35. številka
DflUvto iihaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 38*—, za pol leta K18***, za JSetrt leta K 8'—. Poaamezna Številka 60 vin. naročnina ▼ inozemstvo sorazmerno več. Poiiljatvs nanredniltvo in upravniJtvo Ljubljana, Selvnbnrgeva allea itev 6. O. oaostr. Telefon it 225.
Pavšalni Iranko v državi SHS.
V Ljubljani, dne 28. avgusta 1920.
\
VIL leto.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in si" cer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri Šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat. - Za razne izjave itd. stane mm vrstica KI"— Reklam, so poSt-nina proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Kam plovemo?
Pred sabo imamo letak; izdali so ga komunisti, ki potom njega poživljajo rudarje, naj zapuste Unijo slovenskih rudarjev in pristopijo v »Savez rudarskih, radnika" v Belgradu. Da bo razumljivejše. Je to pot rečeno, oziroma zapisano, »Zveza rudarska delavcev iz Jugoslavije" in ne kakor pri Železničarjih „Sa-vez saobračajnth i transportnih radnfka i službenika Jugoslavije". Sicer malenkost. k! ne igra nobene posebne vloge. Podpisani so na letalcu za Trbovlje; Ri-naldo. Čekada, Keršič, Renko, Hacin, Petrič, Ročko in Golob. Za Zagorje: Mlakar Valentin II., Koprivic, Mortunek, Ravnikar, Steiner, Dalok, Odlazek. Zupan in Us Ivan. Končno za Hrastnik: Podgoršek, Hole. Kepa, Bedenik, Gričar, Podstudenšek ta Čalor. Za „Zvezo rudarskih delavcev iz Jugoslavije" ie podpisan tajnik Janko Bedakovič. Letak sam na sebi Je čisto navaden prostaški pamflet, poln neresnic, sumničenj, podtikanja, natolcevanja, obrekovanja ter blatenja.
V celem letaku oa iščeš zastoni nal-manišega dokaza za »tiavendan« vržene trditve. Pač žalosten dokument, zgovoren dokaz sredstva kakršnega bi merodajni krogi v delavskem ookretu nikdar ne bi smeti rabiti. Pa nai bo kakorkoli, strezne-nle oride čisto gotovo tudi ori vseh onih tovariših, ki mislilo, da so ukrenili prav. samo prepozno bo kalti Škodo ne bo trne! nihče drugi kakor rudarii sami. Cule se. da ustanovnem čiste komunistične organizacije rudariev agitiralo tudi s tem. da pripovedujeta rudariem. da se bodo plače povišale v toliko: da bodo znašale toliko dinarjev kolikor znašata sedai kron. Od stca bi privoščili rudariem tak uspeh ali boflmo se. da bodo navdušeni voditelji na konec doživeti tako razočaranje, kakor so ga doživeti železničarii. katerih danes tava okrog 3500 brez deta. in da bo kapitalistični strah pri razcepljenosti rudarjev hujše pritiskal kakor do sedai. Kot poznavalci razmer med rudari? ne od danes, temveč že desetletia se prav dobro zavedamo. da ie to.' kar so storili ustanovite!« podružnice belgratskeea saveza rudarskih radnllca oo navodilu njegovega tajnika nič druzeva kakor neoremlšliep korak, ki Je olod nerazumevanja sitnarite Sicer oa Že sedai vidimo, kako se škodoželjno reže klerikalci. liberalci ta Trboveljska oremo-gofkoona družba.
Na vse to. kar pripoveduje »Rdeči Prapor*, ne moremo dati prav ničesar, ker dobro vemo. da se bo delavstvo papirnate revoluciie kmalu naveličalo. O utopizmu se v teoriji da govoriti, v strokovnem ookretu oa ne. o tem nas bo bližata bodočnost poučila vse skuoal poučila o* bo tudi one. ki mislilo, da bodo delali Čadeža
V »Rdečem Praporu« smo že dalje Časa ooažal! stremljenje po hegemonih v strokovnih organizacijah. Sedai pa Je postala situvaciia Jasna, parola komunistov ta. da se mora breznog o ino izročiti ves denar in vse drugo belgraiškim komunistom. No. stvar si bo treba poprej premisliti. zakai bomo v nasledniih člankih povedali.
Povedali bomo vse. in sicer brez strasti, povedali bomo tako kakor te. brez zlobnega zbadania. brez psovk, brez zavi-lani brez fraz in brez kakršnihkoli hudobnih namenov. Nam le za stvar ta ne za osebe in zato se tudi nobenih napadov posluževali ne bomo. Prepričani ru* smo. da bo resnica zmagala.
I.
Ob velikonočnih praznikih leta 1919. se ie vršil v Jtelgradu sociialističen kongres. Prvi d|evi kongresa so bili namenjeni noHtično^strankarskim zadevam, do-člm so biM ostali dnevi namenjeni vprašanju strokovnega ookreta. Predmo bomo naslikali nadalinl potek stvari, ki so sledili po tem kongresu, ne smemo pozabiti označiti razmere, ki so takrat, bobe rečeno no prevratu vladale na odiu strokovnih organizacij.
