akcija pod geslom „En groš za vsak srečno prevožen kilometer“. V zadnjih letih so to akcijo podprli številni verniki. Lani je MIVA z nabranim denarjem mogla kupiti 265 avtomobilov za misijonarje po svetu. Tudi dvojezične župnije na Koroškem so precej darovale. Leta 1988 se je v teh župnijah nabralo 263.632,50 šil., leta 1989 pa 317.418,— šil.
Krištofova akcija je eden glavnih denarnih virov MIVE. Da bo tudi v prihodnje lahko delovala in pomagala, tudi letos prosi za vaš dar. Tega lahko oddate to nedeljo pri nabirki v cerkvi ali pa ga vplačate na poštni račun MIVE štev. 1.140.000.
„Saj ne nosim nobenega bremena, nosim le svojega brata.“
Škofiče: Prijeten kulturni večer
SRD „Edinost“ v Škofičah je v soboto, 14. julija 1990, vabila na kulturni večer v prostorih nad Posojilnico. Večera, namenjenega tudi gostom letoviščarjem, so se v lepem številu udeležili tudi domačini iz bližje in širše okolice, spored pa so oblikovali Trio Rož, moški pevski zbor SRD „Borovlje“ in pa folklorna skupina SRD „Trta“ iz Žitare vasi z „Babjo hojsetjo“. Na začetku je predsednica društva Magda Er-renst nakazala namen in smisel takih srečanj: ne podajanje fol-klorizma in cenene zabave, ampak prikaz pristne in izvirne do-
V
mače kulturne dediščine z namenom, da bi gostje bolje spoznali kraj, kjer so na dopustu.
Trio Rož se je predstavil z venčkom poskočnih, moški zbor iz Roža je iz svojega repertoarja zapel nekaj borovljansko obarvanih, kot solist se je predstavil Lenci Čertov, žitrajski mladi plesalci pa so s svojo prisrčnostjo, živahnostjo in z dovršeno zaraja-nimi plesi in predstavljenimi običaji občinstvo zelo navdušili. Z Babjo hojsetjo so pokazali, da se domača plesna kultura da predstaviti brez primesi kiča in plehkega folklorizma.
Zihpolje: obnova cerkve se bliža koncu
Znana Marijina romarska cerkev na Žihpoljah se kaže romarju in gostu v svoji najlepši luči. To je sad večletnih obnov, s katerimi je župnik g. Česen, z njim pa vsa fara, zelo zadovoljen.
Prejšnji teden je obnavljanje doseglo dobesedni višek, ko so nameščali obe jabolki, ki ju je bilo treba temeljito popraviti. V vrtoglavi višini so ju krovci po večkratnih poskusih le pričvrstili na vrhova zvonikov, hkrati so obnovili tudi staro cehovsko šego nazdravljanja.
Da bo pogled na cerkev še lepši, je gospod Lesjak oklestil tudi večstoletno lipo, katere dve veji sta se že sumljivo prislanjali na zidovje božjega hrama. Gospod Lesjak je tudi opozoril, da je lipa potrebna celovite sanacije, da bo lahko tudi bodočim rodovom dajala senco, vasi pa čar.
ČESTITAMO
V Goričah pri Mohličah slavi svojo 50-letnico življenja Anči Polanšek. Iskrene čestitke.
Petrovi mami v Grabljah želijo domači in znanci od blizu in daleč za okrogli jubilej obilo zadovoljstva in sreče.
*
92-letnico je te dni obhajala Zulechnerjeva mama Ana Küster. Vse najboljše in obilo sreče.
Jakob Kosmač, doma na Belšaku pri Pliberku, slavi 80. rojstni dan. Vse najboljše tudi v bodoče.
Društvo upokojencev iz Šentjakoba čestita članom, ki so minule dni obhajali osebni praznik. To so: Greti Resman iz Reke, Mici Mak iz Tal in Zora Perm iz Šentjakoba.
*
Micki Olip na Žihpoljah vse
najboljše za osebni praznik. Iskrene čestitke in še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
Frida Kuschnig na Dobrovi pri Dobri! vasi obhaja 45-letnico svojega življenja. Vse najboljše in iskrene čestitke.
40. pomlad praznuje Ani Hribernik v Grabnu v Selah. Tudi v bodoče obilo zdravja, sreče in zadovoljstva.
V	Selah na Kotu obhajata 53. rojstni dan dvojčka Jakej in Rudi Mlečnik. Z njima se veseli njih mama Marija Mlečnik, ki te dni obhaja 81. rojstni dan.
*
V	Šmihelu pri Pliberku je slavil svojo 60-letnico življenja Prič Jernej. Iskreno mu čestitamo. Čestitkam se pridružujejo sosedje in Enotna lista Pliberk.
Blizu 500 deklet na počitniškem tednu TALITA
Katoliška otroška mladina je tudi letos vabila na počitniški teden za dekleta na Pleši vec. TALITA je geslo tega tedna, pri katerem se dekleta sprostijo ob igri in, kreativnosti. 38 skupin je bilo zbranih na letošnji Taliti. Skupine niso prišle le iz Koroške, ampak tudi iz Nemške demokratične republike CLužiški Srbi), Romunije (Madžari) in Madžarske. Na Plešivcu so bile zbrane tudi skupine iz dvojezičnih krajev na Koroškem. Tako je na Plešivcu živela dejanska večjezičnost. Ta je našla svoje pravo mesto tudi pri bogoslužju, ki ga jezdekleti daroval krški škof dr. Egon Kapellari.
-kovač-
Rož — Podjuna — Zilja
Glinje: poklon mrtvim domobrancem
/z Slovenije sta prišla m tudi spregovorila kranjski župan Vito Gros in bivši partizan ter za spravo zaslužni dr. Stanko Klep.
Bratomorna vojna v Sloveniji je po koncu druge svetovne vojne svoje krvave sledi zapustila tudi na slovenskih zamejskih tleh. Dokaz za to ni samo vetrinjska tragedija, ampak tudi grobovi domobrancev in partizanov, ki so tudi na Koroškem, padli v medsebojnih bojih, mdr. v boroveljski okolici. 13. maja 1945 je v gozdu pri Otrovci izgubilo življenje več kot deset domobrancev, katere je potem tedanji glinjski župnik dal pokopati na tamkajšnje pokopališče. Pred nekaj leti so rojaki po svetu le-tem postavili nagrobni spomenik, ki stoji v neposredni bližini oziroma tik ob partizanskem spomeniku. Nekdanji sovražniki so si po smrti spokojni sosedje.
V soboto, 14. julija, je bila pri tem spomeniku spomin-
ska svečanost. Organiziral jo je dr. Peter Urbanc iz Kanade. Udeležili so se je rojaki s celega sveta, med drugim tudi iz Slovenije. Dr: Urbanc je posebej opozoril na soseščino obeh spomenikov in dejal, da je sprava v Sloveniji omogočila tudi spravo med Slovenci po svetu. Spregovoril je tudi podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank in opozoril, da med vojno na Koroškem niso vladale take razmere kot v Sloveniji, medtem ko je povojni razvoj onstran Karavank vsekakor vplival tudi na vzdušje v naši deželi. V obči spomin pa je potrebno vključiti žrtve nacizma med Slovenci na Koroškem, pa tudi dahavce, katere so po vojni v Sloveniji obsodili na smrt in s katerimi je šel sam skozi pekel taborišča.
Kulturni večer v Bilčovsu
Pred kratkim je Slov. prosvetno društvo „Bilka" iz Bilčovsa vabilo na že tradicionalni kulturni večer, katerega so oblikovale domače pevske skupine ter slovenski zbori iz sosednjih krajev. V imenu domačega prosvetnega društva je goste pozdravil Gašpar Ogris-Martič, ki se je v svojih besedah kritično soočal s turizmom. Dejal je, da je treba pozdraviti gosto-
ljubnost domačinov napram gostom, vendar turizem ne more pomeniti razprodaje lastne identitete in kulture. Soočanje gosta s kulturnim bogastvom dežele, torej tudi z dvema jezikoma in dvema kulturama, je namen kulturnih večerov, katere prirejajo domača društva po vseh krajih ravno v času poletnih mesecev.
Uspešna zaključnaprineditev na ljudski šoli v Žitari vasi
Šolarji in učitelji ljudske šole v Žitari vasi so vabili v torek, 3. 7., na zaključno prireditev. Poslušalci so napolnili avlo šole do zadnjega kotička. Radovednost in pričakovanje sta vladala med publiko, nekaj nervoze med nasto-pa[očimi.
Solarji so z glasbo, petjem, plesi in igrami predstavili del svojega udejstvovanja med šolskim letom.
Brez dvoma jim je uspelo nav-
dušiti poslušalce. Prireditev je bila dosledno dvojezična, kar priča, da se učitelji trudijo šolarje vzgojiti v duhu strpnosti z namenom, da spoštujejo in cenijo oba deželna jezika; zaupane jim šolarje skušajo vzgajati v duhu dobrih medsebojnih odnosov.
Vsem učiteljem in šolarjem velja priznanje in zahvala za izredno uspelo prireditev. Lepo je bilo!	Ingrid Ramšak
Bogata razstava učnih iger
Za razstavo učnih iger, ki jo je pripravila ravnateljica Mohorjeve ljudske šole, se je zanimal tudi deželni šolski inšpektor Wiegele.
