ODGOV0RI NA VFRAŠANJA DELE-GATOV KS Zeleni log je na Upravo za družbene prihodke naslovila več dopisov.na skupščini občine pa je postavila delegatsko vprašanje s približno enako vsebino. Krajevna skupnost v vseh dopisih postavlja vprašanja glede prijave podnajemnikov. V odgovoru podajamo povzetke odloka.ki ureja to področje v Ljubljani, povzetek odgovora na enako vprašanje delegata iz Rakove jelše z dne 28.09.1988 ter odgovor Mestnega sekretariata za notranje zadeve. Oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov ocenitev pod-stanovalskih razmerij, vsebino podstanovalske pogodbe, pravice in dolžnosti stanovalca in podstanovalca, način določanja pod-stanarine, uporabnine za skupne prostore določa odlok o podsta-novalskih razmerjih na območju Ijubljanskih občin (Uradni list SRSšt. 13/82). Najemodajalec lahko odda podstanovalcu v uporabo posa-mezne stanovanjske prostore na podlagi pismene podstanoval-ske pogodbe (3 člen odloka). - V podnajem se lahko odda opremljen ali neopremljen stano-vanjski prostor, ki meri najmanj 7 kvadratnih metrov na posamez-nega stanovalca, brez prostorov, ki so v souporabi (3.člen od-loka). - Zaradi evidence mora najemodajalec dostaviti po en izvod podstanovalske pogodbe občinskemu upravnemu organu pri-stojnemu za stanovanjske zadeve v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, vendar najkasneje do vselitve podstanovalca (4. člen odloka). - v 5. členu odloka je določena vsebina podstanovalske pogodbe, v kateri mora biti naveden med drugim tudi priimek in ime podstanovalca, najemodajalca in lastnika stanovanja ter zne-sek podstanarine in uporabnine za skupne prostore - V 9. členu odloka je določeno, kaj se šteje za minimalno opremljen podstanovalski prostor, to je prostor v katerem je ležišče, miza, stol, omara in umivalnik. Podstanovalcu mora biti zagotovljena uporaba sanitarij v stanovanju, v zgradbi oziroma tistih, ki jih uporabljajo ostali stanovalci. - Najemodajalec je oproščen plačila davka na dohodek za oddani podstanovalski prostor v višini ekonomske stanarine, povečan za uporabnino in znesek odškodnine za uporabo opreme (1o. člen odloka). - Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja tržna inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana. Na vprašanje delegata v zboru krajevnih skupnosti iz Rakove Jelše dne 28. 09. 1989 v zvezi s podnajemniki na območju KS Rakova Jelša je bil že v oktobru podan odgovor: - Na podlagi 123. in 124. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 32/85) so dolžni plačati davek od dohodka in premoženja in premoženjskih pravic občani, ki pridobivajo doho-dek z oddajanjem stanovanjskih in drugih prostorov. Odmera davka se izvrši v tekočem letu za preteklo leto, ko so na podlagi davčne prijave znani prihodki doseženi z oddajanjem stanovanj-skih ali drugih prostorov. Menjanje podnajemnikov je v nekaterih območjih občine izredno hitro. Mnogi se le fiktivno prijavljajo in je zato težko slediti dejanskemu stanju. Podnajemniki, ki se za stalno prijavijo na območju mesta Ljubljane so dolžni pred prijavo registrirati podstanovalsko pogodbo na Upravi za družbene prihodke obči-ne.Te pogodbe so prirejene tako, da je možno vpisati vsečlane družine. V kolikor pri prijavno odjavni službi mestnega sekretariata za notranje zadeve prijavijo več članov kot jih je bilo navedenih pri overovitvi pogodbe ne moremo vplivati. V nadaljevanju podajamo odgovor Mestnega sekretariata za notranje zadeve, Ljubljana: Problematiko, na katero opozarja KS Zeleni log zaznavajo tudi v tem sekretariatu, zato so že leta I985 poostrili postopek prijave stalnega prebivališča tako, da od vsakega prijavitelja dosledno zahtevajo dokazilo o dejanski nastanitvi na določenem naslovu. V primerih prijave podnajemnikov zahtevajo kot dokazilo podsta-novanjsko pogodbo, evidentirano pri občini - organu, pristoj-nem za stanovanjske zadeve. 15 Pri sprejemu prijave začasnega prebivališča pa po zakonu niso upravičeni zahtevati dokaziia o dejanski nastanitvi, pri tem pa poudarjajo, da je razvid začasnega prebivališča pretežno opera-tivnega pomena, prijava pa je omejena na dobo enega leta.Omeji-tev naseljevanja na določenih naslovih je po mnenju Mestnega sekretariata mogoče doseči le z doslednim obdavčevanjem dohodkov, ki jih imajo občani iz naslova oddaje stanovanjskih prostorov, na podlagi evidence podstanovalskih razmerij, ki jo je dolžan .voditi pristojni organ občine na podlagi določb odloka o podstanovalskih razmerjih na območju Ijubljanskih občin (Uradni list št. 13/82 in 26/83) in poostrenim nadzorom fržne inšpekcije, ki je pristojna za nadzor nad izvajanjem odloka ter preprečevanjem širjenja črnih gradenj. Glede vprašanja ažurnosti podatkov registra stalnega prebiva-lišča pa v mestnem sekretariatu menijo.da so v zadnjih letih dosegli bistveni napredek, saj so s krajevnimi skupnostmi vzpo-stavili več oblik dobrega medsebojnega sodelovanja, ki se izva-jajo zlasti ob pripravah volilnih imenikov. Uprava za družbene prihodke Delegacija Krajevne skupnosti Vnanje gorice je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 10.5.1989 postavila vprašanje: 1. Na LUZ je bil s strani Mestnega vodovoda 21.10.1987 pod št. 6710/87-Remec/Z vložen zahtevek za pridobitev lokacijske doku-mentacije izgradnje povezovalne vodovodne zanke Ljubljana--Brest zaobmočje od osnovne šole Brezovica do Podpeči. Zanima nas VZROK tako dolgega postopka in do sedaj še ne rešene vloge, kljub vsem znani problematiki vodooskrbe na našem območju. 2. Projekti kanalizacije ne tečejo po dogovorjenem planu. Kaj so pristojne organizacije storile, da se uskladijo termini utemeljeni po planskih dokumentih? 3. Krajane zanima do kdaj bodo še združevali sredstva in kdaj bo znana končna cena telefonskega priključka? ODGOVOR: LUZ je prejel dne 26.10.1987 naročilo za izdelavo ponudbe za lokacijsko dokumentacijo za vodooskrbo naselij KS Podpeč--Preserje-Notranje in Vnanje gorice ter Brezovica na osnovi naročila 6710/87/Re-ZT in priloženega projekta 1177-dec.84. Na osnovi gradiva in vzporednega naročila krajevnega vodo-voda za KS Podpeč je bil sklican delovni sestanek 10.12.1987 v zvezi s problematiko izdelave lokacijskih dokumentacij. LUZ je DO Vodovod-Kanalizaciji posredoval dopis 02/917/87 MF/ša 18.12.1987, v katerem prosi, da naj naročnik obrazloži, kaj naj bo predmet ponudbe, kajti na osnovi predloženih variant (popolne in nepopolne) in izrečene problematike na delovnem sestanku nam ni bilo mogoče predvideti del in posredovati po-nudbe. KS Podpeč je nato naročila in bila izdelana lokacijska doku-mentacija za lokalno zajetje Virje in napajalni vodovod Virje--Podpeč-izdelana lokacijska dokumentacija v jeseni 1988. LUZ je prejel dne 16.5.1989 ponovno naročilo za ponudbo za izdelavo lokacijske dokumentacije za vodooskrbo KS Podpeč--Preserje, Notranje in Vnanje gorice in KS Brezovica (št. 3404/ Rem-Z z dne 9.5.1989, še vedno neznane popoine ali nepopolne variante. LUZ izdeluje lokacijsko dokumentacijo 35064 za naročniško telefonsko kabelsko omrežje na območju KATC Notranje gorice in postavitev kontejnerske ATC na parceli 2136/8 k.o. Brezovica. (Pogodba podpisana od naročnika PTT podjetje Ljubljana 25.4.1989). Odgovor pripravil: Miloš Flajs dipl.ing.kom.,1. r. 3. Krajevna skupnost Vnanje gorice - gradbeni odbor za izgradnjo PTT kapacitet je prejel od PTT Ljubljana sporazum krajevno kabelsko omrežje, v katerem je ovrednotena vrednost kablov za izgradnjo krajevno kabelskega omrežja na območju KS Vnanje gorice in sicer po izdelanem projektu št. 5335915/89, katerega je izdelal PAP Ljubljana, kar pa predstavlja le del omrežja, ki ga je potrebno izgraditi. 16 Dokončna cena telefonskega priključka bo znana po izdelavi tehnične dokumentacije za krajevno naročniško omrežje odnosno po ovrednotenju potrebnih kablov za to omrežje, ki je predvideno po terminskem planu, da bo pripravtjeno do meseca septembra 1989. Odgovor pripravil: Marjan Krmavner, I. r. Delegacija KS Rudnik z dne 1. 3. 1989 (19. seja) in delegacija KS Peruzzi z dne 10.5.1989 (21. seja) sta na seji zbora krajevnih skupnosti postavili vprašanja: 1. Kakšne ukrepe misli naša občina izvesti ob izidu Bele knjige? 2. Ali vodilni na občini menijo, da so korektno našteti dogodki v zvezi s pripravo dokumentacije za lokacijsko in gradbeno dovo-Ijenje? 3. Zakaj nas vodilni z občine niso nikoli obveščali o akcijah za gradnjo POLIKEMOVIH skladišč na Rudniku? 4. Krajani ponovno zahtevamo uvedbo postopka o odgovornosti za izdajo lokacijske odločbe in gradbenih dovoljenj za »Proiz-vodno distribucijski center kemije v VP 1/2 - Rudnik«. Nemo-goča je dosedanja ugotovitev komisije IS za preverbo in vodenje postopka in ugotavljanja izdaje lokacijskega dovoljenja, da sta za nepravilnosti izdaje krivi samo dve osebi. Zanesljivo je v takratni občinski strukturi obstajalo več oseb, ki so bile seznanjene s postopki in pripravami na izdajo dovoljenja. Prepričani smo. da je za pripravo investicije takega obsega nujno sodelovanje vseh odgovornih na občini od IS, Komiteja za družbenoplaniranje in seveda komiteja za varstvo okolja. Vsled tega je nujno odgovor-nost za nastalo situacijo iskati v vodilnih od prej navedenih komitejev in IS občine. To trdimo zaradi tega, ker je pri navedeni gradnji že nastala in še nastaja velikanska škoda (KS Rudnik na 19. seji zbora krajevnih skupnosti). Kdaj in kako bodo sprožili ponovni postopek osebne odgovor-nosti pri nepravilnostih za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za POLIKEMOVO skladišče? 5. Ali bodo predlagali uvedbo postopka osebne odgovornosti pri mestnih inšpekcijskih službah, ki so izdajale odločbe za gradnjo POLIKEMOVEGA skladišča brez predhodnih strokovnih in znan-stvenih študij? 6. Predlagati vprašanje odgovornosti RK glede izdaje odločbe z dne 17.6.1989, ki jo je sodišče razveijavilo (Komiteju za varstvo okolja). ODGOVOR: 1. Izvršni svet je prejel takoimenovano Belo knjigo Polikema glede načrtovane gradnje PTDC kemije v IC VP 1/2 s predlogom, da Polikem podrobneje predstavi novo zasnovo.Razgovor pred-stavnikov IS s Polikemom bo 5.6.1989, povabljene so tudi priza-dete krajevne skupnosti. 2.-3. Vprašanji sta nekonkretni; izvršni svet ne more predstavljati »vodilnih občine«, je pa v tej sestavi zagotovil in prenesel KS vse razpoložljive podatke o gradnji Polikemovih skladišč na Rudniku. vključno s podatki o pripravi dokumentacije. 4. Izvršni svet je skiadno s predlogom komisije za družbeno nadzorstvo skupščine občine Ljubljana Vič-Rudntk preveril odgovornost občinskega upravnega organa v zadevi izdaje loka-cijskega dovoljenja za izgradnjo spomega objekta. IS je v ta namen ustanovil delovno skupino in o njenih ugotovitvah raz-pravljal na 109. seji dne 28.9.I988. Ob tem je sprejel Poročilo o ugotovitvi odgovornosti občinskega upravnega organa v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja DO Polikem trgovina, TOZD Chemo, Ljubljana, ter ga posredoval delegatom občinske skupš-čine v obravnavo in sprejem. Pri tem je posebej izpostavil zak-Ijučke. Skupščina občine je Poročilo in zaključke sprejela z večino glasov (v zboru KS 1 vzdržan, v ZZO 4 vzdržani delegati) Izvršni svet zato ne bo sprožii ponovnega postopka za ugotavtja- nje osebne odgovornosti zaradi nepravilnosti pri izdaji lokacij-skega dovoljenja za izgradnjo spornega objekta. Ne glede na to vas opozarjamo na stališča IS s 113. seje z dne 26.10.1988, ki so bila prizadetim krajevnim skupnostim posredo-vana. IS zlasti ugotavlja, da komisija za presojo ekoloških vidikov načrtovane naložbe Proizvodno-transportno—distribucijskega centra kemije v IC VP 1/2 ni upoštevala zahtev IS glede ugotovlje-nih strokovnih napak in zmot institucij, ki so v postopku sodelo-vali. Take zahteve IS SO Ljubljana Vič-Rudnik niso podprle ne prizadete KS, ne njeni predstavniki v komisiji. Ob tem IS ugotav-Ija, da njegovi predstavniki ostajajo osamljeni pri opozorilih o današnjem neustreznem skladiščenju nevarnih snovi Polikema (pa tudi drugih) na več lokacijah v Ljubljani, kar je želel Polikem razrešiti z bistveno sodobnejšim in varnejšim objektom v IC VP 1/ 2. , ....... , .. ¦ 5. ' Opredelitev IS je v sklepih 109. seje z dne 28.9.1988, ki so vam znani. 6. Pobudo lahko sproži sama KS. Glede aktivnosti, ki tečejo v zvezi z lokacijskim dovoljenjem na republiški ravnj, pa IS ponavlja že poznano stališče, da se doslej ni in se ne bo vključeval v lokacijski postopek - torej v upravni postopek, ker to ni v njegovi pristojnosti. IS pa bo še naprej podpiral vsa prizadevanja za ekološko nesporne in ekonomsko-smotrne posege v prostor v občini in mestu Ljubljana. Odgovor pripravil: Predsednik Izvršnega sveta 1 Stane Droljc, dipl. oec. Delegacija KS Črni vrh je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 3. 1989 postavila vprašanje: Delegacija naše krajevne skupnosti in krajani so zelo nezado-voljni z vzdrževalcem omenjene ceste. Zahtevamo, da se ta odsek ceste vzdržuje bolj redno in boljše. Vzdrževalec mora organizirati delovno akcijo, da se pripelje gramoz in cesta popravi. Posebno opozarjamo, da je odsek ceste Črni vrh - Pasja ravan v dolžini 4 km skrajno zanemarjen, saj več kot leto dni ni bilo nobenega delavca, da bi cesto vzdrževal. Krajani so sami v lanskem letu meseca januarja cesto razširili, aprila navozili in gramozirali in še v jeseni 1988 ponovno cesto popravljali, da je bila za silo pre-vozna. Ogorčeni so zaradi takega stanja in vzdrževanja in zahte-vajo, da Cestno podjetje TOZD vzdrževanje , plača njim delovne ure, saj cesta spada pod njihovo vzdrževanje in krajani niso dolžni zastonj delati na »njihovi« cesti. Zahtevamo, da v kolikor Cestno podjetje TOZD vzdrževanje ne more dobro vzdrževati ceste Polhov Gradec - Črni vrh - Pasja ravan, cesto prevzame v upravljanje in vzdrževanje TOZD Komunalne gradnje, ker vidimo na terenu, da je na njihovih cestah dosti gramoza na deponijah, dočim na tej cesti skoraj ni kubika gramoza, da bi cestar jame zasipal. ODGOVOR V letu 1988 smo iz naslova rednega vzdrževanja na lokalni cesti št. 4801 na odseku Polhov Gradec - Črni vrh - Pasja ravan opravili vsa dela za katera so bila zagotovljena sicer premajhna finančna sredstva.Na temelju podatkov , s katerimi razpolaga CVS Ljubljana vam posredujemo naslednje podatke: - delavci so izvedli 2160 ur - navoženo je bilo 48 m3 gramoza - traktor je opravil 56 ur za strojno urejanje cestišča - greder je opravil 16 ur za strojno urejanje cestišča - za uspostavitev svetlobnega profila je bilo opravljeno 84 ur z motorno žago Iz zgoraj navedenih podatkov je neizpodbitno dokazano, da smo na predmetni cesti izvajali redno vzdrževanje tako, da havedba v dopisu o neizvajanju rednega vzdrževanja s strani CVS ne drži.Povedali bi še, da je KS Črni vrh samoiniciativno širila vozišče na odseku Črni vrh - Pasja ravan, zaradi česar se občasno pojavljajo na vozišču zemeljski zruški, vsled česar je vozišče večkrat zablateno, kar povzroča pri uporabnikih ceste negodovanje kot tudi pri vzdrževalcih. ODGOVOR PRIPRAVIL TOZD vzdrževanje Ljubljana Ludvik VVillenpart, l.r. Delegacija KS Peruzzi za delegiranje delegatov v ZKS skupš-čine občine Ljubljana Vič Rudnik je na zasedanju ZKS skupščine dne 10/05-1989 med drugimi postavilatudi naslednje delegatsko vprašanje: Kdaj bodo legalizirani že več let obstoječi nedovoljeno zgrajeni objekti (stanovanjske hiše) na področju KS Peruzzi? ODGOVOR: Iz vprašanja ni razvidno v katerem območju urejanja so nedo-voljene gradnje, ki naj bi se legalizirale KS Peruzzi leži na nasled-njih območjih urejanja: VS 1/4 Galjevica VS 1/5 llovica VR 1/3o VP 1/2°Rudnik VM 1/1 Ob Dolenjski cesti VP 1/1 Utensilia Za območja VS 1/4 in VP 1/2 so v veljavi zazidalni načrti, medtem ko je za območje llovica zazidalni načrt v izdelavi Za območje VR 1/3 in VP 1/1 veljajo sprejeti prostorsko ureditveni pogoji. Na območjih, kjer so prostorsko izvedbeni načrti že sprejeti (VS 1/4 in VP 1/2) oziroma se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji (VR 1/3 in VP 1/1) je legalizacija obstoječih objektov možna, v kolikor je po sprejetih aktih legalizacija posameznih objektov dopustna. Postopke za legalizacijo morajo sprožiti inve-stitorjj sami. Na območju (VS 1/5) llovica pa je v veljavi odlok o prepovedi parcelacije, graditve in spremembe namembnosti zemljišč in zato legalizacija teh objektov trenutno ni mogoča. Navedeni odlok bo prenehal veljati s sprejemom zazidalnega načrta za območje llovice. V kolikor bo ta zazidalni načrt vključeval objekte zgrajene na črno, jih bodo lahko po sprejetju zazidalnega načrta investi-torji legalizirali. Odgovor pripravil Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Na 22. seji zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljub-Ijana Vič Rudnik dne 31/05-1989 je delegat KS Barje postavil naslednje delegatsko vprašanje: »Krajevna skupnost Barje zahteva odgovore na pripombe k posebnim strokovnim podlagam in variantnim rešitvam za območje urejanja VS 1/5 llovica. Pripombe so bile podane javno, na sestanku na LUZ-u dne 19. 04. 1989, ob prisotnosti zastopnikov občine, KS Barje, Peruzzi, Rudnik, Krim in predstavnikov ZIL TOZD Urbanizem LUZ. Pred-hodno so bile posredovane tudi v pismeni obliki vsem prisotnim. Odločno zahtevamo, da občina posreduje odgovor, kakšna stališča in aktivnosti je zavzela do problematike VS1/5 llovica in tudi industrjjske cone Polikem-blagovni center CHEMO na Rud-niku.« ODGOVOR: V zvezi z nadaljnimi aktivnostmi glede problematike sprejema ZN za območje urejanja VS 1/5 llovica vam sporočamo naslednje: Posebne strokovne podlage, ki so bile posredovane krajevnim skupnostim v marcu 1989 so bile pripravljene v skladu s 36. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84). Te strokovne podlage skupno z mne-nji prizadetih KS , občanov, organizacij in organov so nato podlaga za izdelavo osnutka zazidalnega načrta. Izvršni svet se do pripomb ni opredeljeval, pač pa bo ob obravnavi osnutka preverjal, ali so pripombe ustrezno upoštevane. Na podlagi teh pripomb in na novo pridobljenih strokovnih mnenj, bo izvršni svet odredil razgrnitev osnutka zazidalnega načrta . Šele do pripomb danih v fazi razgrnitve osnutka in na javni obravnavi, se bo Izvršni svet skladno s 39. členom citiranega zakona opredelje-val in do njih zavzel stališče. Izvršni svet je posebne strokovne podlage za VS 1/5 llovica posredoval krajevnim skupnostim prav iz razloga, da bi že v začetni fazi omogočil najširšo možno razpravo in da bi tudi krajevne skupnosti tvorno sodelovale pri kreiranju posegov v ta prostor, za katere se je Skupščina občine odločila, že s spreje-mom dolgoročnega in srednjeročnega plana. Zato Izvršni svet odločno zavrača zahteve po ugotavljanju odgovornosti priprav-Ijalcev omenjenega gradiva, saj sodi, da lahko le z najširšo javno 17 obravnavo krajanov in vseh zainteresiranih pridemo do ustreznih rešitev. Glede gradnje objektov Polikema pa je Izvršni svet že odgovoril na vprašanja, ki jih KS ponovno postavlja. Odgovor pripravil . ¦ " ' . ' Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Delegat KS Krim je na zasedanju zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik dne 31. 5. 1989 postavil daljše delegatsko vprašanje. Na prvi del mu je odgovoril član IS tov. Krmavner Marjan in je bil delegat z odgovorom zadovoljen, medtem, ko je na drugi del vprašanja zahteval pismeni odgovor. Ta del vprašanja se nanaša na ureditev križišča Dolenjske in Orlove ceste in se glasi: »V letu 1988 natančno 19.4.1988 je bila lokacijska obravnava na kraju samerr za ureditev križišča, na kateri je bilo potrjeno s strani vseh sodelujočih, da se v sklopu urejanja križišča rešuje tudi problematika izogibališča MPP ( v obeh smereh) in s tem v zvezi tudi ruši objekt Dolenjska c. 30 in prestavitev izogibališča za križišče t.j. v bližino strelišča. Danes vidimo, da se objekt strelišča povečuje in s tem pribli-žuje cesti in ugotavljamo, da ne bo več prostora za izogibališče-Prav tako nam ni jasno, če se objekt Dolenjska cesta 30 (ponovno povdarjamo na potrjen dogovor obravnave z leta 1988) ruši, da je lahko občina Ljubljana Vič Rudnik, Komite za urejanje prostora izdal soglasje za adaptacijo objekta in prizidek in izdal Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo dovoljenje za obratovanje trgovine in obrtnega dovoljenja mimo in brez vedno-sti sveta potrošnikov v KS« ODGOVOR: V postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja za obnovo križišča Dolenjske in Orlove ceste upravni organi občine Ljub-Ijana Vič Rudnik niso sodelovali. Postopek so vodili delavci Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. Ta komite je tudi izdal lokacijsko dovoljenje za ureditev navedenega križišča. To lokacijsko dovoljenje ima štev. 350/F-23/88 in je bilo izdano 20/01 -1989. V 4. odstavku izreka tega dovoljenja pa je navedeno naslednje: »Gradnja avtobusnega postajališča na južni strani Dolenjske ceste za Orlovo ulico na parc. št. 167/3 in 167/7 k.o. Karlovško predmestje ni predmet tega lokacijskega postopka.« Republiški komite za industrijo in gradbeništvo je dne 20/ 06-1979 in 07/07-t989 pod štev.:351-01/89-122 in 351-01/ 89-144 izdal gradbeno dovoljenje za ureditev tega križišča, ki pa tudi ne obravnava odstranitve objekta Dolenjska 28,30. Objekt Dolenjska 30 je v planski celoti VS1/2 v morfološki enoti IC/1 prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V1 - Rudnik (Uradni list SRS, št. 6/88). Po 9. členu tega odloka je med drugim v tej morfološki enoti dovoljena tudi gradnja in urejanje objektov osnovne preskrbe in objektov storitvenih dejav-nosti, ter spremembe namembnosti v zvezi s temi dejavnostmi. Glede na 45. člen istega odloka (zadnji odstavek) pa so dovoljene tudi adaptacije, ki ne posegajo v zunanjščine objektov. Glede na navedeno in na dejstvo, da ne obstajajo druge prepo-vedi graditve ali spremembe namembnosti za to območje, niso obstajali formalni zadržki za obnovo omenjenega objekta ter za izdajo obrtnega dovoljenja. Odgovor pripravil Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Na 23. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-Ijana Vič - Rudnik dne 28. 6.1989 sta krajevni skupnosti Krim in Barje postavili naslednje vprašanje: Prosimo, da nas obvestite o poteku priprave projektne doku-mentacije za telefonsko centralo Rakovnik in istočasno o poteku priprav sprememb Ljubljana 2000.Menimo, da ni dopustna in opravičena nikakršna sprememba sedanjega terminskega plana izgradnje telefonske centrale, to je začetek gradnje v letu 1990 in zaključek v letu 1991. ODGOVOR: ' Srednjeročni plan Območne SIS za PTT promet Ljubljana je bil sprejet šele v decembru 1988. Zamik pri sprejemu je nastal zaradi 18 premajhnega interesa delovnih organizacij za razvoj PTT v Ljub-tjani. Gospodarstvo občine Ljubljana Vič - Rudnik je sprejelo Samoupravni sporazum o temeljih plana 44%. Po sprejemu Srednjeročnega plana so strokovne službe pri-čele z vsemi potrebnimi aktivnostmi za izgradnjo rajonske avto-matske centrale Rakovnik. V tem sklopu je v fazi izdelave idejni projekt digitalizacije mestnega telefonskega omrežja Ljubljana v okviru katerega je izdelana tudi prioriteta in znotraj te centrale Rakovnik. Predvideno je, da bo projekt izdelan do konca tega leta. Podpis pogodbe za dobavo navedene centraie bo možen po zagotovitvi finančnih sredstev v letu 1990. Opozarjamo, da za gradnjo krajevnega kabelskega omrežja vplivno območje cen-trale Rakovnik ni v celoti obdelano z urbanističnimi akti. Izdeluje se lokacijska dokumentacija za krajevno kabelsko omrežje. Območja KS Krim, Rudnik, Peruzzi, Galjevica so urbanistično obdelana. Območje Barja - južni det, VS 1/5 in llovica pa še nimajo ustreznega urbanističnega načrta. Zaradi majhnega interesa gospodarstva za razvoj telefonije v Ljubljani je nastal precejšen izpad finančnih sredstev. Zato bo ta in ostale investicije v Ljubljani zaključena šele v naslednjem planskem obdobju 1991 - 1995. Odgovor pripravila: Območna SIS za PTT promet sekretar: Andrej Drmal