Kakor znano, te dolgotrajna voina strokovne organizacije v sedanjih pokrajinah Jugoslavije do malega popolnoma razrušila. Ostanke strokovnih organizacij so čuvali maloštevilni zaupniki. ki fih ni potegnila voina furiia v svoj vrtinec na voinih poljanah. Po prevratu, ko so se začeli vračati stari člani strokovnih organizacij. ie vzklilo tudi v tem oziru novo življenje. Preizkušeni borci na polhi strokovnih organizacij so zbrali okrog sebe za proletarsko stvar navdušene tovariše tn pričelo se te delo. V Srbiji. Hrvatski in SiavonHI ter Bosni le bilo treba strokovne organizacije k življenju zbuditi lih izpopolniti in novim razmeram primemo oriientirati. Tako ie tudi bilo. strokovne organizacije so se olačlle. one so postale faktor. Ojačila se le posebno »Splošna delavska zveza« (»Opči radničkl savez«) na Hrvatskem In v Slavoniji.
Pri nas v Sloveniji smo imdi največ dela fn menda tud? naitežie. Zakai območje zakonov za SrbiJo ie bilo po volni isto kakor pred nlo. istotako se trenotno ni izvršila v Bosni nobena izorememba. na Hrvatskem in Slavoniji tudi ne. Vse navedene pokrajine so imele več ali manj svojo lastno zakonodajo. V okvirju te zakonodaje in deželnih met so živeli, bolle rečena živeti so morale tudi delavske strokovne organizacije. Tozadevna Izorememba oa sp te izvršila v Dalmacill. Vojvodin! ta or! nas v Slovenili. Kranjska. Soodnle štajerska in Koroška, ki tvorilo danes Slovenita, oa niso tvorili nlkakega zakonodajnega območja, kakor zaoral na-
vedene pokrajine. In ker so bile strokovne organizacije takrat v sedanii Sloveniji ustanovljene na podstavi zakonov stare Avstrije in tudi nji pravila odobrena do vladi v Wieni. se le moralo te organizacije oziroma podružnice wienske centrale na pritisk na novo nastale deželne vlade za Slovenijo razpustiti ta novi vladi pred-ložfitfi nova pravila.____(Dalje	prflu)
Mlinska stroka v Sloveniji.
Mlinski delavci so po osrednjem društvu živilskih delavcev vložili na zvezo industriicev na Slovenskem ozemlju (odsek mlinske industrije) za povišani© plač© do kategorijah delavcev in so na zahteve dobili sledeči dopis: Odsek mlinske industrije uzotavHa. da oostaia položaj Industrijskih mlinov v Slovenili čimdalje težavnejši. Doslei so ti mlini pretežno mlel! za žitni zavod. Žitni zavod ie Imel v slednjem času dokai žita v teh mlinih v zalogi. ne da bi ga dal mletL Naposled te odpoklical to žito ter ga pošilia na Koroško. — Tem potom se vzame večini naših mlinov še znaten del dosedanje itak pičle zaposlitve. Baš te dni na raznošilia Žitni zavod celo 'okrožnico, da pričenši s 5. avgustom t. 1. ne izplačuje več mlevnlne določene v deželno vladni naredbi z dne 10. aprila 1920. št. 181 Ur. lista, marveč le še 30 K. to ie 33% mani nego doslej. Mlini se bodo sicer protivili tel povsem neutemeljeni nameri, vendar dokazuje to. da Žitni zavod pozna pretežavni položaj mlinov in da ga hoče uporabiti v svata korist. Iz navedenega sledi, da mlini nikakor ne nnorelo prevzeti nove obremenitve do zvišanih mezdah. Tem man!, ker so čimdalje m arii zaposleni in faktično že mnogokrat plačujejo delavce, ne da bi imeli isti primernega posla. Odsek upa. da bo mogoče mline v toliko zaposliti da se mlini izogneta ustavitvi obrata ter odpuščanja delavstva. Odsek Da konštatule. da te položaj mlinskega delavstva ijrilično ugoden. in da le delavstvo s tačasnimi prejemki vobčp zadovoljno. Iz navedenih razlogov ne more odsek pristati na nikaka oovišania mezdnih prejemkov. Najdalinie zahteve v Vašem donisu. točka 2.—4. se vobče ujemajo z določili dogovora z dne 6. marca 1920.. vsled česar ni potrebno, da se zadevna določila dogovora z dne 6, marca t. 1. spremita. Ista nat ostanejo neizprementena v vejiavi.« Iz tega dopisa Je razvidno, da imamo Žitni zavod, kateri dela z 200 milijoni prometa in Je boH ali mani državna institucija, katera vlada pri nas. Ti gosoodte so potom domačih bank in raznih ravnateljev okupirali ter vse in tudi cene žita in moke diktiralo _v prilog visokim dividendam — dobičkom. Prevažanje »H nakupovanje žita fe privatnikom snloh otežkočeno. Ce bi kdo hotel ceoele prodatati moko. se mu prenove. Danes tel
rv Banatu žito dol 7 kron ali pri nas ga Žitni zavod orodaia no 14 krem. — Žito. katero ie bilo do več tednov po mlinih spravljeno in ga Žitni zavod ne da bi za dal zmleti, vzame iz mlinov in ca vozi na Koroško za plebiscit — tužna maika. Delavstvo no mlinih na mora delati še danes cd 24—28 kron na dan. Dri Peter Majdiču v Kraniu na celo mlaiši samo od 9 do 14 kron plače dnevno. Žitni zavod na Dolec teh žalostnih razmer mlinskega delavstva — Da dela ggromne miliionske profite na škodo vseea liudstva. Železna roka mora: noseči v tn anarhiio in napraviti konec tei koruDciii posameznih bankiriev — dnicače bode moralo delavstvo samo na-nraviti konec tem razmeram.
Dr. Kukovec ubija osemurni delavnik.
