NASLOV—ADDRESS
Glasilo K. S. K. Jedmoto «//7 St. CUdr Avenm Cleveland 3, Ohio
Tel»nhone: (ln—m Mil
Kranjsko - Slovenski Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska pod-poma organizacija v Ameriki
Posluje že 52. leto
KUPUJTE VICTORY BONDE IN VARČEVALNE ZNAMKE!
SODELUJTE V SEDANJI NASI D. U.M KAMPANJI!
~ paj OFFICIAL ORGAN [	™
OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
lar Aet « AfH l«m mi Afl-Siad far MaBlas » Spadal g»le at hit>|>	tar t»
CLEVELAND, OHIO, 31. OKTOBRA (OCTOBER), 1945
NO. 44 — STEV. 44
VOLUME XXXI — LETO XXXI
Novi groboyi v Clevelandu
Samomor nemškega vojnega zločinca
Vesti iz slovenskih naselbin
Amalija Kodeh
25. okt. popoldne ob treh je umrla Amalija Kodeh roj. Pre-stov. stara 60 let in stanujoča na 3736 E. 77. St. Doma je bila iz Sela, fara sv. Trojica, odkoder je prišla sem pred 38 leti. Bila je članica društva Sv. Reš. Telesa, podružnice 15 Slovenske ženske zveze in št. 173 SNPJ.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna ter hčere: Mary Lepick, Theresa Rozman v Jo-lietu, Josephine Holson, Frances Višnevski, Angela Planin-šek, Dorothy Lindsay, Elizabeth Wilson in vnuke.
«
Michael Pristov
V Barbertonu je 25f oktobra zvečer umrl poznani rojak Michael Pristov, stanujoč na 379 Wooster Rd. Bil je star 72 let in doma iz Prevalj pri Domžalah. Bil je med ustanovitelji slovenske fare Srca Jezusovega član društva sv. Jožefa št. 110 KSKJ, kjer je bil blagajnik 20 let in podružnice št. 1 SMZ. V Barbertonu se je nahajal 43 let in je ves čas delal pri Babccok
6	Wilcox Co.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Katarino, sinova Vincen-ta, ki je znani odvetnik v Barbertonu, Josepha S 1-C, točasno v Tokiu na Japonskem ter tri hčere: Katherine Gadanic, Antoinette Sterling in Julia Ann ter 10 vnukov.
Josephine Muzic
23. okt. dopoldne je um r 1 a Josephine Muzic roj. Vograic, stara 69 let. Prebivala je na 16008 Huntmere Ave. Doma je bila iz St. Florijana pri Gorici, odkoder je prišla sem pred 38 leti. Tukaj zapušča dve hčeri, Josephine poroč. Jančič in Caroline poroč. Urbančič, sinova Anthony in Joseph ter pet vnukov. Soprog John ji je umrl leta 1918.
Mary Zupančič
Po več letih rahlega zdravja je umrla na 937 Ansel Rd. dobro poznana Mary Zupančič, roj. Bolka, po domače Dragma-nova. Poprej je družina dolgo let živela na 73. cesti. Bila je vdova. Soprog Josip ji je umrl leta 1938. Tukaj zapušča žalujoče otroke: Anthony. Jean omož. Kollmorgen, Frances omož. Dunn, Rose omož. Allton,
7	vnukov, 2 pravniuka in več drugih sorodnikov.
Rojena je bila v Hrovači pri Ribnici, kjer zapušča sestro redovnico ter več sorodnikov. Tukaj je bivala 50 let in je bila članica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ in podružnice 25 Slovenske ženske zveze.
O: cgon City, Ore. — Dne 26. sopt. je umrla pri svoji hčeri Josephine Mestek Mary Hrovat •>tara 62 let in doma iz Vavte vasi pri Novem mestu. Zapušča štiri hčere, dv/i sinova (oba v armadi) in dve sestri — Anno Du a v La Saliu. 111., .r. Mrs. J. Cokar v Otawi, 111.
Barberton, O. — Dne 3. okt. le naglo umrla Frances Poje, ki .ie bila dalj časa bolehna. Mož |i je umrl pred devetimi meseci. Zapušča družino (enega sina v armadi v Indiji), več bratov in *ester. Dan po njenem pogrebu je prišlo očetovo pismo iz starega kraja, v katerem je rečeno, da je umrla njena mati med vojno.
Eveleth, Minn. — Tukaj je umrla žena Ignacija Gregoriča, ki zapušča moža in šest odraslih otrok, v Sheboyganu pa sestro.
Bon Air, Pa. — John Medle st. je bil obveščen iz vojnega de-partmenta. da je bil njegov sin John ubit v Nemčiji v železniški nesreči dne 14. sept.
Barberton, Ohio. — lz vojaške službe so bili častno odpuščeni: Joseph Bischak, Anthony Valencic, Theresa Bryan, Anthony Znidarsic, John Gerbec in Joseph Zupic. — Na 10-dnevni dopust je prišel Anthony Bel-cich. — Pokojna Frances Poje je bila članica društva 626 S. N. P. J. Zapušča hčer, dva sinova (oba v armadi), dve sestri in dva brata.
Diamondville, Wyo. — Tukaj je umrl John Dobraš. Star je bil 62 let in doma iz vasi Mali Bostaji v Slavoniji, Jugoslavija. V Denverju, Colo., zapušča bra. tranca, v starem kraju pa brata in sestro.
New York. — Zadnji četrtek je umrl v Woodsidu, L. I., Martin Hribar, star 71 let, doma iz Ihana pri Domžalah in v Ameriki 40 let. V New Yorku je vodil slamnikarsko obrt. Umrl je v bolnišnici, kamor je bil prepeljan prejšnji dan vsled srčnega napada.
Broughton, Pa.—V bolnišnico Mercy v Pittsburgh se je podal na težko operacijo Frank Jankovich.
Vrsta naših zaslužnih Jedno-tarjev se vedno vsled smrti krajša. Zopet nam je eden izmed takih odšel vse prezgodaj v večnost; našega znanega brata 'Johna Zulicha ni več med nami! Revež je zadnje mesece bolehal, ker se ga je lotila vodenica in je končno isti podlegel dne 24. oktobra v Charity bolnišnici v starosti 61 let
Pokojnik, ki je živel več let v Clevelandu na 18115 Neff Rd., je bil med našim ljudstvom zelo znan in priljubljen; to se je lahko videlo po nebrojnih vencih darovanih mu v zadnji pozdrav ko je ležal na mrtvaškem odru v Zeletqvem pogrebnem zavodu, po množici ljudstva, ki ga je prišla kropit in na dan pogreba; vsled tega bo v naši slovenski metropoli ostal tudi v t.rajnem spominu.
Pokojni John Zulich je bil rojen 22. aprila 1884 v vasi Ošterc, fara sv. Križ pri Kostanjevici. V Ameriko je dospel leta 1902. Najprej je delal v jeklarni, potem je delal pa mizarska dela do leta 1911, ko se je podal v real estate in zavarovalnino.
Več let je bil predsednik društva sv. Vida št. 25 KSKJ, potem je pa prestopil k društvu sv. Jožefa št. 169. Od leta 1920 do 1934 je bil član gl. odbora K. S. K. J. Bil je član tudi društva Slovenec št. 1 SDZ, kamor je prestopil od društva sv. Barbare. Bil je delničar treh narodnih domov ter vedno naklonjen verskim in narodnim ustanovam, katere je vedno podpiral po svojih močeh.
Brat Zulich je bil glavni u-radnik naše KSKJ. 13 let. Prvič je bil izvoljen v nadzorni odbor na 14. konvenciji 1. 1920 v Clevelandu, potem pa še dvakrat, v tretjič je bil pa izvoljen v finančni odbor; ta urad je dovršil koncem leta 1933.
V priznanje za njegovo delo mu je Jednota položila na mrtvaški oder lep vence v obliki križa, zaeno ga bo uvrstila med svoje zaslužne može.
Tukaj zapušča žalujočo sopro. go Frances roj. Kenik, doma iz Podgore pri Vrhniki po domače Jurjeva in tri hčere: Frances, Josephine poroč. Louis Grdina, Jennie poročena Jerry Bohinc, brata Josipa, 5 vnukov, v stari domovini pa eno sestro.
Iskreno sožalje vsem prizadetim, pokojniku pa naj bo ohranjen najblažji spomin.
DRAGA VOŽNJA Lafayette, Ga.—Stotnik ma-rinov, H. L. Kipp, ni mogel dobiti prostora na vlaku, da bi se odpeljal v San Diego, Kalifornija. Dopust mu je potekal in moral je kar hitro do obrežja. Pa je šel in najel taksij, ki ga je odpeljal 3,000 milj daleč. Za prevoz je plačal $750. Pa nič zato, je rekel, saj je bila ž njim malda žena, ki jo je poročil 2. oktobra.
NEMŠKA FELDM A RŠA L A PRIDETA PRED SODIŠČE
STALIN JE IMENOVAL ŽU-
KOVA ZA NASLEDNIKA
New York. — Radio iz Berna je poročal, da je premier Stalin imenoval generala Gregorija Žu-kova za naslednika.
Zadnje čase se vedno bolj širijo govorice, da je Stalin resno bolan, radi česar so ruski vojaki zelo nemirni na Nemškem, v Avstriji in na Balkanu, kjer so v okupaciji. Da jih pomiri, je Stalin sam izbral svojega na. slednika in maršal Žukov ima pri vojakih mnogo veljave.
4 RED POINTS
Neurnberg, Nemčija, 29. okt. —Besednik sodnika Roberta H. Jacksona, reprezentanta Amerike v zavezniški komisiji za kaznovanje vojnih zločincev, je dejal, da bosta nemška feldmar-šala Kari Gerd von Rundtstedt in Albert Kesselring postavljena pred zavezniško vojaško sodišče v Nuernbergu kot vojna zločinca. To se bo zgodilo po o-bravnavi proti drugim nemškim vojnim zločincem, ki so zaprti v jetnišnici v Nuernbergu.
Pošiljajte vse važn« novice in vesti is vale naselbin« Jmd-ootinomn Glasil«.
THEY FINISHED THEIR JOK urs FINISH OURS—BUY BONDS
Spominjajte se naše, tako nesrečne stare domovine in darujte kaj v sklad J PO. «/»##/• ska sekcija!
Privatne, bratske in druiibnt «rr* ni zarije morejo premoženj« •»«!» «w ganizacije investirati * Ohramkr<» Ima dr ui znamk« (M»aw U»mU >•«
^UntiH.), -m Je K t« t;.
mmm naznanila
F	_
DRUŠTVO SV. ŠTEFANA ST. 1, CHICAGO, ILL.
Vabilo na sojo
Cenjeno članstvo našega društva vljudno vabim na prihodnjo redno mesečno sejo, katera se bo vršila v soboto zvečer, 3. novembra, točno ob osmih v cerkveni dvorani. Asesment se bo začel pobirati od pol sedmih naprej.
Na zadnji seji se je izplačala nagrada sobratu Charles Grillu, kateri se je nahajal pri vojkkih, torej bo za to sejo nagrada zopet en dolar.
Kampanja društvenih uradnikov se bo končala 31. decembra 1945. Članstvo je na zadnji seji sklenilo, da skušamo pridobiti kolikor največ mogoče novih članov za društvo sv. Štefana, torej je še dva meseca časa v ta namen. Vsak član naj skuša vsaj enega novega pridobiti. Ako želite več podrobnosti radi različnih certifikatov, katere izdaja Jednota, sem na razpolago; ako želite me lahko pokličete po telefonu — SEEley 8972. Pokažite torej, da se zanimate za Vaše društvo, in skušajte pridobiti kaj novih članov.
K sklepu še enkrat vabim celokupno članstvo na prihodnjo sejo 3. novembra, in ne pozabite sedanje kampanje.
Sobratski pozdrav in na svidenje na seji!
John Prah, tajnik.
DRUŠTVO VITEZI SV. FLORI J AN A ST. 44, SO. CHICAGO, ILL.
Kakor je to tudi pri našem društvu navada, se spremeni čas naših mesečnih sej v jesenskem in zimskem času, seje se bodo torej vršile namesto na prvi torek — na prvo nedeljo v mesecu.
Vsled te premembe bo naša prihodnja seja v nedeljo, 4. novembra, začetek točno ob 1.30 popoldne. Cenjeno članstvo naj izvoli to vpoštevati.
S pozdravom,
John Likovich, tajnik..
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ST. 59, EVELETH, MINN.
Za danes ni poročila, je pa toliko bolj važno priporočilo, katero se tiče vseh članov in članic našega društva.
Podpisani ne zamujam društvenih sej, ne da bi se hvalil s tem, imam pač veselje v tem. Zato mi je pa tudi znano društveno gibanje, ki pa žal, ni stoprocentno.
Ne samo na naše društvo, na vsako prihajajo pisma in prošnje za darove. Kadar pridejo prošnje na seji na dnevni red, takrat je vsakemu članu težko, kajti blagajna se vedno izčrpava. Prošnje odobriti je težko, prezreti jih, se težje. Zadnje pride tudi v poštev včasih. Zakaj ? Nema novaca!
Da društvo šari po blagajni, to naš blagajnik gotovo ne o-dobrava, zdi se mi, da večinoma pod mizo gleda in tiho prisluškuje: Kaj s« bo spet z blagajno naredilo? Zadnjič ga pa še k seji ni bilo, pa ne, da bo res kaj na tem. Vsaj upam da ne, a-ko pa je, Peter, podpiram Tvoj nastop, saj vendar: Kje bom jemal, da bom drugim dajal?
Že pred več časom je bila sprožena ideja, da se ustanovi poseben vojaški sklad, da se po končani vojni našim društvenim bratom in sestram priredi vsaj skromen sprejem kot dobrodošlico vrnivšim se bojevnikom — veteranom svetovne vojne št. 2.
Za prvo prireditev v ta namen se je kar lepo obneslo. Žal pa, delo, katerega smo pričeli,
klin za glavno sejo. Tako se deloma reši ali še v poštev ne pride.
Zato, cenjeno članstvo, priporočam, da se s pričetim delom zopet prične ne na glavni seji, že na seji dne 11. novembra 1945, ako že ne radi drugega že radi dvorane, katera je ie oddana daleč v predpust.*
Vojna je minula! Fantje in možje se vračajo. Ali bomo začeto delo opustili? Pod nobenim pogojem ne!
Poudarjam: Takoj na delo! Naši fantje so morali veliko hudega doprinesti oziroma prestati za poraz sovražnika; ali jih bomo sedaj prezirali?
Želeti je obilne udeležbe 11. novembra. Tudi na glavni seji bomo imeli brez tega dovolj dela, konvencija je tudi že pred vrati.
Pozdrav!
John R. Strah, zapisnikar.
DRUŠTVO SV. MIHAJLA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA.
Bračo i Sestre! Javljam vam par točka, osobito vam, koji niste bili i koji ne polazite sjed-nic. Žal neka vam bude, jer sa tome ne čujete, kako je pri naši Jednoti i našem društvu. Opet smo dočekali ponos i čast. Gotovo ste čitali u broju 42 Glasi-lya, da naše društvo u sadanji DU kampanji več dobilo tri pu-ta nagrade. Takodjer isto ste čitali članak našeg urednika, neka si svi zavihamo rukave, da dosežemo cilj. Kampanja če biti zaključena 31. decembra o. g. Onda SVI na delo, da bude naše društvo dobilo prvu na-gradu! Zatim čemo piti likof! To se lahko učini, ako SVI pridano agitirate i SVAK dovede po jednog novog člana(cu), u ko-jem oddelku bilo.
Ako znate kandidatu raztu-mačiti razne Jednotine podpore i certifikate, je prav, ako ne znate, onda mene poklicajte; ja ču sa veseljem sve urediti.
Nekoji me pitaj u za oni 10c, kaj platimo za vojake u patrio-tični sklad; ja mislim, da je još nevarno ta sklad opustiti, jer v Glasilu še vedno čitamo o novih vojnih žrtvah. Naše druš-stvo imalo je 74 svojih članova u armadi, i še svaki mjesec koji od lazi u armiju.
Dalje još jedanput omenjam da je bio banket priličan. Onda opet hvala svim delavcem i cen j. gostom. U dopisu o banketu je bio na žalost izpuščen je-dan gost i govornik, brat Johh Dečman, preds. glavnega porotnega odbora KSKJ. Lepa Vam hvala, brat Dečman!
Sada moram još reči: Hvala Bogu u izvešču za 9 mesecev o-značenom imamo samo jednog umrlog člana ove godine. Ja želim, da bi pri tome broju o-stalo.
Sa pozdravom,
Matt Brozenich, tajnik.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE ŠT.
207, MAPLE H T S., OHIO Vabilo na sejo
Cenjeni člani našega društva so prošeni, da pridejo na sejo v nedeljo 4. nov. ob treh popoldne. Na tej seji se moramo več stvari domeniti zaradi ob-hajanja 201etnice našega društva. Torej pridite! S pozdravom,
Fred M. Filips, tajnik. -o-
DOPISI
Mojemu prijatelju v spomin
V naslednjih vrsticah naj izrazim nekaj misli o mojemu prijatelju v blag spomin, ki je odšel v boljši večni svet, Johnu Žuliču, s katerim sva bila v
ožjemu poznanju, odkar je do-je nekako zadremalo, oziroma I spel v Ameriko, mi smo zadremali, pozabili. Ta- j Dobro se spominjam, kako je, kele zadeve, ki niso ravno pre- j kot vzoren nadebudni mladenič majhne brez smisla, se rade z navdušenjem postal član ka-odlašajo v začetku leta. vsak j j toliškega društva Sv. Vida št. 25 sejo za drugo sejo. Sredi letaj KSKJ in kako je potem tudi v Pa se jo najraje obesi v kot na prepričanju vabil še druge in
delal, kot vnet član, da so še drugi vstopili v katoliško društvo in v KSKJ. Radi tega je tudi postal odbornik, in potem celo predsednik društva.
V takem prepričanju je ostal neomajan in vnet zagovornik, dasi ravno ni bil drugače borbe-nik, bil je zmeren, druge je pustil, naj delajo po svoje, toda vsem, ki so mu zaupali je pa bil skrajno odkritosrčen, prijazen in na uslugo vsakterem slučaju.
Marsikatera družina je danes hvaležna in se ga bo spomnila v dobrih mislih, ko jim je, kot posredovalec pri zavarovalninah ali prekupčijah urejal, da rečem, iskreno, pošteno in z največjo natančnostjo dela, za katere bi morali komu drugemu veliko plačati. John je bil vedno pošten, da si je tako poslovanje zelo zapeljivo, ker vodi v prilike, kjer je lahko izkoristiti, če kdo ni iz srca pošten.
Kakor pri svojem trgovskem poslu, tak je bil John Zulič v svoji družini, do katere je imel vedno ljubezen in-spoštovanje, bolj miroljubne družine si kol te je težko misliti.*
Prav tako je bil rajni John Zulič v uradu KSKJ, v kateri je bil glavni odbornik več kot 12 let. V svoji gorečnosti in navdušenju je šel do skrajnosti, iskal je le pravice za Jed-notino gospodarstvo in se ni bal zameriti, če je videl, da ni kakor bi moralo biti v poslovanju. Ničesar ni storil iz osebnosti, le iz pravičnosti je izhajalo njegovo zanimanje. Leta 1923 je bil tudi predsednik pripravijavne-ga odbora za konvencijo, ki se je potem vršila v Clevelandu. Izvrstmo je vodil vse priprave in dosegel velike uspehe. V hvaležnost do njega, naj izrazim, da sem bil isto konvencijo izvoljen glavnim predsednikom, mnogo zaslug njemu za njegova dela.
Potem je še ustanovil društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 19i KSKJ. Mnogo zaslug ima v KSKJ člani naj se ga spominjajo s hvaležnimi molitvami Za večni blagor.
Ker je bil doma iz lepe vino-gradne dolenjske iz Ošterc fara sv. Križ pri Kostanjevici, je imel številno svojih ožjih prijateljev, ki so bili tudi njegovi odjemalci zavarovalnine na svoje domove. Tako je vžival vsesplošno prijateljstvo med svojimi in drugim rojaki v miroljubnem življenju do zadnjih dni. Bolezen je posegla prerano in skalila mir družini srečno in zadovoljno življenje. Za to je pa pokazal tudi njegov pogreb, kako številno prijateljev je imel. Naj bo to v tolažbo žalujoči družini, nam vsem pa, ki smo ga poznali vzgled. V mnogih ozirih zasluži posnemanja.
Anton Grdina,
njegov in družinski prijatelj.
DOBROSRČNI PUEBL-ČANI
Pueblo, Colo. — Kampanja a-li zbiranje prostovoljnih denarnih prispevkov, katera se je pri nas vršila približno tri mesece od hiše do hiše, je končana (kar pa še ne pomeni, da se več ne sprejema prostovoljnih prispevkov).
Vsak nadaljni dolar bo hvaležno sprejet, v nadi, da se olajša mučno stanje našega slovenskega naroda v stari domovini, kateri je prestal najstrašnejše okrutmosti in boje z notranjimi in zunanjimi savražniki.
Pred nekaj tedni sem že objavil, da smo razdelili naselbino v pet nabiralnih okrožij, vsakemu okrožju se je dodelilo nabiralce in sicer:
1.	okrožje: Mrs. Kogovšek in Mrs. Brajda.