V okviru Pedagoških dnevov so prejšnji teden na pedagoškem učiteljišču tudi dvojezični učitelji razstavljali učne igre, katere so zasnovali sami. Iznajdljivi učitelji in učiteljice so bili deležni številnih pohval, saj je bilo iz razstavljenega moč razbrati, da se za temi učnimi
igrami skriva precej ur učiteljevega dela!
Za bogato razstavo učnih iger ravnateljice Mohorjeve ljudske šole Marice Hartmann-Tischler je prikazal veliko zanimanje tudi deželni šolski inšpektor Franc Wiegele.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje drage sestre Fani Mrak se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo v dneh bolezni obiskovali, se v velikem številu udeležili njenega pogreba, zanjo molili, darovali cvetje in mi izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujem častitim šolskim sestram, ki so z vso ljubeznijo skrbele za Fanijo. Zahvaljujem se g. patru Romanu, ki je rajni podelil zakramente za umirajoče, in g. župniku v Šentrupertu, ki je opravil pogrebni obred in daroval mašo zadušnico. Hvala sestram za lepo slovensko petje pri pogrebu. Prav tako hvala zastopnikom Mohorjeve, ki so rajno pospremili na zadnji poti!
Hvaležna sestra Neži iz Švice
Tednikov
komentar
PIŠE JOŽE WAKOUNIG
Velik del koroških Slovencev živi „mimo“ obeh osrednjih političnih organizacij Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij. Krog, ki ga zajemata obe osrednji kulturni organizaciji Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza, je precej širši. Ustanova, ki zajame največ koroških Slovencev, je gotovo katoliška Cerkev.
To nima nič opraviti z morebitnim klerikalizmom; njegove pošastne in gnusne sence nekateri že spet skušajo risati po starih modelih in z najbolj temačnimi barvami na stene naše slovenske hiše. Ne da se izpodbiti, da je katoliška Cerkev danes tista javna ustanova, ki si je ohranila med Slovenci največ ugleda, ki je — v primerjavi z drugimi — „še“ najbolj čista; to pa kljub napakam in temnim lisam iz preteklosti, a tudi iz sedanjosti.
ski politični organizaciji obmetavata, zmerjata, s kakim sovraštvom in prezirom razni „slovenski“ funkcionarji govorijo o „nasprotni", seveda slovenski, strani, se ne smemo čuditi, če se nam vrste redčijo. Mnogi zavedni se s tako „politiko“ ne morejo in nočejo strinjati. Umiku v molk sledi kaj hitro umik v brezbrižnost.
Koroški Slovenci bomo morali demokratizirati svoje politične ustanove. Ne razumem, zakaj se nekateri tako krčevito bojijo demokratizacije. Seveda bi to pomenilo konec monopolov. Prinesel pa bi tak razvoj po mojem prepričanju novega zanosa v naše vrste. Mnogi bi se prebudili, bi se spet začeli zanimati za slovensko politiko. Zdaj moramo na žalost govoriti bolj o klikarstvu kakor pa o slovenski politiki.
Nerazumljiv mi je strah pred slovenskim parlamentom na
Zakaj strah pred pogumom?
To ni nikakršen izliv slovenskega sadomasohizma, slovenskega samomučenja in podobnega, to je preprosta ugotovitev.
Zakaj se je velik del koroških Slovencev miselno, pa tudi drugače, ločil od obeh osrednjih političnih organizacij? Vzrokov je veliko, od idejnih pa do čisto materialnih. Nimata na razpolago delovnih mest v izobilju, ne moreta ponujati visokih uglednih položajev in drugega, za čimer hlastajo mnogi. Nesmiselno je, če bi zdaj samo tarnali in v prazno čvekali z nerazumljivimi frazami, kako je voz zavožen, kako so ob objektivno najboljših smernicah subjektivne pomanjkljivosti povzročile sedanji položaj, pri čemer pa je pričakovati, da se bo ob primernem zasuku in razvoju stvari vse obrnilo tja, kamor so naše zastavljene poti tako pa tako že vedno vodile.
Bistveni vzrok temu položaju je medslovenski spor. Če ljudje nenehno samo čujejo in berejo, kako žaljivo, gnusno pa nesramno se obe osrednji sloven-
Koroškem. Če ne bo manjkalo dobre volje, se bo dalo vse rešiti kmalu. Morali se bomo nehati bati lastnega poguma. Ne smemo se dalje zapirati v bunker, v katerem se od zatohlosti dušimo.
K politični zrelosti, potrebni za tak samozavesten korak v demokratično in s tem boljšo prihodnost, spada seveda kulturnost v pogovoru. S političnim „nasprotnikom“ — zakaj ne tekmecem? — se bomo morali pogovarjati, kakor se spodobi, mirno, z argumenti, v spoštovanju njegovega prepričanja. Iskati in najti bomo morali skupne rešitve. Zdaj nam bo uspelo, zdaj bomo dobili večino, zdaj ne.
Tak korak v parlamentarizem bo že premaknil politične strukture med koroškimi Slovenci. Vendar, če bomo znali razgibati ljudi, bomo pridobili spet take, ki so se odtujili, v Podjuni, v Rožu in na Gurah pa pri Zilji. Da, tudi pri Zilji, ki je — ne samo zaradi kilometrov — najbolj oddaljena od celovške politike.
STRAN p Petek,	STRAN o Petek'
O 20. julija 1990	y 20. julija 1990
Knjigo GAILTAL/ZILJA so predstavili (z leve) Franc Kattnig, Manfred Tagini, dr. Ludvik Druml in univ. prof. Andrej Moritsch
Ob predstavitvi knjige Heidi Janschitz GAILTAL/ZILJA 1848—1918
V tujini je odkrivala slovenske korenine
Minuta spomina na Heidi Janschitz, ki je umrla leta 1983, komaj 26-letna, je uvedla v predstavitev znanstvene študije o zgodovini Ziljske doline v letih 1948—1918. „Regija postaja nemška“ je podnaslov in hkrati žalostna ugotovitev Heidi Janschitz o Ziljski dolini. Knjiga pa skuša dati tudi odgovor na vprašanje, kam so Slovenci iz Ziljske doline teku let zginil.
Pa še nekaj: ta znanstvena študija je hkrati osebni dokument avtorice, ki je v tujini (pri študiju v Salzburgu) začela odkrivati svoje slovenske korenine. Doma jih je namreč počasi in ne da bi se tega zavedala, izgubila.
V	Dvorčah v Ziljski dolini se je v soboto, 14. julija, zbralo blizu 100 domačinov, da se poklonijo spominu mlade osebe in da začnejo uresničevati njeno oporoko, ki je zelo preprosta, pa vendar za mnoge v Ziljski dolini že neuresničljiva: iskati svoje korenine in ugotoviti, da je Ziljska dolina bila in je še dvojezična. Javno priznavanje dvojezičnosti Heidi Janschitz je zahtevalo pogum. Svoj prvi korak k temu priznavanju je Heidi naredila v Dul-škem zvonu (naklada 5000 izvodov), listu Ziljanov februarja 1983. Objavljala je tudi v Mohorjevem koledarju in v Koroškem koledarju.
V	imenu založnika knjige GAILTAL / ZILJA je spregovoril ravnatelj Mohorjeve založbe Franc Kattnig, ki ta večer svojega presenečenja ni skrival. Da bo zanimanje za to knjigo tolikšno, niti sanjal ni. „Pr’ Žili pa rož’ce rastejo, pravite. Ena takšna rož'ca je bila tudi Heidi Janschitz, ki nam je v zvezi z Ziljsko dolino omogočila, da na novo spregledamo." Pri predstavitvi so sodelovali tudi predsednik SPD „Žila" dr. Ludvik Druml, dolgoletni prijatelj Heidi Janschitz Manfred Tagini in univ. prof. dr.
Andrej Moritsch.
Dr. Ludvik Druml je knjigo označil kot „bistveni prispevek za iskanje identitete". Spregovoril je o enkratnosti te knjige predvsem zaradi regionalnih virov, ki jih je uporabljala; poudaril je tudi osebni aspekt, saj je Heidi Janschitz ob tem delu našla svojo identiteto. O Ziljskem narečju je Druml dejal: „Heidi Janschitz je za Ziljane naredila mnogo in dokazala, da se pri nas govori tako nemško kakor tudi slovensko. Dokazala je, da naš jezik ni nič manj vreden kot kakšen drug jezik."
O znanstveni študiji GAILTAL/ZILJA kot „dokumentu osebne spremembe" je spregovoril Manfred Tagini. Osebni cilj Heidi Janschitz pri tem delu je bil najti odgovor na vprašanje: „Kam so izginili Slovenci?" V desetih, dvajsetih letih se slovenska jezikovna podoba Ziljske doline ni mogla kar tako sprevreči v nemško. Da ta proces ni potekal naravno, dokazuje knjiga. Delo je dokaz za slovensko obličje Ziljske doline. Knjiga je imela za Heidi Janschitz tudi oseben pomen. „Od trenutka, ko se je začela ukvarjati s to problematiko, je spoznala, da poznati in
znati še drugi jezik ni pomanjkljivost ampak nekaj pozitivnega. Študija je osebno priznavanje dvojezičnosti avtorice, Ziljske doline in dežele Koroške." Tagini je oporoko Heidi Janschitz strnil v en sam stavek: „Oporoka Heidi Janschitz je najti naslednike na
Heidi Janschitz
GAILTAL/ZILJA
1848—1918
Eine Region wird deutsch
Mohorjeva založba
Krščanska kulturna zveza
Iz vsebine:
Spodnja Ziljska dolina:
Brda, Goriče, Štefan, Blače, Šmerče, Straja vas, Plajberk, Trbiž, Šmohor.