Osrednje drštvo lesnih delavcev je po svojem zaupniku prejelo naslednji dopis Okrajnega glavarstva v Kranju:
Št. 18431.	\.	•	;
Obvestilo o razsodbi ministrstva za socijalno politiko.
Na ukaz poverjeništva za socijalno skrb od 24. 2. 1920. št. 1192 odredilo je podpisano okr. glavarstvo z odločbo od 27. 2. 1920 št. 3743, da je uvesti za gozdne delavce na posestvu dr. Karola barona Borna pri Sv. Katarini osemurni delavnik.
Na pritožbo glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo proti tuk. odločbi, razsodilo je ministrstvo za socijalno politiko z odločbo d 29. 7. 1920 št. 9561 v predmetu'takole:
»V smislu § 1 uredbe o delovnem času z dne 12. septembra 1919. se ugodi pritožbi glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo v ■ Sloveniji in se razveljavlja - Izpodbijani odlok okrajnega glavarstva v Kranju št 2473 z dne 27. februarja 1920. z naročilom, da zadevo vnovič preišče in razsodi.
Razlogi: Naziranje prve in druge stopnje, da je predmetno gozdno gospodarstvo industrijskega značaja, in da vsled tega velja zanj citirana odločba uredbe o delovnem času, je ne-osnovana in pomtna; § 1 omenjene uredbe določa, da veljajo nje predpisi:
a) za industrijska, obrtna, rudarska, trgovska in prometna podjetja,
b) za dela te vrste v ostalih podjetjih In
c) za podjetja (točneje obrate) industrijskega značaja v poljskem in šumskem gospodarstvu. Po besedilu in duhu te določbe je šumsko gospodarstvo kot tako Izvzeto iz predpisov uredbe o delovnem času in veljajo slednji le za industrijska, obrtna itd. dela, ki se opravljajo kot postranski posli v šumskem gospodarstvu n. pr. kovaška, kolarska, tesarska dela itd.) in za obrate industrijskega značaja v šumskem gospodarstvu (n. pr. žage itd.), nikakor pa ne za sekanje lesa. Vsied pomotnega naziranja, da je predmetno gozdno gospodarstvo Industrijskega značaja, je ostala ugotovitev dejanskih razmer nepopolna In Jb !e ■ pred ponovno razsodbo izpopolniti. O tem odloku je prizadete obvestil s poukom, da proti njemu ni leka. — Ministrstvo za socijalno politiko.
O tem se obveščajo v smislu odloka poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani od 16. 8. J920 št. 192/20.
1. Glavni poverjenik ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani.
2. Dr. Karol baron Bom, veleposestnik pri Sv. Katarini.
3. Valentin Vrhunec, kot zastopnik dr. Karl baron Bornovlh delavcev v Tržiču, s pristavkom, da bode Izdalo podpisano okrajno glavarstvo po ugotovitvi /dejanskega stanu, svoječasno novo odločbo. — Okrajno glavarstvo v Kraniu, dne 12. avgusta 1920. — Podpis nečitljiv.
Tako pravi Salamonska razsodba ministra za socijalno politiko dr. Kukovca. Da ne dobimo iz Belgrada ničesar pametnega, to vemo že precej časa. Gorenja razsodba pa dela velemožnemu g. Kukovcu vso čast, in uverjeni smo, da bi se mu šli Bornovi »golcarji* čisto gotovo osebno1 zahvalit za njegovo naklonjenost, da ni Korošec tako podražil železnice.
Znano nam je že dalje časa, da hodi g. Bom okolo oblasti z raznimi prošnjami in grožnjami, da se pri njem ukine osemurni delavnik. Možu se dolgo časa ni posrečilo. Slednjič se mu je prilika ponudila, da je vstopil kot delničar k znani banki v Prešernovi ulici, kjer so njega, trdega Nemca, sprejeli v svojo sredo ljubljanski rodoljubi Knez, P. Kozina in podobni. Znano nam je tudi, da imajo ti liberalni mogotci velik vpliv na poverjeništvo za agrarno reformo, kar bomo v nekem drugem zelo značilnem slučaju tudi kmalu dokazali. Nam je popolnoma razumljivo, da se je g. Bornu sedaj, ko ima mogočne zaščitnike v liberalcih, posrečilo vpreči poverjeništvo za agrarno reformo za svojo nakano, in se po vsem tem prav nič ne čudimo, da se je imenovano poverjeništvo zavzelo za velekapitalista Borna, med tem ko prošnje delavcev v raznih nujnih zadevah meče v koš. Ce je tako postopanje objektivno, prepuščamo v sodbo javnosti. Da je pritožba poverjeništva za agrarno reformo na ministra Kukovca proti odredbi povejeništva za soc. skrbstvo povsem utemeljena, stoji seveda nad vsakim dvomom. Dovoljujemo sl pa tukaj kljub temu povedati svoje ponižno mnenje v tej zadevi. Pritožbe sicer nimamo pri rokah, a zdi se nam, da sloni na povsem napačnih premizah. Ce bi se poverjeništvo za agrarno reformo potrudilo, predno je odposlalo svojo pritožbo na ministra, na lice mesta, tedaj bi se po našem skromnem mnenju brez posebnih težav Ialiko prepričalo, da je lesno podjetje g. barona Borna In^ustrijalno. Kajti tako moderno uvedeno lesno industrijo, kot jo ima g. Bom, ima le malokdo v Sloveniji. Ce pa je to poverjeništvo prišlo do ^akljUčka kljub vsem navedenim delstvom, da sekače ni smatrati kot del te industrije, sl je s tem pridobil nesmrtno slavo za svojo nezmožnost. Posledice odprave osemurnega delavnika za sekače teh gospodov seveda ne brigajo. Toda zdi se nam potrebno, da jih nanje opožorimo. Šumskl delavci imajo v zimskem času, ko zmrzlina in sneg pospešujeta srravljanje lesa v dolino, svoje glavno delo, ki je v mnogih slučajih združeno s smrtno nevarnostjo. Kaj se pravi podaljšati delavni čas tej kategoriji, bi poverjeništvo lahko izvedelo najbolj od šumsklh delavcev samih, če bi se do njih potrudilo. Toda tako težavnega dela se od poverjenika seveda zahtevati ne more. Res Je. da Je delo zunaj v šumi telesu manj kvarno, kot v zaduhli delavnici. Toda pozabiti se ne sme, da je to delo tako naporno, v zimskem času pa vsled kratkega dne pri nočnem delu smrtno nevarno, da osemurno delo popolnoma zadostuje. Zato le vsako podaljšanje delavnika skratka nedopustno. Naravnost zločinska pa se nam zdi malomarnost naših merodajnih oblasti, ki se tako lahkomiselno igrajo z usodo delavstva. Upamo in tudi pričakujemo, da bo okr. glavarstvo v Kranju temeljiteje ugotovilo dejanski stan obrata Borna, ter korenito popravilo to, kar Je pverjeništvo za agrarno reformo v svoji nesposobnosti zagrešilo.