2.	okrožje: Mrs. Dolgan, Mrs Klun, Mrs. Verbic.
3.	okrožje: Mrs. Kukar in Mrs. Erjavec.
4.	okrožje: Mrs. Mrhar in Mrs. Jalovec.
5.'	okrožje: Mr. Fr. Smrajc, ni Mr. John M. Stonich.
V.sem nabiralcem kakor tudi' tistim, ki so pomagali na plesni
veselici dne 23. sept. najlepša [hvala! Čisti preostanek plesa se je še dodal nabrani vsoti ter ; izročil blagajniku Johnu Ger-mu, ki je že odposlal na pristojno mesto $1150.00 za pomoč Sloveniji, $100 pa SANSu.
Podpisani se vsem nabiralcem in darovalcem kakor tudi vsem tistim, ki ste kaj pomagali najiskreneje zahvaljujem v imenu slovenskega naroda v stari domovini.
Tem potom naznanjam, da se bo vršila dne 4. novembra SANSova seja in sicer ob 3:30 popoldne v Narodnem domu. Dolžnost vseh zastopnikov je, da se seje udeleže. Vabim tudi ostale člane društev in klubov, da pridejo na to sejo, kajti če več nas bo, bolje bo in bomo lažje nadaljevali započetio delo usmiljenja.
John M. Stonich,
predsednik.
KAJ PIŠE MINNESOTSKI JAGER?
Gilbert, Minn. — Že dolgo se nisem nič oglasil, kajti deloma mi čas ne dopušča, malo je pa tudi vzrok — lenoba.
Zopet je prišel čas, ko bo treba pogledati, kje so naše puške, kajti lovska sezona je zo-petl nastopila, zaenkrat še bolj za male živali, toda 17. novembra bo pa spet lov odprt na rogače ali srnjake in zato se je treba pripraviti. Dva člana naše lovske kompanije, Math Marolt in Frank Karish že delata npvo lovsko kočo, medtem ko naš lovski mojster maže in fik-sa svoj truk, da nas popelje na lov kakih 70 milj od t.ukaj. Tudi mene niso pozabili, in moram za to ekspedicijo preskrbeti vso potrebno kuhin jsko posodo in seveda tudi okrepčila za grlo ter želodec.
Res ne vem, kakšno srečo bomo imeli in kdo bo najbolje ciljal in zadel; o tem bo treba potem kaj pisati, saj so nekateri naši Jednotarji tudi vnet! jagri. (Vprašajte le brata Lek-šana v Barbertonu, ki je predsednik tamošnjega Slovenskega lovskega kluba. Op. Ured.)
Zdaj pa še nekaj o naših vrlih fantih veteranih ! Doslej se je istih že precej vrnilo z vojne, pa še vedno prihajajo, vsi veseli. Kako veselo je zopetno svidenje! Toda najtežje vprašanja bo zanje sledeče: Kje bom dobil delo? Žal, da tukaj pri nas ni zanje bodočnosti. Govoril sem že z mnogimi, ki so docela obupali in se odločili iti za kruhom v kakšno drugo državo. Taki slučaji bodo gotovo po-zročili zopetno žalost njih staršem ; več let teh fantov ni bilo doma, zdaj bo pa zopet od njih treba jemati slovo!
Z lovskim pozdravom,
Mike Semeja.
kola gubic Zrinjski, Cigan ba- visok hrib, ki je z njega lep raz- junaki, ki so doprinesli svoj de-ron, Seviljski brivec in nešteto 'gled po okolici. Zemlja je sko- lež k zmagi. Kakšno zahvalo pa koncertov, krasnih koncelrtov,: pa in vsako ped zemlje so prid- "1:1 '* kateri so lep spomin vsakomur.'ni ljudje obdelali, da so se ta-Gotovo se še spominjate kon- ko skromno preživeli. Toda na-certa, ki j« bil podan ob priliki, j vzlic vsej marljivosti je bilo ko so bili vsi pevci oblečeni v treba iti v druge kraje, da se je narodne noše, ki je vsem našim gostom zelo ugajal. Cleveland-
ski Slovenci smo lahko ponosni I prodali svojo domačijo in se na tako skupino pevcev, kot je nekaj let po Mathovem rojstvu bila bivša Samostojna Zarja in 1 preselili v vas Lužarje, ki je j moral naš Math Intihar pretr-sedanja Glasbena matica. Pro-!dobro uro hoda od njih rodnega peti ob zavesti, da je on eden grami, ki so bili podani na oder kraja. Leta 1900 pa so tudi od tistih očetov, ki so s krvjo svo-od te skupine, so bili krasni in 1 tam šli: "kamor je gnala sila jih sinov plačali ceno napram jim ne more nihče oporekati, — 'življenja in srca nemir." (Oton • totalitarcem, da so zmagale i-Marsikatero uro veselja in du-' Zupančič). Sli so kot tisočeri dej e človeške pravice. Vsak člo-ševnega užitka smo že podali nas čez lužo v Ameriko, kjer,vek, ki mu demokracij^ in svo-na oder, kot skupina ali posa-'se je družina ustavila nekje na boda ni prazna fraza, bo hvale-mezni člani in pevci.	| St. Clairju. Tam je Math do- žen taki družini.
naj človek da vojakom, ki so izkrvaveli na tujih tleh in staršem, ki so rodili take sinove?! O, več kot drugi so storili, saj so dali starši svojo kri, svoje preživelo. Ne vem, kakšni raz- otroke, da so umirali daleč od logi so napotili, da so Zimovi njih, za dobrote demokracije in
svobode, ki jo mi uživamo. Kakšne muke trpljenja je
Upam, da bo naš prihodnji i raščal v mladeniča in spopol-
koncert zopet dobro obiskan, in da bo podan zopet v zadoščenje ' gostom in v veselje pevcem, i Koncert Glasbene matice se vrši ! to jesen dne 4. novembra, pod vodstvom g. Ivana Zormana na
njeval svoje znanje. L. 1903
Pripominjam, da ustanovitelj demokrat, kluba v Euclidu
jei že sodeloval pri znanem iz- med Slovenci je Math Intihar, obraževalnem pevskem društvu ki ga je ustanovil 1. 1935. In te-Triglav. Pozneje se je družina 1 ga moža hočejo Slovenci, da izselila v Collinwood, ko je ob prevzame kandidaturo za urad strašni nesreči, ko je pogorela , "Councilman at large" in bo ta-
odru S. N. Doma na St. Clair na 152. cesti znana "Memorial" : ko njegovo ime na listi na dan Ave. Pričetek ob 7:30 zvečer, i šola, zgorela hčerka oziroma se- 6. novembra. Prepričan sem in
! Na veselo svidenje! Vabi vas j vse v poset,
Louis Belle. -o-
NAZNANILO BRATA KOPRIVšKA
Te dni smo prejeli zadnje pismo od korporala Jerry Ko-privška, člana naše Jednote, ki se je že večkrat oglasil iz Nemčije; isto se glasi sledeče:
Monakovo (Munich), Nemčija, 8. oktobra 1945.
Rad bi sporočil, da sem semkaj prejel več pisem od Slovencev iz Amerike za odpošiljatev njih sorodnikom v Slovenijo; pisma sem prejel od sledečih: Mrs. Jennie Slana iz North Chicaga; Mr. in Mrs. Joseph Klun, Forest Hills. N. Y.; Mrs. Agnes Schmuck, Cleveland, O.; Rev. Pij Petric, New York; Miss Frances Horvath, Bridgeport, Conn.; Mr. in Mrs. Carl Zajc, New York, in Mrs. Rupnik iz Brooklyna, N. Y.
Vsa ta pisma sem' takoj poslal dotičnim sorodnikom pod mojim vojaškim naslovom. V enem pismu je bilo tudi nekaj
stra Math Intiharja. Družini kot vsi Slovenci, ki poznamo je bila zadana rana, ki se ne da njegov značaj, da bo on zmožen zaceliti. Math si je služil svoj j voditi ta urad, če mu pripomo-kruh ter pomagal v znani tr- remo do zmaga. Ce vsi Sloven-govini pri John Gorniku, pozne- ci storimo svojo državljansko je pa pri John Grdinatu. Pozne- dolžnost, da gremo na volišče, je je pričel sam trgovino ter je ni dvoma, da bo dobil on naj-imel nekaj časa "dry good" tr-j več glasov. Njegova izvolitev govino, ki jo vodi Mr. Anton bo naša zmaga. Ce bi pa po Dolgan. Trgovino je prodal 1. naši krivdi dobil premalo gla-1910. Obiskoval je večerno šo- sov, je to naš poraz. Zato vsi lo, da se je seznanil s postava-I Slovenci v Euclidu strnimo svo-mi in tako je njegovo znanje jo moč. pokažimo svojo zaved-pozneje dobro služilo, da je že nost. da hočemo, da je v tem pomagal v kakšni zadevi. Leta ; uradu naš človek in ne pozabi-1914 je dobil državljanski pa- mo zaznamovati tam, kjer je i-pir in istega leta je šel v Real me Math F. Intihar. estate ter začel poslovati kot Math Tekavec,
javni notar in dobil je zavaro-valninsko licenco. Leta 1916 je bil izvoljen za delegata na demokratsko konvencijo države Ohio, ki se je vršila v Columbu-su. O. Ko je šla leta 1917 Amerika v vojno, se je hotel kot do- j brovoljec boriti za deželo, pa J mu žena ni dovolila (tedaj se , je zahtevalo dovoljenje od žene). V istem času je bil več kot preveč zaposlen, da je pomagal pisati prošnje za naše
20303 Goller Ave.
član društva sv. Kristine,
št. 219, KSKJ.
Koncert Glasbene matice
Cleveland, O.
Pri Glasbeni matici se člani prav z veseljem pripravljajo za jesenski koncert. Ker so Matičarji podali zadnjo pomlad veselega "Cigana barona," so se za jesen odločili, da podajo tokrat prav pester program, ki bo v klasičnem in narodnem tonu prcizvajan. Gostje Matičarjev se gotovo spomirijate elpih koncertov, oper in operet, kar je bilo že podano v preteklosti na našem odru.
Pevcu, kateri res ljubi glasbo in petje, so to lepi spomini, čeprav se je bilo treba veliko u-čit.i in ponavljati. Posebno za navadnega delavca je to veliko žrtvovanje. Ako se pomisli, da je treba celi dan delati v tovarni, zvečer pa iti na vajo, pa vse človek z veseljem naredi, katerega veseli petje.
Krasni so spomini na vsa prošla dela, katera so že bila podana na našem odru v preteklosti, posebno še na opere in operete. Naj jih kar naštejem in te so: Gorenjski Slavček, Marta. Trubadur, Poljub, Maskot, Rozamunda, Netopir, Ni-
amerikanskega denarja, kate-	da nis0 *U v an™d°- In .
rega sem pošiljatelju vrnil, ker !takrat Je našel marsikaterega
i	•	rojaka, ki se ga se danes s nva-1
se denarja ne sme v pismu po-I	^
4.......... .. .. . , • • ležnostjo spominja. Prvo držav-, 17.
V BLAG SPOMIN
šiljati; to vpoštevajte vsi, ki pišete svojcem v staro domovino! Upam, da boste kmalu dobili odgovor cd Vaših sorodnikov.
Dalje naznanjam, da meni ni treba več pisati semkaj, ker st bom v nekaj dnevih hvala Bogu za stalno vrnil v Brooklyn, N. Y. Vsem mojim prijateljem in znancem v Greater New Yorku pa kličem: Na zopetno veselo svidenje v USA!
S pozdravom, Cpl. Jerry Koprivšek,
bivši tajnik dr. št. 57 KSKJ.
-o-
DELOVANJE MR. MATH INTIHARJA
ležnostjo spominja. Prvo držav- j 17. obletnice smrti našega bla-no delo je imel leta 1919 pod ^gega očeta in soproga governerjem James Ccxom. j MARTINA TEŽAKA
Dokler je živel v Collinwoo-j ki Je umrl 2 novembra 1928> du, je bil marljiv pri narodnih Dragi in nepozabni nam po_ ustanovah. Pri Slov. domu na koj-nik! Za letog Ti poklanjam Holmes Ave., je bil predsednik 1 sledeče vrstice v sp0min: pripravljalnega odbora, mu je I
izposloval čarter^ in deloval je Let sedemnajst že Ti molčiš,
tudi pri Slov. del. domu na Wa- j let toliko že v grobu spiš--
ter 100 Rd. in enako za to usta- j Nocoj Te čujem od nekod, novo dobil carter. Ko se je le- j nocoj, ko spet je mrtvih god. ta 1929 preselil v Euclid, je bil i
večletni direktor ondotnega dr. | Skrivnostno kličeš mi z višin, doma in bil dve leti za predsed- j^ srečo« mladih dni spomin; nika temu domu. On je član j vprašuješ me: "Kako je zdaj, KSKJ, društva sv. Kristine št.|na llcu solze— li smehljaj?" 219, in vsa njegova družina so Ah soprog> trdQ je življenje>
Euclid, O. — S tem opisom naj bo osvetljeno življenjsko delo Mr. Math Intiharja. Luč sveta je zagledal pod visokim gradiškim hribom v vasici Sto-rovo, fara Sv. Trojica, občina Bloke. Pri hiši se je reklo pri Zimovih. . Ljudem v tem kraju je v spominu in pogovorih še dolgo dolgo ostala družina, ki je napravila vrzel med sosedi in so jo pogrešali, ko se je izselila iz njih srede. V tej družini se je leta 1888 rodil Matt, zelo poznana osebnost med cle-velandskimi Slovenci. Njegovo oko je zazrlo male vasice, ki so posejane ob smrekovih gozdovih. Opojni duh smolnatega drevja opaja okolico nad njem pa se dviga v precejšnjo višino
člani Slovenske dobrodelne zve-Clan je Insurance As'sn
ze.
zdaj sama skušam to trpljenje in breme. Tebe ki težilo, ko Ti srce za nas je bilo. . .
State of Ohio. Sploh, če vemo, da je član 14 organizacij, si lahko predstavljamo, kako jej Le šusti, list od vetra gnan,
delaven. On je tudi ocenjevalec posestev v Cuyahoga okraju.
Iz njegovega družinskega življenja vemo, da je bil dvakrat poročen. Prva žena, ki mu je rodila eno hčer in sina, je že 12 dni po njegovem rojstvu umrla. Pač težak udarec za moža. Dru-
saj kmalu bo Vseh mrtvih dan.
Otožno tiček se glasi:
"Še nekaj dni, še nekaj dni!"
Vprašuje me jesenski piš: "Komu grobove li krasiš?" Krasim spet grob nad vse mi drag,
ga žena je iz znane in spoštova-; kJer Martin moj počiva blag.
ne Virantove družine in v zako- ' T„ „„„„„ j„
... . Tu spava dragec meni zvest, nu z njo se mu je rodila se ena ^ povzroča mi bolest
hčerka. Njegovi »tanj1 so do-|grca> in ^ m{ ^ ^
segli visoko starost. Mati mu je
umrla, leta 1925, stara 72 let. Oče pa mu je umrl leta 1940, in je dosegel 94 let.
Ko se je bližal že zaključek vojne v Evropi in smo dnevno pričakovali, kdaj bo strta nacijska moč, je 23. aprila — dobra dva tedna pred sklenjenim premirjem — padel njegov sin Edward v boju za pravice človeštva. Lahko se vživimo v duševno razpoloženje očeta, kaj vse je moral pretrpeti ob zavesti, ko so se drugi vračali in se še vračajo, njegovega sina-edin-ca pa nazaj več ne bo! Hvaležni smo in zaslužili so priznanje
Nad zvezdami na svidenje!
Žalujoči ostali: Anna Težak, soproga, Mary Jelenik, Frances Mark, Sistier Monica Jopcph, šolska sestra, hčere.
Crested Butte, Colo., 31. okt. 1945.
Mladi zgodovinar
Učitelj zgodovine: "Roberts povej mi, kdo bi dobil "job" če bi predsednik Združenih držav umrl?"
Odgovor: "Kakšen demokratski pogrebnik."
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
IZVRŠEVALNI odbor
f!^SSiLT^.' J- ^^ 416 No- Chicago S., JoUet, DL
1.	podpredsednik: Frank Tnshefc, JoUet, DL
2.	podpredsednik: Josephine Muster, JoUet, DL
3.	podpredsednik: John Mlakar. Chicago DL
Tajnik: Rev. Aiojaij Madic, Lemont, DL|
Blagajnik: Joseph Zalar, 351 No. Chicago SL, Joliet, m.
SVETOVALNI ODBOR
Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland 5, Ohio.
Clam: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja OFM. Rev. Aleksander Crankar. OFM. Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Stefan Kassovic John Germ. Frank Wedic. Anton Grdina. Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Pauline Oxbolt, John GottUeb.
NADZORNI ODBOR
Predsednik: George J. Brince, Eveleth, Minn.
Clani: John Terselich, John DenSa, Frank Lokar, Jean Teiak ZA PL'BLICITETO
Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Zupan, Rado S taut -0-
Iz urada blagajnika L. K. S.
Prvih $10,000.00 zbranih!
Preti nedavnim časom sem poročal, da so onočasno skupni prejemki v pomoč rojakom onstran morja znašali $6,184.00. Od onega časa do danes so se prejemki precej povišali tako, da prav z veseljem poročam, da znašajo dosedanji skupni prispevki ali darovi lepo vsoto $10,129.30.
Klicu za pomoč so se odzvale razne župnije, društva KSKJ, podružnice SŽZ. Zveza slovenskih župnij, cerkvena društva, duhovniki in številni posamezni lajiki.
Ameriška Ljubljana — Cleveland — zavzema prvo mesto. Od Ameriške Domovine smo do sedaj prejeli $3,245.00; od župnije sv. Vida $1.700.00 in od župnije sv. Lovrenca $308.00. čast in hvala vsem!
Od Zveze Slovenskih župnij smo prejeli $1,692.00.
Lepo svoto je nabrala tudi "Ave Maria," Lemont, Illinois. Tako smo prejeli tudi lepe zneske <*d Amerikanskega Slovenca.
Cerkvena kolekta župnije sv. Jožefa v Jolietu je znabala $353.50. I ..epe svote so tudi posamezniki darovali tako, da* znašajo skupni darovi iz Jolieta nad šeststo dolarjev.
Tako smo tudi prejeli od župnije sv. Janeza Evangelista, Milwaukee. Wisconsin $100.00; od župnije sv. Roka, La Salle, Illinois $100.00 in od župnije sv. Družine, Willard, Wisconsin $105.30.
Kolekta med sv. mašo (medeni piknik), Lemont, Illinois je znašal $290.00,
Rev. Joseph Judnič je poslal $500.00; Rev. Joseph Trobec poslal $300.00; razna dri'.štva in posamezniki so darovali po $50.00; drugi zopet po $25.00 in manj.
Vsem darovalcem in darovalkam prisrčna hvala in Bog plačaj!
Prvih $10.000.00 smo dosegli. V bližnji bodočnosti bi zelo rad poročal, da se sedanji prispevki podvojili. Brat, sestra, daj. pomagaj
Josip Zalar, blagajnik.
22. oktobra, 1945.
-o-
DESET TISOČAKOV . DOSEŽENIH
Poudarjali smo že, da se uspehi nase Lige ne smejo meriti samo po denarni zbirki, ki se steka v njeno blagajno. Liga ima še druge namene in načrte. Vendar je pa samo po sebi jasno, da si neprizadet opazovalec najhitreje ustvari svoje mnenje o Ligi. če pregleduje denarne prispevke zanjo. In lahko rečemo, da v tem oziru Liga lahko s ponosom gleda svoj dosedanji uspeh. Še tri mesece ni tega. kar je stopila pred našo katoliško javnost, pa se steka v njeno blagajno že danes, ko to pišem, njen ENAJSTI tisočak! To dejstvo govori samo zase.
Še vedno je zelo v ospredju naš slavni Cleveland. Bog ga živi! Nič pa Liga ne dvomi, da je njeno delo in njen program tudi po drugih naselbinah že priznan in priljubljen. Le tako naprej, toda"*1— povsod!
Tu želim ponoviti svoj nedavni apel tudi za zbiranje obleke. Ponovno prosim, da mi pišete in sporočite svojo pripravljenost v tem oziru. Takoj Vam bom poslal navodila, ki bodo primerna za Vaš kraj in razmere. Zmenite se med seboj taki, ki bi hoteli žrtvovati nekaj časa in dela v ta namen in sporočite mi, da ste voljni i-ti na delo. Vsaka količina še rabne obleke bo dobrodošla.
Nadalje poročam, da je Liga že odposlala svojo prvo pomoč begunskemu odboru v Rim in sicer v znesku $5,000. Od drugod smo pa dobili lepo obljubo, da nam bodo tudi s svoje strani pomagali. Kakor hitro bo ta obljuba izpolnjena, se bo objavilo. Liga namreč ne zida za pomoč brezdomcem in katoliškim Slovencem v domovini le na katoliške Slovence v Ameriki, ampak skuša tudi druge kroge za to zainteresirata. To je pa toliko lažje, kolikor bolj lahko pokažemo, kako je nam samim pri srcu misel na pomoč katoliški Sloveniji.