Etnični razvoj: Jezikovna meja spodnje Ziljske doline. Teorija in praksa ljudskega štetja. Razvoj etnične strukture v občinah spodnje Ziljske doline.
Cerkev, socialna demokracija in narodnostno vprašanje. Cerkev in liberalizem v Ziljski dolini. Socialna demokracija, volitve in narodnostno vprašanje.
Razvoj ljudskega šolstva na Koroškem. Ciril-Metodovo društvo Ziljska Bistrica. Jezik in narodnost dijakov. (. . .)
Slovensko društveno življenje. Hranilnica in Posojilnica Ziljska Bistrica. Hranilnica in Posojilnica v Št. Jurju na Zilji. Hranilnica in Posojilnica Št. Štefan. Slovensko izobraževalno društvo Brdo. Slovensko izobraževalno društvo Melviče. Slovensko izobraževalno društvo Bistrica na Zilji. Slovensko planinsko društvo.
znanstvenem področju ter narediti vse, da bi slovenska podoba Ziljske doline ne šla v pozabo."
Taginijevo željo, da bi Heidi našla naslednike na znanstvenem področju je deloma postala že resničnost. Univ. prof. dr. Andrej Moritsch, sam Ziljan, je dejal, da je vedno več študentov in študentk iz Ziljske doline, ki študirajo na avstrijskih univerzah. „Tam se začnejo zavedati, da je bilo v Ziljski dolini nekaj več kot en jezik. Potem iščejo odgovore, zakaj jim ta vrednota ni bila posredovana. Res presenetljivo je, da se začnejo učiti jezik, ki se ga od staršev niso naučili!" Moritsch je prikazal tudi podobo Ziljske doline, ko so bili Ziljani deloma celo trojezični. Govorili so slovensko, nemško in italijansko. To željo po znanju več jezikov je pogojevalo gospodarstvo. Ziljani so bili „furmani" in potovali daleč naokrog.
„Mi smo Slovenci," to je bila in je lastna oznaka Ziljanov. Tako je bilo tudi pred 100 leti, ko v Ziljski dolini ni bilo ne nacionalnih Nemcev in ne nacionalnih Slovencev. Moritsch je spregovoril tudi o dobi plebiscita in ugotovil, da Ziljanom ni bilo treba odločati, ali želijo k Jugoslaviji ali k Avstriji. Zato tudi beseda „vindiš" v Ziljski dolini nima političnega prizvoka. „Pri nas ima še prvotni, nepolitični pomen.” Moritsch si predstavlja bodočo podobo Ziljske doline takole: „Vrnimo se nazaj, ko so Ziljani govorili tro-jezično: slovensko, nemško in italijansko!"
Predstavitev knjige Heidije Janschitz GAILTAL/ZILJA je dokazala, da Ziljani iščejo svojo identiteto, katera jim je s časom izginila. Vincenc Gotthardt
Reportaža
Trst — Spomin na 70-letnico
požiga narodnega doma
V petek, 13. julija, so se primorski rojaki spomnili 70-letnice požiga Narodnega doma — hotela Balkan — v Trstu. Ta požig je namreč pomenil začetek organiziranega fašističnega nasilja nad Slovenci, kije 10 let navrh privedlo do smrtne obsodbe več slovenskih fantov, ki so jih nato postrelili na bazoviški gmajni.
Po koncu prve svetovne vojne je velik del Julijske pokrajine s svojim naravnim središčem Trstom pripadel Italiji. Italija je sicer obljubila, da bo pravice teh državljanov ščitila, vendar pa je zgodovina kaj kmalu pokazala prav nasprotno.
Oboji, Slovenci in Hrvatje, so bili predvsem Musollinijevim fašistom, črnosrajčnikom, trn v peti; v bistvu so le iskali vzrok
—	ali pa so ga sami pripravili
—	za napad na zasovražene „Slovane“. Slovenci in Hrvati so po končani vojni seveda skušali
—	in to kar s precejšnjim uspehom — svojo identiteto, kulturo, jezik in svoje ustanove obdržati in okrepiti.
Predvsem na gospodarskem področju so bili Slovenci v Trstu močan in uspešen dejavnik, ki je bil po vseh kriterijih tržnega gospodarstva resen konkurent italijanskemu elementu. Oba elementa sta prispevala h gospodarski rasti Trsta.
Povod za napad na Slovence in Hrvate so italijanski fašisti iskali dalj časa in končno jim je bil dogodek v Splitu pravšnji za udar.
12.	julija 1920 sta dva oficirja ,z italijanske ladje „Puglia" snela v Splitu jugoslovansko zastavo in jo kot trofejo odnesla na ladjo. Splitčani so na to žalitev ostro reagirali in na kopnem napadli italijanske mornarje. Položaj je bil tako zaostren, da je morala posredovati policija. Obenem so z italijanske ladje streljali na obalo in ubili enega domačina. Orožniki so odgovorili na ogenj in na ladji sta bila smrtno zadeta njen poveljnik in strojnik.
Ta incident, ki so ga zakrivili in sprožili italijanski mornarji, je bil tisti, tako dolgo pričakovani povod za napad na Slovence in Hrvate.
13.	julija so italijanski fašisti v Trstu sklicali shod in na njem pozivali, da se je treba za splitske žrtve maščevati. Sfanatizi-rana množica je kaj kmalu začela lov na „Jugoslovane" in
ubila moškega, ki z vsem ni imel nič opraviti. Nato se je odpravila proti Narodnemu domu, katerega je ščitila vojska. Nenadoma pa je iz notranjosti doma nekdo streljal, ubil enega vojaka. Nato je začela vojska streljati v Narodni dom. Množica pa je dom zažgala.
Oblast je nato skušala dokazati, da so iz doma na vojsko streljali Slovenci. Ti pa so dokazovali, in danes je jasno, da je oblast lagala, da je iz doma streljal kvečjemu provokator. Neki znani tržaški fašist se je namreč nato še leta bahal, kako je streljal na vojsko. To pomeni, da so fašisti požig načrtovali do potankosti.
Narodni dom je bil tako imenovana centrala tržaških Slovencev, saj so imela tu svoje prostore številna prosvetna društva, društvo Edinost in Tržaška posojilnica in hranilnica. Nasilna množica je nato napadla še številne slovenske in hrvaške banke, pravoslavno cerkev, pisarno odvetnika Vilfana, stanovanje jugoslovanskega konzula in tiskarno lista Edinost. 14. julija so fašisti na Reki, v Puli in Pazinu napadli hrvaške ustanove.
Fašizem je s požigom tržaškega Narodnega doma v Julijski pokrajini prestal svoj krvavi ognjeni krst in spoznal je, da ga oblast pri napadanju Slovencev in Hrvatov ne ovira. Po totalnem prevzemu oblasti so fašisti svojo brutalno politiko do slovanskega prebivalstva nadaljevali: prepoved šol, odvzem vse lastnine, konfinacije, nasilno potujčevanje, ricinovo olje in kot višek te nečloveške politike „drugi tržaški proces".
Pod nečloveškim pritiskom pa Slovenci in Hrvatje niso klonili. Uprli so se: najprej tajno, legendarna je organizacija TIGR, pozneje pa masovno.
Narodnega doma oz. zemljišča pa Slovenci po drugi svetovni vojni niso dobili nazaj.
-wafra-
Kultura
STRAN -j r\ petek,
I U 20. julija 1990
Kultura
Ljubljanski literarni večer slovenskih zdomskih pesnikov in pisateljev
Iz Ljubljane poroča Lev Detela
3. julija je priredilo Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani prvič po drugi svetovni vojni literarni večer slovenskih zdomskih pesnikov in pisateljev. Deležen je bil izjemne pozornosti javnih medijev in širše javnosti. Takoj na začetku je predsednik društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo opozoril na aktualno dogajanje, ki je z Deklaracijo o suverenosti države Slovenije v tukajšnji skupščini stopilo v novo fazo in po Šeligovem mnenju že preoblikovalo Jugoslavijo v konfederativno državo.
Igralec in pesnik Tone Kuntner je na kratko predstavil vsakega nastopajočega. Za uvod je recitiral pesem v Argentini živečega Zorka Simčiča in istočasno opozoril na pričevanje in kvaliteto slovenske diaspore v Argentini, ki se srečanja iz tehničnih in organizacijskih razlogov ni mogla udeležiti. Sledil je nastop izredno dobro zastopanih literatov iz Avstralije. Prvič po petinštiridesetih letih je obiskal Slovenijo urednik avstralskega katoliškega mesečnika „Misli" pater Bazilij Valentin. Poleg njega so iz svojih del
Lev Detela predaval v Gradcu
Na mednarodnem posvetu o sedanji publicistični situaciji v Srednji Evropi, ki je 19. in 20. maja potekal v izobraževalnem domu avstrijske ljudske stranke v Gradcu, je na Dunaju živeči dvojezični pisatelj Lev Detela predaval o problematiki slovenske povojne publicistike z ozirom na sedanjo demokratizacijo položaja. Posvetovanja so se udeležili predstavniki konservativnih gibanj iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Francije, Poljske in Jugoslavije. Detelov vidno zapaženi referat je že izšel v mednarodnem tisku.
