Kaj čaka gospodarstvo v letošnjem letu
Meglena pot do jasnega cilja
(F. K.) Slika se ponavlja iz leta v leto, a letos je še nekoliko bolj zamegljena kot kdajkoli prej. Računovodje mrzlično hite sestavljat zaključne račune za leto 1983, ki bodo do obi-sti odkrili dosežke gospodarjenja v preteklem letu, že sedaj pa je znano, da bodo zaradi vi-soke inflacije nekateri indeksi prikaza finančnega uspeha izredno visoki. A očitno zaradi tega ne bomo prav nič veseli, kajti kazalci, ki kažejo kakovost gospodarjenja, bodo nepri-merno skromnejši. Po drugi strani pa je seveda veliko ugibanj, kakšno bo gospodarsko leto 1984. Veliko besed je bilo že izrečenih na to temo, veliko stavkov zapisanih, a per-spektiva je, kot smo zapisali v uvodu, bolj meglena kot kdajkoli prej.
Vse se seveda spet vrti okrog deviz, ki jih je, kakorkoli obračamo račune in kakršenkoli de-vizni sistem si že omislimo in uvedemo, od-ločno premalo. da bi krili vse potrebe. Pred vstopom v novo leto sprejeti novi zakon o de-viznem poslovanju je vso stvar še bolj zamotal in zameglil. Ker naj bi določbe zakona začele veljati šele prvega marca, je gospodarstvo sedaj v veliki negotovosti. Predviden je sicer poračun deviznih obveznosti in terjatev za nazaj do 1. januarja letos, a gospodarstveniki iz prejšnjih podobnih izkušenj vedo. da se na to obljubo ne smejo preveč zanesti. Tudi po-novna uvedba deviznega trga — vsaj tako lahko sklepamo po pogovorih s številnimi go-spodarstveniki — nikogar ne navdaja z veli-kimi pričakovanji in iluzijami. saj vsi glasno priznavajo, da si od tega ne moremo obetati kaj veliko, kajti če je deviz premalo, jih pač za vse ni dovolj.
Kakorkoli so pogoji gospodarjenja nejasni — pa čeprav vsako leto slišimo obljube odgo-vornih, da bodo znani do začetka leta — pa so nekatere vesti vendarle spodbudne. Vsi si pri-zadevajo za večji fizični obseg proizvodnje, kar nas edino lahko pripelje iz težav in čutiti je veliko zagretost za nadaljnje povečevanje izvoza na konvertibilno tržišče in s tem prema-govanje deviznih problemov. Vse bolj je pri-sotna tudi misel, da je edina rešitev le v vedno trdnejši opori na lastnih silah in prizadevanjih. kajti od čakanja, kaj bodostorili drugi, običajno ni veliko.
<t Kakšen stavek bi na tem mestu morali zapi-sati tudi o cenah, a smo temu namenili razmiš-Ijanje v rubriki Naši klicaji. Da pa ne bi samo mi modrovali, objavljamo tudi razmišljanje dveh šišenskih gospodarstvenikov o gospodar-skem letu 1984.
Miro Škrlj iz Donita pravi: »Osnovna te-žava pri načrtovanju in predvidevanju našega poslovanja v letošnjem letu je v tem, da poz-namozelo malo podrobnosti o pogojih gospo-darjenja. Tako še vedno ne vemo, kolikšen delež deviz nam bo ostal od ustvarjenega de-viznegapriliva. Sedajjeto45,9-odstotnidelež, ni pa še znano, kakšne bodo naše pravice za nakupe na deviznem trgu, kajti znano je, da imamo surovin za kemično industrijo doma premalo, nekaterih pa doma sploh nimamo. .' Ob vserin tem pa je še vedno v veljavi devizna soudeležba pri nakupu domačih surovin. To pa pomeni zagotovitev dodatnih deviz, ki so nevidne v naši devizni bilanci, a jih moramo zagotoviti, če želimo dobiti surovine. Prav tako zaenkrat še ni znano, koliko deviz bomo lahko kupili na deviznem trgu, prav tako pa tudi še ni
jasno, koliko deviz bo na tem trgu sploh napro-daj, kajti znano je, da imajo v Sloveniji le tri go-spodarske panoge večji devizni presežek — lesna industrija, gradbeništvo in turizem in go-stinstvo — tako da bo ponudba deviz očitno precej pičla. Tako je očitno, da na ta vir deviz ne moremo prav veliko računati in da se bo pomanjkanje deviz nadaljevalo tudi v letoš-njem letu. Ob vsem tem pa je nelogično, da je sedaj že mesec dni zamrznjen tečaj dolarja.
Kakršnokoli realno načrtovanje gospodar-jenjajezelotežko, kajti vsi, kisodelujejovnaši reprodukcijski verigi, nam ne morejozagotoviti deviz, ker niti sami ne vedo, koliko deviz bodo imeli. To nam povzroča velike težave tudi pri sklepanju letnih pogodb in gre tu predvsem za osebno tveganje podpisovalcev, ker pač ne poznajo pogojev gospodarjenja. Zaradi deviz-nih težav se vse bolj uveljavlja dodelava do-mačim partnerjem, ko organizacije same uvo-zijo material in ga nam dajo v dodelavo, mi pa jim zaračunamo le stroške dodelave. Le na ta način včasih lahko ustrežemo našim kupcem.