POPRAVEK: V prvi objavi darov smo poročali, da je Mrs. Angela Križman z Ely, Mnn.,
; darovala $10.00. To je treba , popraviti v toliko, da je bil tisti j.dar od podružnice SŽZ št. 28. Naj se pomota oprosti.
Nadaljni prispevki v blagajno Lige:
i Mr. in Mrs. F. R. Staut,
Milwaukee, Wis.....$ 10.00
Mary Janzel,
Pueblo. Colo...... 5.00
Frances Razpet,
Pueblo, Colo...... 5.00
Ciril Rakovec.
Willard, Wis......
! John Simonic,
j Joliet, 111........
Henry Adamic,
Joliet, 111.........
Mary Golobic,
Joliet, 111.........
Rev. Jos. Trobec, ,
Elk River, Minn. . St. Ann, št. 156 KSKJ SŽZ, št. 2 ,
Joliet, 111.........
Math Tometz,
Aurora, Minn.....
Louis Kameen,
ForestJ City, Pa. ., Župnija sv. Marije,
Collinwood, O.....
Ameriška Domovina
nabrala ..........
Bog obilno povrni vsem!
Rev. Alojzij Medic, tajnik, Box 608, Lemont, 111. -o-
KAKO [PRESOJA POLOŽAJ VATIKAN
(Poročilo v "Denver Register") Katoličani in pravoslavni v vzhodni Evropi in na Balkanu obračajo oči proti zapadu. S tem ni rečeno, da pravoslavni mislijo na zedinjenje z Rimom. Opaža se pa želja, da bi se seznanili z rimskim katoličan-stvom naravnost in na lastne o-či. Doslej so pravoslavni poznali katoličanstvo največ iz kritičnih spisov raznih protestantov. Še zdaj se opaža da pravoslavni cerkveni predstavniki nekako z večjo prijaznostjo gledajo na Rim.
Prihod ruskih čet v tedežele je prinesel s seboj versko preganjanje. Toda obenem s preganjanjem je tudi verski čut domačih kristjanov doživel nov polet. Verjetno je, da se bližajo novi temni dnevi za krist-
fc.00
2.00
1.00
1.00
100.00 25.00
5.00
10.00
5.00
1,200.00
545.00
jane teh dežel, toda živa verska zavest navdaja opazovalce z novim upanjem.
Mogoče je ravno početje ruskih čet povzročilo, da so kristjani teh dežel obrnili oči proti zapadu. To je prišlo ravno sedaj, ko skuša moskovski pravoslavni patriarh zanetiti novo sovraštvo proti rimski cerkvi in papežu med balkanskimi ljudstvi. Mnogo pravoslavnih duhovnikov iz Srbije, Bulgarijejn Romunije išče svoje pribežališče v Italiji. Njim na čelu je srbski metropolit Gavrilo. On in mnogi drugi so bili pod naciji izgnani v Nemčijo, sedaj se pa ne marajo vrniti domov. ' Udeležba pri božji službi po~ drojena
. .Značilno je, kako se pojavlja
odpor zoper delovanje moskovskega patriarha. Vzemimo Češkoslovaško. Po prvi svetovni vojni je bila močna agitacija v tej deželi za pravoslavje. Človek bi mislil, da se bo zdaj to ponovilo. V resnici pa ni tako. Vlada v Pragi je obnovila svoje stike s Sveto Stolico. V katoliških pokrajinah Jugoslavije se je pa udeležba pri službi božji podvojila.
Res je, da se versko preganjanje v več deželah stopnjuje. Tako v Jugoslaviji. Čeprav je 80 do 90 odstotkov ljudi na Hrvatskem in v Sloveniji glasovalo za verski pouk v šolah, je vlada ta pouk vseeno zatrla. Na Ogrskem je moral po prihodu ruskih čet apostolski nuncij zapustiti deželo in ž njim vsi dru-di diplomati, ki so bili akreditirani pri prejšnji madžarski vladi. Škof William Spor v Gyoru je bil resno ranjen, ko je skušal braniti ženske pred nasilstvom sovjetskih vojakov. Tudi več duhovnikov je zadela enaka usoda.
* Toda prvi naval surovosti od strani sovjetskih čet se je kmalu unesel. Ruske oblasti so začele spoštovati versko svobodo. Rdeča visoka komanda je hotela ustaviti razne motnje pri izvrševanju verske svobode in je izdala celo ukaz, da morajo Madžari hoditi v cerkev. Nekateri krajevni poveljniki so vzeli ta ukaz dobesedno in so naravnost silili ljudi v cerkev, verne in neverne. Zadnje čase se čuje, da se je položaj zopet poslabšal. Posiljevanje žensk je spet bolj pogosto in celo redovnice niso izvzete. Katoličanom jemljejo cerkve
Podkarpatska Rusija ali Ru-tenija pripada zdaj Sovjetom. Previvalstvo je po večini katoliško, čeprav pripada slovanskemu bizantinskemu obredu. Zvesto se je držalo Rima. Zdaj se poroča, da so katoličanom vzeli vse cerkve in jih dali pravoslavnim ali razkolnikom.
Nsaprotno je pa nova vlada na Madžarskem takoj pokazala naklonjenost do Cerkve in duhovnikov. Katoličani imajo sedaj piyliko, da se udeležujejo pri delu za boljši socialni red. Ko je prišla desnica sv. Štefana iz Amerike nazaj na Ogrsko, so se vršile ogromne verske demonstracije. Katoliški Madžari imajo veliko oporo v svojem primatu škofu Jožefu Mindsze-ntiju. Pod naciji se je vrlo dobro držal in zato so ga odvedli v Nemčijo, odkoder se je zdaj vrnil. (NCWC radijsko poroči-lo.)
--o-
O ZLOČINIH DOMOBRANCEV
P. Bernard Ambrožič
Cisto po pravici povem, da že dolgo ne berem nobenega slovenskega protikatoliškega časopisa. Preveč sem^videl svoj čas, kako neresno in zlabno so ti listi drli za komunistično propagando. Bila je vedno ena in ista pesem, pa se je človek popolnoma naveliča. In se je nisem naveličal samo jaz, tudi drugi, če le nekoliko rabijo svojo pamet, so se je naveličali.
O zločinih domobrancev je zašlo marsikaj tudi v katoliško časopisje. In drugi so mi povedali, da je te robe še veliko
več v nasprotnih listih. Nič'Zani.
čudnega* Komunistom in njihovim sopotnikom danes med nami ne cveto rožice, kakor so cvetele pred kakima dvemi leti. Ljudje so spregledali. Sedaj je treba seveda kolikor mogoče veliko blata nametati na nasprotnike komunističnih partizanov, zakaj onega blata, ki so ga komunisti nametali sami nase, ni mogoče utajiti, še manj Pa izmifci s sebe. Če ste pred ljudmi "obe strani' umazani, se je treba partizanom svojega lastnega blata manj sramovati.
Kar se tiče blatenja domobrancev v pismih, ki prihajajo iz starega kraja, je stvar čisto jasna. V teh razmerah, kakor je sedaj v njih naša stara domovina, se da kaj težko pričakovati, da boste od tam dobivali kaj drugega kot to, kar od tam prihaja. Taka pisma, kakor tudi razni članki, ki so očividno povzeti iz starokrajskih komunitsičnih listov, imajo pač namen, da se partizanstvo pokaže v luči nedolžnosti, njegovi nasprotniki, zlasti begunci in brezdomca ki se nočejo vrniti domov, pa v luči velike krivde in nečloveške grdobije. Namen je jasen.
Nihče med nami ne taji, da je bila v naši stari domovini prava civilna vojna in z njo vsega obžalovanja vreden bratomorni boj. Nič ne dvomimo, da so se res zgodile prav grde stvari na obeh straneh. Marsikdaj je prišlo do zgolj osebnega obračunavanja med komunisti in njihovimi nasprotniki. — Zgodile so se grdobije, ki jih nobena vest ne more opravičiti. Ko so se vršili umori in razne nečloveške grdobije še samo od strani partizanov, so nam tukajšnji njihovi pristaši izjavljali, da tega seveda ne odobravajo. S takimi izjavami so se zadovoljili. Naj se zdaj zadovoljijo tudi z našimi izjavami, da tudi mi nikakor ne odobravamo grdobij, kolikor so jih zakrivili domobranci.
Nekje sem bral, da so za domobranska zverinstva (tako je zapisano tam) odgovorni tisti tisoči domobrancev, ki so ob prihodu Tita odšli iz domovine. Recimo, da so. Toda tisti tisoči so danes v svojih grobovih, zato jih ne moremo vprašati, kako se zagovarjajo. Lahko je delo in jako poceni, ako kdo objavlja dolge storije.o tistih, ki gnijejo v grobovih.
Zato si jaz ne upam trditi, da je vse pisanje o domobranskih grdobij ah izmišljeno. Enako si ne upam dognati na podlagi lastnega poznanja razmer, koliko je resnice in koliko je dodanega. Morda je kdo med begunci ali še v domovini, ki nam bo kdaj pozneje iz lastnega poznanja razmer vedel te reči razložiti.
Med tem pa imejmo eno dejstvo pred očmi. Več ko dovolj imamo dokumentaričnih dokazov, da so bratomorni boj v stari domovini izzvali partizani, ne pa njihovi nasprotniki, pa naj že bodo domobranci ali kdorkoli. Celo to je dokazano, da so si komunistični partizani nalašč ustvarili opozicijo in jo hoteli imeti, preden je sploh kdo mislil na oborožen odpor zoper komuniste. To stoji trdno kot skala in o tem ve danes ves svet. Niti Tito tega ne taji, ampak priznava v svojih govorih, čeravno v nekoliko drugačni obliki, kot je tu zapisano. Jaz berem izvlečke iz Titovih govorov in komentarje nanje v angleškem tisku izpod peres a-meriških in drugorodnih opazovalcev. Tudi drugi lahko te reči sami berete. Kolikor je bilo na strani domobrancev grdobij, so vsake obsodbe vredne. Človek, ki se sklicuje na krščanstvo, bi ne smel pustiti, da mu zavre kri, pa magari je poprej sam ali njegovi dragi prestal mnoge strahote od strani komunistov. Kljub temu je mnogo bolj odgovoren tisti, ki je te reči izzval, in to so parti-
Isto velja o toliko razkriča-nem "sodelovanju" domobrancev z Nemci. V resnici je bilo to "sodelovanje" v tem, da so Nemci pustili domobrance živeti in braniti domače ljudi pred uničevanjem od strani partizanov. Ce je to že "sodelovanje," naj bo. Dejstvo pa je, da bi ne bilo ne vaških straž ne domobrancev, torej tudi ne kakega "sodelovanja," ako bi ne bili partizani s svojimi strahotami ljudi do vsega tega prisilili.
Ce se danes tnskajo in pona-tiskujejo zgodbe o domobranskih zločinih in se ttike stvari, resnične ali ne, pripisujejo celokupni partizanski opoziciji kot taki, je to močno nepošteno. Dokumenti pričajo, da je bilo zverinstvo pri partizanih na programu že od vsega začetka in se je uradno forsiralo. Ali more kdo trditi isto o programu vaških straž in pozneje domobrancev?
Najbolj potrebne so dolge storije o domobranskih krutostih tistim, ki jim je nastop in delovanje LIGE KATOLIŠKIH SLOVENCEV trn v ^eti. Kdor
je v danih razmerah naj prva zavzela za te ljudi. Tako skušajo gotovi krogi med nami di-skreditirati tudi LIGO.
Ali jim gre po sreči? Poglejte, kako hitro se je LIGA ukore-ninila med nami in kako lepo katoličani prispevajo v njeno blagajno^ Iz tega sami presodite, če se blatenje domobrancev in beguncev in drugih brezdomcev izplača ali se ne! Po mojem mnenju se ne izplača, pa magari če tudi katoliški listi skrbe za objavljanje tistih stori j.
Objavljanje domobranskih zločinov in "zločinov" v katoliškem tisku je samo dokaz, da je pri katoličanih tako zvana tolerantnost dosti večja kot pa pri nasprotnikih. Le skušajte spraviti v protikatoliški list z dokumenti podprte zgodovinsko resnične zgodbe o zverin-stvih partizanov! Ali se vam bo posrečilo? Tam tolerantnosti iie poznajo!
Totetranten je pa lahko samo tisti, ki je močan. Močan iz lastne trdnosti, ne zaradi silne propagande, na katero se naslanja. Zato naši stvari nič ne
verjame, da so begunci in brez- 'škoduje, ako kdo pomaga pra-domci, ki se nočejo vrniti do- ti komunistične partizane, dasi mov, le izdajalci in sploh ljud-1 zraven na vsa usta kriči, da ni je, ki spadajo v zverinjake, talin noče biti komunist! Frej pač ne bo podpiral LIGE, ki se ;kontra!
0 SOCIALNEM VPRAŠANJU
(Povzeto po razlagah dr. Andreja Gosar ja.
Piše P. B.)
(Nadaljevanje)
4. Dolžnost dela za vse
Kar sem dozdaj povedal, je mislečemu človeku samo po sebi jasno. Prav tako jasno je pa tudi, da smo vsi ljudje dolžni po svojih močeh produktivno ali drugače socialno koristno — delati.	N •
Le vprašajte vse tiste, k: mislijo, da jih ta dolžnost ne veže, od česa žive. Ali ni res, da uživajo cd dobrot, ki j'h niso sami skupaj spravili, ampak drugi* Ne jedo in ne pijejo od svojega, ampak od truda in napora drugih!
Naj bo hrana ali obleka, vsega se drži človeško delo in trpljenje. Nič.se ne naredi brez dplr nekih ljudi. Isto velja za višje, to je duhovne dobrine. Te so ravno tako potrebne kot tele-she. še bolj! Brez teh dobrin bj se človeško življenje ne ločilo o ji živalskega. Toda tudi duhovnih dobrin ni mogoče imeti brez truda in dela. Kdor se trudi za večjo pridobitev duhovnih dobrin. je tudi delavec ir. pošteno zasluži svoj delež.
Res je sicer, da nekaj tega, kar je človeku za življenje potrebno, daje narava sama že kar izdelano za uporabo. Vendar je tega prav malo. Samo drobec je! od vsega tistega, kar je za ž.ivljenje potrebno. Tudi za najbolj skromno človeško življenje bi tiste reči ne zadostovale, ali pa kvečemu za prav majhno število ljudi.
To vsi vemo, da je Bog položil v naravo in njene sile neizmerne zaklade. Toda vse te naravne zaklade si morajo ljudje iz; zemlje s trudom in naporom dvigniti. Potem si jih morajo ravno tako s trudom in naporom pripraviti, da se lahko uporabljajo. Brez dela in znoja bi nam po besedah Boga samega zemlja rodila le trnje in osat.
Zato pravim: Trnje in osat naj jedo, v koprive naj se oblačijo in v podzemeljske brloge naj gredo stanovat vsi tisti, ki mislijo, da niso dolžni delati!
Kdor pa hoče živeti kot človek, naj se ravna po božji besedi in naj uživa kruh po božji besedi v trudu in znoju!
Seveda, če bi bilo delo prijetno in sladko, potem bi danes ne bilo treba razpravljati o dolžnosti dela. Da, če bi bilo delo prijetno in sladko! Stavim, da bi ga potem ravno tisti hoteli sami opraviti, ki se ga danes branijo. Potem bi drugi redko prišli na vrsto, da bi lahko sami okusiti nekoliko te dobrote — dela!
Ljudje, ki se z vsemi štirimi
upirajo delovni dolžnosti, si danes po večini na vse mogoče načine gromadijo zaklade in bogastva tega sveta. Nič ne pomisli, jo, da je radi tega na tisoče drugih potisnjenih v revščino in pomanjkanje, če bi pa bilo delo sladko in lahko, potem bi ga ra-\no isti ljudje le zase zahtevali. Vse prijetno in dobro le — sebi!
Mislim, da je ravno zaradi te-^a treba močno poudarjati, da
Po vaseh bel jaške okolice je vse polno naših slovenskih fantov. V vasi Domače bodo prihodnjo nedeljo naši fantje peli pri sveti maši. Slovenski človek se pač zna povsod uveljaviti, zato ga nesreče ne morejo ubiti.
Zadnjič smo poročali, da je vodjo slovenskega taborišča v Beljaku povozil avtomobil. To je g. Stuhec. Zgodilo se je 14. junija. Sreča v nesreči je, da je dobil samo udarec na glavo, ki pa ni prebil lobanje. Nazavest-liega in vsega v krvi je našel g. Srečko Zamljen in ga dal takoj prepeljati v bolnišnico. Namesto njega opravljajo njegovo službo v taborišču gg. Zamjen, Bernik, Gril in Čebulj.
Sreda 20. junija, 19'tr,. Spri raemba v upravi taborišča. — Novi angleški poveljnik našega taborišča, major Bell, je začel svoj posel z veliko resnostjo in ljubeznijo. Odslej bo delovalo osem odborov in skrbelo za begunce. Odbori so nas'ed-nji:
1.	Odbor za registracijo in nastanitev. Vodi major Beil sam. pomaga mu Slavko Trši-nar..
2.	Odbor za socialno skrbst vo. Vodi Miss Phillips in gospa dr. Meršolova.
3.	Odbor za prehrano. Vodi kapitan Winter in pomaga mu Jože Lekan.
4.	Odbor za zdravst^r. Vodi Miss Boelding, pomagata zdravnik dr. Franc Puc in živino-zdravnik Alojzij Zupančič.
5.	Odbor za vzgojo ii> x;z veti* i:o. Vodi Miss Boelding, po. maga profesor in ravnatelj Marko Bajuk.
6.	C d bor za zaposlitev. Vodi major Bell, pomaga inženir Jože Brodnik.
7.	Odbor za javno varnost. Vodi major Bell, pomaga Janez Vidic.
8.	Odbor za razsodišče. Vodi major Bell, pomaga dr. Franc Logar.
Osrednjo pisarno ima voditi
se mora delo, ki je navadno zo-perno in težko, porazdeliti medJ Franc Pernišek. urad za regi-vse ljudi. Vsak naj po svojih ^racijo v pritličju j>a Vente-močeh prispeva svoj delež tele- Grebenšek.
snega ali duševnega dela!
V sedanjih modernih razme-
Siti vt v begunstvu.
Isti dan. — Iz špi.
rali, ko postaja petreba splošne-, tala smo dobili poročilo, da je ga dela vedno bolj nujna in sil-' lam umrl slovenski begunec aka-ra, je poudarjanje te misli o demik Vinko Markež. Oče je bil splošni delovni dolžnosti še dva- pred vojno župan na Jesenicah, krat, trikrat bolj potrebno in Obsojen partizan. — V Celov-nujno. Sicer moderni kapitali- j cu je angleško vojaško sodišče fcti in njihovi prijatelji sami do-j obsodilo na 18 mesecev ječe j tisti glasno poudarjajo, da je tre. goslovanskega partizana B. G.,
ba delati, in zopet delati. Priganjajo pa seveda k delu le siromaka, delavca.
Mi pa pravimo: Da, resnično! Delati in zopet delati je treba. Ampak to naj ne velja samo za delavca, ki drugače nič nima, od Česar bi živel. Velja naj za vse ljudi, pa naj bodo največji siromaki ali pa bogatini. Samo da so dela zmožni.
To je naš nauk povzet iz krščanstva. To je najboljša podlaga za rešitey socialnega vprašanja.
(Dalje prihodnjič.)
"DOMOVINA V TABORIŠČU" (Poslal Jože Zalar)
(Nadaljevanje)
Sreda, 20. junija. 1945.
fJaši v Beljaku. — V Beljaku je sedaj 56 naših slovenskih beguncev. živijo v dveh taboriščih med raznimi drugimi begunci. Vendar so drugače trdno med seboj povezani v slovenski skupnosti. V enem taborišču kuhajo slovenske begunke za vseh 1500 prebivalce* tistega taborišča. Begunci in taboriščno vodstvo so s slovensko kuhinjo jako zadovoljni.
Kajpada begunci niso brez neprijetnosti. V enem taborišču se je pojavila bolezen — pegasti legar. Zato begunci ne smejo mnogo med ljudmi. Vendar so begunci dobre volje in polni podjetnosti.
Ob nedeljah imajo v cerkvi sv. Križa popolno slovensko službo božjo. Kakor povsod, tako se tudi tam drugorodci čudijo slovenskemu petju in lepi skupni udeležbi Slovencev pri vseh službah božjih.
ker so našli pri njem streljivo. V svoj zagovor je navedel, da je pred odhodom Titove vojske s Koroške prevzel vuhunsko službo na Koroškem in ostal. Mislil je, da se angleška prepoved nošnje orožja in streliva njega ne tiče izgovor mu ni nič pomagal. — Opozarjamo vse rojake ra ta zagovor, ki dokazuje, da je med nami polno komunističnih vohunov. Pazite se pred r.jimi!
Isti dan.
Jugosl. komunistična mladina je bila povabljena v Sovjetijo, kjer sedaj potuje od mesta do mesta. Te dni je bila v Moskvi, odkoder je sedaj odšla v Leningrad. Tu so njej na čast prirej dili slavnostno predstavo.
(Dalje prihodnjič) --o-
Ribniška
Vrban Prismuk je stal pod brzojavnimi žicami in nepremično upiral oči vanje.