Našim poslancem pa priporočamo, da se za ta slučaj na kompetentnem mestu zanimajo.
Napravite red. ,
V zadniem času ooažamo v naSi industriji ne le stagnaciio. ampak tako ra-Didno nazadovanie, da mora biti vsakogar. kdor gleda na stvar s trezno pametjo, naravnost strah in groza pred neizogibno katastrofo, v katero hitimo. Nismo servl-tisti in tudi mehkočutni nismo. vemo. da živimo v družabnih odnošaiih. ki so pri-vatnokaDitalističnega značala. Vse eno Da mora vsakogar vznemirlat! ob Domisleku. kal nai Iz vsega tega nastane.
Razunte se, da ml z naše strani odklanjamo vsako odgovornost za vso to brezglavo gospodarsko politiko, ki io me-rodaini krogi v naši državi delaio.
Ce na nrimer jugoslovanski carinar-nik zahteva za vsak kiloeram litega železa štiri krone carine pri izvozu, ie Dač jasno, da se mora vsa tozadevna Industrijska panoga ustaviti, kajti če je padel na glavo jugoslovanski fiskus. niso padli na glavo odiemalci v inozemstvu in si nreskrbe potrebno blago te vrste drugod, tam, kler raziuneio neka! o solidnosti.
Trgovski svet Cehoslovaške republike se navzlic vsem bombastičnim frazam o bratstvu in trgovskim pogodbam Izogiba trgovini z nami. ker se boii nesolid-nosti. ki ie doma pri nas. Iz tega enostavnega razloga nam nočeio dati koksa, brez katerega naša kovinska industriia ne more živeti. To kar se vrši nad našo industrijo ni več kak oregrešek. temveč zločin!
Oosoodie lastniki Dodietiif bodo udarec lažie prenesli, kaJti ti so se osebno pravočasno s potrebno »moneto« preskrbeli. drugače Da bo z delavci.,
Tovarna v Štorah ie svoio valjarno •n livarno ustavila In prizadeti delavci bodo brez kruha. — Jeklarna v Ravneh pri Guštaniu namerava odpustiti 150 delavcev — cinkarna v Litiii odpušča 40 delavcev, za Jesenice vemo. da visi tamkaj obratovanie na niti —! In tako gre leno za Dovrstlo. Zima se bliža, država bo brezposlenlm delavcem velikodušno dala 5 kron podpore dnevno —!
No mi že davno vemo. da izvestni < buržuazni lorogi v Belgradu zasledujejo gotov cili. Niihova tendenca le vso industrijo v Sloveniji upropastiti in kolikor se iim bo to nosrečilo koncentrirati jo na fug v Srbiio. Zaraditega se industriia v Slovenili ostentativno zanemariš In sistematično uničuie.
Podjetnim družbam in drugim kapitalistom daieio v Belgradu le tedaj koncesijo. ako se zavežeio da bodo nameravana podietia ustanovili v Srbiji. V takem slučafu so beleraiski krogi pripravHenl prinašati vsemogoče žrtve, drugače Pa ne. Da so v Slovenili dani za razvol industrije vsi predpogoji In da le industrija živlienski poeoi za Slovenilo, belgralsko gospodo enostavno nič ne briga.
Naše kvalificirano delavstvo postala brezposelno in bati se Je. da ea bomo izgubili. Verietno namreč, ni. da bJ šlo v Srbiio. ker bi se tamkal prav težko asimiliralo. odhajalo pa bo v največii meri preko oceana.
Zadnii čas Je. da se izvrši v tem oziru preobrat. Slovenila in Hrvatska. kler se vrši isti proce^. bosta morali belgraJ-skim uničevalcem našega narodnega gospodarstva pokazati zobe.	______
Eksistenčni minimum.