Prav tako še ni znano, kako naj bi potekalo povezovanje v reprodukcijskih verigah na osnovi določb novega deviznega zakona. Donit spada s svojo proizvodnjo v pet, šest re-produkcijskih verig — in kje naj se torej pove-žemo? Vprašanja so odprta, a vse kaže, da borno osnovno rešitev le iskali v kemični indu-striji v povezavi v sozdu Kemija in v okviru zborničnega splošnega združenja kemične industrije.
Na vprašanje, kakšen bo naš izvoz v letu 1984, je praktično nemogoče odgovoriti — spet zaradi tega, ker ne vemo, koliko deviz bomo imeli za uvoz reprodukcijskih materia-lov. Čeprav se je iz Donita odcepil tozd Velika Loka, ki izdeluje končne izdelke, predvide-vamo povečanje izvoza za 40 odstotkov. Ker se bodo dolarske cene le malenkostno pove-čale, to praktično pomeni, da bomo morali tudi količinsko toliko več izvoziti, za kar pa bomo potrebovali seveda ustrezno večje količine su-rovin in reprodukcijskih materialov. Tu pa se spet zavrtimo v začaranem krogu, koliko deviz bomo imeli, kajti proizvodne zmogljivosti imamo zadostne za takšno povečanje izvoza.
Peter*oleša, direktor Tovarne dekora-tivnih tkanin pa meni: »V lanskem letu smo izvozili še enkrat več kot v prejšnjem letu, kar je bila naša rešitev, saj smo s tem krili svoje devizne potrebe.
47-odstotni delež razpolaganja z deviznim prilivom ni zadostoval za kritje naših potreb.
Konec leta 1982 smo imeli velike zastoje v proizvodnji, tudi v začetku lanskega leta smo imeli velike težave in šele v drugi polovici lan-skega leta smo delali le z manjšimi zastoji. V začetku letošnjega leta naša proizvodnja po-teka zadovoljivo. Dobavitelji domačih surovin so zahtevali, da jim krijemo devizne potrebe tudi za nazaj in le z velikim trudom in izredno povečanim izvozom srno pokrili vse njihove devizne zahteve za leti 1982 in 1983. V letoš-njem letu bomo poslovali s pozitivno devizno bilanco, vendar se zavedamo, da moramo kljub temu povečevati fizični obseg izvoza — tako zaradi družbenih, kot tudi naših potreb. Kljub temu pa tudi sedanje 45,9-odstotno razpola-ganje z deviznim prilivom ne zadošča za nor-malno poslovanje, ker moramo tudi letos del dornačih surovin plačevati z devizami. Izhod iščemo v povečdvanju izvoza, hkrati pa s še bolj čvrstim povezovanjem v reprodukcijski verigi. s čimer si skušamo zagotoviti čimbolj nemotene dobave surovin, po drugi strani pa tudi kupci naših izdelkov krijejo del naših de-vizmh potreb. Ker bo domačih surovin premalo za naše normalno poslovanje, bomo koristili tudi tuje blagovne kredite za uvoz najnujnejših surovin. Kernasvsetosili vvečji izvoz, nemo-remo v celoti zadostiti potrebam domačih kup-cev — predvsem tovarn pohištva — ki imajo zaradi tega zastoje oziroma težave v proi-zvodnji.
Povečevanje izvoza na konvertibilno tržišče nam ne dela težav, ker na tuje prodajamo že 18 let in smo si ustvarili dober sloves s solid-nostjo poslovanja, kakovostjo izdelkov in so-dobni mi vzorci. Tako y tem trenutku niti ne mo-remo zadostiti tujemu povpraševanju po naših izdelkih zaradi nepravočasne dobave ustrez-nih surovin.
Če ne bo večjih sprememb, ki bi vplivale na pogoje gospodarjenja, bomo dosegli z letnim planom začrtane cilje poslovanja tako na po-dročju izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti kot izvoza in prodaje domačim kupcem. Tako bomo kupcem na konvertibilnem področju prodali od 40 do 50 odstotkov naše celotne proizvodnje.
Sedaj šele vidimo, kako pomembno je baf da smo pred šestimi leti vložili precejšnja sred-stva v modernizacijo proizvodnje, ko smo za-starele stroje zamenjali z najsodobnejšo opremo. To nas danes rešuje — seveda ob vi-soki produktivnosti in ustrezni kakovosti izdel-kov. Kljub temu pa bi bilo nujno v določenih fazah proizvodnega procesa vgraditi nove stroje. ki bi pripomogli k večji produktivnosti in boljši kakovosti, a zaradi gospodarske situa-eije — predvsem na deviznem področju — ne moremo računati na to možnost. V zadnjih dveh letih smo imeli težave celo pri uvozu re-zervnih delov, očitno pa se bo to dogajalo tudi letos.«