Mimo je prišel sosed Martin in se začudil:
"Cemu vendar buljiš v žice?"
Vrban Prismuk se je previdno ozrl in zaupno povedal:
"Veš, takole je: naš župan je danes svojemu sinu brzojavno poslal v mesto denar, in jaz ča_ kam, kdaj bo denar mimo smuknil. Nemara pade kakšen di-narček dol!"
Iz šole
Učitelj je dal učencem nalogo, da naj opišejo svojega domačega psa. 8-letni Pepček je prinesel prazno stran zvezka označeno samo z dvema beseda, mi; "Ga nimamo 1"
UJMO K. IL JEMOTF

«17 IT. CLAIB AVENUE
I OHIO
Vsi rokopisi im oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do t priobčite* v številki
Zrn Osm n« let a-
Ze nečlane m Ameriko. Ze Kanado In
-$0J4
..$2.00 -$$•00
t»pfui^at. OBOAH OP AND Wuil,>IB> BT THE ORANC CARNIOLIAN SLOVENIAN OATHOLIO UNION of the U.S.A.
In the tnterael of the Order	■
OFFICE:
CUT ST. GLAIR^AVENUE Phone:
WIS
CLEVELAND 3. OHIO
Tanaa of
For members, yearly-
For nonmembers in U. 8. A. Foreign Countries-
$0.84
_$3.00
..$3.00
VSEH MRTVIH DAN
Pri nas, v Ameriki imamo dva dneva ali praznika posvfe-rena pokojnikom; prvi je Spominski dan, dne 30. maja, ki je zaeno državni praznik, drugega' pa obhaja sv. katoliška Cer kev 2. novembra na Vseh vernih duš dan, ki bo letos prihodnji netek. Mi, člani naše Jednote obhajamo oba ta praznika in sicer prvega kot ameriški državljani, drugega pa kot udje katoliške Cerkve.
Sv. Cerkev je določila ta dan v najbolj primernem mesecu, — listopadu, ko nas že narava sama opominja, da je na .'vetu vse spremenljivo in vse minljivo, tako tudi naše življenje. --
Prihodnji petek si bodo torej verniki nadeli zopet žalno obleko in šli na pokopališče obiskat svoje drage pokojnike, da jim okinčajo s cvetjem njih grobove ter na njih prižgejo lučke v dokaz trajnega spomina. Pri nas, v Clevelandu, je navada, da ta dan duhovščina opravi tudi na Calvary in St. John's pokopališču posebne molitve za mrtve ob udeležbi njih žalujočih sorodnikov. Kot nam znano, ima že leta in leta tudi naše društvo sv. Barbare, št. 23, v Bridgeportu, O., to lepo navado, da Kredo člani na Vernih duš dan na pokopališče, kjer skupaj molijo za svoje pokojne brate in sestre.
Tako si bo tudi letos naša podporna mati-Jednota zopet v petek ogrnila glavo s črnim žalovalnim pajčolanom v spomin i»a one .svoje sinove in hčere, ki so šli letos v večnost. Kakor doznavamo po uradnih poročilih, znaša število istih v odraslem oddelku 244, v mladinskem pa 7.
Žal, med številom prvih je tudi 41 naših novih vojnih žrtev, ki so v tem letu dali svoje življenje za domovino na bojnem polju. Da, minula svetovna vojna nam je spravila v grob skupaj 121 članov-vojakov in eno članico. Slike večine teh t mo od časa do časa objavljali na prvi strani Glasila, danes pa najdete zopet vsa njih imena v abecednem redu na angleški fctrani v znak našega spoštovanja do njih in njim v blag spomin.
Ne samo teh, ampak tudi vseh ostalih naših pokojnih članov (ic) se bomo zopet v petek še posebej spominjali, saj se istih itak vsako naše društvo spominja po v^aki redni mesečni seji z molitvijo, kar je lepo in umestno. R. I. P.
-o-
ŽALOSTNA POROČILA IZ STARE DOMOVINE
Ko je bila že pred nekaj meseci poštna zveza z Jugosla-\ijo zopet otvorjena, smo se tudi v Ameriki živeči Slovenci eloboko oddahnili, kajti dolga in nestrpna štiri leta smo bili z našimi dragimi onstran morja popolnoma odrezani. Skrbelo nas je zanje, kako »e jim godi ko je tudi našo lepo in mirnoi Slovenijo zadelo najhujše gorje — vojna, ki je prekašala celo grozote nekdanjih turških vpadov. Na severni strani so začetkom vojne vdrli v Slovenijo Nemci, na zapadni strani Italijani in na iztočni pa Madžari; vsak izmed teh je bil krutejši od drugega.
Ne da se popisati grozot, katere je moralo prestati naše ubogo ljudstvo. Samo italijanski fašisti, da ne govorimo o nemških, so v Sloveniji pobili preko 23,000 oseb, pogrešano pa ;ih je 18,000, interniranih in zaprtih je bilo preko 56,000, tako oa je sedaj 20,000 oseb nesposobnih za delo. Materialna škoda pa je neprecenljiva. V vsej Jugoslaviji jo cenijo na 61 milijard dolarjev. To so številke, ki so jasna priča, kaj je delala podivjana fašistična druhal v naših krajih.
Koliko gorja so pa našim revežem prizadejali tudi Nemci' Iz pisem, ki prihajajo sedaj semkaj in je bilo istih že več objavljenih v naših slovenskih listih ste lahko čitali naravnost goro-stasna poročila.	i
čitali smo v listih, da je bilo tekom vojne v Jugoslaviji porušenih in požganih nad 4,000 mest in vasi, da je dežela izgubila 1,685,000 ljudi na fronti in za fronto, kar predstavlja več kot deestino skupnega prebivalstva, da je tam stotisoče otrok brez staršev, da je samo v mali Sloveniji bilo požganih ckrog 800 vasi in mestec, da je bilo stotisoče ljudi šiloma izseljenih iz male Slovenije, bodisi na prisilno delo v inozemstvo ali v koncentracijska taborišča. Eden izmed slovenskih izgnancev, ki se je vrnil napol mrtev iz zloglasnega koncentracijskega taborišča v Dachau na Nemškem je povedal da se je •amo v onem taborišču nahajalo okrog 2ft),000 naših rojakov Mnogo istih je zadela usoda, da so postali žrtev nemškega zvennstva v ondotn^m krematoriju; v nekem drugem nem-sKem taborišču vojnih ujetnikov so pa iz umorjencev kuhali— milo ah žajfo! Mi si sploh ne moremo docela predstavljati groznega trpljenja teh naših mučencev. številne so pa žal tudi žrtve naših rojakov vsled končne civilne vojne.
Srečni in veseli so lahko oni naši ameriški Slovenci, ki so doslej že dobili kakšno pismo od svojcev; koliko je pa nas še takih, ki nestrpno čakamo na odgovor, pa ga ni' — Ni čuda' Dotična vas je morda docela porušena? Naš sorodnik je mor-
^J^W1 JC Pa Umrl V kakšnem taborišču, ali se je docela izgubil. Mnogo bogsive še kje živečih je na begu pustilo Vaša Pisma z naslovom, zdaj pa Vam reveži ne morejo pisati- Vi pa is otako ne veste zanje. Radi bi jim pomagali, pa jim ne morete! Res v takem hudem položaju še nismo bili nikdar \ tej zadevi svetujemo prizadetim sledeče: Jugoslovanska
vlada ima v New Yorku svojo podružnico Rdečega Križa; naslov je sledeči:
Yugoslav Government's Delegate to the Red Croaa, 74« Fifth Ave., New York 22, N. Y.
Pišite na ta naslov kar v slovenščini s prošnjo, da naj sku sajo poizvedeti za Vašega sorodnika.
Sploh bi bila pa po naši sodbi dolžnost Jugoslovanskega ambasadorja v Washingtnu ali pa Jugoslovanskega izseljeni škega komisarja v New Yorku, da bi se v vseh naših listih ob javilo imena vseh onih sel, vasi in trgov, ki so bili porušeni zadnji vojni, kajti dosedaj so nam znana imena samo neka terite
Dotičnim rojakom, ki ste že prejeli kakšno pismo od svoj cev iz starega kraja pa svetujemo, da se jih usmilite. Hvala bogu, zdaj se nahajamo zopet v rednem tiru z Jugoslavijo lahko se tjakaj pošlje brzojav (kabel) vsebujoč 25 besed (se \eda v angleščini), lahko se odda pisma po navadni in tudi po zračni pošti in to celo registrirano, dalje se jim lahko pošlje paket v teži do 11 funtov in lahko se jim pošlje po American Lxpress kompaniji tudi denar do zneska $1,000 v enem me secu; nikakor pa ne pošiljati denarja v pismih,! Kakor nam znano bo dobil prejemnik sedaj za en dolar 50.06 dinarjev Pišite jim in pošljite jim kaj, ker so pomoči potrebni!
-o--
RAZNE ZANIMIVOSTI
V	naših Združenih državah obratuje 6,193 predilnic, ki i-majo skupaj 25,500,000 statev in za 470,000 vretenskih sil.
V	Švici je depresija neznana, ker ljudstvo živi na ekonomski zadružni način. Ko je v prosperiteti leta 1928 v naši deželi (USA) pripadlo povprečno na vsako osebo $2,098 gotovine, je tak znesek v Švici znašal $3,126.00.
Velikanske dohodke na letoo donaša državici Maine lov na morske rake; tako so ondi lansko leto istih nalovili v skupni teži 14 in pol milijona funtov; ker je bila povprečna cena na debelo po 28 centov za funt, so podjetni ribiči dobili zanje 406 milijonov dolarjev.
Leta 1877 je benediktinec Father Otto Kopf na svojem misijonskem potovanju na malem hribu poleg mesta Covington, Ky., zgradil lič®o kameni-to kapelico, posvečeno v počast Žalostne Matere božje; hrib je nazval Monte Casino. Zatrjuje se, da je ta kapelica najmanjša na svetu, ker ima tudi altar za sv. mašo; dolga je samo 8 čevljev, široka pa 6; za vernike sta na razpolago samo dve klopici.
Tekom minule svetovne vojne so zavezniki dobili ali zaplenili 196 nemških podmornic; od teh si je Anglija, Rusija in A-merika obdržala vsaka po šest, ostalih 180 so pa nedavno potopili v Atlantskem oceanu. Naši vojaški zobozdravniki so bili tudi med zadnjo svetovno vojno zelo zaposleni, kajti vojakom so popravili 71,700,000 zob, izpulili pa 16,500,000.
Urad za ljudsko štetje v Washingtonu poroča, da znaša dandanes skupno število prebivalcev v naši deželi 139,-682,000. Od zadnjega uradnega ljudskega štetja 1. 1940 je število prebivalstva naraslo za 8 milijonov.
Obsotelsko ozemlje in kmečki upori
Med vsemi gibanji, ki so st od časov izgube slovenske svo bode v karantanski državi do nastopa slovenskega politične ga življenja v in po letu 1848 širila po slovenski zemlji, je brez dvoma zajel največ resni čno slovenskih ljudi socialni u por kmetov ob koncu srednjega in v začetku novega veka. Pa tudi najmočneje je zajelo to gibanje slovenskega človeka saj se razen takrat vse od osme ga do dvajsetega stoletja ni nikdar zgodilo, da bi sloven ska množica posegla v boju za svoje pravice po skrajnih sred stvih, ki so ji bila na razpolago Ozemlje med Sotlo in Savinj od Celja do Zidanega mostu med gričevjem od Konjiške de Donačke gore in Savo od izliva Savinje do izliva Sotle je igra lo primeroma veliko vlogo v o beh največjih slovenskih upo rih, tako v vseslovenskem leti 1515, kakor v hrvaško-sloven skem leta 1578. Niti v enem, ni ti v drugem primeru ni bilo si cer izhodišče uporniškega gi banja, pač pa se je obakrat iz vršil na njem tolik del bojev gospode s kmeti, da je zgodovi na slovenskih kmečkih uporov z njim neločljivo zvezana.
Vzroki, kmečkih uporov
Ako si hočemo odgovoriti (vsaj prav na kratko) na vpra šanje po vzrokih, ki so v 15. in 16. stoletju po vsej Evropi po vzročali kmečke upore, mora mo pritegniti ves poznosrednje veški gospodarski in socialni razvoj kmetovega položaja, pri tem pa seveda upoštevati tud značilnosti tega razvoja na slo. venski zemlji.
Položaj kmeta se je v viso kem srednjem veku, zlasti od 12. stoletja dalje zaradi sprememb v gospodarski organiza ciji (odpadel je velik del pri dvornih gospodarstev in s tem
V Vatikanskem muzeju se na- zvezanega tlačanskega dela, ki haja marmornat kip speče bogi- so ga v naprej kmetje mogli
nje Ariadne, ki je pravo umetniško delo, to je namreč edini kip na svetu izdelan tako natančno, da je videti na njem celo očesne trepalnice.
Japonci smatrajo za jako važno svetišče majhno leseno kočo na Ise, 250 milj oddaljeno od mesta Toki j o, katero je posvečeno boginji sonca Amatera-su. Tja so hodili že 2,500 let k tej boginji japonski mikadi ali cesarji naznaniti vsako bolj važno novico, rojstvo prestolonaslednika, napoved vojne itd. — Vstop v svetišče ima samo cesar. Tudi na milijone ljudstva roma tja vsako leto, vendar ne more priti do one koče, ker ima štiri ograje. V tem svetišču se ne nahaja nič drugega kakor navadno ogledalo.
Papeževo letovišče grad Gan-dolfo nedaleč od Rima ima v stolpu uro, ki nima kakor običajno 12 številk, ampak samo 6.
Francoski zdravniki so od leta 1941-44 na zahtevo ali nalašč vbrizgavali posebne serume okrog 20,000 moškim, da so začasno zboleli vsled tega in jih Nemci niso vzeli na prisilno delo v Nemčijo.
poravnavati v denarju, ali pa je ta obveznost vsaj deloma sploh izginila), zaradi iskanja ljudi za intenzivno kolonizira-nje še neizrabljenih zemljišč, ki je po veliki kugi sredi 14, sto letja še naraslo, in končno zaradi nekaterih manj pomembnih vzrokov obrnil izdatno na boljše, tako da je bil kmetov gospodarski položaj okoli leta 1300 precej dober. Po tem vi šku pa je znova začelo nastopati poslabšanje. V poznem srednjem veku, zlasti od 15. stoletja dalje začenja zaradi rastočega števila podeželskega prebivalstva nastopati drobljenje kmetij, vedno večje postaja število bajtarjev, ki se preživljajo z obrtništvom, rudarstvom in drvar j en jem, poleg tega so se tudi poslabšali marsikje pogoji pri vinogradniških po. sestvih. V 15. stoletju je denar izgubil znaten del svoje vrednosti, nastopili so spori med kmetom, ki je želel plačevati-nominalno vrednost urba-rijalnih dajatev, ter med zemljiškim gospodom, ki je hotel dobivati njihovo stvarno vrednost in je v primeru, da tega ni mogel doseči drugače, zahteval
povratek k dajatvam v natu ralijah. Mnogokrat se je pa godilo seveda tudi obratno: gospoda je hotela z denarnimi mahinacijami, da bi ji kmet da jal za en krajcer več, kakor mu je štela zanj sama, kadar mu je bila dolžna. Tako obnašanje je sprožilo tudi prvi slovenski punt (1478 na Koroškem). Po leg tega je zemljiški gospod začel ponovno izterjavati izpolni tev različnih pravic, ki jih že stoletja ni uveljavljal in ki ni so temeljile v zapisanih urba rijalnih služnostih (na pr. da jatve ob gospodarjevi smrti, ob krčenju novih njiv itd.) Kjer je le mogel, je zemljiški gospod skušal pomnožiti dominikalno zemljo (pri tem je mnogokrat tudi oškodoval srenj sko po sest), iz katere je oblikoval nove kmetije in jih oddajal pod poslabšanimi pogoji, isto je pa delal tudi s starimi kmetijami če se mu je posrečlo pod kakšnimi pretvezami razveljaviti staro stanje na njih. Kjer ni mogel urbarijalnih dajatev pomnožiti številčno, je pa začel uporabljati namesto prejšnjih "izglajenih" različne "zvrhane" mere, in to celo pri vinu Zelo težko breme je pomenila za kmete tudi tlaka, ki jo je začel zemljiški gospod nalagati kmetu od 15. stoletja dalje skoraj brez ozira na urbarijalne določbe, saj je narasla do kon ca 18. stoletja iz nekaj desetin ali še manj dni, ki jih dobimc zapisane v srednjeveških urbarjih na 156 dni in še več na leto Poleg tega so kmetje bridke občutili izgubo servitutnih pravic na srenj ski zemlji, ki jim jih je svojevoljno kratil zemljiški gospod. Zlasti različni u pravitelji in najemniki graščin so napenjali pridobitne možnosti—pri tem jih je podžigala prememba naturalnega gospodarstva v denarno, ki se je izvršila koncem srednjega veka in ki jim je odprla široke mož nosti nabiranja bogastva — ne glede ha šk6do, ki je ob tem nastajala tako za kmeta, kakor sa posestvo samo.
Ko je nastopila v 15. stoletju v obrobnih alpskih pokrajinah Habsburžanov zaradi gospodar, ske (denarna kriza 1457-1460) in politične krize (boji z Baum-kircherjem, s Celjani in za celjsko dediščino, turški vpadi, vojska z Matijo Korvinom) silna opustelost zemlje — cela vrsta vasi je bila takrat na pol ali povsem prazna — so poskušali zemljiški gospodje kljub vsemu iztisniti iz preostalih podložni kov dohodke, ki so jim bili potrebni. V bolj zavarovanih predelih se'je sicer še tudi v tem asu v gospodarskem pogledu godilo kmetu primeroma zadovoljivo (tako poročilo imamc na pr. pri Unrestu o Korošcih, češ da se godi kmetom bolje kakor njilfovim gospodom), toda za večino slovenskega o-zemlja vendarle ne velja Fran-zova misel o uporih v Notranji Avstriji; da so se upirali kmetje ne toliko zaradi gospodarskih, kolikor zaradi socialnih zahtev ob vzgledu švicarskih in tirolskih kmetov ter zaradi nerodnega političnega položaja. Kmečke pritožbe govorijo navadno drugače.
Poleg nastopanja zemljiških gospodov, ki se je moglo tako zelo . zaostriti tudi zato, ker je večji del deželskega sodstva prešel iz rok deželnega kneza v roke zemljiškega gospoda, tako da je kmet izgubil še svojo zadnjo zaslombo, in ki se je kompliciralo z. nastopanjem različnih upraviteljev in z njihovimi dohodki, ki jih ni bilo v starih urbarjih, so pa kmeta vedno bolj težile tudi posledice političnega položaja. Neprestani domači boji in vpadi zunanjih svoražnikov, pri čemer je bilo obmejno obsotelsko ozemlje prav v izdatni meri udeleženo, so že sami na sebi pomenili zelo veliko težo, zlasti ob te danjem načinu bojevanja, ki je bilo najožje zvezano s plenitva-mi po vaseh sovražnega zemlji-
škega gospoda. Ta teža pa se je povečala s Številnimi izrednimi davki, ki jih je zaradi teh vojsk izmozgana država nala« gala deželnim stanovom, ti so jih pa navadno po večini enostavno prevalili na kmečka ramena. Vprav "tedenski vinar" v obrambo proti Turkom, o katerem je plačujoči kmet vedno znova moral občutiti, da koristi samo gospodi in mestom, ki jim je moral poleg tega graditi še utrdbe, njemu samemu pa nič, je bil tisti povod, ob katerem so se večkrat sprožila manjša u-porniška gibanja.
Poleg teh splošnih pote?, ki veljajo za vso slovensko zemljo, pa imamo za ozemlje ob Sotli dokumente, ki nam pričajo, da je nastopila tu gospodar, ska kriza zaradi premalo preračunane prenagljene kolonizacije salzburških nadškofov že v času, ko je bilo drugod še primeroma dobro stanje, namreč že v začetku 14. stoletja. Urbarji salzburških posestev v štajerskem Posavju (Brežice, Sevnica) kažejo, da je bilo tu 1. 1309 že 46,95%, leta 1322 pa celo 56.24% opustelih kmetij. Seveda, ves ta pojav je bil sicer omejen, a v 15. stoletju se je razširil tudi preko ostalega predela, in sicer pod vplivom domačih bojev za celjsko posest), bojev z Ogri, saj je bila Sotla obmejna reka in se že leta 1322 navajajo kot vzrok opustelosti nekaterih vasi vpadi Ogrov, in končno od 1. 1469 vedno pogostejših turških vpadov, kjer se je zopet uveljavil obmejni položaj pokrajine.