Poverjeništvo za soc. skrb ie sklicalo pred meseci enketo. ki nai določa nainulnelše potrebe za živlieuie. Te en» kete se ie udeleževala tudi naša strokovna komisJa po svoiem zastopniku ki le tudi sedanlemu času stavila primerne predloee. Do kakega definitivnega za-kliučka ni prišlo, ker te zveza industriicev sabotirala naredbo od poveleništva. Z ozirom na sabotažo od strani industriicev ie stavil naš zastopnik predlog, da se nadalje seie nrekinelo. ter nai poverie-ništvo dobi od ošrednie vlade nekako izvršilno moč. Pripomniti moramo, da Je na-redba sama na sebi zelo nomaniklliva. tar
1)1 bilo želeti, 'da se ir> z novo mo3ernei1o nadomesti ki bi ustrezala sedanlim razmeram. Ker ie od tišteea časa preteklo že orecei časa. ko so se nrekinile seie. upada da te noverienj^tvo že dobilo od csrednie vlade odeovor. ter želimo, da se Prično zopet seie. da se določi in zakliuči že zaoočeto delo ne elede na pritožbe industriicev.
Oelelmo si od statističnega urada na
Dtohaiu v letu 1914. potriene živlienske
potrebščine za 5 člansko družino z dnevno
plačo K 4.40. torel to ie bilo potrjeno tik
pred volno v mesecu iuliiu: .
juU) 1914
'15 hlebcev kruha	a —.36 = 5.40
6 ke moke	a	—.40	=	2.40
3 k? zdroba	a	—.46	—	1.38
2 l fižola	a	—28	=	58
2 1 eraha	a	—-36	—	—*72
1 1 leče	a	-.60	=	-.60
15 k« kromniria	a	—.12	=	1.80
3 ke preslčieea mesa	a	2.60	~	720
10 ke koniskeea mesa	a	—.96	=	9.60
¥s ke kave	a	3.60	=	1.80
1 ke shidne kave	a	—56	—	—.56
1 ke franbove cikorile	a	—.84	=	—.84
5 ke sladkorja	a	—.84	—	4.20
36 1 mleka	a	—.27	=	9.70
3 ke masti	a	2.------6.—
4 ke marearina	a	1.40	=	5.60
20 kosov tele	a	—.07	—	1.40
2Vi ke riža	a	—.44	=	1.10
1 ke soli	a	—28	—	—28
zelenlava	1.50
milo soda itd	2.10
2 I petroleia	a	—.24	=	—.48
100 ke oremoea	a	—.04	=.	4.—
25 ke drv	a	—.02	=	—.50
stanovanie	37.50
popravilo čevliev	5.60
razni izdatki	7.—
Skupno torei K 120.20
Danes stane .ravno ista množina 35-Icrat toliko ali mesečno 4191 kron. to ie na Dnnata. na vzemimo, da ie vsaka stvar .še enkrat d/ažia kakor pri nas. kar oa ni, kar ie razvidno iz statistike, potem sme upravičeno zahtevati delavec s 5 člansko družino nalmanie 2000 kron plače mesečno. ker oa ni9o-všteti tukal izdatki za obleko, perilo, čevlie. stroški za Časa bolezni. se ta svota precel zviša, katera oa se mora brezpoeoino všteti k živliemskt potrebščini.
Strokovna komisiia bo v tem zmislu predložila ooverienlStvu za soc. skrb tozadevni oredloe ter bodemo o končnem rezultatu Se obširneje poročali.
Socializacija premogovnikov na Nemškem.
Te dni so se v Essenu vršila pogajanja med zastopniki rudniških delodajalcev in delojemalcev. Pogajanj se Je udeležil tudi državni tafnik Hirsch. ki ie Izjavil. da le vlada odločena, ravnati v zmislu svoie iziave dne 5. aveusta v državnem zboru in preosnovati obrat v premogovnikih do načelih socializacije, -v to svrho se bo ustanovil odbor, v kate-rem bodo sodelovali delodajalci in delole-^aloi. Ta odbor bo sodeloval tudi pri razdelitvi premoea. Socializacijski odsek bo X- ftatkem oodal določne predloee za socializacijo.___________________
i* strokovne organizacijo.
KovloarUm v vednost Glede ujedlnjenja I!!;.. ? *-?,h oreanlzac!] v Jngoslavlli smo flobJli 2e rti različnih predlogov, ki na] bi bili
nssemfl Kongresu v Celju dne“ T. ofcfoBra f. I. predloženi. Ce tudi nam na naš poziv niso Se vse podružnice odgovorile, oziroma predlogov vposlale, imamo v našem tajništvu ^redloge, ki so sl diametralno nasprotni; da pa pride jasnost med naše člane, hočemo v prihodnjih številkah »Delavca« objaviti ves potek dosedanjega dela za njedlnjenje, kakor tudi nadaljnja pogajanja. Podružnice, ali pa samostojne člane prosimo, ako imajo kake predloge za kongres; da nam jih prej ko mogoče pošljejol — Tajništvo.
Načelstvo osrednjega društva kemičnih delavcev la sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani opozarja vse svoje podružnice in vplačevalnlce ter funkcijonarje istih ponovno na sklepe prvega rednega občnega zbora z dne 4. julija 1930. Na podlagi teh sklepov znaša vstopnina v vseh treh prispevnih razredih K 2.—. Tedenski prispevki so v I. razredu, v katerega spadajo delovodje in rokodelci K 320, v II. razredu, v katerega spadajo vsi ostali delavci, K 2.80 in v III. razredu, v katerega spadajo delavke in delavci do 18 leta starosti K 1.80. Sklepi, tičoči se navedenih prispevkov stopijo v veljavo z dnem 1. septembra 1920. Funkcljonarji kakor tudi vse članstvo opozarjamo, da te sklepe z navedenim datumom strogo izvajalo. Funkcijonarje vseh podružnic poziva osrednji odbor, da do vsakega 10. tekočega meseca za pretečeni rnese: točno vpošiljajo obračune. Vse ostale stvari bodisi glede izboljšanja plačilnih razmer, nameravanih shodov itd., naj se vselej pravočasno poroča osrednjemu odboru. — Odbor.