Popravek
V zadnji številki NT se nam je zgodila neljuba in nikakor ne oprostljiva napaka. Kot predsednika SPD „Dobrač" na Brn-ci smo navedli Janka Oitzla. To ni res. Predsednik SPD „Dobrač“ je Marjan Gallob. Za to napako, ki jo je treba iskati edino le na naši strani, se iskreno oproščamo. Napaka se je zgodila v NT, štev. 28, 13. jul. 1990 (str. 16) v članku: Srečanje na Zahomških planjah.
brale in brali še na Krasu rojena Marcela Bolč, avtorica dveh knjig pesmi v ljudskem stilu, pa Danica Petrič, Marjan Peršič ter znani pesnik Bert Pribac. Iz Kanade je prišel pesnik, prozaist, slikar in arhitekt Božidar Kramolc, ki se je v okviru letošnje prireditve za Slovence po svetu „Srečanje v moji deželi" udeležil tudi posebne likovne manifestacije zdomskih umetnikov na Dolenjskem in ta čas sodeluje na razstavi „Slovenski ustvarjalci po svetu" v Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Na lite-
Koncert v Brahmsovi dvorani dunajskega Musikvereina, na katerem so 23. junija izvedli več del štiriintridesetletnega slovenskega skladatelja Tomaža Sveteta, je pokazal, da je to soliden zastopnik nekakšnega zmernejšega glasbenega modernizma. V vseh umetnikovih kompozicijah, ki so jih predstavili, se pojavijo intenzivna, subtilno oblikovana mesta, vendar ustvarjalna energija in kompaktnost kompozicije tu in tam popustita, oziroma preideta v dolgovezje.
„Wie ein Hauch“ (Kot dih) je na primer zanimivo, ironično delo z močno lirično potenco, nekakšna parabola o sizifovskem naporu umetništva sredi industrijskega 20. stoletja. Oziroma boleča pripoved o ubogem antičnem bogu Panu, ki ne zna več igrati na piščal in je torej postal klovn in invalid. Finta o neuspešnosti pa je bila vendarle nekoliko afek-tivno pretirana in je zato izgubila na učinku. To velja tudi za Svete-tovo interpretacijo pesmi Gustava Januša, ki je samosvoja, ironično šokantna in visoko artifi-cielna, vendar zelo tuja naivnemu ljudskemu humorju Januše-vih koroških slovenskih liričnih smešnic. Predstavili so še Svetetov'! kompoziciji „Hefaistos" in „Curriculum“, slovenski umetnik
rarnem večeru v Ljubljani pa so z zdomskimi in domovinskimi temami nastopili tudi slovenski avtorji iz Evrope, pri Münchnu živeči dvojezični pisatelj in arhitekt Venčeslav Šprager, iz Avstrije oziroma z Dunaja pa je poleg poročevalca prišla pesnica in pisateljica Milena Merlak. Ob zaključku je Tone Kuntner prebral še pesem v Trstu živečega Vinka Beličiča, ki se prireditve ni mogel udeležiti.
Literarni večer v ljubljanskih prostorih Društva slovenskih pisateljev, kjer se je pravzaprav začela slovenska pomlad, je imel signalni značaj uverture v spravo in je bil izredno dobro obiskan. Prišlo je več prominentnih pisateljev, navzoči so bili tudi ljudje iz nekdanjega partizanskega tabora in številni katoliški zdomci pa tudi novi slovenski ministri, vodja Demosa dr. Jože Pučnik in še kdo. Za izvirno glasbeno spremljavo je poskrbel Klemen Ramovš.
pa je na koncertu nastopil tudi kot dirigent. Pod njegovo taktirko je barvito zaživela „Nebelstein-musik" leta 1943 rojenega Avstrijca Heinza Karla Gruberja. Zanimiva je bila tudi izvedba eksperimentalne opere (pod narekovaji) Dunajčana Dieterja Kauf-manna z intenzivnimi elektroaku-stičnimi učinki iz zares glasnih zvočnikov. Zelo učinkovito je tudi zvenela „visoka pesem" glasbenega modernizma, „Cancion para Orlando" Kolumbijca Blasa Emilia Atehortue.
Skoraj istočasno so 23. junija v dunajskem slovenskem pastoralnem centru — tu so ta mesec pripravili razstavo o pred enim letom umrlem opernem pevcu Antonu Dermoti — gostovali Slovenci iz Italije. Nastopil je mešani pevski zbor iz Podgore pri Gorici pod vodstvom pokrajinskega odbornika za šolstvo dr. Mirka Špacapana z vrsto narodnih pesmi, zaigrali pa so tudi hudomušno spevoigro „Za prazen nič" danes v Argentini živečega Naceta Hladnika. V ponedeljek, 25. junija, je slovenske pevce in igralce iz Italije v avstrijskem parlamentu sprejel zvezni poslanec Karel Smolle.
Lev Detela
Slovenska glasba na Dunaju
SRD „Borov Ije“: Zupanova Micka začetek lastne igralske dej; ivnosti
Prvič po vojni bo Slov. prosvetno društvo „Borovlje“ s svojimi igralci uprizorilo predstavo, s čimer bo njegova dejavnost pridobila pomembno razširitev. Že leta sem je v društvu bila prisotna želja uprizoriti igro, vendar se je vselej kje zataknilo. Obnova kulturnega doma pri Cingelcu na Trati pa je pripomogla, da bojo domači igralci pod režijskim vodstvom igralca Slov. narodnega gledališča v Celju, Mira Verasa, uprizorili Linhartovo „Županovo Micko“. O delu v skupini, o igri sami se je z režiserjem Vera-som pogovarjal urednik Franc Wakounig.
NT: Zakaj ravno „Županovo Micko“ na odprtju Cingelca?
Veras: Da režiram Županovo Micko, je predlagalo društvo in predlog sem sprejel iz dveh razlogov:
1.	Letos je „Linhartovo leto" za 200-letnico prve uprizoritve „Županove Micke".
2.	Izziv, da v koroškem prostoru skušam z dramsko literaturo pokazati problematiko tega prostora — slovenstva v tem času. To skušam doseči z dodatnimi dramaturškimi prijemi, kot so to prolog, vmesni komentarji, ki izvirajo iz slovenskih ljudskih pesmi, in pa epilog.
Režiser Miro Veras
NT: V tem kraju dolgo niso igrali. Kakšen je sedaj odnos do igranja? So opazni deficiti dolgoletnega odrskega molka?
Veras: Skupina, ki se je po začetnih težavah izoblikovala, je starostno zelo raznolika. Nimam pa občutka deficita, ker dolgo niso igrali. Pri starejših se pozna, da so svojčas že igrali, mlajši pa so za vso stvar zelo odprti. Igralci so izredno prizadevni in se poskušajo poistovetiti ne samo z osebo, ki jo igrajo, ampak stalno osveščati, da najdejo odgovor, zakaj to igrajo. Igralski premolk pa je opazen tako, da je težko dobiti večje število igralcev.
Na sliki Petra Kohlenprath na vaji v vlogi Županove Micke
Petra Kohlenprath: prvič na odru in že v glavni vlogi
Glavno vlogo v igri, ki jo bo uprizorilo SPD „Borovlje", igra Petra Kohlenprath. Petra je prvič na odru in že igra glavno vlogo. Zastavili smo ji nekaj vprašanj.
Kako si prišla do glavne vloge?
Ko smo se srečali z režiserjem, je vsakdo moral prebrati nekaj vrstic. Nato je režiser dodelil vloge.
Kakšno je Igranje? Imaš težave?
Je zelo prijetno, ker je režiser dobro razložil vlogo, ki mi je všeč in se vanjo lahko vživim. Težav nimam ne z besedilom in ne z odrskim gibom.
Kaj misliš o ponovnem oživljanju odrske dejavnosti v Borovljah?
Dolgo ni bilo nič! Zato sem zelo vesela, ker je odrska dejavnost za vsako društvo dober znak. Pospešuje občutek skupnosti.
Z zavzetostjo so igralci SPD „Borovlje“ pri vajah, saj gre za zgodovinski trenutek. Po dolgem času bodo v Borovljah spet uprizorili igro. Odrska dejavnost je s tem oživljena.
Mogoče bo ta igra sedaj premik in izziv za nove mlade in tudi starejše igralce.
NT: Kdaj ste začeli z vajami za Županovo Micko?
Veras: Bralne vaje smo začeli meseca maja, s postavljanjem na oder pa začetek julija. Sedaj jih imamo vsak dan. „Zupanova Micka" je bila napisana v starejši jezikovni obliki. V smislu jezika smo skupaj z igralci vrinili določene jezikovne posebnosti teh krajev.
NT: Ali se strogo držite koncepta in kdo je pripravil sceno?
Veras: Koncepta se držim, na srečo mi igralci sledijo brez kakršnihkoli predsodkov. Sceno bo po mojih predlogih naredil gospod Herman Malle, rad bi pa še
omenil, da mi pri končnem oblikovanju vlog veliko pomaga Ljerka Belak, slovenska dramska igralka, ki je tudi dala zamisel kostumov in opravila njihov izbor. Glavno organizatorično breme za igro nosi gospa Sonja Wakounig.
Vsi sodelujoči si prizadevajo, da bi predstava bila čimbolj dobra in s tem dostojen prispevek k obnovi Cingelca.
Še par besed o tem kulturnem domu: celotno njegovo okolje igralcem izredno odgovarja, predvsem pa čudovito restavrirana dvorana, svoječasna telovadnica sokolskega telovadnega društva v Borovljah, v kateri je ohranjenih toliko izvirnih prvin. Cingelc je velika pridobitev za vso slovensko kulturo.