Pa tudi sicer je šel razvoj v smeri poslabšanja kmetovega položaja tudi na obstelskem o-zemlju svojo navadno pot. To se dovolj jasno odraža v še neobjavljenem pravnem napotilu za salzburško posest v Posavju. zapisanem 7. I. 1381. v Ptuju, za čigar prepis in dovoljenje za uporabo dolgujem hvalo u-niv. prof. M. Kosu. V teir pravnem napotilu je vrsta nad. ^kofovih določb, ki pričajo o podobnih pritožbah, kakor jih je Kaspret A. objavil za Gorenjsko in kakor so jih zapisali kmetje leta 1515 na svojem puntar. skem zborovanju v Konjicah: tako na primer glede ribarjenja, glede dajatev ob smrti o-ziroma nastopu gospodarja, gl<*le neurejenega sodstva in kaznovanja podložnikov, glede dajatev, ki jih ni v urbanju, pa jih zahteva bodisi mestni grof. bodisi upravnik posestva, glede uporabe gozda in glede veljave gorskega prava. Najznačilnejša poteza tega pravnega napotila pa so številne pritožbe glede zahtev in pravic mestnega o-ziroma grajskega grofa v Brežicah in v Sevnici, novega uradnika, ki po starih, urbarjih ni imel določenih nikakih dohodkov in ki je zaradi tega s svoji, mi zahtevami povzročal spore. Kmečke pritožbe, ki jih je sal-zburški nadškof izvedel na zasliševanju v Sevnici in Brežicah, je poskusil pomiriti z omenjenim pravnim napotilom. Seveda pa se s takimi sredstvi ni bilo mogoče upirati smerem gospodarskega razvoja. Dokumenti iz 15. stoletja nam pričajo o vedno ostrejši krizi našega podeželja. V tej krizi je tudi slovensko ozemlje ob Sotli dozorelo za upore, ki so v 16. stoletju vžgali vso slovensko zemljo.
Vseslovenski kmečki punt leta 1515
Različni kmečki upori, ki so nastajali pred letom 1515 na Koroškem, Kranjskem in tudi na Zgornjem Štajerskem, se na obsotelsko ozemlje še niso razširjali. V letu 1515 pa je prav ozemlje med Savinjo in Sotlo
ski deželni stanovi še Aiso razburjali zaradi gibanja, ki še ni poseglo na Štajersko. Do nasilnih nastopov je prišlo najprej na Kočevskem ,kjer sta padla že v prvih mesecih (najbrž kmalu po 22. I.) nasilni in zasovraženi Jurij Turn in njegov oskrbnik Stržen. Po teh do. godkih je vladal dalj časa mir, vršila so se le kmečka zborovanja. V prvi polovici aprila je prišla na Kranjsko tudi plemiška komisija, ki naj bi uredila k cesarju, ki naj bi jih milostno sprejel,,kakor pravi precej pozen vir. Niti komisija, niti cesarjeva naročila poslanstvu, naj se punt razpusti, niso zavrli kmečkega gibanja. Kmetje niso več odrajtovali svojih obveznosti, marveč so se še naprej zbirali in posvetovali. Po zborovanju v Novem mestu (14. V.) je prišlo do izbruha. Tri dni za tem je padel grad Meho. vo, kar je vzbudilo upor po vsej Kranjski, ob katerem je padla celo vrsta kranjskih gradov.
Istočasno pa se je upor prenesel tudi na Štajersko od Savinjske doline preko Celjske grofije do mejne reke Sotle. Že pred 31. majem sta padlfc v kmečke roke Podčetrtek in Pil-stajn, meseca junija grad Zbe-lovo, samostan Studenica in celo mesto in grad Brežice, pri čemer je izgubilo življenje o-krog 50 ljudi, od tega 15 plemičev, 5. julija so padli cesarska gradova Podsreda in Kunšperg in krška posest Bizeljsko, poleg tega pa vemo, da so kmetje ob zasedbi Pilštajna uničili tudi njegove tržne privilegije. Na tŠajerskem, v Konjicah je bilo konec maja tudi najvažnejše kmečko zborovanje, ki so na njem kmetje postavili svoje za.' hteve o spremembah glede služnosti, oziroma o povratku k "stari pravdi." Dne 31. maja je' prišlo v Konjicah do sestanka kmečkega zastopstva s posian-stvom štajerskega deželnega glavarja, ki je sklenilo s kmeti začasno premirje. Kmetje «>o obljubili začasno premirje glede razširjanja puntarske zveze, dokler ne bosta izdala cesar in deželni glavar svojih odredb, objubili so vrniti krškemu kardinalu Podčetrtek in Piistajn se pokoriti odredbam cesarja in deželnega glavarja o" povrnitvi škode, ki je nastala zaradi upora, odvezati gospodo, trge in mesta od obljub, ki so jim jih ust.meno ali pismeno dali, in vrniti tozadevne dokumente ter se boriti proti kakemu drugemu kmečkemu puntu. ki ne bi priznal te pogodbe. Poslanci pa so obljubili kmetom, da bodo nesli njihove pritožbe k cesarju in deželnemu glavarju in se potrudili, da bo kmetom ustreženo. Te pogodbe seveda kmetje, kakor smo videli zgoraj, niso držali. Poleg tega pa se je preko petih Korošcev, ki so bili pred 27. majem na Konjiškem shodu, razširil upor v prvih dneh junija še na Koroško.
V tem času pa se je že začela uveljavljati akcija gospode, ki jo je ta pripravljala že maja meseca. Na Koroškem je že v juniju pobil upor.nike štajerski deželni glavar S. Dietrich-stein s pomočjo koroškega deželnega upravitelja Welzerja, hkrati pa je bil najbrž v prvi polovici junija izvoljen skupni poveljnik vseh treh notranje -avstrijskih pokrajin v boju proti kmetom, Jurij Herberstein. Po zmagah pri Gleisdorfu in pri Vuzenici je prodiral do mesta Celja, kjer je v začetku meseca julija odločilno porazil kmete, ki so imeli v svoji oblasti tudi celjski grad. Po tej zmagi je nad dva tedna čistil Spodnjo
tvorilo most, čez katerega se je 1 vtajerSk° (Savinjsko dol.in°'
upor razširil iz Kranjske po o- ^	Kamniča-
stali slovenski zemlji ? n°V'	P.r'Šel na Kranjsk°
Ko so ob začetku leta 1515 1 ^ • Ka™nlk"V111 hotelsko Iralni	? 5 °^mlje, k«r dokazuje resnic-
lokalni povodi nezadovoljstva povžročili organiziranje kmečke zveze na Kranjskem (zlasti po Gorenjski), ki ji je po izja-
no mesto prehoda), dobil je še nekaj okrepitev, nato pa je o-koli 22. julija prekoračil Savo
vi nnnfoM«, *__ " .	Pn Rajhenburgu m vzpostavil
vi puntarjev ze marca pripadlot- • i * ----o««««	i red tudi na Kranjskem. Avgu-
okrog 20,000 članov, se štajer-
(DaUe na 6 strani)
	0	
K. S. K.		JEDNOTA
		
GLAVNI URAD: Nl-KI M. CHICAGO BT, JOUET. pJ-Telefon v glavnem uradu: JoUet 1448; sImhhsiiJs glavnega taj"«»ra mtt.
Od ustanovitve do 30. sept., 1945, znaša skupna izplačana podpora $9 787,557 Solventnost 13841% SLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN PERM. B17 Kast "C" Bt. Pueblo, Oofr. Prvi podpredsednik: JOHN ZEPRAN. 3723 W. 1Mb Bt, Chicago, m. DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 471ftjHatfleld Bt, Pittsburgh. P*. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. ltfr-Efad Bt, N. W, Barberton. O. Četrti podpredssdnlk: liTKB CERKOVNIK. P. O Bos 987. Bij. lUnn. Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR. 11»Dillingham Ave, Sheboygan. Wla 6estl podpredsednik: OBGHOB PAVLAKOVICH 4ST1 Pearl Bt, Denver UL Cole. Glavni tajnik: JC6XP ZALAR, SSI N. Ohloago Bt, JoUet, DL Pomotol tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR. »1 N. Ohloago Bt, JoUet. QL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. SSI N. Chicago St, JoUet, DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA «18 N. Chicago Bt, JoUet. QL Vrhovni sdravn*: DR. JOS. B. URSipH. 1001 W. Oennak RlL. Ohioage 8. DL
NADZORNI ODBOR Predeednlk: OBOROB J. BRINCE SU Adams Ave, Eveleth. man. Prva nadsoznloa: MART B. POLUTNIK. ITU E BSth Bt, Lsmln. O. Drogi nadaornik: PRANK LOKAR, 1SSS Hawthorns St, Pttteborgh. Pa. Tretji nadaornik: JOHN PBSDIRTZ. 14804 Peppsr Ave, COeveland. O. Četrta nadsornlea: MART HOCHEVAR. SU41 MDsr Ave. Cleveland, a
FINANČNI ODBOR predsednik: JOHN GERM. SIT Esst "CT St, Pueblo. Cola Tajnik: JOSIP ZALAR. SSI N. Chicago Bt, Joliet. DL Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARIC 300 Ruhr Bt, JoUet. DL Dnud odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A," Eveleth. Mlnn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllkinsburg. PS Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE SU Adams Ave, Eveleth. Mlnn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DBCHMAN, 1103 Jancey St, Pittsburgh. Pa. Pr7a porotnica: MART KOSMERL. 117—5th St, 8. W, Chiabolm. Mlnn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo, Oola Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 315 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSEIJCH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago. DL Ped porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. feesti porotnik: LUKA MATANICH, 3524 E 100th St, South Chicago, UL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 8117 St. Clair Ave, Cleveland. O
VODJA ATLETIKI JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. DL
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEZAK. 457 Indiana St, Joliet. DL
Vsa pisma ln denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj ee poilljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. S61 N. Chicago St, JoUet :DL;jdopise. Setvene vesti, rama naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE 8117 8t. Clair Ave.. Cleveland S. Ohio.___
PISMA IZ STARE DOMOVINE
PISMO IZ LJUBLJANE , Drugi sorodniki doli na Do-Joliet, lil. — Cenjeni g. ured- lenjskem so imeli malo bolje.
'	Vsaj stradali niso, ker so imeli
Prilagam Vam pismo, ki sem' svoj pridelek in tudi prodajali ga prejela iz Ljubljane. To je so drugam. Mi pa nismo smeli prvo pismo od .mojih sorodni- j do njih iz Ljubljane. Sovražnik no priporočeno. Ker je tukaj je naredil okoli mesta mrežo in mnogo faranov iz iste vasi in postavil stražo. Nismo mogli mnogo 'poznanih. Vas prosim,; iz Ljubljane štiri leta. Tudi pi-da bi pismo priobčili. — J.E. j sati nismo mogli drug drugemu. Ljubljana 14. jul. 1945. : Bila je taka cenzura, da se ni
Dragi so rodniki:
Po dolgem času mi je zopet
dalo drug drugemu nič pomagati. Oni Dolenjci lačni niso
možno pisati Vam iz naše Svo- bili, toda strahu so mnogo pre-i,< dne Jugoslavije. Najprvo Vas stali. Požigali so jim vasi, za-
skupaj z ženo prav lepo pozdraviva in sva še pri življenju, ako prav ne dobro. Žena je bo-1- hala celo vejno. Prvič je bila na operaciji za žolčni mehur; to je bilo le počasi dobro. Potem je dobila na želodcu rano in je toliko trpela. Dobila je bolezen samo od strahu pred napadi in sekat.uro okupatorjev.
pirali jih po ječah
Civilisti smo mnogo več to vojno prestali kot pa vojaki. A sedaj je konec. V par letih bemo že prišli k sebi; nam bodo že dobri ljudje pomagali. Samo da je mir, da brez skrbi ponoči zaspimo. Poprej ni bilo mogoče spati. Mislim vsak dan na Vas, kako ste srečni, da
ker so nas tako preganjali, da Vas ni doletela ta vojna mora, je bilo res obupno. Ce nisi imel j kakor je nas tlačila celih pet .posebno dobrih živcev, si moralj let. Nobene svobode, lačni, raz-z bolet i. Žena mi je zbolela ra-jtrgani, preganjani eden več kot ci vojne. Povem Vam več ust- drugi; čudno da sem vse to premene, ko nas pridete sem z j stal. Bil sem 70 let star letos aeroplanom obiskat. Sedaj je j 20. maja. Spomnil sem se, da »norje se slabo.	| sem že med očake zapisan, pa
Tu je okupator vse razdejal J sem še moral toliko strahote in nas vsega oropal. Za prehra-' prestati. Ko sem zjutraj začel no je ze malo bolje, obleke pa ' zajtrkovati, ni bilo sladkorja, n imava in čevjev tudi ne. Oble- j kava pa odmerjena. Segel sem ko za enkrat ni mogoče dobiti, j po kruhu in že ga ni bilo več; Pretrpela sva prav veliko in še dobili smo ga samo za petkrat ni dobro. In drugi sorodniki so: v usta. Ne morem popisati. — ;:ivi, toda vsi so pretrpeli zelo' Kdor ne skusi, ne more verjeti, veliko. Tudi Gospod (Rev. A-j Zdaj vas oba prisrčno po lojzij Trontelj) je bil od oku- zdraviva vse, tudi Hribarjeve, patorja pregnan iz svojega me- Pišite kaj kmalu, ko dobite to sta v Beograd. Xe vem, kak j pismo. Vaš sorodnik Zrimšek O kaj ima. Ko kaj več izvem, j Janez, Medvedova ulica št. 5, Vas že obvestim. Pri Vas, mi-j Ljubljana, Jugoslavija, slim, se imate dobro. Najbrž j Citateljem v pojasnilo: V za vojno ni- ne veste, ker ni mo- j pismu sorodnik Janez Zrim-gel sovražnik do Vas. Prosim, išek omenja Hribarjeve. To so k,, to pismo dobite, nama odpi-. starši mojega moža, njegove .-iti', da bomo vedeli, kaka in sestre itd., v Rockdale, 111. Da-kaj je pri Vas. Ali je ata (Mr. lje omenja sorodnike na Do-Šetina) Se pri življenju? Kako | lenjskem. To so pa teta Ivana kaj Vaši dve hčerki, ali sta še ta- j Trontelj iz Št. Vida pri Stični, ko vesele in zabavne za družbo? po domače Hribarjeva. Njen In kaj je s Hribarjevimi, moji- sin duhovnik, ki je bral novo mi sestričnami in teto, ali je še I mašo pred 12 leti, se je naha-živa? Prosim, odpišite mi kma- Ijal ob času vojne na Grobi j ah lu.	J na Gorenjskem, odkoder je po-
Tukaj so denar že zamenjali, begnil v Beograd. Sorodnik f)vakrat smo izgubili 70 odstot-; Janez Zrimšek, pisec tega piskov, tako da sedaj . sem suh;,ma, je bratranec mojega moža vse je vzela vojna. Pokojnina 'in je bil pred leti v državni je tudi majhna, draginja nap- službi kot nadpaznik ljubljan-ram vsem pa strašna. Človek bi | ske jetnišnice ter kljub svoji na starost rabij kak priboljšek, starosti čil in zdrav, da mu je ali kar sem si prihranil v mla- bilo preplezati Šmarno goro ali dih letih, mi je vse pobrala ta Triglav igrača. Vsa leta ni ni-vojna.	ti enkrat tožil, sedaj pa je mo-
ral v resnici mnogo prestati, kakor je videti iz njegovih vrstic. Pisec pisma J. Zrimšek je doma na Dolenjskem, toda je vsa leta preživel v Ljubljani. Toda od mojih sorodnikov na Gorenjskem pa nisem do danes prejela še nikakega obvestila.
Josephine Erjavec.
-o-
IZ DVORSKE VASI PRI VELIKIH LAŠČAH (Po Enakopravnosti)
Pred par dnevi so dobili sorodniki pokojnega Antona Mi-lavca pismo od Janeza Debelaka, bratranca, iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Pismo j^ bilo izročeno Mr. Antonu Debelaku, ki stanuje na 893 E. 75 St., Cleveland, O. in je brat pošiljatelja pisma. Tukaj v Clevelandu živi tudi sestra Angela, poročena Drob-nič, na farmah v bližini Clevelanda pa živi sestra Mary, poročena Pečenko. Menda je to jjrvo pismo iz okolice Velike Lašče, in bo gotovo zanimalo či-tatelje izvedeti o resničnem položaju in kako so preživeli strahote zadnje vojske. Pismo je sledeče vsebine:
"Dvorska vas, 7. avg., 1945, "Dragi mi Anton!
"Po dolgem času Ti zopet pišem par vrstic. Mislil sem, da Ti ne bom več, ali usoda, Bog je hotel, da sem ostal še živ in zdrav. Bil sem zaprt in pripravljen na smrt od domačih izdajalcev. No, pa sem še ostal zdrav.
"Dam Ti vedit, da je naš Štefan ubit od 'črne roke' lani v košnji na travniku, ko je grabil seno. In še sedaj leži v malo-slevskem grmovju pod Malo Slivco. Ga bomo sedaj prekopali na pokopališče. Tudi moja dva sinova, France in Janez, sta ubita. Janeza so ubili Nemci 4. maja, 1941, prvi dan, ko se je vojna začela z Nemci. Bil je na granici financar. Franceta so pa domobranci ubili 14. marca, 1943 v Velikih Laščah.
"Skončnaka Franceta so tudi domobranci ubili, očeta od naše tamlade z Pod Poljan, saj ga poznaš, se je dostikrat od Tebe menil. Dalje Baudka, Janeza Lenčkovega in Jožeta Brodnika. Šimonov France je pa umrl v' internaciji in dosti drugih.
"Dragi, veš, prestali smo, da je bila groza, pa največ od domačih izdajalcev. Ne Italijani, ne Nemci bi ne bili tako slabi, ali naši domači Judeži, to je bilo strah!
"Pogoreli smo dvakrat, najprvo skedenj, kozole in drvarnica. In hišo so razbili z granatami iz kanona iz Velikih Lašč, pa od bombardiranja od Rotar-jevih od cerkve. Tudi Matijčko-vo, Ivančev skedenj in vse Pe-terlinovo, Močnikov skedenj, Fižolkov skedenj, vse je sama razvalina.
"Dam Ti še vedit, da je Ančko, Francetovo hčer ubila mina. Stopila je na mino na cesti pri Preski. Ostal je sam fant Jožek, ki je na Mali Slivci pri Francki. Drugič Ti bom še bolj obširno opisal.
"Pogrešam 10,000 lir, ne vem, ali so mi jih Italijani ukradli, ali so pa zgoreli, ko smo bežali od doma. Smo bili v gozdu v Kozlarjevi Preski. Ko so Italijani prišli, so zažgali, da smo pogoreli. Prej so še vse pokradli: prešiče, kokoši, obleko, kuhinjsko posodo in denar. No, pa samo da smo še živi ostali.
"Ti dam vedit, da sem dal domačijo sinu Francetu. Se je ože-! nil pri Skončnaku v Pod Po-1 ljanah. Smo prav dobro nevesto dobili. Pokojni France je pustil enega sina, tri leta starega in hčerko, staro dve leti. Njega so ubili izdajalci, domobranci.
"Sedaj Ti dam vedit, da Ti bom takoj poslal d^nar, ko se uredi. Veš, dvakrat smo zme-njali, se ga je dosti uničilo.
"Povedi našim ljudem, da tudi njim kmalu pišem. Moji sinovi so vsi na odbornih mestih pri partizanih.
"Sprejmi pozdrave od nas
vseh, posebno od mene!
"Janez Debelak."
— o-
/Z NOVE VASI PRI RAKEKU
(Po Enakopravnosti) Mr. Anton Ivančič, 16213 Parkgrove Ave., Cleveland, O., je prejel pismo od svojega nečaka Franc Ivančiča, pošta Nova vas pri Rakeku, ki je bilo pisano 25. avgusta letos in se glasi:
"Dragi mi!
"Po dolgem času Vam morem zopet pisati, ker tudi tukaj je bila do sedaj pošta zaprta. Danes sem dobil Vaše pismo od 2. julija 1945. Dobil sem ga pa potom Rdečega križa še v začetku julija sporočilo, da ste še živi, ter sem tudi odgovoril v toliko besedah kot so mi dovolili. Do sedaj nisem mogel več pisati. Najbolj me veseli, da ste še živi in pri zdravju.
"Sedaj Vam malo opišem naše življenja v tem času. Ko sem dobil od vas zadnje pismo v maju leta 1940, ste mi pisali, da bo Nemec nas vse 'pohrustal.' V resnici se je zgodilo, le malo nas je ostalo. Leta 1939, 1940' in 1941 sem imel stalno orožne vaje. Po okupaciji Italije sem bil devet mesecev doma. Dne 10. februarja 1942 so me prišli iskat na dom Italijani. V 30 stopinj mraza so nas zvezali, naložili na avte in nas šest ur vozili Jo Ljubljane, kjer so nas zaprli v najhujše zapore z prvo partijo, brez obleke, brez denarja, pa še danes ne vem zakaj. Štiri mesece sem bil v zaporih, zaničevan, tepen, dobil samo enkrat na dan jesti, pa še tisto malo, tako da sem prišel v štirih mesecih z 73 kil na 50 kil teže, toliko, da sem ostal še pri življenju.
"Potem, ko sem šel v internacijo, je bilo čisto malo boljše. Bil sem v Italiji 28 mesecev, pri Nemcih pa 11 mesecev. Domov sem prišel po 39 mesecih, in se ■ ne da popisati, kaj sem dvakrat | doživel.