Pozor mizarji! Nihče naj ne potuje v Maribor radi mezdnega gibanja ondotnih lesnih delavcev.
Od osrednjega društva stavblnskiU delavcev so dobili sledeči člani bolniško podporo: Budja Anton K 100, Bobas Janez K 50, Pogačar Jakob K 200, Zibelnik K 100, Orad Franc K 100.
Zidarski mojstri cele Slovenije so opozarjajo, da naznanijo vse pri njih zaposlene pomočnike, delavce in vajence svojim glavnim zaupnikom, oziroma podpisani zadrugi. Ce tega ne Izpolnijo, tekom 14 dni, so na škodi le ravnokar imenovani, ker izgube svojo učno dobo. Kajti zadruga mora na ukaz obrtne oblasti voditi natančen zapisnik vseh pomočnikov, delavcev in vajencev. Dr, Jakob Borko.
Podružnica ljubljanskih lesnih' delavcev Je sklicala za nedeljo 22. t. m. shod v Gameljnlh v gostilni pri Sraju, ki je bil prav dobro obiskan. Tajnik osred. društva je poročal o pomenu organizacije in njenem razvoju. S. Slamnjak je poročal o mllki med dnevnim in akordnim delom. Naslikal Je, kako škodljivo Je za delavstvo, če se poprime akordnega dela. S. Mrak Je pa poročal od napada podjetnikov na osemurnik. Delavstvo tovarne »Bratovi!« se Je zelo pritožilo, kako jih šikanira, zlasti ženske trpe pred svojo delo-vodklnjo. Delavci, delavkfe, ‘ imejte vedno pred očmi močno organizacijo, ker le potoln nie boste odpravili vse nedostatke, Id vas še danes more. Pokazali boste s tem svojim predpostavljenim, da ste tudi ljudje In da od tistih par ljudi, ki vodijo delo, ni vse odvisno, ampak od vas, ki delate.
Shodi.
StrnUče pri Ptuju. Dne 13. avgusta t. 1. se Je vršil tukaj v prostorih izobraževalnega društva »Svoboda« dobro obiskan shod lesnih delavcev. Shod Je ob 7. uri zvečer otvoril s. Šober ter podal besedo s. Leskovšku iz Celja. Govornik Je zlasti omenjal vse napore kapitalističnih krogov, ki gredo za tem, da onemogočijo delovanje delavskih zaupnikov. Glede delavskih zaslužkov Je dejal, da živimo v splošni gospodarski krizi, ki Jo podjetništvo hoče uporabiti za reduciranje delavskih plač, češ, poslužujejo sc zopet stare fraze, da so visoke plače delavcev krive draginje, dasl navidez numerično visoke plače še dolgo ne bodo imele one kupne sile, ki so !o imele znatno manjše plače pred vojno. Gre torej zato, da obvarujemo ue le plače v sedanji višini,
'ampak"da"tudi gledamo" te’plače ‘prilagoditi obstoječim draginjskim razmeram, dasi se prav dobro zavedamo, da plače same kot take ne po-denijo rešitev socijalnega vprašanja. V splošnem so izvajanja s. Leskovška zelo zanimiva in poučna. Odobravanje navzočih mu je bilo plačilo. Stvarno so v razpravo, katera se Je po končanem referatu razvila, posegli s. Nikič, Grenko ia Kamavll. S pozivom na delo za in v organizaciji je predsednik nato zaključil vrlo dobro uspeli shod.
Razno.
Naskok na osemurni delavnik. Kakor, iz dnevnega časopisja posnemamo, vršila se je v centralni vladi seja ministrskega sveta. Draginja je bila ob tej priliki povod obširne debate. Sklenilo se je ministra Kukovca poveriti s sestavo uredbe, ki bi naj omogočila organizirano uporabo državne moči in državnih sredstev v boju proti draginji. Obenem pa se je tudi pretresalo vprašanje a ukinjenju osemurnega delavnika in posebno uredbe za »osiguranje reda in dela«, ki bi naj bila po mislih njenega duševnega očeta, nekak izjemni zakon za pobijanje štrajkov itd. Razprava se j« končala brez rezultata. Delavci, torej pozor!
Kovinarska vrtna veselica v Ljul.jani. Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljub. ljani vabi na veliko vrtno veselico, ki se bo vršila v nedeljo, dne 5. septembra t. L v slučaju slabega vremena pa na praznik 8. sepf. v hotelu »Bellevue« v Spodnji Šiški. Začetek ob 3. url popoldne. Vzpored bo jako obširen in zabaven, med drugim srečolov z krasuina dobitki, -aljivu pošta itd. Pevske točke ■ <7ija pevski oJiek »Svobode« Ljubljana. — Godbo na pihala pred-naša godbeni odsek »Svobode« Moste. Po vspo« redu ples v paviljonu. Vstopnina za osebo 7 K. Otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Vstopnice se dobe v predprodaji pri zaupnikih, na dan veselice pa pri blagajni. Ker je čisti dobiček namenjen skladu za onemogle člane ter vdovam In sirotam, vabi k mnogobrojni udeležbi — veselični odbor.