Celovški Zvon VIII/27
V teh vročih poletnih dneh,...
ko se vreme iz trenutka v trenutek spreminja, je CELOVŠKI ZVON (junij 1990, VIII/27) lepo in zanimivo čtivo. V njem je tudi dosti takega, ki priča, kako hitro se lahko politični sistem sprevrže iz okleščja diktature v prebujajočo se zavest demokratizacije. O Sloveniji po volitvah 1990 razmišljajo kar trije avtorji: slov. kulturni minister Andrej Capuder, Reginald Vospernik in Andrej Rot.
Leposlovje objavljajo Janez Rotar, Ivo Stropnik in Alojz Rebula. Kot koroški Slovenec objavlja v tej številki Celovškega zvona svoj pogled na leto 1989 srebrno-mašnik in glavni urednik Nedelje Jože Kopeinig. France Vrbinc pa je zapisal svoje pričevanje ob komemoraciji v Vetrinju.
O kulturi razmišlja Slovenec iz Argentine Andrej Rot. Iz njegovega zapisa objavljamo naslednje misli:	„Mnogokrat se sprašuje-
mo, kaj Slovenci v svetu kvalitetnega prispevamo k celotni slovenski kulturi. Živimo v posebnih okoliščinah, živimo ob drugem narodu, čutimo močnejši vpliv drugega kulturnega prostora, vendar vsak del slovenske kulture nastaja v posebnem okolju. Gojiti sentimentalnost pomeni predati se neizogibnemu samo-uničevanju, od katerega bo drugi narod le malo dobil. Začrtati si dolgoročno nalogo, pri kateri generacija za generacijo gradi, kar je samo sebi vredno, je lastnost pogumnih človeških skupnosti. Odgovor na vprašanje o poslanstvu torej le ni tako težak. Odgovarjati moremo za preteklost, morda bolj objektivno za sedanjost, za prihodnost pa moremo zajamčiti z najboljšo neugnano voljo in sproščenostjo, da bomo to, kar smo. Tako bo tudi slovenstvo pridobilo odprtost ravnine, ohranilo strast po doseganju ciljev, počlovečilo kompleksnost postindustrijske in računalniške dobe ter še druga nepredvidljiva obzorja.
Likovna umetnika Mirko Svrzikapa in Tomislav Tomič razstavljata v Krivi Vrbi
zlato in ponazarja večnost." Dr. Valentin Inzko je natančneje
razložil tudi tehniko izdelovanja ikon.
Umetnica Iška Rano je omogočila omenjeno razstavo ikon v občinski hiši v Krivi Vrbi. Razstavo ikon, ki so delo Mirka Svrzikapa in Tomislava Tomiča, je odprl dv. sv. dr. Valentin Inzko.
Podčrtal je pomen te razstave v zvezi z duhovnim in kulturnim bogastvom, katerega bogatijo različne narodnosti. Umetnika prihajata iz Beograda in z deli predstavljata raznoliko izpoved umetniškega ustvarjanja. „V teh slikah ni videti prostora in ne senc; ozadje je
Mirko Svrzikapa
)to: Gi
Radio/Pri reditve
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PETEK, 20. julija
Poletne razstave.
SOBOTA, 21. julija
Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 22. julija
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Ciril Demšar). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
PONED., 23. julija
90 let organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem.
TOREK, 24. julija
Partnerski magazin.
SREDA, 25. julija
Glasbena sreda: Gost Katarina Oman iz Bek-štanja.
Večerna 21.00-22.00:
Narodno-zabavna
glasba.
ČETRTEK, 26. julija
Rož — Podjuna — Zilja.
V ponedeljek, 23. 7., v osrednjem delu slov. radijskega sporeda 90 let organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem
Slov. planinci na Koroškem so se organizirano povezali v odpor proti načrtnemu potujčevanju izvirnih slov. geografskih pojmov na Južnem Koroškem. Kmalu zatem so ustanovili tudi svojo planinsko postojanko na Zilji. Te gorske koče že dolgo ni več, slov. planinci se danes zbirajo na Bleščeči v Rožu. Vrsta uglednih imen je medtem zbrana v analih slov. planinstva na Koroškem: Miklavčič, Urbajs, Kropiu-nik — danes pa slov. planinsko društvo vodiHanzi Lesjak. Planinci obeh jezikov v deželi so medtem že mnogo doprinesli do bolj svežega duha, do pristnejših odnosov v gorah in na planinah. Ob 90-letnici društva je pred tedni Hanzi Lesjak predal ob Krnskem jezeru „zvon prijateljstva“, ki naj bi vabil ljudi k medsebojnemu spoštovanju, da se ustvari pravičen svet, poln medsebojnega razumevanja.
NA TELEVIZIJI
„DOBER DAN, KOROŠKA“, 22. julija, ob 13. uri na FS 2
Predvideni
so naslednji prispevki:
Novi dvojezični napisi v občini Globasnica
„Požganica“ — osrednja gledališka predstava SPZ Planinarjenje na Rožci „Ponižani in razžaljeni" Kresovanje na Žamanjah
PRIREDITVE
Od 30. julija do 4. avgusta 1990 Začetek: ob 10. uri
Teden mladih umetnikov na Rebrci
Tudi letos bo v mladinskem centru na Rebrci, kot tudi že vsa leta poprej, Teden mladih umetnikov. Znani in priznani umetniki in umetnice bodo tudi letos otroke uvajali v najrazličnejše tehnike umetnostnega izražanja. Nobena tajnost ni, da bodo otroci na novo opremili zunanjo steno körnende na Rebrci. Razveseljivo ob teh dnevih mladih umetnikov na Rebrci je, da se srečuje več jezikov in se spaja v pristne medčloveške odnose pripadnikov različnih narodnosti.
Če želite, da se bo tudi Vaš otrok udeležil Tedna mladih umetnikov, ga prijavite na KKZ, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec (tel. 04 63 / 51 62 43).
LOČE
FOLKLORNI VEČER
Čas: v ponedeljek, 23.7., ob 20. 30 Kraj: gostilna Wrolich v Ločah Nastopajo: Tamburaški ansambel Loče, Ansambel „Drava", Folklorna skupina Sele Prireditelj: SRD „Jepa-Baško jezero"
ŽELEZNA KAPLA
POLETNA NOČ
Čas: v soboto, 21. 7., ob 20. uri Kraj: Občinsko kopališče v Železni Kapli Igrajo: Fantje treh dolin Prireditelj: SPD „Zarja“
Veljajo iste vstopnice!
RIBIŠKI PLES
Čas: v soboto, 21. julija 1990, ob 20. uri
Kraj: pri PODOBNIKU v Železni Kapli Vsi prisrčno vabljeni!
KOPRIVNA
ŽEGNANJE pri sv. Ani v Koprivni
Čas: v nedeljo, 29. julija,
maša ob 11. uri, odhod ob 9. uri od gostilne
Juenna
Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec
SELE
III. KOZJI BAL
Čas: v soboto, 21. 7., ob 20.30 Kraj: v gostilni TRKL (Sele-Borovnica) Nastopajo: Schčckl Buam iz Štajerske, Helijev ansambel iz Sel, Ansambel Strauß, Schuhplattlergruppe Almrauschbuam Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
TRATA
OTVORITEV kulturnega doma SPD „Borovlje“
Čas: v soboto, 4. avgusta, ob 18. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati ob 18. uri otvoritev in koncert — nato ples Igra: Trio „DRAVA“
Prireditelj: SPD „Borovlje"
Čas: v nedeljo, 5. avgusta Kraj: pri Cingelcu na Trati
—	ob 10. uri maša in blagoslovitev doma
—	po maši: igra „Županova micka" (A. T. Linhart)
Igrajo: igralci domačega društva.
NATO ZABAVA!
ŠENTJAKOB
SLAVNOSTNA MAŠA Z OBLJUBO
Čas: v nedeljo, 22. julija, ob 10. uri Kraj: v Šentjakobu (tabor skavtov) Prireditelj: Slovenski koroški skavtje in skavtinje
ROŽEK
RAZSTAVA — AUSSTELLUNG Ilse Gewolf
do 22. 7. 1990
Razstava je odprta od torka do nedelje vsak dan od 15. do 19. ure.
ŠMIHEL
PRIPOVEDUJ Ml O RAJU-GLASBENA MEDITACIJA Z BESEDILI IZTREH TISOČLETIJ
Čas: v soboto, 21. 7., ob 20. uri Kraj: farna cerkev v Šmihelu Izvajajo: Llorenc Barber, Madrid, španski zvončki, glas, instrumenti za oponašanje ptičjega žvrgolenja; Gunda König, glas, recitacija; Dieter Kaufmann, pojoča žaga, orgle, režija Komponista: Llorenc Barber in Dieter Kaufmann
Prireditelj:	Katoliško prosvetno
društvo v Šmihelu
RADIŠE
TEKMA KOSCEV
Čas: v nedeljo, 22. 7., ob 14. uri Kraj: pri Boštanju v Tucah Prireditelj: SPD „Radiše"
Ob slabem vremenu bo tekma preložena na nedeljo, 29. 7., ob istem času!
PECA-VEŠKI STAN
VSAKOLETNO ŽEGNANJE
Čas: v nedeljo, 29. julija Kraj: pri Sv. Ani
— maša ob 10.30
SPZ V CELOVCU SKUPAJ Z OSNOVNO ŠOLO VUZENICA razpisuje 20. koroško likovno kolonijo mladih
„VUZENICA
1990“
Kolonija bo potekala v času od 20. do 24. 8. v Osnovni šoli Vuzenica. Sprejem gostov iz Koroške bo v nedeljo, 19. 8., ob 17. uri. Stroške udeležbe krijeta organizatorja. Udeleženci naj bi bili stari med 10 in 15 let. Prijave sprejema Slov. prosvetna zveza v Celovcu do petka, 29. julija. Ker je število omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave ali po telefonu (04 63) 51 43 00 - 20 ali pismeno na SPZ v Celovcu, Tarviser Str. 16.