"Doma sta se mi ubila z bombo dva fantka, eden star 10 let in pol, drugi devet let, katera je razstrelba vsa raztrgala. Sedaj imam še fantka, starega pet let in punčko, staro sedem let*. Mati in žena sta še živi, pa slabega zdravja, ker sta vse prestrašeni radi hudega bombardiranja, ki je bilo okrog nas.
"Preje sem imel sedem glav Živine, sedaj imam še eno teličko, pa'kravo. Vojska je vse u-ničila, tudi obleko, orodje, itd. Doma so bili tudi preseljeni za osem mesecev. V tem času so doma jedli neslan krompir. Prišel sem ob vozove in sedaj je najtežje za obleko in čevlje, ker se bliža zima. Za hrano smo še pridelali, da bo za silo, ker smo se kar privadili slabemu. Upanje imam, da se bo zboljšalo, nekoliko se je že.
"V naši vasi je bilo 13 moških ubitih, eni v borbi, drugi za talce;. starejši so: F. Cveren, A. Mihov, Š. Gruden, Miha Kramar. Pogrešanih imamo še 11 moških. V celi vasi smo sedaj živi štirje starejši moški. Pož-gano je bilo: cerkev, Ivanice Anderjačeve, Grudnovo in pri Kramarju.
"Človeške žrtve so bile velike. Padel je brat Stanko, ko je bil v trgovini. Moja žena je ob tri brate, na Škufcem so ob tri fante. Ni za popisati našega gorja.
"Sedaj h koncu mojega pisanja, sprejmite srčne pozdrave, Vi striček in žena, od nas vseh, matere, Micke in otrok.
"Franc Ivančič."
-o-
./Ž NOVE SUSICE PRI . KOSANI (Pa Enakopravnosti) Mrs. Marija Penko, 18516 Chapman Ave., Cleveland, O., je 23. avgusta t. 1. poslala ka-blogram svoji svakinji Mariji Kapelj, v ovo Sušico, p. Koša-na pri Št. Petru, v katerem je prosila za vest kako se pri njih in pri staršihfMrs. Penko imajo. Dasi so tamkaj prejeli ta kablo-gram v petih dneh, in je bila vsota za povratni kablogram
plačana, se ga domači gotovo niso znali poslužita, in mesto ka-blograma, so poslali pismo, ki je dospelo po 38 dneh.
Pismo je pisala tašča Marija Penko, bivajoča v Novi Sušici, in je datirano 28. avgusta t. 1. ter se glasi: "Draga Mica,
"Mica je dobila tvoj telegram. Najlepša hvala. Namesto nje ti pišem jaz. Doma sem ves čas vojne in tudi Tončka je doma; že drugo leto je bolna na pljučih. Mnogo hudega smo prestali v tej vojni, pa hvalabo-gu je vendar konec.
"Naša vas je še vsa cela in tudi fara, razen Volč, ki je vse požgano. Glede ljudi je pa tudi iz naše vasi nekaj fantov padlo. Blaževa sta dva ustreljena. Ona je prišla sedaj že iz druge internacije. Tudi Radkota ni več iz Rusije. Srečko je brez desne roke in očesa. Milkotu manjkajo prsti. Naša Ivanka je letos umrla v Ljubljani. Tvoja mama pa ravno za naš shod, to je 29. julija 1945 smo je spremili na zadnji poti v Košano. Tvoj oče je ostal čisto sam in še zmeraj dela. Pravi, da bo že kakšen od vas prišel domov. Piši mu kaj.
"Drugi sorodniki so še vsi živi; zdravi pa eni več, eni manj. Tudi jaz nisem pri zdravju, pa vseeno nekaj podelam. Toliko za sedaj, drugič kaj več.
"Sprejmi srčne pozdrave ti in tvoja družina, od mame, enako tudi od Tonke in Mice z njeno družino, ter Fitnikovih na Stari Sušici. Piši zopet kaj kmalu."
*
Temu pismu je bilo dodano
še drugo, v katerem prosijo z^ mi je včasih hudo in dolgča
bra sem šla pa še jaz, pa na Rab. Mord^si kaj čitala, kako je bilo hudo. Mater so nesli na nosilnicah. Mati so bili 6 mesecev tam, malo so se pozdravili, da so s palico hodili. Jaz sem bila pa 7 mesecev na Rabu, potem so nas poslali na Vis. Ko je Italija kapitulirala, sem prišla pa domov. Tako težko so me mati čakali; so rekli, da so šli vsak vlak čakat, kdaj se bom pripeljala. Pa smo morali iti peš domov; mati so se pripeljali. Tako smo bili zopet skupaj po tolikem trpljenju. * Ivan in Matevž sta padla; I-van za talca, Matevž pa v borbi.
Kako je bilo hudo nama, si lahko misliš.
Potem so pa mat? zopet zboleli; zopet so imeli v desnem kolenu revmo, oteklo koleno; do 9 mesecev niso mogli iz postelje, pa niso nobena zdravila nič pomagala.
Bombardirali za ta okraj večkrat; pa smo bežali in kar na voziček smo mater posadili, pa sem jih peljala. Pa so ta reva tako vdano trpeH, tako so bili dobri, tako so skrbeli za otroke. — Dostikrat so rekli: "Kaj bi bilo, če ne bi bilo tebe, Francka? Kaj bi bilo z menoj?" '
7. februarja, 1945, so pa u-mrli ob 3. ponoči. Sama sem bila pri njih od domačih. Pri pogrebu pa Polde in jaz.
Polde je v Preserju na postaji v službi. France se je tudi oglasil iz Beograda; Jakob je v Begunjah; Jernej je bil pa tudi pri partizanih. Je bil ranjen, zdaj je zdrav. Lojze je pa že prej umrl. Tako sem doma zdaj čisto sama, pa toliko nas je bilo (bilo nas je 9.) Tako
hurje, in strupi, ki lahko nastanejo iz ožgane kožne tkanine, se ne bodo vsesali. Če nimate o-menjene kisline, rabite v čisti vodi namočene obkladke. Če pa je opeklina huda in široka, je treba bolnika toplo omotati in imeti mora popoln mir. Topla pijača pomaga, dokler ne pride zdravnik.
ANEKDOTA
čevlje za očeta, če bi se jih moglo poslati, kateri pa ni treba, da bi bili novi, češ, da so dobri že ponošeni, kajti tamkaj stanejo od 4 do 6 tisoč lir, pa se jih še težko dobi.
Glede gornjega pisma je najbolj žalostna novica o mladeničih, ki SO'V cvetu svoje mladosti žrtvovali svoja življenja. Radko je bil 24 let star, Srečko ki je brez desne roke in očesa, je 22 let star, Milko, kateremu manjkajo prsti, pa 13 let. Niti še niso imeli prilike okusiti življenje, že so morali toliko gren-kosti prestati. — M. P.
IZ VRHNIŠKEGA OKRAJA
(Ponatis iz Glas Naroda)
Homer City, Pa. — Cenjeni! —Prejela sem pismo iz starega kraja od sestre Francke Vadnjal, vas Breg pri Borovnici, blizu Vrhnike. Pismo je odgovor na moje pismo in je pisano 31. avgusta in sem ga dobila 5. oktobra. — Mary Zev-nik.
Pismo se glasi: Draga sestra!
Najlepše se Ti zahvalim za pismo, ki sem ga prejela 28. avgusta. Veš, zelo sem ga bila vesela, samo da ste vsi živi in zdravi, hvala Bogu! Veš, Micka, pa žalostna sem bila, ko ne morem nič dobrega pisati. Toliko trpljenja, ki smo ga prestali v teh letih se sploh ne da popisati.
Ko je prišel Italijan k nam, sta šla kmalu potem Ivan in Matevž v gozd k partizanom. Takrat smo bili doma mati, I-van, Matevž in jaz. Potem smo ostale same z materjo. Mene so potem Italijani zaprli za nekaj časa. Ko sem prišla domov, sem pa napravila paket za Ivana in Matevža za v gozd, so ga pa Italijani dobili v roke. Zopet sta me prišla iskat dva oficirja, pa sem jima ušla.
Takrat so bili pa mati bolni,
da ne morem povedati. Dostikrat nesem materi rože na grob.
Veš, ko so nas internirali, so nam vse pobrali: obleko, posodo, pohištvo. Nobenega spomina nimam od Tebe; vse je šlo; verižica — vse. Če boš imela kdaj kaj od več, prosim Te, če bi mogla kaj poslati.
To je samo bolj na kratko popisano. Mati so bili 6 mesecev, jaz pa 13 mesecev v internaciji. Povsod se je veliko spremenilo. Prejmite mnogo pozdravov od Francke vsi skupaj. •
<
"Se nisem prepisala tega pi srna," piše Mrs. Zevnik, "sem dobila karto od brata, ki se glasi —"
Draga sestra! Sporočim Ti: mati so umrli letos v februarju. Lojze j^fumrl 1. 1941, Matevž in Ivan sta padla kot borca za svobodo. Franc je še v Beogradu. Jakob ima službo v Begunjah. Doma je sama Francka. Moja družina in jaz smo zdravi; sem na starem mestu. Drugič Ti v^č napišem. Odgovori po zračni pošti — Tvoj brat Polde.
-o-
OPEKLINE
V hiši, zlasti v kuhinji s;e mnogo ljudi opeče. Take opekline niso . le nerodne, ampak lahko postanejo tudi nevarne, posebno če se ž njimi napačno ravna. Za take in podbone nezgode imamo navadno domača zdravila, med katerimi je pa mnogo takih, ki ne le da niso nič vredna, ampak so včasih lahko naravnost škodljiva, če tudi so jih "vsi v našem kraju od nekdaj rabili." Nekateri po-mažejo opekline z mastjo. To je skoraj najslabše zdravilo. Drugi namočijo moko v vodi pa s tem namažejo oparjeno kožo, ali pa vzamejo kuhinjsko sodo namesto moke. Vse to odklanjajo zdravniki, ker vsa ta sredstva nič ne pomagajo in, če je
Na književnem trgu je navada, da daje knjigotržec založniku, potem avtorju (pisatelju) knjige, pa tudi svojim prijateljem gotov popust pri nakupu. Nekega dne se je sloveči ameriški humorist Mark Twain mudil v knjigarni in si je izbiral razne knjige, med katerimi je bila tudi neka njegova povest. Nato je omenil, da je on knjigo založil, torej je upravičen do 50 odstotkov popusta, ravno toliko tudi, ker je Twain knjigo spisal. Knjigotržec je temu pritrdil. Končno je pa Twain še rekel: "Ker sem Vaš osebni prijatelj, mi lahko daste še 25 odstotkov popusta; torej koliko sem dolžan?"
Knjigotržec vzame svinčnik ter izračuna vsoto ter omeni pi. satelju Twainu: "Moj račun pravi, da Vam moram dati knjigo, poleg tega pa še 37c. Pa se zopet oglasite."
-o-
Skopi mornar
Kapitan ladje rekrutu: "Koristno in dobro bi bilo za vaš, če vzamete vojaško zavaroval-ninsko polico vsaj za $1,000, da bo vsaj za pogrebne stroške."
Rekrut, sin škotske družine: "Kaj pa, če bi se vsi z ladjo vred pogreznili v morje?"
Preveč dela
Major novemu strežaju: — "Pvt. Mike, snažil mi boš obleko in čevlje in me bril vsako jutro; potem mi prineseš zajtrk v sobo; od 8 — 10 je vež-banje za parado, cediti, krmiti in paziti moraš tudi na mojega konja, in —"
Pvt. Mike: "Yes, Sir! Gospod major, ali sem samo jaz pri tej diviziji?"
Lahko delo
Tim: "Kaj si pa delal letošnje poletje?"
Tem: "Kosil sem travo na pokopališču, kar ni bilo težko delo."
Tim: "Kaj ne, biznes tunao-koli je precej slab ali mrtev?"
Tom: "Mogoče? Vendar se nihče izmed mojih odjemalcev ne pritožuje."
V nedeljski šoli
Učiteljica: "Mary, povej mi, kam hodijo pridne deklice ob nedeljah?"
Mary: "Miss Brown, v nedeljsko šolo."
Učiteljica: "Kam hodijo pa poredna dekleta?"
Mary: "Na bus postajo, da vidijo vojake."
so imeli revmatizem in niso mo-^ opeklina tako huda, da je tre t „:	i™ i ba zdravniške pomoči, ovirajo
gli hoditi. Lahko si misliš, ka-
ko mi je bilo hudo pustiti mater zdravljenje.
samo. Če bi pa doiVia ostala, bi mf pa gotovo ubili.
Potem sem bila pa po hribih; pri kmetih sem delala, pa nisem imela ne obleke, samo to, ki sem jo imela na sebi.
Avgusta meseca 1942 so pa Breg in Pako "internirali," bili so v Treviso v Italiji. 1. septem-
Priporočati je, da imate doma vedno nekaj taninove kisline v prašku (powdered tannic acid). Če se kdo opeče, stopite tri do štiri žličice te kisline v dveh kupicah vode in takoj namočite opeklino, ki naj ostane mokra. S tem zmanjšate bolečine, omejite otekanje in me-
Vzrok nagle vožnje
Sodnik: "Čemu ste vozili z naglico 60 milj?"
Mr. Smith: "Gospod sodnik! Med vožnjo sem se spomnil, da je danes v našem distrikt.u ko-lekta ponošene obleke za reveže; pa sem hitel domov, da bi moja žena ne dala stran mojih zadnjih nedeljskih hlač."
Scdnik: "Oproščeni!" t'
-o-
SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA!
Zopet naprodaj
ENGLISH-SLOVENE READER
(Angleško slovensko berilo
DR. F. J. KERN
6233 ST. CLAIB AVE. CLEVELAND 3. OHIO
Cena $100 s poštnino
t
KMEČKI UPORI
(Nadaljevanje s 4 strani)
sta je bil kmečki upor v glavnem končan. Bitke pri Brežicah, ki jo naštevajo zgodovinarji navadno kot sklep bojev ra Štajerskem, po mojem na-ziranju sploh #ni bilo. Sledila je le še kazen: 136 upornikov in 15 njihovih voditeljev je bilo v Gradcu usmrčenih, kmetom pa so bile naložene globe in nove dajatve v obliki "pun-tarskega pfeniga." Ilrvut skc-slovta&ki kmečki punt leta 1573 Iz poročil in dokumentov, ki jih je zbral in objavil o kmeč-\ »m uporu leta 1573 Rački, se
gu Save. S tem se je važen del kmečkega načrta podrl, zlasti na pridobitev uskokov ni bilo mogoče več misliti. Ostala je le še osrednja vojska v Stubici in približno 600 mož, ki jih je vzel s seboj Gregorič, ko sta se obe vojski ločili. Poleg tega se je v mrzlični naglici zbirala gospoda in pripravljala svoj končni udarec. O tem nam pričajo številne določbe o zbiranju plemiške, najemniške in črne vojske iz dni upora, ki so bile pa v veliki večini že odveč, ker je bil upor prej uničen, kakor so mogle stopiti v veljavo.
Med tem je Gregorič nadaljeval svojo pot. 5. II. je prišel •/ Sevnico, ki se mu je podala
Jpira glede poteka bojev brez odpora. Tudi za Radeče
telskem ozemlju za le-mnogo jasnejša slika,
za
ko
11;
OZ«
imamo poročila, da so se kmetje proti vil i obrambi proti u-^lovenski upor. Saj pomikom. Vendar pa ti sploh
mo celo neizvršene dele j niso priSli tja Ko s0 bili še v
nega a jjia Ilije Gregoriča Sevnci, je prišel k Iliji sel z no-M tHi^m.li C-regoriže- vjco 0 porazu pri Krškem, Ilija ! 'jruta-	je to ostalim zamolčal, vendar
Tudi tokrat je Lilo gorišče in; pa je spremenil načrt: opustil »vod upora izven obsoteljske-j je misel na pohod ob Savinji ozemlja na Tahijevih pose- j na Celje, marveč se je hotel v-ih'v hrvaškem Zagorju in v čim prej združiti z južnoštajer-attL-nburgu, toda tudi tokrat skimi uporniki in se vrniti uporniki kot bistveno posav- Stubico. Zato se je obrnil pre-- vojega bojnega načra po- ko Lisce, kjer je prenočeval na i vil i pridobitev ob.sotelskega posestvu Klobnerjeve, in preko ?mlja, ki naj bi bilo most, Jurkloštra na Planino, da bi se razširil upor preko vse V dolini Bistrice se je rned slovenske zt mlje do morja. — pohodom Gregoriča pod Breži l,'por iria 1573, ki ga je povzro-' ce in po Štajerski samostojno (iio še vedno neizpremenjeno razvil upor, ki sta ga vodila in neolajšano breme kmečkega ključavničar Pavel Šterc in 'podložnika, sprožilo pa Tahije- kmet Filip Kukec iz Kunšper-vo zatiranje kmetov v Stubici, ga. Razširila sta upor v Pod-Sust gradu in Stattenbergu, si- sredi, Kozjem. Pilštajnu in v cer ni prišlo povsem nepriča- Planini. Z vojsko, ki jo je kovano, ker so se kazali posa- j zbral, je šel Šterc nasproti Gre mezni pojavi upornosti že v; goriču. 6. II. je prišla skozi prejšnjem letu, poleg tega soj Planino njegova četa v dveh kmetje pred izbruhom splošne- oddelkih. Manjši (približno ga upora že prej zavzeli grad 120) je odšel naprej proti Jur-Stattenberg, kljub temu pa je ; kloštru, z njim tudi Šterc, večji gospodo po Gregorijančevem (600-700) pa je ostal v Planini. ( bratu proti kmetom pospešeni Medtem ko je bil Šterc v Jur-i/.bruh upora koncem januarja kioštru, so se kmetje v Planini presenetil.	; zaradi vesti, da so prišli do Ko-
T;.koj spočetka se je kmečka zjega Turki, preplašili in razen voiska razdelila na tri dele: je- okoli 60 domačinov razbežali, dro raj bi čakalo doma in zava- Šterca, ki je hitel v Planino, rova 1 o položaj proti morebitne- da bi pomiril upornike, pa so mu turškemu vpadu, drugi del izročili domačini grajskemu u-naj bi razširil upor po Hrvaški» pravtelju Š. Siebenaicherju. S južno od Save_tretji del pa naj tem je bil štajerski domači u-l.-i poiskal pomoči pri Slovencih, por končan. (Če izvzamemo Tisti del kmečke vojske, ki je j Stattenberg, od koder so upor-inu ! z a nalogo združitev s šta-jniki odšli tudi v južno Štajer-jerskimi kmeti in prodor do ■ sko, je bilo razen upora v Bi-rnorja. naj bi šel pod vodstvom striški dolini itak vse mirno, Ilije Gregoriča od Cesargrada .-amo v Konjicah je neki Ro-na Brežice in Krško, tu naj bi, snagel zastonj poskušal zbudi-se del vojske odcepil in obrnil • ti upor.)
pit k., južne Kranjske in Metli- Ko je Gregorič prišel v Jur-ke k uskekom, ki naj bi se pri- klošter (6.11.) in izvedel, kaj družili uporu, in nato na Hrva- e je zgodilo Štercu, je odšel ško. drugi del pa naj bi nada-, takoj proti Planini, kjer je l.ieval pot ob Savi in Savinji do piepočil in drugo jutro posku-Crlja, t.u bi se zopet odcepil od-; ?al dobiti Šterca iz zapora, a d.-Iek, ki naj bi prodrl do mor- zastonj. V Planini so izvedeli ja. glavna moč pa naj bi se vr- j za poraz pri KrSkem tudi osta nila pro k o Rogatca na Cesar- ii uporniki. Zato je Gregorič grau in se združila z glavno! hitro nadaljeval svoj umik, 7. umtJko vojsko, ki bi nato kre- II. je prišel do Pilštajna, 8. II. nila proti Zagrebu.	j pa se je že umaknil do hrvaške
Del načrta se je v resnici iz-j meje pri Sv. Petru pod Kunš vršil. Dne 29. I. je padel Ce-jpergom, a tu so ga napadli Ju-aigrad, upornikom so se pa j rij Schrattenbach, brata Die-nridružiii slovenski uporni; trijhstein, Maks Ruepp in Era-
tudi, če primerjamo zahteve različnih uporov na Slovenskem.
Predvsem moramo ločiti med seboj različne vrste vzrokov (gospodarsko, socialno, politično in versko). Pri malih uporih so bili vodilni navadno samo lokalni gospodarski vzroki, medtem ko je pri večjih uporih navadno prišla na dan tudi kaka druga stran. Dasi pri Slovencih ne poznamo tako sistematičnega vsestranskega zapisa zahtevanih sprememb, kakor ga poznamo iz nemškega punta 1525, so vendar tudi pri prišle do veljave vse strani, in to že pri prvem puntu„1478 na Koroškem, kjer so se borili kmetje za izboljšanje goppo-i darskga, političriga (obramba proti Turkom), socialnga ("Sie wollen sich nach der trewlosen Sweytzer Gewonhayten hal-ten") in morda tudi verskega položaja (upor je bil naperjen "wider all ir und ander Herrn geystlich und weltlich").