Avstrijski delavski odposlanci odidejo V Rusijo. Kakor poroča »Arbeiter-Zeitung« Je državni delavski svet, ki je kakor znano, sklenil, Imenovati komisijo, ki naj dovrši priprave za od-pošiljatev studijske komisije državnega delavskega sveta v Rusijo, prejel nastopno brezžično brzojavko Cičerinovo: Ruska sovjetska vlada ni nasprotna prihodu delegacije nemško-avstrijskega delavskega sveta, ako člani te delegacije ne bodo v zvezi s kakšnimi elementi, ki bi bili sovražni sovjetski Rusiji.
Sesti izkaz pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo žrtvam z dne 24, aprila 1920:. Do sedaj je Izplačanih zneskov, od katerih so prejelis Gorenc Jožefa 1000 K, Verhanc Peter 500 Kj Pangerc Amalija 1000 K, Zidan Marija 500 K.
V Belgradu nameravajo ujmam veliko kemično tovarno. Tovarna bo zgrajena in urejena po vzoru velikih tovaren te vrste v Nemčiji. Vi Belgradu je taka tovarna potrebna, kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani pa se bori z najtežjimi eksistenčnimi pogoji. Naša’ trditev, da vlada stremljenje skoncentrirati .vso industrijo' v? Srbiji dokazujejo dejanja V Belgradu bo rafinerija industrijskega olja v Bosanskem Brodu zgradila tudi tovarne za izdelovanje bencina in raznega za industrijo potrebnega olja. V Srbiji se bo torel gradila tovarna za bencin in industrijsko olje, kjer, se mora obstoječa industrija za žive in mrtve pehati za bencinom in oljem, take tovarne ni potreba I
Birgl bolgarski krali — vrtnar. Kakor ooročaio »Matmu« iz Budimpešte. Je bivši bolearski krali Ferdinand prodal svoio palačo v Budimpešti, ker mu primanjkuje denarja. Vrnil se ie v Gotho, kler živi skromno zasebno živlienie. Kupil ie velik vrt za zeleniavo. katereea pridno obdeluie in pridelke prodala, da; ima za vsakdanje, telesne potreb?
V Iiali.il stavkajo na celi črti pristaniški delavci. Stavka je izbruhnila, ker se med strokovnimi organizacijami in prometnim ministrstvom n! dosegel sporazum glede gospodarskih in pravnih za-fr te v, ki so jih stavili delavci.
Draginjo umetno večajo! Poleg goro-stasnega zvišanja železniške voznine, s katerim so klerikalci osrečili ljudstvo, je finančni minister Stojanovič izumil šc poseben prometni davek, zato ker rabi mnoeo »pare« za voisko in vojnega ministra. Od vsake kupčiie ali prodaje bo namreč vzela država 1 odstotek kot prometni davek. Razumljivo je. da bo prodajalec vedno poskušal to podražitev prevaliti na kupovalca. in bo ta odstotek vkalkuliral že v prodajno ceno. Ker pa se redkokedaj zgodi, da bi konsument dobival blago direktno od producenta, temveč mora blago poprej napraviti verižno pot dveh, treh, in več vmesnih trgovcev, se bo ta vkalkulacija izvršila tolikokrat, kolikor rok bo blago menjalo od producenta do konsumenta. — Vse to, kakor že mnogo drugega, je dar naše bur-žuazije ljudstvu! Delavstvo naj si to klerikalno, liberalno in drugo pisano gospo-rdo zapomni!
Zahvale,
Podpisani se najtopleie zahvaljujem delavcem tovarne g, Kieffer za nabrani znesek K 146.— za časa moje dolgotrajne bolezni. — Ernest Smolar.
Podpisani se iskreno zahvaljuje podružnici stavbinskih delavcev v Ptuju za prejeto podporo .v znesku K 140.— Franc Furlan.
Tovarišem se iskreno zahvaljujem za nabrani znesek 181 kron, ki sem ga prejel kot pomoč za slučaj moje bolezni pri tvrdki Zakotnik Ivan. — Lampe Franc.
Rožni dolina pr! Ljubljani Osrednjemu dru-Ifcfv« stavbinskih delavcev se toplo zahvaljujem za teredno podporo, katero mi je naklonilo za časa; »oje bolezni. — Rudja Anton, zidar.
Gornji Gameljn!. Za izredno podporo, ki ml jo k ob času moje bolezni naklonila podružnica osrednjega društva stavbinskih delavcev v Ljubljani, se najprlsrčnejše zahvaljujem. — Franc Grad.
Črna, Tovarišem, ki so ml v moji stiski pri-skoSBJ z nabranim zneskom K 235.— se prisrčno zahvaljujem. Ulrik Polajner, vpokojenec.
'Črna. Podpisani se organiziranim rudarjem za nabrani znesek K 198.—, katerega so ml podarili v času moje bolezni lepo zahvaljujem. Franc Krebs, invalid.
Obvestila.
Vsem kovinarjem! Vsem odborom smo razposlali pravila in pravilnik ter prosimo, da ga pregledajo ter nam najkasneje do 31. t m. poročala Obenem morajo tudi podružnice vposlatl eventuelne predloge glede pravil in opravllnika, kar se bo potem objavilo v »Delavenc. Izjavljamo pa, da ta pravila in opravilnlk ni bil sprejet od hrvatskih in slov. s odrazov v Bosanskem Brodu, kakor je na prvi strani natisnjeno. Ker se bližamo ujedinjenju, (časa je samo «e 5 tednov), je dolžnost vseh odborov, da hitro vse člane obvestijo ter nam takoj poročajo. Tiste podružnice, ki vpijejo za ujedinjenje, pa nam še do danes niso poslale odgovora na naše predloge, bodemo, ako ne dobimo odgovora, poklical! potom lista »Delavec«, da nam odgovore v prihodnji številki. — Tajništvo osr. dr. kovinarjev.