Učitelja iščeta od naslednjega šolskega leta naprej dekle ali ženo za varstvo 16 mesecev stare hčerke. Delovni čas predvidoma: štirikrat tedensko od 7.15 do 12.30.
Kličite prosim tel. štev. (04 63) 34 95 74 po 18. uri, oz. pri upravi Našega tednika 04 63 /
51 25 28 (Milka Hudobnik)
SODALITAS
^ ^ ] Dom v Tinjah
Telefon:
nr4 *■(042 39)2642
_ J 9121 Tinje
V	torek, 24. julija, ob 20. uri
Iz serije dia-predavanj: „Od gledanja umetnosti k umetnosti gledanja", nem. „ASSISI in PERUGIA"
Predava: P. Cornelius Dings SSS
V	četrtek, 2. avgusta, ob 20. uri
Iz serije dia-predavanj: „Od gledanja umetnosti k umetnosti gledanja", nem.
„VENEZIA“
Predava: P. Cornelius Dings, SSS
GALERIJA TINJE
RAZSTAVA URŠULE OPRIESSNIG
(akvareli in mešana tehnika)
Razstava traja še do 26. julija 1990
JEZIKOVNE P0CITNICE
Od sobote, 21. julija, od 18. ure do sobote, 28. julija, do 9. ure
FERIAE LATINAE
Vodstvo: Suitbert H. Siedl OCD, Ralph PrausmOller in Felix Kucher
Od sobote, 21. julija, od 18. ure do petka, 27. julija, do 13. ure
SLOVENSKE POČITNICE Vodstvo: mag. Miha Vrbinc
Od sobote, 21, julija, od 18. ure do petka, 27, julija, do 13. ure RUŠČINA ZA ZAČETNIKE Vodstvo: mag. Stefan Schellander
POTOVANJE
od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 1990
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V PRAGO, nem.
Vodita: dv. sv. dr. Johann Sturm in rektor Josef Kopeinig
Od ponedeljka, 3. septembra, do sobote, 8. septembra 1990
POTOVANJE V RIM IN ASSISI
Vodi: msgr. Andrej Kajžnik
Od ponedeljka, 8. oktobra, do nedelje, 14. oktobra 1990
ROMARSKI POLET V MADRID — AVILO —
SANTIAGO Dl COMPOSTELLO — FATIMO — COIMBRO Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni evet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Franc Wakounig, Heidi Stingler, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. 9020 Celovec. Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8. 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija350,— šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din.).
Prireditve/Oglasi
BILČOVS
Informativni in delovni sestanek vseh ekološko zavednih občanov
Čas: v torek, 24. 7., ob 20.30 Kraj: Kult. soba SRD „Bilka"
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Bilka“
POŽGAN ICA
v petek, 20. julija 90, ob 20.30 uri v Spodnjih Vinarah
v izvedbi Slov. ljudskega gledališča „Samorastniki". Režija: Peter Militarov Dramatizacija: Vladimir Kocjančič
Koreografija: Janez Mejač Scena: Meta Hočevar Kostumi: Milena Kumar Luč: Zoran Najdenov Glasba: Gabriel Lipuš Nastopajo igralci prosvetnih društev „Danica" Šentprimož, „Zarja" Železna Kapla, „Radi-še", „Srce" Dobrla vas, „Vinko Poljanec" škocijan, „Edinost" Pliberk, Šentjanž v Rožu, „Trta" Žitara vas, člani kooperative Longo mai, Godba na pihala Šmihel, pevski zbor „Štanjelski pavri“ iz Štanjela in gledališka skupina KUD bolnišnica Slovenj Gradec.
Nadaljnje uprizoritve:	21.,
22., 27., 28. julija. V primeru, da bo kaka predstava zaradi slabega vremena odpadla, še 29. julija 1990.
Pričetek predstav: vsakič ob 20.30 uri.
Vstopnice dobite v pisarni Slovenske prosvetne zveze, v obeh slovenskih knjigarnah in v krajevnih posojilnicah. Cena v predprodaji 80,—, pri večerni blagajni 100,— šil.
Tajniško mesto na Slovenski gimnaziji
Na Slovenski gimnaziji in dvojezični trgovski akademiji iščemo tajnico za celodnevno zaposlitev.
Interesentke z avstr, državljanstvom in znanjem nemščine, slovenščine ter strojepisja naj dvignejo ustrezne podlage v pisarni Slovenske gimnazije, Janežičev trg 1 (7.30—16.00) in naj vložijo prošnjo s podlagami do 23. 7. 1990 pri: Landesschulrat für Kärnten, 10,-Oktober-Str. 24, 9010 Klagenfurt/Celovec.
BILČOVS / NA GORI
Vašćana pojo „Na zdravje vam“ — slovenske napitnice
Čas: v soboto, 28. julija, ob 20.30 uri Kraj: pri KOŠARJU na Gori Sodeluje: Ansambel „Harmonija" Prireditelj: „Vaščani pojo"
Za tiskovni sklad NT so darovali:
Nužej Tolmajer, Verovce 50,—; Cecilija Gabriel, Šentjanž 100,— ; Sebastijan Malle, Šentjanž 40,—; Marija Traver, Kapla ob Dravi 50,—; dr. Mirko Boročnik, Šentjanž 150,—; Ana Kropivnik, Velinja vas 50,—; Anton Krušic, Velinja vas 150,—; dekan Leopold Kassl, Bilčovs 100,—; Johan Safran, Bilčovs 100,—; Silvija Joun, Linz 350,—; Mihael Laurer, Preitenegg 550,—; Inge Maurer, Wolfsberg 50,—.
BILČOVS / KAJZAZE
Gostišče KOREN vabi na LETNI SEJEM
ki bo v ned., 22. 7., in v pon., 23. 7. 1990 Vašega obiska se veseli družina KOREN, ki vas bo pogostila s koroškimi sejmnimi specialitetami. Za ples igra trio „BLED". Prisrčno vabljeni
Dober dan, LIPEJ!
Slovenski oddelek ORF (Avstrijske radio-televizi-je) dela reklamo z dokaj simpatičnimi nalepkami.
Ena izmed nalepk predstavlja
Lipeja — maskoto, ki nosi ime po drevesu lipa. Ker te nalepke že nekaj časa krožijo med ljudmi, lahko samo
domnevamo, da so bile spodbuda tudi za slovenski .denar“ v Sloveniji. Tam je namreč nekdo zasnoval zlatnik in bankovec ter mu dal ime UPA. Nekoliko bolj simpatični bi bili maskoti slovenske televizijske oddaje, če bi bili vsaj nekoliko pobriti. Naš tednik vam, dragi bralci, če nalepk še ne poznate, le-te danes predstavlja.
O svoji moči se je glavni urednik slovenskih televizijskih oddaj ORF Mirko Bogataj lahko prepričal tudi na občinskem uradu v Globasnici. Tam mu je župan Albert Sadjak, ko so snemali prispevek o postavljanju dvojezičnih krajevnih napisov, prepustil sedež za svojo pisalno mizo in mu rekel: „Gospod glavni urednik, pa tudi vi nekaj časa vladajte v Globasnici!" To je samo pogled v zakulisje. Če torej Bogataja ni na uredništvu, je gotovo na kakem snemanju ali pa na kateri od občin nadomešča župana.
V Globasnici se je to zgodilo 17. julija 1990, okrog 15. ure.
©M?
Vseslovensko poletno srečanje za študente v Mladinskem središču na Rebrci
od četrtka, 23. avg., zvečer do nedelje, 26. 8., opoldne: MarijaPERNE: „Kristuszadanašnjega človeka"
Bojan BREZIGAR: „Svetovni slovenski kongres" okrogla miza: „Slovenci in kristjani iz različnih delov sveta“
Izlet k Peršmanu in srečanje predvidoma s Smrtnikovimi fanti
Študentje teden dni na morju DUGI OTOK — ZAGLAV — ZADAR
od nedelje, 9. septembra, do nedelje, 16. sept. 1990 Na razpolago imamo župnijsko hišo za 50 oseb in se preskrbujemo sami.
Stroški: skupni prispevek
PECA —
skupni izlet študentov
sobota, 22. septembra, in nedelja, 23. sept. 1990 Odhod ob 9. uri iz Globasnice
(Udeležbo in naslov prosim sporoči Slovenski visokošolski mladini, Vetrinjsko obmestje 26/II, A-9020 Celovec [511166])
KRIVA VRBA
Razstava IKON Mirka Svrzikape (Beograd) Kraj: občinska hiša ob glavni cesti
Čas: od 16. do 28. julija 1990 od 9. do 13. ure in od 16. do 20. ure
Prireditelj: KRU-KÜ-KU-KREI
Vaš poslovni partner v območju Alpe-Jadran
Korotan
proizvodna in trgovska družba z o. j.