Vseslovenski upor zdaleka ni ime tako obsežnega žarisa. Če izvzamemo Koroško, kjer se je thdi tokrat pojavil klic po "božji pravici," je ves drugi upor zajemalo izključno geslo "za staro pravdo," proti gospodarskim novotarijam gospode. To stanje se odraža v vseh pritož-bar 1. 1515., tako v bohinjski, kot, v konjiški. Tako so se kmetje pritožili v Konjicah proti velikim izrednim davkom, ki jih v cesarjevem imenu pobira gospoda in morda del denarja po-neverja, proti nezmerni tlaki, proti dajatvam ob gospodarjevi smrti', proti krivičnim globam pri sodišču, proti novim, večjim ali zvrhanim meram proti temu, da jemlje gospoda dajatve v vinu namesto v obliki mošta takrat, ko je vino že izčiščeno, proti novim mitni-nam in nenavadnim kaznim, proti prenizkemu zaračunavanju krajcerja pri plačevanju gosposki, proti zvi^y g^varir ni, za stare pravice glede ribar-
jenja in izrabe gozda, za boljšo ureditev sodnega postopka in za zavarovanje kmetov po koncu upora. V vsem kmečkem hotenju torej vidimo izključno gospodarski moment brez kakega političnega, socialnega ali verskega koncepta.
V hrvaško-slovenskem uporu pa zasledimo zopet vse štiri momente. Osnova je bil brez dvoma gospodarski moment, odprava različnih zemljiških in državnih dajatev ter mitnin. Toda kmetje se niso mislili pri tem ustaviti, marveč so mislili ustvariti v Zagrebu samostojno cesarsko namestnštvo, ki bi samo urejalo in pobiralo davke ter skrbelo za obrambo meje, ker gospoda po meji nič ne vpraša. Pa tudi zahtevo po reformi duhovščine zasledimo v nekem dokumentu, (če naj iz prižnic oznanja božjo besedo, o dajatvah gospodi naj pa molči. Vloga obsotelskega ozemlja
v uporih Iz teh kratkih zgodovinskih potez se dovolj jasno vidi vloga obsotelskega ozemlja v obeh največjih slovenskih uporih. Niti prvič, niti drugič ni obso-telsko ozemlje predstavljalo izhodišča uporniškega gibanja, zato pa je pomenilo v obeh primernih bistveno važno zvezo ;med izhodiščem upora in pokrajinami, v katere se je, ali naj bi se, upor razširil v svojem nadaljnjem razvoju. Na obso-telskem ozemlju se je odigralo
ZAP0JM0!
Priljudna zbirka aloven-skih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. V knjigi, žepnem formatu, je nad 220 pesmi. Knjiga stane 50c, po pošti 3 cente več.
tudi dovolj bojev, ki so bili za izid odločilnega pomena. Značilna je tudi velika pripravljenost za sprejem uporniških misli, stvar, ki postane toliko bolj pomembna, če pomislimo, da je bila tudi na Kranjskem taka pripravljenost značilna prav za vinorodne kraje. Kmečki upori so bili sicer po zgodovinski nujnosti obsojeni na neuspeh, vendar pa imajo danes svoj veliki pomen pri oblikovanju slovenske narodne zavesti kot eden izmed mogočnih pojavov, v katerih se je v preteklosti uveljavil slovenski človek.
Bogo Grafenauer.
(KONEC)
-o-—
Vzrok brezdelja
A.:	"Moj 'boss' me je danes odslovil zaradi bolezni."
B.:	"Zaradi kakšne bolezni?"
A.: "Rekel mi je, da sem ga
jaz naredil bolanega." '
v LOGE
r UJ posojilnici
P. ft
Sprejemamo osebne In diuitrsua
_ vloga. _
LXBXRALNS OHHWl'l
St Clair Savings * Loon Co.
OS 84. Clair Arams - HKa CLEVELAND «. OHIO
Relifni paketi v Jugoslavijo
Mi pošiljamo različne pakete v teži od 5 do 11 funtov po tu navedenih cenah vštevši poštnino od
$2.85 do $10.00
OUR $5 00 PACKAGE CONTAINS: 1 Can Armour Star Treet lb. Ceylon Orange Pekoe Tea
1	lb. Highest Grade Columbia-Bogota Roasted Coffee
2	boxes Dehydrated Solo Rice Soup 1-J'4 lb. Box Hershey's or Baker's
Cocoa — 1 Chocolate Bar Bar Oliv-Ilo Toilet Soap Spools 6 Cord White & Black
Machine Thread Package English Needles. Assorted Spools Strong Button Thread
White & Black Pairs Shoe Laces—Black & Brown PiSite po informacije in cenik na naše Jugoslovanske agente:
PALANDECH BROS. 5.16 South Clark Street, Chicago 5. IIL ali naravnost nam: SOKOL & COMPANY 241 East Illinois St.. Chicago 11, IU.
Km do Gr<
•;je od Bizeljskega in Pisec Podčetrtka. Dne 2. II. je goric prodrl že do Brežic, r se je u taboril pri Dobovi zajel upor tudi Mokriške
Kranjskem. V Bre-
in
kmete n: žicah se je napad na grad izjalovil, pač pa so vzeli kmetje 3. II. kraj sam. Isti dan je vojska nadaljevala svojo pot in prišla do Vidma nasproti Krškemu, poleg tega pa so kmetje prisilili k prednji tudi Rajhenburg. •L II. so se kmetje pogodili s krškimi meščani, da so jim prepustili brod preko Save in prihodnji dan je odšla večina (približno 2000) pod poveljstvom Kupiniča preko Save, zasedla Krško in začela prodirati po krškem polju. Tu pa je dole-tel kmet,3 že prvi poraz. Usko-ški poveljnik Josip Thurn je s približno 500 uskoki 5. II. porazil kmete pri Krškem. Okoli 300 kmetov je pri tem padlo. le prihodnji dan je Alapič^pri Kercatincu porazil tudi drugo kmečko vojsko na desnem bre-
zem Tumberger, ki so v boju njegovo majhno vojsko popol noma razbili. 9. II. je sledil še poraz pri Stubici in s tem je bil ta največji napor hrvaško-slo-venskih kmetov zadušen v krvi in nasilju. V prav istem času, ko se je Gregorič umikal preko Bistriške doline so pa vpadli iz Hrvatske še plemeniti roparji: hrvaška plemiča Ratkaj in Dornberger sta udarila čez Sot-lo in oropala kunšperške in pod-red.ske podložnike. (Nemara je prav ta pohod povzročil katastrofalno vest o Turkih. V tem primeru ga moremo točno datirati na 6. II., gotovo pa se je izvršil vsaj pred 9. II., ko je poročal o njem Grafenstein-£r iz Pilštajna.)
Zahteve upornikov Cena, ki so jo zahtevali kmetje za pomirjenje v obliki socialnih in gospodarskih reform, ni bila stalna. To ne velja samo, če primrejamo med seboj zahteve kmetov po različnih državah ali pokrajinah, marveč
Tlaplej . . Cleveland
V OGROMNEM AMERIŠKEM POSOJILU ZMAGE
VICTORY LOAN
ZAČNE 29. OKTOBRA!
Greater Cleveland mora in bo dovršil delo! Naša dolžnost je in naš privilegij kupiti ekstra bonde v tem zadnjem in najbolj pomembnem naporu ... da dobimo naše fante nazaj domov ... da skrbimo za naše ranjene ... da skrbimo za naše veterane ... da garantiramo naš mir. Pokažimo vsej Ameriki, da bo Cleveland in Cuyahoga okraj to izvršil!
Cuyahoga County War Finance Committee * Union Commerce Bldg., Cleveland
IZJUJE
BARAGOVA PRATIKA
ZA NAVADNO LETO 1946
Pratika je vse skozi zanimiva. Pošljite svoje naročilo takoj! Dokler je zaloga na roki. Kupite jo tudi za svoje sorodnike in domače v stari domovini. Ko se bodo vam javili s pravilnim naslovom, jim jo boste poslali kot božično ali novoletno darilo. Vse kar je treba je, da jo zavijete dobro v papir, pravilno naslovite in daste na njo 6c znamko.
To priporočamo zato, ker pozneje bi jo morda radi poslali v stari kraj, pa je ne bo več v zalogi. Zato kupite kak izvod ekstra za ta namen, da jo boste lahko poslali tja, ko se bodo vam javili iz starega kraja.
Za po Ameriki stane Pratika ..........................................	AOcm
Za Jugoslavijo in Evropo, če se želi, da jo mi pošljemo tja pa	45c
Rsdi ie ne popolnoma in zanesljivo urejenih poštnih razmer v Evropi, ne sprejemamo odgovornosti za točno dostavo, pač pa le toliko, da jo mi odpošljemo.
Naročilom za Pratiko je prUočiti Money Order, ček, gotovino, ali pa v znamkah po 3c. Znamk za zračno pošto ali za Special Delivery se za naročila ne sprejema.
Vsa naročila je poslati na:
BARAGOVA PRATIKA
1849 W. CERMAK ROAD,	CHICAGO 8, ILLINOIS
Naročite si dnevnik!
P Clevelandu izhaja ie nad 40 let slovenski list s imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moTal biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako ie niste naročeni m
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma *elo poceni. Za vse leto vas stane eamo $6.50; za pol leta $3.60, za četrt leta $2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio

KUHARSKA KNJIGA
RECIPES OF ALL NATIONS
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $3.00
t^ Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani ^
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v tem čimbolj izvežbati in izpopolniti.
Knjigarna Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.

WELCOME HOME, 6.1/sl
OUR O PAGE
"The Spirit of a 'Rejuvenated KSKJ"
BOOST K. S. K. J. SPORTS!
CHICAGO STEVES BOWLING SCORES
Jerin Butchers—3 Zeleznikar Fuels—0
Jerin Butchers: Vincent Novak 642, Wally Smyth 579.
Zeleznikar Fuels: Frank Ko-porc 558, Edwin Zebic 555.
Kosmach Boosters—2 Fidelity Electrics—1
Kosmach Boosters: Louie Zefran 542, Victor Mladic 495.
Fidelity Electrics: Carl Strupeck 548, Frank Strupeck 490.
' Gottlieb Florist—2 Darovic Lawyers—1
Gottliebs: Frank Gottlieb 527, Bill Artfanas 489.
Darovic Lawyers: John Sluga 520, Bill Fabjan 488. Park View Laundry—2 Dr. Grill—1
Laundrys: Louie Kovacic 494, Ralph Muha 484.
Dr. Grills: Louie Zidarich 541, Louie Zulich 527. Tomazin Tavern—2 Monarch Beers—1
Tomazins: J. R. Tomazin 519, Frank Kovacic 513.
Beers: Jo'nn Zefran 501, Joseph Fajfar 496.-
Vincent Novak hit high 3-game total of 642 on games of 206, 211 and 225.
The 200 - bucket: Wally Smyth 208, Edwin Zebic 202, Louie Zefran 214, Louie Zulich 204, John Zefran 210.
Mr. Frank Grill, president of Parkview Laundry and a sponsor of the Parkview team was down to watch his boys bowl. They took two games from Dr. Grill's team.
FALL FROLIC IN BARBERTON
Barberton, O. — A "Fall Frolic" to be sponsored by t'ne Young Ladies' Sodality of the Sacred .Heart Church Is planned for Saturday, Nov. 10, from 8 to 12 o'clock, in the parish hall located on Hopo-can Ave. and 15th St., N. W. Music will be provided by Frankie Zajc and his Slovenian band from Cleveland, O.
The committee in charge is preparing to make this a successful dance.
A cordial invitation is extended to all.^
Sophia F.-Gainer, sec'y.
Brothers Honorably Discharged
Cleveland, O. — Staff Sergeant Fred .and Sergeant Joe Grosel have recently been honorably discharged from service. They are the soris of Mr. and Mrs. J. Grosel, 15410 Waterloo Rd.
Joe was in the Fifth Armored Division and saw action in France, Luxembourg, Holland. Belgium and Germany, during his four years in service.
Fred was stationed in Ireland and England and saw action in Normandy and northern France where he was injured in action. He was in the Fifth Infantry Division, enlisting five years ago. The brothers had not seen one another for almost" four years.
Brother-in-law Sergeant Edward F. Kolar, son of Mrs. L. Kolar. 841 Rudyard Rd., is stationed at Okinawa and has hopes of being home soon.
-o-
Completes B-29 Flight Engineer Course
Cleveland, O. — Lieutenant James V. Ruzic, 15407 School Ave., has recently completed the highly technical B-29 flight engineer course at Hondo Field, Texas.
Name	Lodge
ARCH, Steve •	136
BALKOVEC, Nick	91
BANKO, John	148
BARBIC, Bernard	8
BLATNIK, Frank	63
BOKAL, Edward	77
BREZOVSEK, Michael	134
BRODNIK, Stanley	169
BROZICH, Joseph	145
CHERNICH, Peter	171
DIMC, Michael	226
DRENIK, William	153
DURALIA, Frank	42
FLOREANCIG, Bruno	52 FORTUNA, Anthony Jr. 25
FRANKO, William	44
GERDOVICH, John	5
GORENC, Joseph A.	250
GOVEDNIK, Martin	2
GRAHEK, Edward J.	112
GREBENC, Stanley	72
HOCHEVAR, Anthony	207
HOCHEVAR, Ladislav	207
HOČEVAR, Henry F.	183
HORVATH, Frank G.	178
HORVATH, Edward	£9 HORVATI N, Rudolph J. 81
IVANTICH, Joseph	53
IVANTICH, Paul	£3
JAKSE, Anton M.	44
JANEZICH, William	<11
JEVNIKAR, August	1C9
KASTELIC, Louis	' 2
KEARNEY, Robert E.	81
KOCHEVAR, Ludwig	7
KOLENC, Victor	56
KOP AC, John	G5
KOREN, Rudolph	1C9
KOSHAK, Stanley	25
KRASOC, Frank	1G9
KRIZEL, Anton	196
KUCICH, Joseph	185
KUZMA, Frank L.	241 LAMOVSHEK, Anthony J. 158 LESKOVEC, Lawrence A. 1€9
LEST, William	7
LOKNAR, Joseph	2
LOUSHA, Carl	70
LOUSHIN, William	72
MALOVER, John	21
3tt USfmortam
We are your honored dead That you might live and work and pray in peace
We died in freedom's cause. That you could now be free from fear
We fought in spite of fear. That you from want could know surcease We gave our greatest want„ our life. That you might still be free in thought and word We battled those who would forever still your freedom'š very voice. That you could dare to worship Him
We gave again to God the life He gave to us. We died to bring you peace.
But do not weep, for in that death we learned of greater Peace Of Peace with Him, the Author of all Peace.
We ask your pi'ayers. That something of that P{eace may ever find reflection in the hearts of men. That we, who died for peace may rest in peace— forever.
Name MARKOLIA, Steve MAROLT, John Jr. MERZLACK, Andrew MESOJEDEC, Frank MIKAN, Steve MIKOLICH, Joseph MORIN, Joseph MRAMOR, Julia MUREN, Anthony MUSICH, August OBLAK, William
Lodge Name	Lodge
25 PANIAN, Joseph f	3
79 PAVLINICH, Thomas Jr.	145
2 PAVLINICH, Nicholas	145
4 PELLEGRINI, Albert R.	42
G4 PERKO, Louis P.	55
72 PETERLIN, Frank	59
4 PETERLIN, John *	59
193 PETERLICH, John M.	166
29 PETRINCIC, John'	226
53 PLANINC, Edward	3
222 PLESHA, Leo	166
Name	Lodge
PLUTH, William	29
POSTUDENSEK, Frank	59
PRISTAVEC, Anthony	12
PROTUUPAC, Michael	64
RADMAN, George	163
RELJAC, Joseph G.	163 REMSHAK, Frank J. Jr. 144
RINK, Albert	188
ROŠANDICH, Peter J.	131
ROZMAN, Edward	87
dAWICKI, Boleslaw	65 SCHNELLER, George Jr. 38
SECICH, Joseph	1G3
SEEMAN, Milton	70
SKOFF, John W.	2
SLANA, Frank	53
STAMPFEL, John	38
STANFEL, Edward	30
STAREC ANTHONY	101
STARK, Joseph P.	236
STARR, John F., Jr.	7
STEFANSKI, John T.	Ill
STEPAN, Joseph Jr.	7
STERNISHA, Tony	161
STIMAC, Edward	40
STINCIC, Joseph	150
STOPAR, Frank J.	63
STRUKEL, Joseph F.	65
STRUBEL, John H.	180
TEZAK, Frank E.	113
THOMAS, John	187
TRENTA, Joseph	110
ItRONTEL, Joseph	7
j TURNAR, John	148
UNETIC, Frank J. Jr.	219
URICK, Joseph	13
URSICH, Joseph	2
VERCHEK, Louis F.	153
VIDETICH, James	2
VIHTELIC, Joseph W.	219
VOLK, Joseph J.	61
! WEAVER, Frank	1
| WINDISHMAN, Joe	103
ZALAR, Bernard A.	4
ZALETEL, Frank Jr.	101
ZIDAR, Frank	12
ZIVALICK, James A.	1
ZUPEC, John	110
ZUPANCICH, Raymond	7
ZUPANCICH, Albin	119 i —TOTAL—122—
BOTTOM PUCE AVSEC PRINTS, WOODRUFF HOTELS HAVE BIG NITE IN JOLIET MEN'S LOOP
Joliet, 111. — The bottom. Alley Reflections . . . place teams, the Woodruff Ho-j George Vertin was really tel, t'he Slovenic Coals and the powdering the pins with his Avsec Printers had their day ball. . . Joe (Good Old Chick) last week in the Joliet KSKJ^uzma, just released*from the Men's Bowling League as they;Army, showed that he still has
tripped the leading White Front Liquors, the Zema Drugs and Peerless Printers. The Avsec Printers made a clean sweep of their series. The special prize awards went to Geo. Vertin, on his 589 series, and to Willard Kuhar for his high individual game of 224. Jo'hn Fagarason got the cheers of the nite by picking up the big three split.
that big roundhouse hook . . . just a little rusty on control . . . but after a few weeks he will groove 'em in . . . A1 Juricic had the beam on the pocket .. . but got only a batch of spares . . tough luck . . . the ten pin seemed to be nailed in ... as a result of the trip-up of the leading teams, the league race tightened up . . . only three games diffcr-
Slovenic Coals ... 855 885 8I3:ence between the top and bot-
Zema Drugs ........842 846 877
Slovenics: Geo. Vertin 583-206 and Lou Fabian 526; Zema Drugs: Geo. Karl 553. A1 Juricic 519 and Larry Zema 518-216.
M. Gregorys ........765 748 811
The Eagle Store. 858 736 835
The Eagle Store: Andy K1
tom rungs . . . George Karl with 178-8', Frank Gregory with 177-4 and Eddie Ramuta with 176-8 averages are leading the individual averages Ed Stukel, even tho handicapped by a bad leg, is doing some good consistent bowling . . . Ed Stark, Frank Buchar,
dovic'n 534 and Doc Zalar;;Hank Adamich, John Culik, Gregory Builders: Frank Gre-'Larry Zema and Tony Buchar
gory 567.
.have improved average*? over
Peerless Prints ... 713 749 795 those of last	year Woodruff Hotel .729 826 780 standings:
Woodruff: Will Kuhar 525 j	w.
and 224; Peerless Printers: Avsec Prints	10
Rudy Ramuta 505 and Ed Stukel 500.
Avsec Prints ........795 852 830
White Fronts ......782 840 821
Avsecs: Bill Ramuta 535; White Front Liquors: John Churnovic 517.
Zema Drugs ........10
The Eagle Store .10
White Fronts ......10
Peerless Prints .... 9 Slovenic Coals Woodruff Hotel ;M. Gregorys ........ 7
L.
8 8 8 8 9
8 10 8 10
11
the
Pet.
.556 .556 .556 .556 .500 .444 .414 .389
From the Office of the LEAGUE OF CATHOLIC SLOVENIAN AMERICANS
/. RESOLUTION CONCERNING PRIMORSKO (ISTRIA), ETC.
The Americans of Slovenian descent gathered together June 24, 1945 in Joliet, 111. on "Catholic Day" newly assert with all emphasis that Primorsko (Is-tria) with Trieste and Gofcicia must be included in a free Slovenia in a federated free and democratic Jugoslavia.
This district belongs geographically, economically and et-nographically to the Slovenes. The territory has been united for centuries with other Slovenian territories in one country. The people of this district were forcibly torn away frc.n their fellowmen in Jugoslavia and were sold to Italy who oppressed them mercilessly.
Justice demands this union. Peace is dependent upon the union of this important territory with the rest of the nation. The Atlantic Charter, concerning National Plebiscites, will be completely ignored unless a satisfactory solution of this question is reached in favor of the small Slovene nation. We likewise demand that partis of Koroško including Celovec and Beljak be added to Slovenia. The centuries of German oppression inflicted upon these Slovenes should be partially corrected at least.
As American citizens, we appeal to the President of our mighty United States and the State Department to interest themselves completely in these just demands of the Slovene nation.
II.	A DEMOCRATIC JUGOSLAVIA
As American citizens enjoying the freedom of the American Democracy, we desire that our nation in Europe be permitted to organize upon the foundations of the same Democracy.
We appeal to the American government that it take action that at least the decision pf the Yalta Conference be carried out exactly and that consequently Jugoslavia be organized according to the principles of Western Democracies.
That is why America, as the guardian of true democracy, should demand that there be a guarantee of free elections in Jugoslavia, with the understanding that all have equal rights to vote without the unjust exclusion of anyone.