Podružnica Ljubljana osr. dr. stavbinskih delavcev opozarja s tem vse člane ta zaupnike, da se plačujejo, oziroma obračunavalo prispevki prfhirt le podružnici ta ne osrednjemu društvu. Samfl v Izvanrednlh slučajih prevzame prispevke in izdaja legitimacij® osr, društvo. Uradne ur«
podružnice so Ob’ nedeljali in praznikih o3 &—T2. ure dopoldne in vsarko sredo od 6—8. ure zvečer. — Zaupniki se prosijo, da prlneso pri obračunih tudi legitimacije posameznih članov seboj. — Tajnik.
Unija slov. rudarjev, podružnica Trbovlje, naznanja vsem članom, da se naj ne pustijo begati od ljudi, da se Je vodstvo organizacije prestavilo, ker to je laž. Resnica pa je, da so tako-zvani »komunisti« ustanovili nekakšno organizacijo v prostorih g. Božiča, zatorej se opozarja vse člane, naj strogo pazijo, da ne bodo plačali prispevkov drugim kakor v pisarni Unile, Delavski dom, ker drugače izgubite vse pravice, katere že Imate kot redni članL Vsak član, ko pride po list »Delavec« ali po druge Informacije, mora prinesti svojo člansko knjigo s sabo, ker drugače se ne bo dajalo pojasnil, pa tudi no list »Delavec«. Vse sodruge se prosi, na se držijo natančno po tora redu, da nam bo delo olajšaro. — Odbor.
Velcnie. Dopis z dne 21. t. m. ne moremo upoštevati, ker ni od nikogar podpisan. Že ope-tovano smo napisaii, da dopisov brez podpisov no moremo objavljati, kajti kdor pošilja dopise za objavo, mora imeti tudi toliko poštenja, da odgovarja za vsebino takega dopisa s svojo poštenostjo, ker Je drugače stvar zelo podobna slepomišenju in zahrbtnemu intrlgantstvu.
Mirna. M. M. Vašo zadevo smo poslali vod* stvu Unije slovenskih rudarjev v Zagorju.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska „Ufiteljska tiskarna® v Ljubljani.
Miši-podganc stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot:
Šroti poljskim mlštm K 10'—; za podgane ln miši ' 10*-; za SSnrke K 10'-; posebno močna vrsta K 201-posebno močna tinktura za stenice K 10"—; uničevalec moljev K10*—; prašek za uši v obleki in perilu K 6-— in 10 — proti mravljam K 10 —; proti ušem pri perutnini K K>‘— prašek proti mrčesom K in 12 — ; mazilo proti ušem pri ljudeh K S— in 10 —; mazilo za uši pri živini K 6 —in 10-—; tinktura proti mrčesu na sadju In na zelenjadi (uničevalec rasilln) iu mravljam K 10-—; mazilo proti garjam K 10'—
Pošilja po povzetju zavod za eksport
M. Jflnker, Zagreb 6., Petrinjska ul. 8.
COSULICH-LINE
S TRST- NEW-YORK e
Odplov parnikov iz Trata t
8. septembra ..... ARGENTINA
20. septembra......PRESIDENT GRANT
8 oktobra.........PRESIDENT WILSON
16. oktobra........BELVKDBRE.
81. oktobra ...••• ARGENTINA
3. novembra.......COLUMBIA
BHF" Odhod od Ljubljane S dni poprej. ~WI
Vozne liste prodaja in prostore m potnike iz Slovenije pripravlja edinole:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 28»
sprejme takoj
Matila Perko
Zgornja Šiška, Celovška c. 121.
Okrajna fcolniSka blagajna
9 1 v Ljubljani. I a
Pisarna: Turjaški trg štev, 4. prvo nadstropje. Uradne i re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob uedeljah in praznikih je blag jna zaprta. ■■
Zdravnik blagajne
Ordinira
dopaL popoi
Stanovanja
Dr. Kotlina Peter
splošno zdravljenje
Or. Ivan Zajec
splošno zdravljenje
/wl0—»/ali
Turjaški trg SL 4. v okr. bol. blag.
Tiujafti b| I. L
2—3
fruUSnkttll,
Dr. Viktor fireskvaf
splošno zdravljenje
Dr. iilDjz Krainer
splošno zdravljenje
11—»/412 j diUarjiH a. 12.
1—2 i Tujiiki tf| M.
8-9 Tvidtitufcl
1—3 KhglubCMtltt.
ClanL ki potrebujejo zdravniško potno?, m morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne^ da se jim tt* stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnioo): brez te ordinlrajo zdravniki le v nujnih slučajih. Koškov, ki nastanejo, kadar oboleli Član sam pozove druge zdravnike, da ga LeSijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški Ust se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto) če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
BiiaaaiiMBasBsii
z nižjo rudarsko šolo in večletno prakso v kaolinu, soli, mavcu lajevcu ali podobnih rudah se sprejme takoj v službo.
Ponudbe pod:
S* & O Ljubljana gj“' r*1.!*
■IMIIIPiiiissri
9
MCITEUSKA TISKARNI JU, Franittita ulita itn. 6.
ih n mumai a*W 1 ««|w ima.
Tiskovine aa šole, županstva 1» urade. Najmodernejše plakate in vabila . ta ahode in vesellae. «
letne zaključke
£
9		
	Najmodernejša uredba h	
	tiakanje listov, knjigi bro-	
-	.*. - »ur Itd. ttd. • V	
STERBOTIPUA LITOGRAFIJA.
2