A-9020 Celovec Viktringer Ring 26
Telefon — (04 63) 56 2 16 Telex - 42 28 01 Telefax - (04 63) 51 62 57
34170 Gorica CorsoG. Verdi 133
Telefon-(04 81)30 9 76 Telex - 46 08 95 Telefax - (04 81) 53 51 82
Šport
SAK
Novi igralci: Goran Stanisavljević (FK Budučnost Titograd/l. liga), Walter Kräusler (SVG Pliberk), Hermann Lipusch (Klo-pinj), Adolf Blažej (Globasnica), Robert Leitgeb (ASKÖ Šmihel), Marjan Šmid (LZ Celovec), Milan Oraže (fix od Sel), Marjan Sadjak (fix od Dobrle vasi), Ivan Ramšak (nazaj od Šmihela).
Odšli so: Marjan Velik (Treibach), Manfred Luschnig, Josef Gregorič (oba v Žitaro vas), Peter Stern (ASK), Richard Urank (Klopinj), Josef Pasterk, Leopold Sadjak, Štefan Gregorič, Christian Eberwein (vsi k ASKÖ Šmihel), Alexander Kurasch (SV Šentjakob).
Odjavili so se: Nobeden.
Kader: Oraže, Leitgeb; Kräusler, Kreutz, Čertov, A. Sadjak, F. Sadjak; Galo, M. Sadjak, Blajs, Stanisavljevič, Kert, Wieser, Ogris, Ramšak, Šmid; Florjančič, Lipusch, Hanser, Blažej; Sturm.
Trener:	dr. Ivan Ramšak (Mladen
Jovičevič in Ljubiša Dalanovič — trener za vratarja).
Športno vodstvo: Albin Waldhauser (sek-cijski vodja)
Sponzor: Posojilnica Bank
Pliberk
Novi igralci: Hoher (WAC), Jes-se (Wietersdorf), Grobelnik (Šmihel), Rossmann (Ruda), Rothleit-ner (Šentpavel).
Odšli so: Christian Matschek ,	(Šmihel), Zlinder
Trener Loize Jagodič (Metlova), War-
rasch (Šentpeter na Vašinjah), Hannes Matschek (Klopinj), Trampusch (Žvabek), Walter Kräusler (SAK).
Kader: Lojze Jagodič (novi trener), So-tre-ner: Franc Onitsch.
Sponzor: Raika.
Kader: Hannes Ratz, Manfred Habernig, Willi Hutter, Karl Liesnig, Zwanko Tercic, Christian Lopinsky, Thomas Wuntschek, Christian Wölbl, Albin Dlopst, Robert Škof, Günther Pachoinig, Robert Matschek, Helmut Hoher, Manfred Jesse, Reinhard Grobelnik, Wolfgang Rossmann, Horst Rothleitner, Robert Knauder, Kurt Urnik, Armin Feldbacher.
Novi igralci:
Urank (SAK), Pappler (VSV), Machne (Pliberk), Moreno (Baumgarten), Stossier (ASK, zadnjič pri ATUS Borovlje), Matschek (Pliberk), Miklau (Sinča vas), Houtz (Galicija), Oprießnig (Mostič), Schwagerle (Tinje), Wadler (ASV).
Odšli so: Michael in Günther Pawluch (neznano), Berchtold (Rikarja vas), Jop (Sinča vas).
Odjavljen: Tscharf.
Športno vodstvo: trener dr. Manfred Mertel (nov), Heinz Sertschnig.
Sponzor: Nordstern.
Kader: Christian Sagmeister, Matschek, Gerald Woschitz, Gerhard Pappler, Siegfried Kollmann, Herbert Miklautz, Gerold Machne, Richard Urank, Daniel Kriwitz, Erich Radkic, Mario Schwagerle, Peter Oprießnig, Robert Miklau, Alexander Stossier, Manfred Houtz, Willi Klatzer, dr. Manfred Mertel, Robert Wadler, Jose Moreno, Christian Sertschnig.

Richard Urank
Konec prestopnega roka
Prestopni rok v nogometu je mimo, klubi se pripravljajo na novo sezono. Kot vsako leto, je bilo tudi letos izredno do zadnjega zelo napeto, kdo bo šel kam. Kaj se dogaja pri naših domačih klubih, lahko razberete na tej strani.
PRIPRAVIL MARJAN FERA
Koroška liga: „Lienz in VSV sta favorita“
V Koroški ligi se je Rapid Lienz izredno ojačil (Niederwieser, dr. Praster, Bürgler, Jeller), pa tudi VSV je kupil vrsto novih igralcev in hoče nujno na prvo mesto. Med favorite gotovo šteje tudi Trg/Feldkirchen in Pliberk. Pa tudi SAK se je ojačil in je z novim legionarjem Stanisavljevičem gotovo med prvimi.
Borovlje
Novi igralci: Dixer, Weratschnig, Mak, Stelzer, Pristovnik (vsi DSG Borovlje).
Odšli so: Just, Wrulich, Grilc (vsi DSG Borovlje), Bergmann (šmarjeta), Oraže (Sele), Stossier (Klopinj).
Odjavljen: Kohls.
Športno vodstvo: trener mag. Johan Schweiger in mag. Peter Sagmeister. Sponzor: nihče.
Kader: Reinhold Witschnig, Helmut Scha-warz, Ulfried Ottacher, Peter Sagmeister, Florian in Martin Spendier, Johann Schweiger, Werner Weratschnig, Harald Jessernig, Igor Maver, Kurt Fister, Armin Lutz, Robert Gojkovič, Erich Varch, Peter Luther, Georg Stelzer, Gerald Mak, Gerhard Dixer, Erwin Pristovnik, Jörg Ko-peinig.
Dr. Ivan Ramšak je prevzel mladi SAK. Sezonski cilj: mesto za avstrijski pokal.
Po lili H a: Eiion Kattnik v Bilčovsu.
Luschnig In Creuopič y Žltari vasi
Zelo napeta bo letos gotovo podliga. Treibach (z Marjanom Veljkom) hoče nujno na 1. mesto. Zelo ojačil seje tudi Bilčovs, ki ima z Egonom Kattnigom zelo prominentnega trenerja. Kattnig je bivši vratar Austrie in Innsbrucka. V Žltari vasi pa je pridobil trener Franc Gostenčnik igralca SAK Manfreda Luschniga in Jožeta Gregoriča.
Bilčovs
Novi igralci: Wichboth (Šentjakob), Kat-nig (Glanegg), Kogelnik (Železna Kapla), Rauter (Wölfnitz), Hartl (Bistrica v Rožu), Stojilkovski (Hodiše).
Odšli so: Woschitz (DSG Sele), Ogris (Pošta Dunaj), Karlovčan (v Jugoslavijo nazaj)
Odjavili so se: nobeden Kader: H. Schaunig, Katnik, K. Schellan-der, F. Quantschnig, Schlemitz, Rauter, J. Kuess, W. Kuess, A. Schellander, S. Quantschnig, Parti, Hobel Sigi, Stojilkovski, Hartl, G. Schaunig, Kogelnik, Weichboth, A. Quantschnig.
Trener: Egon Katnik (nov)
Športno vodstvo: Karl Haslauer (sek-cijski vodja)
Sponzor: Holzbau Gasser — Bilčovs
Novi igralci: Prschnig (Železna Kapla), Stauber (Labot), Nortschitsch (Rikarja vas), Luschnig, Gregorič (oba SAK), Stossier (ATUS Borovlje).
Odšli so: Jernej, Hanschut (oba Galicija), Starc, Tazoll (Rikarja vas).
Športno vodstvo: Franc Gostenčnik (trener), Hubert Pleschounig (sekcijski vodja).
Sponzor: Raika, IPH.
Kader: Preschern, E. Starc, Fido, Ku-neth, R. Tazoll, Kampusch, Praschnig, Bošnjak, Stauber, G. Hössl, J. Hössl, Nortschitsch, Sitter, Luschnig, Hribar, Krutner, Plassnig, Markowitz, Dro-besch, Komposch, Kapus, Gregorič, Stossier.
Manfred Luschnig bo letos igral v Žitarl vasi
Šport
skoraj vsi so se ojačili
1. razred
Letos verjetno Železna Kapla med favoriti
Giobašani letos niso storili veliko. Novi trener je Martin Lesjak, ki je prignal s seboj tudi svojega brata Mirka. ASKÖ Šmihel je dobil sicer tri igralce od SAK, zato pa je zapustil klub Grubelnik, Willi Berchtold pa jeseni ne bo na razpolago. Jože Fera, trener Železne Kaple, pa je pridobil kar nekaj igralcev in gotovo šteje med favorite v 1. razredu.
Novi igralci: Siegfried Užnik (DSG Sele), Miloš Rus (Novo mesto), Nanti Travnik (Klo-pinj), Franci Rozmann (Rikarjavas), Martin Kollmann (stal).
Odšli so: nobeden Odjavili so se: nobeden
Kader: Kristijan Varch, Miloš Rus, Ewald Köck, Erich Schorli, Fritz Wischer, Peter Kaschnig, Tomi Lipusch, JoziOšina, Franci Oraže, Karli Preschern, Hermann Grubelnik, Norbert Kucher, Hermann Jenschatz, Beno Germanik, Nante Travnik, Hannes Kukoviča, Franci Rozmann, Martin Koll-man, Adi Miklau, Siegfrid Užnik, Pepi Sporn, Gerhard Jerlich.
Trener: Jože Fera
Športno vodstvo: Hans Smrtnik (sekcijski vodja)
Sponzor: majice od Posojilnice Bank Železna Kapla.
Trener: Franc Slanitsch
Sekcijski vodja: Willi Vodivnik
Novi igralci: Stanko Božičevič (L. Kraj Mozirje), Josef Walter (SV Tinje), Josef Pa-sterk (SAK), Stefan Gregorič (SAK), Leopold Sadjak (SAK), Karl Heinz Eberwein (Donau)
Odšli so: Walter Kräusler, Rober Leitgeb (oba SAK), Reinchard Grubelnik (Pliberk), Ivan Ramšak (SAK)
Odjavili so se: Willi Berchtold Kader: Karl Eberwein, Willi Vodivnik, Stanko Božičevič, Helmut Kräusler, Kristijan Matschek, Josef Pasterk, Markus Am-brusch, Stefan Gregorič, Erich Berchtold, Herbert Berchtold, Dietmar Buchwald, Andreas Gros, Walter Močilnik, Josef Walter, Leopold Sadjak, Friedrich Golautschnig, Karl Berchtold, Robert Lutnik, Kristijan Eberwein, Marjan Djurič Trener: Franc Slanitsch športno vod.: Willi Vodivnik (sekc. vodja) Sponzor: Spar Kuschej, Raika Pliberk, Av-todeli Čik Rudi
2. RAZRED:
Vsi so se vrnili nazaj v Sele: „Hočemo nazaj v 1. razred!“
Vsi „izgubljeni sinovi“ so se vrnili nazaj v Sele, kjer zdaj trener Kožar na vsak način hoče nazaj v 1. razred. Ali mu bo uspelo, bo gotovo odvisno tudi od igralcev.
Trener R. Kožar Mirko Wieser
DSG Sele
Novi igralci: Zdravko Oraže (ATUS Borovlje), Norbert Hribernik (Šmarjeta), Mirko Wieser (Bil-čovs), Vitomir Dragosavljevič (Triglav Kranj)
Odšli so: Siegfried Užnik (Železna Kapla)
Odjavili so se: nobeden
Kader: Erih Oraže, Silvo Užnik, Pepi Pristovnik, Kurti Hribernik, Toni Štern, Flori Oraže, Mario Mak, Herbert Kulmesch, Zdravko Oraže, Mirko Wieser, Vitomir Dragosavljevič, Mario Oraže, Ahim Oraže, Norbert Hribernik, Pepi Božič, Ando Oraže.
Trener: Rajko Kožar
Športno vodstvo: Nanti Olip (sekcijski vodja)
Sponzor: nobeden
SC Globasnica
Novi igralci: Dolinger (Dobrla vas), Lesjak (Dobrla vas), Kaiser (Klopinj), Duller (Grebin j)
Odšli so:.BIažej (SAK), Gregorič (Žitara vas), Fister (Klopinj)
Odjavili so se: nobeden
Kader: Ewald Pajančič, Hubert Micheu,
Mirko Misetič, Kristijan Micheu, Erich
Pleschgatternig, Guido Sadjak, Dolinger,
Lesjak, Zanki, Duller, Kordesch, Kaiser,
Thonhofer, Siegfried Pajančič, Robert Li-
puschek
Trener: Martin Lesjak
Športno vostvo: Harrich (predsednik),
Wolfgang Wölbl (sekcijski vodja)
Sponzor: Adolf Blažej — Šentprimož
SAK se bo predstavil z novim moštvom
SAK — NK Koper
v soboto, 21. julija, ob 18.30 v Dobrli vasi!
Trener: Martin Lesjak
Mirko Lesjak
Ali poznate kratice slovenskih organizacij? Bi vedeli, kaj je na primer SJK? Ali je to Slovensko-jugoslo-vanski klub ali je to Skupnost južnokoroških kmetov? Tako smo v zadnjih dneh s kraticami dvaindvajsetih najbolj pomembnih slovenskih organizacij šli med ljudi in jih povprašali, ali vedo, kaj se skriva za temi kraticami. Rezultat ni bil posebej presenetljiv. Tako imenovani „insiderji“, ki imajo neposredni stik s povprašanimi organizacijami, so večinoma vedeli, kaj pomenijo kratice. Nasprotno pa je bilo seveda pri ljudeh, ki sicer berejo slovenske časopise, pa nimajo neposrednega stika s temi organizacijami.
Povprašali smo torej 50 ljudi za kratice dvaindvajsetih političnih, gospodarskih, prosvetnih, kulturnih in cerkvenih organizacij koroških Slovencev.
Na tem mestu objavljamo kratice s pravilnimi rešitvami in nekaj najbolj originalnih odgovorov.
Povpraševala sta Vincenc Gotthardt in Heidi Stingler
Glavni urednik Nedelje, koroškega tednika z največjo naklado, rad bere Naš tednik. Tako ve, da kratica NT ne pomeni Naš Tonč, ampak edinole Naš tednik.
Ali bi vedeli odgovor?
Je KIS pop-skupina, kulturna iniciativa ali kmečko-izobraževalna skupnost?
/0% 70%
Spodaj v grafiki je zapisano število oseb (od 50 oseb), ki so vedele za pravi odgovor. Naš tednik bo v bodoče polagal še večjo važnost na to, da bo izpisoval vse kratice naših političnih, gospodarskih, prosvetnih, kulturnih in cerkvenih organizacij. Tako bo vsaj več oseb vedelo, da KOKS ni kvalitetni premog temveč Koordinacijski 64% 64%	odbor koroških Slovencev.
54% 54%
46% 46%
34% 34%
SAK	NT	KKZ KEL SPZ NSKS ZSO KDZ	SV	SŠD SŠZ	KM	ZSZ KDO DPU KSOO SPO KOKS SJK	SZI	ZSM	KIS
49	48	44	43	40	38	35	35	35	32	32	28	27	27	23	23	21	17	17	16	15	6
Kratice političnih, gospodarskih, prosvetnih, kulturnih in cerkvenih organizacij koroških Slovencev
NAJBOLJ ORIGINALNI ODGOVORI	PRAVILNI ODGOVORI
KOKS	kvaliteten premog		KOKS	Koordinacijski odbor koroških Slovencev
NSKS	Včeraj sem plačala članarino, pa vam ne morem povedati, kakšna organizacija je to		NSKS	Narodni svet koroških Slovencev
ZSO	je opozicija NSKS		ZSO	Zveza slovenskih organizacij
SPZ	Sem že slišal o njej, pa ne vem, kako se pravi — je pa nasprotje od KKZ		SPZ	Slovenska prosvetna zveza
KKZ	Nuži		KKZ	Krščanska kulturna zveza
KEL	nekaj katoliškega		KEL	Koroška enotna lista
KSOO	osrednji odbor KEL, nekaj s sosvetom		KSOO	Klub slovenskih občinskih odbornikov
NT	Naš Tonč		NT	Naš tednik
SV	Sportverein, Singverein		SV	Slovenski vestnik
KDO	koroška demokracija /1. sklon		KDO	Katoliški delovni odbor
DPU	diplomatska unija, demokratična partija		DPU	Dušnopastirski urad
SPO	Ali ste pozabili pikice? Gotovo je to SPÖ / Socialistični pastirski urad		SPO	Slovenski pastoralni odbor
SJK	Slovensko-jugoslovanski klub. Ima nekaj opravka s konzulatom.		SJK	Skupnost južnokoroških kmetov
KIS	Pop-skupina, kulturna iniciativa		KIS	Kmečka izobraževalna skupnost
ZSZ	Zveza slovenskih zajcev, Zveza slovenskih zidarjev		ZSZ	Zveza slovenskih zadrug
KDZ	Koroška družinska zveza/krščanska mladina		KDZ	Koroška dijaška zveza
SŠZ			SŠZ	Slovenska športna zveza
SAK			SAK	Slovenski atletski klub
SZI	Slovenska zveza industrialcev		SZI	Slovenski znanstveni inštitut
SŠD	Slovensko študentsko društvo		SŠD	Slovensko šolsko društvo
KM	koroška morala / kilometrina		KM	Katoliška mladina
ZSM	A se to tudi da?		ZSM	Zveza slovenske mladine
N
A
Š
E
□
O
M
A
Č
E
G
0 S T
1
L
N
E
Približno 18 km izven Celovca, ob kotmirški deželni cesti, stoji v Kajza-zah pri Bilčovsu gostišče Koren. Svojim gostom, katerim se toplo priporoča, poleg dobre jedače in pijače nudi z lepe terase tudi krasen razgled na Rožno dolino in na Karavanke.
Družinsko podjetje s prijazno postrežbo želi privabiti vse tiste turiste, ki si žele odpočiti v mirni naravi in čistem zraku.
Gostišče Koren nudi gostom oddih v udobnih sobah; za prijatelje športa je poskrbljeno s teniškim igriščem ter bazenom za hišne goste.
Dobrodošle pa so tudi večje skupine izletnikov (do 150 oseb), ki bodo prav gotovo zadovoljne z jedmi iz domače kuhinje, prijazno postrežbo ter
Dobrodošli v gostišču KOREN
lepim razgledom v nepokvarjeno naravo. Družinski obrat — gostišče Koren — je odprt vse leto; po naročilu nudi raznovrstne specialitete iz domače kuhinje.
Gostišče KOREN je zelo primerno tudi za poroke in druga družinska praznovanja, za zborovanja ter za plese.
Ob tej priložnosti vas želimo opozoriti tudi na letni semenj, ki bo v gostišču KOREN v ned., 22. 7., in v pon., 23. 7.1990. Za ples bo igral znani trio .BLED“. Vašega obiska se veseli družina Koren, ki vas bo pogostila s koroškimi sejmnimi specialitetami.
Pa še to: Družina Koren seveda z veseljem streže tudi v slovenskem jeziku.