A system of voting should be arranged which would actually permit more parties.
The people of Jugoslavia must not be disillusioned following the American promises at the Crimean Conference.
III.	RELIEF NEEDED
Slovenia has suffered exceedingly in this war. It is suffering on account of internal Civil War. We declare in all earnestness that aid will be needed as never before. It is not clear as yet when the borders of Jugoslavia will be opened and in what way we will t)e able to help our people. The League of Catholic Slovenian Americans will furnish the necessary information and recommendations and will organize the Relief Program.
(Ooottnoftd es Vw t>
FORMER SUPREME OFFICER DIES
Cleveland, O. — John Zulich former supreme officer, expired" Oct. 24, after a lingering illness.
Sixty-one years of age at the time of his death, he served as supreme officer for 13 years. His service with the KSKJ commenced when he was elected to the Auditing Committee at the 1920 Convention. Subsequently he was elected to the Finance Committee. He was also at one time president of St. Vitus society.
He was a real estate broker and also sold insurance. He was also known throughout Cleveland as being interested in civic and cultural progress. Surviving him are the widow and three daughters: Frances, Josephine (Mrs. L. Grdina), and Jennie (Mrs. J. Bohinc). A sister survives in Europe.
-o-
Veteran Now Serving in China
Cleveland, O. — Robert Skeljan, Seaman 1-c, serving aboard the USS Tuscaloosa, is now somewhere off the coast of China. He enlisted in Jan. 1944 at 17 and was in England, Scotland, the invasion of Normandy, Cherbourg, southern France, Palermo, Sicily, Oran, North Africa, coming home for a 14-day leave last Oct.
In December he left for the west coast, then Pearl Harbor, Ulithi, the Carolines, the invasion of Okinawa, Iwo Jima, Philippines, Korea and now China.
According to his mother, Mrs. M. Skeljan, 14412 Jenne Ave., he has no idea when he will be home.
LINGUIST
His Holines, Pope Pius XII, is a more accomplished linguist than any other Pope since St. Peter, who was given by the Holy Spirit the power to make himself understood' in any tongue. No one can say exactly how many languages the present Holy Father speaks, because he learns new ones so rapidiy. While traveling from Buenos Aires to Rio de Janeiro, he learned Portugese well enough to address the Brazilain parliament. On one occasion he began a speech in Italian and then, because his audience consisted of Catholics from many lands, he spoke successively in French, Spanish, Portugese, English, and German, and concluded in Latin, the language of the Church.	—Selected.
MARGE DOLINSHEK SHINES WITH 570 AS HER MATES DOUBLE IN JOLIET LADIES' LEAGUE

LIFE INSURANCE IS A WILL
A life insurance contract may in one sense be regarded as a will which passes to the beneficiary the life value of the insured. It is, however, much better than a will for many reasons, such as the following:
1.	There is no publicity.
2.	There is no court cost.
3	It cannot be easily contested by other heirs.
4	There are no attorney's fees or executors' fees.
5. There is not as much taxation.
6 The proceeds are immediately payable and there is no lapse of time for'court procedure
7. There is no shrinkage by reason of forced sale.
8 It can be made payable in any amount desired and on the exact date as instructed by the insured.
Joliet, 111. — The features at last Wednesday's bowling session of the local KSKJ Ladies Bowling League was the wonderful pin-smashing displayed by Marge Dolinshek when she scored a torrid 570 made up of games of 177, 203 and 190. Marge's good bowling helped the Tezak Florists win two from the Papesh Tavern. Agnes Govednick's 449 was best for the losers.
Gorsich Food Marts were in the mood and came along to take three from the Bluth Grocers. Rose Carpenter rang up a 473 for the Marts and for the Grocers, Helen Keitn turned in a 427. The Mar's now share first place with the Papesh Tavern.
The Avsec Prints gave the Joliet Office Supply a 2 to 1 setback with Mae Mutz piling up 526 maples for the winners. For the Office Supply, Jo Ramuta posted a 457.
Peerless Printers lost two games to the Lewandowski Bros. Mayme Umek of the former led with 459. Therese Ambrose with a 430 series topped the losers, a close second was Terese Juricic with a
422.
I Highlights of the Evening
This week all honors go to Marge Dolinshek for high series and high individual game . . We noticed something sparkling on Marge Cohil's t third finger left hand . . . t Closer investigation revealed it to be an engagement ring '. . . Congratulations Marge! . . . Glad to hear that Gen Go-lobitsh had an enjoyable vacation while visiting in Seattle, Wash. . . . The only split to be recorded was that of Ber-nadette Bluth who picked up the 5-8-10 . . . Other high scores: Mae Mutz 176-174-176; Rose Carpenter 177; Mayme Umek 168-164; Barb Buchar 168; Agnes Govednick 167; Jo Ramuta 167; Helen Keith 164; Mayme Kren 162, and Therese Ambrose 160.
The standings:
W.
Papesh Tavern ....13
Gorsich Foods......13
Avsec Prints ........11
Peerless Prints .... 9 Joliet Office Sup,.. 8 Lewandowskis .... 8 Tezak Florists .... 7 Bluth Grocers ...... 3
L
5 5 7 9 10 10 11 15
Pet.
.722 .722 .611 .500 .444 .444 .389 .167
BROOKLYN JOSEPHS TO HOLD FALL / DANCE; FORMER SERVICEMEN NOW RETURNING
Brooklyn, N. Y.—Once more the spicy aroma Rožmarin will permeate the Slovenian Dom Nov. 10 when St. Joseph's Society No. 57 will hold its annual Fall Dance. But this year its spiceness will have far-reaching effects. Rožmarin is for "Remembrance" and what better cause is to be remembered than the plight of the destitute children of Yugoslavia today. -
At our last meeting Bro. John Cvetkovich again offered to bring in a large quantity of Rožmarin which is usually distributed at our dances. This time it was suggested and unanimously approved that a special display be made of the Rožmarin where donations would be accepted for the above mentioned cause and in return our friends may take away with
fCiiiillinml od

.. . GLASI^/) K, 3.1C.
	OUR
	PAGE
	VICTORY
	KITCHEN
	By
	FRANCIS
	JANCER
	1110 Third St.
	La Baile. III.
	
League of Catholic Slovenian Americans
• T)
COM-
around the corner, many requests are for the old favorites: different methods of preparing cranberries, etc.
Sweet Potatoes and Cranberries
G large sweet potatoes, l'/a cups canned cranberry sauce,
tablespoons butter, 1/3 cup brown sugar, 1 teaspoon salt, J .j cup finely chopped nuts.
Boil sweet potatoes, peel and cut in halves lengthwise; scoop out halves slightly. Place 6 halves in greased baking dish, fill centers with cranberry sauce and top with remaining halves. Melt butter, add sugar, salt and nuts; spread over potatoes. Bake in a moderate oven for 20 to 25 minutes, or until lightly browned. Makes 6 portions.
Pumpkin Chiffon Pie
1 tablespoon gelatin, 14 cup cold water, 1 Vj cups cooked pumpkin, Vi cup sugar, 1 Vi teaspoons salt, 1 teaspoon cinnamon, Vfc teaspoon ginger, 2 eggs, separated, 1 cup milk, 14 cup shredded nuts, toasted.
Line an 8 inch pie plate with pastry. Soften gelatin in cold water. Combine pumpkin, Vi cup sugar, salt, spices, slightly beaten egg yolks and milk; cook over boiling water 5 minutes, stirring constantly; add softened gelatin and stir until gelatin is dissolved. Chill until slightly thickened. Then gradually beat in remaining 14 cup sugar into stiffly beaten egg whites; fold into thickened pumpkin mixture. Put into prepared plate- and top with shredded nuts. Chill until firm. Makes 1 e ght inch one crust pie.
Cranberry Refrigerator Cake
1 '4 cups water, 3 cups cranberries, 1/3 cup seedless raisins, 10 dates, finely cut, 3 figs, finely cut, 1/3 cup chopped walnut meats, 1 cup sugar, 1 small sponge cake, sliced.
Cook cranberries slowly in water until skins have popped; force through sieve. Add raisins, dates, figs and nuts and mix; simmer, covered, for five minutes. Remove from heat and add sugar. Line a greased mold with sponge cake, add a layer of cranberry mixture, a layer of cake, and repeat, finishing Hie cake. Chill in refrigerator. Unmold and serve with whipped cream. Makes G to 8 portions.
Cranberry Salad
1 tablespoon gelatin, 2 tablespoons cold water, IV2 cups boiling water, 2 tablespoons vinegar, 14 teaspoon salt, cup sugar, 1 cup chopped raw cranberries, Vfc cup diced celery, letuce and mayonnaise.
Soften gelatin in cold water 5 nunutes. Add to boiling water, stirring until dissolved; add vinegar, salt and sugar; chill, When slightly thickened, fold in cranberries and celery. Turn into mold and chill. Unmold on crisp lettuce and garnish with mayonnaise. Will make 6 portions.
——o-1
Leaves for Reassignment
Cleveland, O. — Seaman Edward Debenjek, of 19408 Shawnee Ave., left for Great Lakes on Oct. 14 for reassignment. He had been home on leave after completing his boot training.
(Continued from m
IV. RUSSIA AND MUNISM
As Slovenes who by their origin belong to the great Slav Family of nation^, we rejoice in tihe decisive victory which the Slav Russian nation has won over Germany.
The many thousand years of German injustice against the Slavs are today partly rectified as the result of *he successes of the Russian nation which was prepared to sacrifice everything for its homeland.
We, however, by the above statement, nohow approve of the Communistic system and its technique. Neither do we approve the thought that any Slav nation should be obliged to sacrifice its freedom to the conquering Russian nation.
We firmly hope that the time will come soon when the great Slav nation will destroy the enslaving chains of Communistic totalitarianism. V. CATHOLIC PRINCIPLES
The American Slovenians gathered on "Catholic Day" in Joliet affirm that it is the obligation of Catholics to declare their ideals fearlessly in public. It appears to us that it is necessary at this time to assert the following in particular:
Section 1: Totalitarianism, Fascism, Communism
A.	We reject all forms of Totalitarianism; as we oppose Communism. We are warning the Slovenians throughout this land that they should not deceive themselves by the belief that Communism has lost its anti-Christian attitude and that it has changed essentially in any way. No one should permit himself to be enmeshed by its propaganda due to their interest in labor, or by the apparent establishment of a new democracy, or by their enthusiasm over the successes of Slav arms under the present leadership of Communism.
B.	We believe that the best weapons against communism are to be found in educating the people in the Christian ideals of Social Justice as proclaimed by the Papal Encyclicals.
C.	We defend all the American ideals of democracy as stated in the American Constitution which is based on the Christian conception of man and society.
D.	We reaffirm that tihere is a need for racial reforms in society especially in regard to capitalism so that Social Justice may be satisfied, so that we may arrive in reality at a new society which will free itself from the evil influences of liberal capitalism and which at the same time will not succumb to the destructive influences of Marxism.
Section 2: The Papal Program
We are particularly grateful to our Holy Father for his principles of peace (Radio Message of Dec. 24, 1941 to the Whole World).
A. "Within the limits of a new order founded on moral principles there is no room for violation of the freedom, integrity and accuracy of other states, no matter what may be
their territorial extension or their capacity for defense." . B. "Within the limits of a new order founded on moral principles there is no*place for. open or secret oppression of, tihe cultural and linguistic characteristics of national minori-l ties, for the hindrance or restriction of their economic resources, for the limitation or; abolition of their natural fertility."
C.	"Within the limits of a new order founded on moral principles there is no place for that cold and calculating egoism which tends, to hoard economic resources and materials destined for the use of all, to such an extent that the nations less favored by nature are not permitted access to them."
D.	"Within the limits of a new order, founded on moral principles, once the more dangerous principles of armed conflict have been eliminated, there is no place for a total warfare or for a mad rush to armaments."
E.	"Witihin the limits of a new order founded on moral principles, there is no place for the persecution of religion and of the Church. From a lively faith in a personal and transcendent God there springs a sincere and unyielding moral strength which informs the whole course of life."
I Section 3: The American Bishops' Declarations.
We likewise enthusiastically receive the statements by the Catholic Bishops of the United States (April 15, 1945 and Nov. 16, 1944) on organizing world peace which was so favorably received by the American public. We welcome their thoughts which are:
A.	"Sovereign equality among nations demands that eadh nation be free in its internal government, and that no more powerful nation may interfere with the weaker nation."
B.	"There is no hope of peace when the principles of the Atlantic Charter are not recognized without any reservations or equivocations."
C.	"International law must be based on the moral law."
D.	"The strong nations must help the weak."
E.	"No international organization may ever violate the innate rights of man."
Section 4: Pan-Slavism and Democracy
We are in full accord with the declaration of the Jugosla-vanski Obzor concerning Democracy and Pan-Slavism.
Since we are convinced that only democracy can bring peace even though humanly imperfect, this democracy must be such as we know it in America.
The use of the word democracy in the Totalitarian system is ony a deceit. We believe in Pan^Slavistic unity based on culture and opposed to all thought of the need of force. All international force and dictatorship is an indication of uncultured Fascism and Communism.
r TAKE A VICTORY BOND—ITS FREE
by Bruc« Barton	in. noninterest notes and we
I have heard people sigh at get an interest-bearing note as
word of the Victory Loan Cam- our deposit slip! paign, and say, "I suppose I j To take a bond — note that have to buy another bond. But word "take" — is still a patri-I don't see* 'how I can afford otic act. That alone is induce-it,"	iment enough for any Ameri-
This is just like saying, "I(can. Just as your money In suppose I really ought to start the bank pays for loans and saving money, but it's an aw-'investments and all'the bank's
"A-HUNTING YOU WILL GO" -BUT WILL YOU RETURN?
BOOSTER RETURNS
Cleveland, O. — Will Gliha is back with us again after almost five years of service with Uncle Sam. Welcome, Fill!
Bill. an active sports boost-er, of St. Vitus Booster Club, spent nearly three years overseas.
His brother Anthony, with four years of service behind him, preceded Bill by three weeks. Brother Ed is expected home soon too.
A new KSKJ member today means a bigger KSKJ • twaotiuw. A bigger KSKJ tomorrow moena a better K^K J. and ♦ better KSKJ •boold be the aim of every -member I
fully expensive thing to dol
The fact is, of course, that you don't buy bonds. As W. B. Bachman, a Detroit writer, forcefully pointed out the other day, the speakers on the radio and the poster artists and the advertising writers have been using the wrong word for four long years. They have been asking the public to do
manifold activities, so your money in the U. S. Treasury helps to care for the wounded, to end war contracts, to maintain armies of occupation, to bring home returning fighters, to prevent inflation. Your bonds brought about the mighty atomic blasts that put a period to this war. Your bonds today are returning
something that is impossible, flesh to the bones of those.who You can't spend money on survived wounds or prison-
bonds. You simply take them. They cost you nothing. My E bonds are nothing but certificates showing that the Barton
camp torture—of Wainwright, of Boyington, of unknown thousands of our men who played their own gallant parts
family has .made a deposit in in the total defeat of our ene-the U. S. Treasury instead ofjmies.
in a bank or a cookie jar. I remember reading the ty-When we take an E bond, we pical experience of George transfer a bank deposit to the jLott, whose two arms were safest depository in the world,shredded by a mortar on the —the U. S. Treasury. We put .Lorraine front. From his battalion aid station Lott was
BROOKLYN JOSEPHS
(Continued trem Decs 7)
them a spray of remembrance
"Of the Land of Smiling People." The total contributions
transferred 4500 miles in easy
stages, by ambulance, train
and plane. He passed through
three field dressing stations
and five hospitals in France
and England before being re-
... . . , . —^	.turned to the United States for
will be turned over to the prop- f.nal treatment and reCovery.
er Yugoslav Relief Agency.	. <	-
u , •	® . Your bonds paid for the care
Help wipe away the memories j ■	K	....
so that'	George Lotts of this
war.	'
And yet you can count on
of the past war years the children of Yugoslavia may smile again.
Don't forget make a note of *ettin* back *4 for every *3 the date, Saturday, November^00 Putin! 10, at 8:00 P. M. at the Ameri-I So «et bonds today ~ get can Slovenian Auditorium, 253 them regularly — and hold on-
Irving Ave., Brooklyn, N. Y.!to them- That is about as Admission is 50 cents and the close as you are likely to come music will ke furnished by a i" this life to having your cake popular accordionist.
Our next regular monthly! meeting will be held Nov. 3 atj 8:30 n. m. at the usual place.
This question has been askea by the National Safety Council, which suggests special care during the current hunting season.
"One hunting accident to you or another hunter can ruin happy hunting for the rest of your life," cautions the council.
"About 900 persons are killed and thousands are injured annually during the hunting season. Even veteran hunters get careless and frequently are the victims of some sort of accidents," he said'.
The councjl suggests the following as good precautions for happy return from hunting.
Wear something bright—preferably red. Never wear white for hunting.... Don't overcrowd your car. Observe the wartime speed limit and stay on your side of the road. . . Don't stand up in a boat, and let only one hunter shoot from the boat at a time
Acquire the habit of practicing the following "Ten Commandments of Gun Safety":
1.	Handle every gun as if it were loaded.
2.	Be sure of your target before you pull the trigger
3.	Never leave your gun unattended unless you first unload it.
4.	Carry your gun so that you can control the direction of the muzzle if you slip.
5.	Always Make certain that the barrel and action are clear of obstruction—but be sure to look into the breech of the gun, not the muzzle.
6.	Never point your gun at anything you do not want to shoot.
7.	Avoid horseplay while holding a gun.
I and eating it too.
--o—
DISCHARGED
p. m. al ine uau«. piace.j The foilowing Clevelanders lour presence is expected ac|| recent,y discharged:
that the pending business per-! taining to'our society can bej successfully executed. If you cannot attend this meeting make! sure you attend the December meeting when the yearly elections will take place.
During the past few months we have noticed more and more of our members who have been recently discharged from our armed forces. Matt Majestic, who was present at our last meeting, is still gearing his navy blues for the want of three quarter's of a point. Here's hoping that good ole St. Nick will put it in his stocking . . . Where are those high-scoring bowlers John and Joe Zagar? Accumulating enough discharge points, we believe, and probably holding out for more . . . Then there is Jerry Koprivšek. I can just picture him organizing glee ciubs and orchestras in the ETO . . . It sure has been a long time since Eddie Jakawatz and Bill Kobetic were present at any of our local affairs, but we're hoping that they will turn out for our fall dance since they are back in civilian life again. . . . Aside to our brother, Joe Ker-kovich of Little Falls. N, Y. Unable to keep that hunting date this fall but you come down to our dance, we will lay plans for next year!
Letters are beginning to come through from Yugoslavia. Recently two were received from Banjoluka, probably the first two to come from there. One was received by Matt Glad from his mother and another was received from my sister of the same town. Reading between the lines there is a silent plea for aid. These two letters are probably typical of all those now being receipted from Yugoslavia.
Jack J. Zagar, Pres. -St. Joseph's Society No. 57,
Frank J. Agnich Anton J. Anzur Edward Blatnik Anthony J. Brodnik Melvin Fink Edward Lukanic J. P. Jarc John Kuznik Edward Kozar Edward A. Korošec John Korach E, K. Knaus Lawrence Fabian Laurich John L. E. Merhar Louis Mavrich John Mihalcik, Jr. Peter Mfhalic Jack Ponikvar Stanley Pluth A. R. Prinz Nick Predovic Ernest Paltza P. P. Pirnat J. J. Samsa S. A. Skufca Matthew Skufca Eli Stainec Albin Zbacnik Robert Zeleznik Fred Zele Henry L. Zupan
ALL SKIDDING ASIDE
8.	Never shoot at a flat, hard surface—such as rocks or the surface of water.
9.	Never climb a tree or a fence with a loaded gun.
10.	Do not mix gunpowder and alcohol.
-0-
I PROMISE To be so strong that nothing can disturb my peace of mind.
To talk health, 'happiness and prosperity to every person. To make all my friends feel that there is something in them.
To look on t'he sunny side of everything and make my optimism come true. To think only of the best, and
to expect only the best. To be just as enthusiastic about success of others as I am about my own* To forget the mistakes of the past and press on to the greater achievements of the future.
To wear a cheerful countenance at all times and to have a smile ready for every living creature I meet. To give so much time to the improvement of myself that I have no time to criticize others.
To be too big to worry, too noble for anger, too strong for fear, and too happy to permit the presence of trouble. To t'hink well of myself and to proclaim this fact to the world, but in great deeds. To live in the faith that the world is on my side so long as I am true to t'he best that is in me.
—Author Unknown.
Every KSKJ lodge should b« active in one field or the oth*r.
Laboratory Assistant Evolyn Rueson Is apray testing textile which has boon treated with a water repellant finish at the National Oil Products Company in Harrison, N. J. Stearic acid, a by-product of used fat, is one of the components used in water repellant flnishea. Another reaeon for' -Savlno every drop^of household greaae!
MONEY TO LOAN
If you intend to borrow money on your home, borrow it from KJS.KJ. The KJS.KJ. loans money to members and non-members on improved Real Estate at 4% interest without any commission. Payments on principal in monthly installments.
For additional information write to:
K. S. K. J.
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS