TMfc četrt* h velja • pottnin* *se4 ia t Maribom
■ pošiljanjem na dom
Bi pol teta „ 2.— m Setrt leta . L—
JSaročnina m pofflj» ¡r^ravnfitve t tiskarni m. Cirila, koroike attee hitv. ft. Liat M jniiija 4» odpoved
SLOVENSKI
tEJTi¿iT ¡T
List ljudstvu v pouk in zabavo.
RokopM M M TI*-
5ajo, neplačani liatf se ne sprejemna.
Za oznanila »e pla4qje od navadne vrstice, le «e natisne enkrat, po RS k; dvakrat 25 k,
trikrat 35 k.
baerati se gprajem^Je do srede opolndne.
Stev. 42.
V Mariboru, dne 16. oktobra 1902.
Tečaj XXXVI.
Kandidata Robič in Roškar.
Zadnjo nedeljo se je v novootvorjeno gostilno Poličevo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, katera se iskreno priporoča vsem Slovencem lenarškega okraja kot edino slovenska v trgu, sklicani politični shod izvršil častno za lenarško politično društvo. Udeležilo se ga je lepo število zavednih narodnih kmetov od Sv. Lenarta, Sv. Roperta, Sv. Jurija, Sv. Trojice in Sv. Benedikta.
Shod otvori podpredsednik Muršič in prvi poroča poslanec Robič. Najprej poroča o delovanju drž. zbora, omenja postav, ki jih je sklenil, posebno zakona za odpravo mitnic in za podelitev brezobrestnih posojil v svrho obnovitve goric. Poslanec je bil mnenja, naj bi se osebni dohodninski davek ne tirjal od kmeta, ampak v večji meri, kakor v resnici, od raznih milijonarjev. Pri celjskem vprašanju povdarja lepi uspeh slovanskih poslancev, ki so ga dosegli le po previdnem postopanju. Vprašanje ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani ni sicer bilo ugodno rešeno, vendar je pridobilo veliko prijateljev in je zbližalo v 2 kluba ločene jugoslovanske poslance, ki sta se končno strnila v jednotni klub «Slovanski Centrum», ki bo imel sedaj veliko več vpliva.
Nato razlaga, kako je prišlo do tega, da so morali slovenski deželni poslanci izstopiti iz deželnega zbora. Govoril je v tem vprašanju posebno prepričevalno. Ali bodo novoizvoljeni poslanci vstopili, še ne more reči, a to pa mora povdarjati, da je sredstvo abstinence kaj izborno, zakaj še le po abstinenci slovenskih poslancev je vlada spoznala, da na Štajerskem biva pol milijona Slovencev. S svojo abstinenco smo kolikor toliko pomagali konservativnim nemškim poslancem ovreči pogubno volilno reformo, vsled katere žalostnega propada sedaj jako trpč nemški nacijonalci. Zadnje zasedanje je tudi v pravi luči osvetlilo veliko lenobo nemškonacijonal-nih poslancev; da niso sodelovali nemški konservativci, bi niti 3 seje ne bile sklepčne, zato pa se naj ti Nemci s «Štajercem» prej sami primejo za nos, kot da očitajo poslancu lenobo. Delal je toliko in veliko več kot oni, kakor priznavajo nasprotniki sami. Bližajočih deželnozborskih volitev se Slovenci nikakor ne bojimo. Treba le da smo vsepovsod složni na podlagi našega gesla: Vse za vero, dom, cesarja!
Dolgotrajno odobravanje je sledilo poročilu mnogozaslužnega poslanca Robiča. Izrekla se mu je iskrena zahvala in njegova kandidatura je bila vsprejeta soglasno z velikim navdušenjem.
G. Muršič je nato v ognjevitih besedah razlagal krivice, ki jih morajo trpeti Slovenci od deželnozborske večine. Ta je dovolila podporo za «sudmarko», za «šulverein», za ustanovitev novih meščanskih šol za Nemce, 20.000 kron za nemško pevsko slavnost v Gradcu, a je brez razprave odklonila svoje-
časni predlog slov. dež. poslancev za slovensko meščansko šolo itd. Predloženo resolucijo za upravno delitev Štajerske je z viharnim pritrjevanjem odobril soglasno celi zbor. Sprejete so še bile resolucije za šestletno šolo, za ustanovitev slov. vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani.
Ves zbor je bil posebno radoveden na tretjega govornika, kmeta Roškarja, ki je bil kar pri nastopu navdušeno pozdravljen. Govoril je kot kmet res izvrstno. Naštel je razne uzroke žalostnemu stanju kmetskega stanu, kakor so: razstrgana velika posestva, dolgovi v zemljiški knjigi in privatni dolgovi, pomanjkanje delavcev in kmetijske izobrazbe. Zato je govornik navdušen pristaš 6 letne šole, pa v tem smislu, da se dosedanje 7. šolsko leto, — 8. popolnega šolskega leta vsled 2kratnega oproš-čenja itak ni — od 13.—14. leta porabi izključno za kmetijsko izobrazbo kmetskega ljudstva v kmetijskih in obrtnih nadaljevalnih šolah. Napredku kmetskega stanu bo govornik posvetil vse moči; treba je le edinosti na vseh stranah in pravična kmetska stvar mora zmagati.
Odobravanje ni hotelo ponehati, ko je govornik končal. Vsi so izjavljali: Da, ta je za nas, ta bo delal za nas, ki tudi iz lastne skušnje pozna naše reve in težave! Na poziv predsednika shoda se ni nihče oglasil, ki bi bil protiven kandidaturi kmeta Roškarja. In zopet je zabučil navdušen živijo Roškar! po dvorani.
Kot zadnji govornik je kaplan Gomilšek vnemal navzoče volilce, da bi skrbeli, da se ugodno izvršč prvotne volitve v lenarškem okraju. Naglašal je posebno sledeče točke: 1. Pojdite vsi volit! 2. Volite dobro t. j. zanesljive volilne može! 3. Proč s praznimi izgovori: bodo že brez mene opravili, nimam časa, bojim se zamere! 4. Bodite odločni v verskem, narodnem in gospodarskem oziru! Jasne in prepričevalne besede so vsi navzoči poslušali splošnim zanimanjem, daj Bog, da se tudi vsi ravnajo po njih.
Končno še izreče kaplan Muršič v iskrenih besedah zahvalo vsem za obilno udeležbo in sklene prelepi shod s trikratnim klicem: Živio presvitli cesar! čemur ves zbor stoji pritrdi.
Dr. Jurtela pred volilci.
V nedeljo, dne 5. okt., vršil se je pri Sv. Barbari v Halozah volilni shod deželnozborskega kandidata g. dr. Fr. Jurtela. C. g. župnik M u r k o v i č je kot predsednik razložil najprej zbranim pomen in važnost naloge deželnih poslancev. Naglašal je potem, da moramo za novi deželni zbor izvoliti take može, ki bodo delovali za blaginjo ljudstva, ki poznajo potrebe našega naroda in se hočejo držati gesla: Vse za vero, dom, cesarja Nato je predstavil zbranim g. dr.
Jurtela kot kandidata za okraja Ptuj in Rogatec ter poživljal, da naj oddajo volilni možje 4. nov. svoje glasove njemu.
Za gospodom;" Pre(5sednikom, je nastopil g. dr. Jurtela. Govcfril je približno takole:
Volilni zakon je za niči
Sedanja doba je ' važna.- Razpisane so volitve. Kmalu boste si izvolili'..yolilne može, ki bodo 4. listopada volili poslanca v dež. zbor. Gre se za vaše koristi: zato je dolžan vsak udeležiti se teh volitev, nobenemu naj ne bode žal časa. Dolgo dobo 41 let že volimo deželne poslance. Marsikdo znabiti poreče: In vzlic temu se naše stanje ni še nič zboljšalo! To pa ni tako, ker se je že mnogo doseglo, a vse ne gre naenkrat. Saj tudi hrast ne pade na prvi mah. Vzrok temu, da se ne da doseči, kar ljudstvo želi, tiči v volilnem zakonu. Kakor se v občini stori le to, kar sklene večina občinskega odbora, prav tako je v deželnem zboru, kjer je 63 poslancev. MUaSloVeaei- imamo samo 8 poslancev, kateri tvorijo veliko manjšino. Ce Slovenci še kaj tako važnega in koristnega predlagajo in Nemci niso za to, tedaj ne morejo s svojim predlogom prodreti. Neuspehov tedaj niso krivi slovenski poslanci, temveč večina, oziroma volilni red.
Nemci nočejo.
Ta pa se ne da premeniti, ker ga večina, to so Nemci, noče spredrugačiti. Ako bi se premenil, tedaj bi mi Slovenci po pravici morali dobiti tretjino vseh mandatov, a tega Nemci niso dopustili dozdaj in ne bodo tako kmalu v bodoče. Dokler pa se to ne zgodi, mogli bomo le s težavo kaj doseči. Ce ne greste tedaj volit, naredite si le škodo; kajti lahko bi zmagali potem naši narodni nasprotniki ter spravili moža svoje stranke v deželni zbor. Seveda, Nemcem bi bilo to zelo ljubo. In če bi šlo to tako naprej, lahko izgubimo Slovenci končno vse mandate v dež. zboru. Tega pa ne moremo in ne smemo pripustiti. Kos zemlje, na katero nas je Bog posadil, moramo z vsemi silami braniti ter nikakor ne pripustiti, da bi nas kdaj naši nasprotniki pregnali z njega. Nasprotniki se bodo prikazali pri tej nastopni, Kakor še pri vsaki drugi volitvi dozdaj. Znano vam je, koliko se je imel bojevati ž njimi bivši vaš župnik in svoječasno poslanec g. Raič. Tudi mi se jim hočemo postaviti v bran. Ako bi odjenjali, bi si le škodovali. Pa saj je naša sveta dolžnost, da branimo svoja prava, svoje koristi, svoje narodne svetinje.
„Štajero" prihaja.
Prišli in pokazali se bodo pred volitvami nasprotniki, ki si bodo prizadevali, zvabiti vas v svoje mreže in pridobiti za svoje koristi. Takšen sovražnik pa že sedaj zahaja med vas očitno. Podoben je volku v ovčji obleki — list »Štajerc« namreč imam v misli. Ta list se poteguje brezstidno za koristi onih, ki so se izneverili svoji narodnosti, namreč za koristi nemčurjev. Nas Slovencev
sicer ni bogve koliko, a radi tega vendar nimamo vzroka, da bi se morali sramovati svojega materinega jezika. Po mojih mislih ni nič gršega, kakor če mož zataji svojo narodnost in se vsili drugemu narodu. In večina ptujskih izdajalcev »Štajerca« je slovenskega pokolenja, kar značijo njih imena. Taki odpadniki pa so najhujši. List »Štajerc« je sicer pisan v slovenskem jeziku, dasi bi bilo celo pravilno, ako bi bil popolnoma nemški. Napada pa vsakogar, bodisi tega ali onega poklica ali stanu, v obče vsakega narodnjaka, ki se noče tem ljudem podati. Gotovo bode tudi zdaj proglasil kandidate ter hotel volilce za nje navdušiti. Siikal bode vam posebno naš odvetniški stan s sovražnimi barvami ter nas imenoval nasprotnike kmetskega stanu, kar že sploh zdaj dela.
Kakšen je „Štajerc"?
Ali hočem vam postaviti nekoliko hinavskega »Štajerca« in njegove ljudi v luč, da spoznate svoje prijatelje. — Človek se da najbolje soditi po dejanjih, po teh ga spoznavamo. Omenil vam bom tukaj nekatere reči, ki jih ta list ne obelodani, ker se jih sramuje ter čuti svojo krivičnost in hinavost.
Na Avstrijskem je nastalo gibanje, ki gre na to, da bi se čimbolj razširil prote-stantizem. Začeli so za tem težiti Nemci, ki jim je postalo v Avstriji pretesno, ter so si zaželeli v blaženi »rajh«. V tem gibanju pa tiči velik politični pomen. Brž ko bi se lute-ranstvo dovolj razširilo, ne bilo bi težko nemške pokrajine v Avstriji priklo-piti Nemčiji; seveda ta bi si jih morda že danes najraje podvrgla. Prestopanje k protestantski veri tedaj ni nič drugega nego plašč, pod katerim so prikrite veleizdajske namere. Lutriš-vera se tudi v Ptuju širi; precej jih je že pristopilo k Lutrovi veri. Ali poslušajte! Če sem jaz katoličan, pač nimam vzroka, da bi sprejemal novo vero. In če imam sina, ki je prestopil k protestantizmu, tedaj vem, kaj mi je storiti.
Koga podpirajo Ptujčani?
Ptujski mestni zastop je neki protestantski občini daroval 100 K. Povejte mi vi, ki imate s Ptujčani toliko opraviti, ali je že kedaj dobila katera tukajšnjih občin iz Ptuja kako podporo, ko jo je zadela ta ali ona škoda? — Nikoli! Iz tega tedaj spožnamo, kam ti ljudje merijo. Vi vsi skupaj znosite mnogo svojega težko prisluženega denarja v Ptuj. Ali pa nam je treba podpirati protestantstvo, saj imamo katoličane.
Ni še dolgo, kar je daroval mestni zastop za uboge mestne šolarje 100 K. Takrat se je zajedno predlagalo, da od tega slovenski otrok ne sme dobiti niti vinarja. In možje v mestnem zastopu so večinoma tisti, ki so slovenskega pokolenja in ki si polnijo žepe ter se žive s slovenskimi groši. Žalostno, a resnično. In človek naj bi tako krivico mirno gledal?
„Štajerc" pa molči.
Znano vam je, da stoji v Ptuju deželna gimnazija, katero vzdržuje vsa dežela, tedaj i Slovenci, kar stane tisoče in tisoče kron. Mislite li, da so na tem zavodu nastavljeni profesorji, ki bi bili vešči slovenskemu jeziku, da bi lahko pomagali slovenskemu di-jaku-začetniku, ki še ni zmožen nemščine? Kaj še? Trdi Nemci so izvečine. In če bi slovenski profesor hotel dijaku-začetniku pomagati v materinščini, tedaj si še lahko nakoplje na glavo sitnobe, ker — g. ravnatelj mu je to strogo prepovedal. To je brezozir-nost silovite nemške omike — to je neču-veno, nezaslišano! Toda vaš prijatelj »Štajerc« o tem dosledno molči tihozviti molk. (Klici: Proč ž njim! Proč ž njim!)
Na ptujsko godbeno šolo, katere vodstvo ima v rokah »Musik-Verein«, pridejo učitelji iz — Nemčije. Naš človek tu ne dobi kruha!
Pri koncertu »Slov. pevskega društva« se ni smela razobesiti nobena zastava, kakor se je tudi prepovedalo Slovencem iti po dva in dva skupaj s kolodvora v mesto. Vpra-
šam vas, kaj bi škodila nedolžna slovenska zastava mestu, kakšna nevarnost bi pretila prebivalstvu Ptuja, če bi Slovenci šli paroma v mesto? Ni li ta prepoved smešna, hudobna?
A tudi o tem je »Štajerc« molčal, ker se je sramoval z resnico ožigosati samega sebe . . .
Kdaj so meščani prijazni?
Vse drugačne obraze kažejo mestni očetje, kadar pridete Slovenci ob sejmu ali ob nedeljah v mesto nakupovat v njihove in njih somišljenikov prodajalnice. Tedaj smete trumoma hoditi po mestu in gotovo se ne bi izdala nikaka prepoved, čeprav bi se ulice od gneče zajezile s slovenskimi ku-povalci. Na mah se prelevijo ljuti volkovi v pohlevne, sladke ovčice. Tedaj so jim Slovenci čisto po volji. O tem bi se dalo sploh še mnogo govoriti, pa naj zadostujejo ti zgledi, za katerih resničnost jamčim.
Oho! oho!
Še eno! Že leta in leta se borimo za podporo po trtni uši oškodovanim vinogradnikom. Da je imelo naše prizadevanje končno nekaj uspeha, za to gre v prvi vrsti hvala gosp. dekanu in državn. poslancu Josipu Žičkarju. Država je dovolila brezobrestno posojilo, a nekaj denarja, da se razdeli kot podpora med uboge, posebno prizadete posestnike. Od te razmeroma majhne podpore, namenjene ubogim haloškim posestnikom, so si Ptujčani vedeli pridobiti 20.000 K, reci: dvajsettisoč kron! Od te svote so dobili: Blanke, Kazimir, Osterberger, Rodoschegg, Vogel, Stroh-meyer, Alojzija Winkler in nekateri drugi a 600 K! Kolikor jih poznamo, vemo, da so vsi precej imoviti. Nikomur sicer tega ne zavidam, kar je dobil, a ti se morajo sramovati, da so drugim krvavo potrebnim pobrali še tudi to malenkost. »Štajerc« pa je tudi to zamolčal; on že v6, zakaj. — Vsa podpora bi šla Haložanom, ker ti so ubogi. Če bi ljudje v mestnem zastopu bili vam naklonjeni, naj bi bili denar spravili v prave roke.
Ko se bo v kratkem vse na meni in drugih slovenskih kandidatih grajalo v »Štajercu«, tedaj se spomnite mojih besed! Jaz sem torej na občno željo sprejel kandidaturo. Odkrito pa vam povem, da mi ni nič nepri-jetnejše, kakor iti zopet v deželno zbornico ter opravljati delo brez trdnega upanja na uspeh. Moje delo je slično početju onega, ki bi hotel splezati brez vsakega pripomočka na visok zid. Rekel sem že, da izvolite iz svoje sredine kmeta, a ker nobenega ne imenujete, sem jaz prevzel kandidaturo.
Moj program.
Po veri me poznate kot katolika, po narodnosti tudi, pomagati pa hočem, kar bo v moji moči našemu tlačenemu kmetskemu narodu. Kar bo možno, storil bom za gospodarski in prosvetni naš napredek. Pri volitvi imate prosto voljo.
Jaz le želim, da se zavedate svoje dolžnosti in zadenete prave može, da se ne bo-dete potem kesali. (»Živijo« klici.)
Predsednik g. župnik sklene shod, izražajoč upanje na gotovo zmago ter zahvaljujoč g. kandidata za govor.
Volilno gibanje.
Pazite na volitve volilnih mož! Kakor izvemo, se vršijo volitve volilnih mož brez vsakega zanimanja od strani vo-lilcev. Volilce v mariborskem, šent-lenartskem, slovenjebistriškem okraju pa opominjamo, naj bodo vendar previdni in naj se udeležijo v polnem številu volitev volilnih mož. Ne prikrivajmo si, nevarnost je velika! Volimo take volilne može, ki bodo glasovali za naša okoliška slovenska kandidata, za R o b i č a in kmeta R o š k a r j a. Meščani imajo itak že velikanski upliv v okolici, ali jim hočete sedaj še deželno-zborska mandata odstopiti?
To se ne sme zgoditi! Na dan volitev volilnih mož pojdite vsi na volišče in volite tamkaj poštene, zanesljive slovenske može! Čas volitev je čas bojevanja in Slovenci ne smemo v tem času držati križem rok! Slovenski možje na volišče, kadar vas kliče narodna dolžnost.
Eobič in Eoškar.
Vsepovsodi, kjer se predstavljata naša okoliška kandidata, Robič in Roškar, sprejemajo jih volilci z velikim navdušenjem. G. Robič je bil, ker je sam posestnik, vedno velik prijatelj in vnet zagovornik kmetskega stanu. Marsikatero podporo in dobroto je pridobil za svoj volilni okraj, ne samo posameznim, ampak za cele občine. Med svoje volilce je hodil vedno rad, posebno pogosto pa v zadnjem času. Pokazal se je na zborovanjih, da je v vseh dnevnih vprašanjih jako udomačen in v poslaniških poslih zelo izurjen. Ob njegovi strani bo vstopil letos, ako bodo Slovenci pri volitvi volilnih mož storili svojo dolžnost, v deželni zbor slovenski kmet J a-n e z Roškar, iz Sv. Jurija v Slov. goricah. Naši narodni nasprotniki so vedno klicali: »Kmet naj kmeta voli!« Slovenski zaupni možje so izvolili letos kandidatom res kmeta, veleuglednega in dobro poučenega, in naši narodni nasprotniki imajo sedaj priložnost, da pokažejo svojo ljubezen do našega kmeta. Ako bodo delali proti našim kandidatom, ako bodo proti našim kmetskim kandidatom postavili svoje nemčurske kandidate, potem je njihova ljubezen do kmetskega stanu le hinavska in sami so le hinavci. Slovenski volilci mariborskega, šentlenartskega in slovenjebistriškega okraja, vi imate letos kandidate, za katere lahko greste z navdušenjem in vnemo v volilni boj. Naprej torej zastava kmečka, naprej, da zmagata sijajno naša kandidata gg. Robič in Roškar!
Dr. Rosina odstopi.
Sprejeli smo naslednji dopis:
Slavno uredništvo »Slov. Gospodarja!« Blagovolite poročilo zadnjega lista popraviti v tem, da jaz vsled napadov slovenskih listov kandidaturo v ljutomerskem volilnem okraju odločno odklanjam in da sem to že telegra-fično politič. društvoma v Ormožu in Ljutomeru naznanil. — Z odličnim spoštovanjem dr. Rosina.
Volitve volilnih mož v brežiškem okraja.
Volitve volilnih mož so se v brežiškem glavarstvu začele v ponedeljek, 13. oktobra. Vdeležitev ni kaj posebno živahna, ker imajo ravno zdaj kmetje silno dela po vinogradih. Začela se je trgatev, vreme je lepo, dela vsepovsodi izvanredno veliko. V občini Mostec je prišel k volitvi samo župan, v občini G a-ber samo eden občinski svetovalec. Nekoliko bolj živo je bilo na Vidmu. Došlo je 20 volilcev. Izvoljeni so sledeči 4 volilni možje: Jožef Mohorčič, Blaž Drža nič, Blaž Habinc in Jos. Žičkar. Za Pleter-sko občino sta izvoljena gg. Šoba, župnik in Pajdaš, župan. Te volitve se je vdele-ževalo 6 volilcev.
Vzrok, da prihaja tako malo volilcev je tudi ta, ker se ni zglasil do zdaj proti gosp. J. Žičkarju nobeden nasproten kandidat.
Rovanje proti Žičkarju.
Iz Rajhenburga se nam piše: Tukaj so imeli svoj zakoten shod slovenski in nemški liberalci iz Vidma in Rajhenburga. (Lepa zveza!!) Kuhali so, kaj bi storili v svoji obupnosti proti črnemu klerikalnemu kandidatu Žičkarju. Nasprotnega kandidata postavljati, se njim je dozdevalo vendar pre-neumno. «Veste, kaj storite», reče modri Lojzek iz Vidma, «mi bomo na Vidmu že poskrbeli, da se bodo izvolili pri nas taki 4 volilni možje, ki k volitvi v Brežice ne bodo šli. Taka 2 še vi Rajhenburžani izvolite. Potem lahko rečemo: ,Žičkar nima zaupanja ne v tisti občini, kjer je rojen, ne tam, kjer je župnik.'» «Ta je pametna; ti bi bil naš izvrsten peslanec; Bog te živi!» Zakliče soglasno ves modri zbor nemških in slovenskih liberalcev.
Na Vidmu so pa, kakor smo izvedeli, ti preklicani kmetje prekrižali moder račun Lojzekov; še njega samega, ki je iztuhtal ta moder predlog, so pustili na cedilu. Kar pa Rajhenburg zadeva, naj ve liberalna garda, da g. Zičkar ni rojen v Rajhenburškem trgu, temveč v občini Rastez. Ta občina pa je vsakokrat volila svojega rojaka g. Žičkarja.
Ali bo veliki celjski gromovnik notar Baš tudi tem liberalcem bral levite, o tem še ni slišati nobenega glasu iz celjskih narodnih krogov.
Politični ogled.
Ministerski predsednik dr. Koerber
je češkim in nemškim zastopnikom predložil načrt za uredbo jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem. Načrt je izdelan tako, da so le Nemci žnjim zadovoljni. Čehi menda vsled tega ne bodo pripustili v držav, zbornici nobenega dela, ker hočejo imeti prej jezikovne pravice nazaj, katere jim je vzel grof Clary.
Eatoliško-narodna stranka je imela dne 13. okt. v Ljubljani shod svojih zaupnikov. Za vodjo stranke je proglasil shod dr. Ivana Šusteršiča. Shod je pokazal, da vlada v stranki popolna edinost in da stranka ne bo prej odjenjala, dokler ne pridobi za ljudstvo občne volilne pravice.
Kardinal Missia. Romanja kranjskih Slovencev na Sveto Goro h grobu kardinala Missia se je vdeležilo kakih 4000 ljudij, na čelu jim vodja katoliške stranke dr. Šuster-šič. V cerkvi je govoril bogoslovski profesor in deželni poslanec dr. Krek.
Ponemčevanje pruskih Poljakov. Pruska vlada je zaukazala, da se morajo posluževati Poljaki pri shodih njih društev nemškega jezika. Velikanska krivica in nasilnost.
Socialistiško gospodarstvo. Vzor socialdemokratskega gospodarstva z občinskim denarjem je podala bivša socialdemokratska večina v marzeljskem občinskem zastopu. Pred nedavnim so bili bivši socialdemokratski gospodarji v Marzelju popolno poraženi pri volitvah in prišli so na krmilo krščanski možje, ki so takoj jeli pometati po mestnih blagajnah. Zasledili so lepe reči. V mestni blagajni je manjkalo za tekoče leto 2,600.000 frankov, v celi enajstletni dobi pa, odkar so bili na krmilu ti vzor-gospodarji, je zmanjkalo okroglo 14 milijonov. Kam je izginil ta denar, se dosedaj še ni moglo dognati, a prej ali slej bo prišlo na sled sodišče, ki se bo brezdvomno pečalo s to zanimivo stvarjo.
Mladeniška zveza na Francoskem je poslala 80 zastopnikov v Rim, da se poklonijo sv. očetu Leonu XIII. Pri slovesni avdijenci, v kateri jih je predstavil kardinal Mathieu, je izrazil vrhovni poglavar sv. cerkve svoje veselje, da vidi pred seboj to mladino in da ji zopet more blagosloviti društveno zastavo, katero jim je blagoslovil že 1. 1891. V daljšem edgovoru se glase besede sv. očeta: »Nič ni lepšega, posebno v našem času, nič prijetnejšega, kakor videti, da priznavajo plemeniti mladi ljudje odkrito svojo vero in otroško udanost sv. stolici. S tem kažejo, da se ne sramujejo evangelija. Ta vzgled krščanske srčnosti, dan od mladine, kateri nastavljajo nasprotniki vere na perfiden način svoje zanjke, je primeren, da vzbuja k občudovanju in mnogostranskemu posnemo-vanju. Iz tega vzroka smo naklanjali vedno našo blagohotnost katoliški mladeniški zvezi na Francoskem.« — Izmed slovanske mladine se je poklonila že hrvatska mladina sv. očetu, a to le šolska mladina. Ali bi ne bilo lepo, da bi slovanskim mladeniškim zvezam prvačila slovenska mladeniška zveza? A k temu je še mnogo treba, naša mladeniška vseslovenska organizacija je še v povojih. Zato le vedno naprej, naprej!
Dopisi.
Mala Nedelja. (Naša zadruga.) — Ptujski »Štajerc« je prinesel v štev. 20. od 1.1. skrajno nesramen dopis od tukaj. Ta »kmet-ski prijatelj« (?) piše, da je dobil iz Ljutomera vest, da je kmetska zadruga v Mali Nedelji — poginila, katera se je pečala z izdelovanjem sira in surovega masla. Nasproti tej vesti povemo resnici na ljubo to-le: Tukaj so ustanovili kmet. zadrugo sami kmetje, nobenega gospoda tudi ne »klerikalca« ni med njimi, tudi ne gospoda kaplana ali sploh kojega izmed čast. duhovščine. Ako zadruga neus-peva prav dobro, so tega pred vsem krivi Štajerčevi preroki, kajti med ustanovniki in v načelstvu so med rednimi odborniki štirje goreči naročniki »giftne krote«, peti tih pristaš, in sta torej dva moža v celem načelstvu, koja nemoreta odobravati Štaierčevih »kmet-skih« koristi j. Tukaj si se »Štajerc« spekel, hotel si v temi, v kateri vedno tavaš, dati zaušnico nasprotniku, a dal si jo svojim ljubljencem ! Nadalje bodi povedano, da je eden onih dveh, kateri ne trobijo in nikoli ne bodo trobili v Štajercev rog, pripomogel na lastne stroške z mnogim naporom, da je dobila zadruga t. j. njenih 45 udov (ker so se nekateri prostovoljno odrekli) 5000 K beri: pet tisoč kron to leto podpore za živino. Kaj ne, to te bode ti »kmetski hinavec« ? Zakaj pa nebi tvoj oče Ornig kaj takega storili, saj imajo dovolj drobiža in mi nebi nič nasprotovali. Končno še bodi povedano, da je naša zadruga še danes ravno na taki podlagi kot je bila pri ustanovitvi in še ni »poginila«, kakor laže grd dopisun, res pa je, da nam je dežela kakor tudi poljedelsko ministerstvo skupno obljubilo 800 kron subvencije za pokritje strojev. A tega zneska pa še nismo dobili in ker je rok plačila za stroje potekel, smo pač primorani stroje sami plačati in so po tem takem stroji neomejena last zadruge. Da pa delajo sitnobe zadrugi le edino Šta-jercijanci, tega mi ni treba posebej omenjati.
Toliko v pojasnilo onemu, kateri samo grdi kmetska podjetja, a nebode nič plačal, ker nebo imel sčim, najmanj pa za našo zadrugo.
Murski vrh-Zasadi pri Sv. Jurju ob Ščavnici. (Občinske volitve.) Slovensko ljudstvo se zaveda! Tudi pri nas, gospod urednik, ni vse pri starem. Marsikaj se je spremenilo, in zanimalo vas bo gotovo, če vam povem, da smo imeli pri nas občinske volitve. Prejšni župan, ki je stal z orehovskim Bračkom v nekoliko tesnejši zvezi, je imel to nesrečo, da se je pod njegovo težo stri županski stolec. Pa saj tudi lahko, ker je nosil v sebi mišljenje in nazore kmetskega gospoda Wratschkota. Pa kaj zato! Prej smo imeli pri nas »gemeindevorsteherja«, sedaj pa imamo občinskega predstojnika. Izvoljen je bil namreč Jožef Križan, ki ni nikoli pozabil, da je sin slovenske matere, temveč vedno stal na naši strani. Upamo tudi, da bo uradoval v slovenskem jeziku. Bračko je pa zopet zgubil zvestega pristaša. — Med nami se dani, obzorje se rudi, kmalo bo dan, dan prebujenja!
Majšperg. (Občinske volitve.) Dne 17. mal. travna je bila tukaj volitev občinskega odbora. Volilcev je prišlo mnogo, da nikoli toliko in sicer naših in tudi Šta-jerčevih »naprednjakov«. Delovali so na vse kriplje v III. in II. razredu, a na prvega še celo čakati niso hoteli, češ bodemo že dru-gokrat volili. Ali varali so se. Volitev izpadla je za nas ugodno. Odpadli so trije stari, a nadomestili smo jih z dobrimi tremi drugimi, vendar pa tako, da »naprednjaki« niso niti ednega iztiščali v odbor. Toraj zmaga sijajna na naši strani, a propad — pri »naprednjakih«.
Vsled tega skovali so nekšno pritožbo na c. kr. namestnijo polno neresnic, da nismo pri volitvi po pravici ravnali, ampak na tihem glase šteli itd. Visoka ces. kr. namestnija je uvidela našo resnico in neresnico »naprednjakov, je to kolobacijo ovrgla, volitev odo-
brila ter naročila volitev župana in svetovalcev. Dne 5. okt. se je vršila v prisotnosti vseh odbornikov ta volitev, pri kateri so bili enoglasno izvoljeni ti-le gg., kateri so »na-prednjakom« najhujši trn v peti: Janez Tur-kuž v Majšpergu, že šestokrat županom, Anton Sagadin iz Medvec, Zdravko Sagadin iz Sesterž in Šimon Mesarič iz Lešja svetovalcem.
Odklenkalo vam je toraj »naprednjaki« zopet za tri leta ali morda za vselej, kajti pravica vselej zmaga, vedite, da tako Bog hoče. Ne pomagajo obljube in pretenje v Štajercu, ne jeza in ne kletev. Neki naš vo-lilec je rekel: »Kako bi pa mogel moža voliti, kateremu druzega ne gre v usta kot šnops, iz ust pa kletev.« Res je, dragi voliici, bodite vselej tako vstrajni, kakor ste b li zadnjič ter preudarite prej, katera stranka je boljša. Saj veste, v čem so napredovali, ki se »naprednjaki« imenujejo. Mi pa, ostanemo taki, kakor smo bili: Narodni Slovenci, katoliški kristjani in kot taki bodemo gotovo tudi dobri državljani. Vekomaj nas ne zmaga »Štajerc« se svojimi pristaši!
Šmarje pri Jelšah. (Zborovanje.) — Z veseljem tukaj pozdravljamo vest, da bode v nedeljo 19. t. m. zborovalo naše »katoliško politično izobraževalno društvo.« Zakaj eno leto je že preteklo, odkar smo bili zadnjokrat skupaj in z veseljem poslušali poročilo našega vrlega državnega poslanca g. Žičkarja. Kakor čujemo, sta povabljena na-to zborovanje letos naša deželno-zborska kandidata.
Ker si je to naše društvo stavilo nalogo, probujati našega kmeta iz narodno-političnega spanja in ga združevati v krepko organizacijo, da se tako združen otrese onega pogubnega vpliva njegovih nasprotnikov, ki povzročuje, da izgublja od dne do dne svojo narodno in stanovsko zavest in samostojnost, zato smemo trditi, da utegne biti to zborovanje jako zanimivo. Kmetje, pridite torej v obilnem številu in pokažite, da vstajate in neustrašeno zahtevate svojih narodno-gospodarskih pravic. Torej na veselo svidenje v nedeljo popoldan.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Zborovanje v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 19. oktobra bo politično zborovanje v Slovenski Bistrici. Govorila bota Robič in kmet Roškar ter se predstavila volilcem. Voliici se naj zberejo pri Petru Novaku ob treh popoldne.
Katol. politično društvo za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor. priredi dne 19. t. mes. političen shod pri Sv. Treh Kraljih. Začetek ob 3. uri popol.
V Šmarju pri Jelšah zboruje v nedeljo, dne 19. oktobra 1.1. ob 3. uri popoldne «Katoliško politično izobraževalno društvo» v gostilni g. Maksa Grad z naslednjim vspo-redom: 1. Nagovor in pozdrav; 2. Naše de-želno-zborške volitve; 3. Poročilo o našem političnem položaju; 4. Stališče našega kmeta in organizacija; 5. Poročilo odbora in volitev novega odbora; 6. Slučajnosti in nasveti. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Umrla je v Mariboru nenadoma prejšnji teden Minka Cesar, kuharica pri dr. Srnecu. Bila je zavedna Slovenka in zvesta katoličanka. Bralno in pevsko društvo »Maribor«, katerega je bila rajnka dolgoleten zvest član, je kupilo lep venec, katerega je dičil slovenski trak. Naj ji sveti večna luč! — V Velenju je umrla dne 7. tega mes. v 72. letu gospa Pavlina Skubic, roj. Rozina, soproga okrož. zdravnika. — V Ljutomeru je umrla dne 8. t. m. po dolgi mučni bolezni
žena nekdanjega trgovca, veleposest. in tovarnarja, gosp. Mat. Semlitscha, gospa Josipina Semlitsch roj. Uiberbacher.
Pravice slovenskega jezika. G. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju, je vložil na celjski magistrat prošnjo, da se mu podeli domovinska pravica. Prošnja je bila sestavljena v slovenskem jeziku in vsled tega jo je mestni urad nerešeno vrnil in mestni občinski svet je to potrdil. Dr. Hrašovec se je pritožil na deželni odbor, a ta mu ni ugodil. Zato je sedaj dr. Hrašovec uložil pritožbo na državno sodišče. To je razsodilo, da sta deželni odbor štajerski in mestni magistrat celjski s tem, da sta odklonila slovensko prošnjo dr. Hrašovca za priznanje domovin-stva, kršila državni osnovni zakon. Deželni odbor mora sprejemati tudi slovenske uloge, ker je slovenski jezik deželni jezik. To si naj dobro zapomnijo naši občinski uradi!
Ubijalci g. kaplana Mikliča pred sodiščem. V Mariboru se je vršila v soboto obravnava proti fantom: Franc Lepej, Matija Skabiš, Štefan Samastur in Janez Kozirnik, ki so sodelovali pri uboju g. kaplana Mikliča. Obsojeni so bili v eno- do dveletno težko ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem dne 16. vsakega meseca.
Nensmiljenež. V Mariboru je v ponedeljek polil s terpentinom neko mačko pomočnik Jožef Krašic, da se je uboga žival zvijala ter od bolečine divjala kakor besna. Krašic je radi tega naznanjen policiji.
Slepar. Anton Zvenšek v Mariboru se je izmuznil v soboto zvečer iz gostilne Terezije Strauss v koroški ulici, ne da bi bil kaj plačal. Policija ga je pa zasledovala in prijela ter izročila sodniji.
Na Ponikvi je umrl gimnazijec Feliks Dobnik. — N. v m. p.!
Znorela je 11. t. m. predpoldne v Mariboru v Perkovi ulici stanujoča 24 letna šivilja Antonija Fonda iz Trsta. Imenovana je prišla v trgovino Jožefe Šink in je tam razbijala s tako silo, da je začela močno krvaveti na rokah. Odpeljali so jo v opazovalnico v Trst.
Hndo zimo napovedujejo čebelarji, ker se letos čebelam posebno mudi zamašiti špranje v svojih stanovih.
Trtna nš. Okrajno glavarstvo v Celju razglaša, da je izvoz vinske trte in njenih posameznih delov, ki so znani kot prenašalci trtne uši, prepovedan iz občin Griže, Pe-trovče, Celjska okolica, Svetina, Sv. Lovrenc in Teharje.
Kap je zadela 7. t. m. v Žalcu 79 let starega Kupovalca hmelja g. Rabi-a.
Novi vožnji listki. Ker se vpelje z novim letom davek na vožnje listke, se morajo urediti za celo Avstrijo novi vožnji listki. Koliko dela in denarja ta prenareditev stane, je razsodno iz tega, da je na Avstrijskem 4000 postaj. Vsaka postaja rabi povprečno 100000 listkov. Torej mora biti do novega leta 400 milijonov vožnjih listkov izgotov-Ijenih in ti stanejo — 1,200.000 K.
Prodaja hmelja. V okolici Celja se je pridelalo letos okrog 14.000 stotov hmelja, ki se je že razprodal. V začetku se je prodajal po 40—65 K za 50 kg. Končne cene pa so narastle na 100 K vsled tega, ker je bila na Angleškem in v Ameriki slaba letina.
Poštni nabiralnik je dobila dne 16. t. m. vas Gornji D o 1 i č pošta Mislinje (okraj Slovenjgradec). Poštni sel bode prenašal pošto vsak dan enkrat.
Padel je z okna drugega nadstropja dne 5. t. mes. tesar Ulrih Kronawetter na Pragerskem. Poškodoval se je tako močno, da je kmalu potem umrl, ne da bi prišel k zavesti.
Ptujske novice. Jožef Zorčič iz Rišeč-kega vrha je ukradel pred nekaj leti sod mošta. Zdaj se je pa sam izdal, meneč, da je tatvina že zastarela in ga ne morejo več kaznovati. Pa mož se je varal in se bo pogovarjal o tej stvari s sodnikom. — Vini-čarski fant Janez Kavčič iz Tomajne je pa
ukradel Janezu Rop, ko je ta pijan zaspal, 50 K. Za ta denar si je kupil Kavčič pro-prijetete za vojaško službo.
Za župana v občini Bezovici župnija Crešnice, je bil 7. oktobra potrjen Jurij Petelinšek iz Zgornjih Slemen.
Nemščina v Podčetrtku. Nedavno je naš nemški fajerber hotel tudi pred svetom pokazati svoje zmožnosti in spretnosti. K temu, seveda za njega važnemu dogodku, je prišlo tudi nekaj mož sosednih društev in vsem na čelu znani glavar ali general vseh požarnih bramb, Miglič iz Slatine, katere je naše krdelce s »Gut Heil« sprijelo, a le dve ženski pa sta bili tolikanj prijazni, da sta došlece s šopki in cvetlicami obsuli. Samo ob sebi je že čudno, da se naša prostovoljna požarna bramba še vedno poslužuje nemščine kot poveljnega jezika, katerega njen poglavar komaj za silo govori, a ostalih sedem niti pojma nima o tem jeziku in so ga komaj tolikanj zmožni, da so si prisvojili svoj »Gut Heil«. Pri poznejši prosti zabavi je vladala velika živahnost, in ko je že povodenj in valovje precej poplavila nekatere glave, so nekega vsenemškega gosta našega trga, kateri je tudi bil v zbornici, in ki je tam po svoji navadi zabavljal, njegovi rokodelski kolegi na jako neprijeten način pri durih izbacnili, tako da smo še drugi dan videli vtisek, katerega je napravila njegova postava v cestnem blatu. Proč torej z nemščino v društvih, katerih udje so večinoma slovenski fantje, in katera vzdržujejo Slovenci!
Kat. delavsko društvo se je dne 12. t. m. ustanovilo v Mariji Puščavi. V odbor so bili izvoljeni gg.: predsednik Janez Kar-ničnik, podpredsednik Alojzij Monetti, odborniki Janez Domin, Janez Lipp, Mih. Gornjak, Mihael Jager, Adam Grušovnik, pregledovalca računov Mihael Hostniger, Janez Fišinger, namestnikom Janez Mlakar, Andreas Vesjak, blagajnikom Peter Korman, tajnikom Mihael Gornjak. — Za novo društvo so darovali mil. g. kanonik Mart. Matek 20 K, g. Peter Karničnik 8 K, g. Ivan Lampreht 6 K, gosp. Jožef Korman 4 K, g. Jožef Rresonelli 1 K, g. Peter Korman 4 K, g. Janez Karničnik 4 K. — Lepa hvala vsem!
Smrtna kosa. Dne 14. oktobra so izročili materi zemlji v Dramljah truplo blagega, krščanskega moža, Lukeža Guzej. Pokojnik je bil tih, miren, blag značaj in vzor skrbnega dobrega očeta. Vsi njegovi otroci so udje Marijine družbe. — Rodi mu žemljica lahka!
Celjske novice. V soboto so si izvolili Celjani za župana Juliu«a Rakusch in kot njegovega namestnika dra. Gregorja Jesenko. Prejšnjega župana, ki je baje zavoijo bolezni odstopil, so imenovali častnim občanom. Heil 1 — Zakon za ustanovitev dekliške meščanske šole v Celju je cesar potrdil. Slovenci pa še nimajo dovoljenja, da bi smeli sezidati šest-razredno ljudsko šolo na svoje stroške, čeravno se za njo že borijo dve leti! — Tukaj se je nastanil mesar g. Vrečko v Gosposki ulici. G. Vrečko je vrl narodnjak. Slovenci, svoji k svojim! — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov ima svoj VI. redni občni zbor dne 9. novembra t. 1. ob 4 uri popoldne v Narodnem domu v Celju s sledečim vsporedom: 1. pozdrav; 2. poročilo vodstva; 3. volitev odbora; 4. razno. Po zborovanju se vrši veselica, katere podrobnosti se še objavijo. Nadalje naznanja društveno vodstvo, da se otvori takoj po občnem zboru tesnopisni tečaj. Ta tečaj bo zaradi tega uvaževanja vreden, ker se bode vršil ob koncu izpit in se bodo delila spo-sobnostna spričevala.
Proste službe. Pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru je razpisana služba jetniškega paznika. Prosilci, ki so zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj pošljejo svoje prošnje najpozneje do 5. novembra 1.1. okrožni sodniji v Mariboru. — Pri okrajni sodniji v Rogatcu je razpisana služba uradnega sluge. Prošnje se morajo vložiti vsaj do 20. no-
vembra t. 1. pri predsedništvu okrožne sod-nije v Celju.
Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pšenice 14 K 90 v, rži 13 K, ječmena 12 K 60 v, ovsa 13 K 30 v, koruze 14 K 80 v, prosa 14 K 60 v, ajde 14 K 60 v, fižola 20 K. — N a D u n a j u : 50 kg pšenice 7 K 90 v, rži 6 K 70 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 6 K 65 v, činkvant 7 K, ovsa 6 K 60 v, fižola 11 K 50 v.
Sadne cene v Mariboru. 1 kg jabolk 18 do 26 v, hrušek 18 do 30 v. J e s t v i n e : eno jajce 7 v, 1 kg sira 30 do 60 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kurnina 1 K do 1 K 10 v, 1 kg hrena 40 do 50 v, krompirja 5 do 6 v, čebula 18 do 22 v, česna 50 do 54 v, 100 glav zelja 4 K do 5 K.
Cerkvene stvari.
V pokoj je stopil č. g. Jožef Sovič, župnik pri Sv. Lovrencu nad Mariborom.
Za cerkev na Trsatu. C. g. Alojzij Kramaršič, kapelan v Jarenini na Štajerskem poslal je podpisanemu predstojništvu svoto od 36 kron za zidanje nove romarske cerkve in svetišča na Trsatu. — Predstojništvo samostana frančiškanskega na Trsatu, dne 12. oktobra 1902. — P. Romuald Jereb, gvardijan.
Mili darovi za družbo vednega če-Ščenja: Remšnik 10 K 28 v, Kostrivnica 13 K 60 v, Trbovlje 28 K 84 v, Sv. Jernej pri Konjicah 80 K, Rečica 14 K 40 v, Go-tovlje 8 K 36 v, Sv. Frančišek na Stražah 12 K 86 v, Slivnica pri Mariboru 60 K, Crnagora 10 K, Olimje 12 K 26 v, Sv. Florijan na Roču 7 K.
Sv. Jožef pri Mariboru. K o. laza-ristom pri Sv. Jožefu je prestavljen iz Gradca č. g. Franc V i r k.
Društvena poročila.
Veselica pri Sv. Barbari v Halozah,
Pozno sicer, a boljše kot nikoli, poročamo o veselici bral. društva »Naprej« dne 21. sept. — Vse je bilo skrbno pripravljeno, igralci, pevci in tamburaši navdušeni. Odbor bralnega društva se je nadejal mnogoštevilne udeležbe domačinov. Ali kako so mu splavale lepe nade po vodi! Po večernicah so domači ljudje v precejšnem številu nekaj časa zvedavo gledali s ceste v uto, kjer je stal oder, a ker se jim je vstopnina 20 v zdela previsoka, odkurili so jo lepo polagoma domu, le zelo redki so ostali. Nabrani denar se vendar obrne v korist bralnemu društvu, da si isto kupuje poučne knjige ter plačuje svoje časnike, nikakor ga odbor ne izdaje za »dobro jed in pijačo.« To je napačno mnenje. In pri bralnem društvu so naši domači ljudje; ti bi tedaj imeli korist od vašil^dvajsetic. — Pripravljalnega odbora se je polastila neka osuplost; kajti tolike narodne nebrižnosti in zaspanosti pač ni nikdo pričakoval. Treba bo, Rarbačani, da st? že enkrat zdramite iz narodnega spanja in se začnete malo bolj zanimati za narodne veselice. Skoraj povsod po slovenskem ozemlji so nas že v tem oziru prekosili. Za 50 let okoli smo že tako za našimi rojaki po drugih krajih, ki ne iščejo svoje najviše radosti le v žganju, ampak hočejo tudi duševno napredovati. Ce sedanja malomarnost kmalu ne izgine, zaostali še bomo bolj. Ali nas ne bode potem sram stopiti pred naše brate? Romo si li upali z mirno vestjo deliti ž njimi enake narodne pravice, ker nismo storili svoje dolžnosti ? — Na noge toraj, drugi vstajajo in stremijo naprej, a mi se srčno dvignimo ter jo pote-gnimo za njimi! Malosrčnost bi bila obvladala igralce, pevce in tamburaše, da se ni naposled pojavilo lepo število cenjenih gostov. Ti so nas rešili, sicer bi bili radi »pobega« doma-i činov popolnoma pogoreli. Slavni gostje pa
so tudi izdatno pripomogli, da je bila zabava živahna in gmotni uspeh povoljen. Odbor bral. društva zato na tem mestu izreka ča-stitim udeležencem iz Ptuja, Zavrča, od Sv. Andraža v Slov. gor., Sv. Marjete in Sv. Marka najsrčnejšo hvalo. Vsakemu sme biti žal, kdor si ni ogledal burke > Kmet-Herod«, ki se je dobro obnesla. Tudi »mladi* tambu-raši so vrlo udarjali, a vmes nam je božala uho milodoneča slovenska pesem. Upajmo, da bode našim dozdaj diemajočim domačinom do druge veselice napočilo jutro narodne probuje ter da bo jih vzhajajoče solnce slovanske bodočnosti vzdramilo in dvignilo na noge! Bog hoti to!
Zveza slovenskih prostovoljnih požarnih bramb za Spodnještajersko ima dne 26. oktobra v Žalcu glavno skupščino.
Dobrna pri Celju. V 39. štev. »Slov. Gospodarja« vpraša nek »radovednež« odbor »Bralnega društva«: Je-li odboru znano, da je nek ud »Br. dr.« pristopil k nemškemu požarnemu društvu na Dobrni in da pozdravlja s »heil«, in kako se to vjema z namenom in pravili »Br. dr.« ? Na to dovoljuje si odbor »Br. dr.« odgovoriti to-le: Odboru je bilo znano postopanje dotičnega uda, zato tudi odbor ni čakal, ampak ga enoglasno izključil iz društva. Kako pa sedaj pozdravlja, to odbor seveda prepušča okusu dotičnega. — Odbor »Bralnega društva« na Dobrni.
Vojnik. Dne 28 sept. ter 6. okt. t. 1. so zapored igrala vojniška dekleta krasno igro »Lurška pastarica«. Pa kako so jo igrale te naše igralke, ki so skoraj vse stale prvo-krat na nevarnih deskah gledališkega odra! Nismo se mogli dovolj načuditi, kako naravno in živo so govorile in se kretale ter bile takorekoč zamaknjene v svoje uloge. Res, človek ni mogel včasi niti misliti, da je to le igra pred njegovimi očesi in ne živi dogodljaj. Saj je privabila molitev in pesem uboge Otilije — da le njo omenim, kajti sicer bi moral našteti in hvaliti vse po vrsti — obilo solz v oči gledalcev, in ni se bilo mogoče ustavljati. — Gotovo je bil povoljen gmotni uspeh — v prid društva in ubogih šolarjev; a istotako bo ostal tudi trajen duševni uspeh pri vseh, ki so se predstave udeležili ali jo priredili; kajti tako plemenita igra ne more uplivati drugače kot blagodejno, in na drugi strani bodo gotovo mladenke svoje delo nadaljevale ter nas čez nedolgo zopet s čem razveselile. Tako nujno potrebno je pa to za Vojnik. Morda bode to tudi fante nekoliko zdramilo k življenju, da se ne bodo dali radi zaspanosti tako osramotiti. Le kvišku ter tekmujte v koristnem delu med seboj, v prid sebi in blagor cele domovine!
Iz drugih krajev.
Slovenci na Hrvaškem. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli na Hrvaškem in v Slavoniji 19 875 Slovencev.
Bogat „berač". V Gradcu je umrl 70 letni zasebnik Hugo Sigmundt, doma iz pruske Šlezije. Oblačil se je vedno zelo ubožno, in je posedaval po ulicah, zato mu je tudi marsikdo podaril kak krajcar. Po leti je šel najraje na grad, kjer je veliko sadnega drevja. Jedel je tam sadje in si na ta način prihranil obed. Ljudje, ki so ga poznali, so ga imenovali »stari skopuh«. Ko so njegovo zapuščino preiskali, so našli, da je imel 100.000 kron premoženja. Če ima sorodnike, se še ne ve.
Zagrebški izgredi. Dne 9. t. m. je bil obsojen urednik in vodja krščanskih so-cijalistov Henrik Sirovatka zavoljo vdeležbe pri izgredih na 6 mesecev težke ječe. Obravnava se je vršila tajno, zato se ne more vedeti, kaj je pravzaprav zagrešil. V obče pa se na Hrvaškem proti Hrvatom, ki niso madžaroni, jako strogo postopa.
Čudo na nogi. V deželni bolnišnici v Lvovu se nahaja 18 letna deklica Paranija Pavlukovna iz Tysmiegiczana pri Stanislavu, koje desna noga ima čudovito spačenje. Mala dva prsta sta popolnoma pravilno razvita,
drugi trije pa so zraščeni v veliko kepo, ki tehta več kil. Deklica je s tem popačenjem prišla že na svet, a ob rojstvu je bila kepa še majhna.
Smeh. Francoski pisatelj Chemfort je enkrat rekel: «Dan, v katerem se nismo prav nič smejali, je zgubljen dan!» «Vsaki nasmehljaj — piše humorist Sterne — podaljša nam življenje za eno uro, vsak smeh za en dan!» So pa tudi ljudje, ki se niso smejali celo življenje. Vojskovodja Alba je bil tak človek; njega obličje je bilo vedno resno. Tudi Cornwell in Napoleon I. sta se redko nasmejala. Angležkemu modroslovcu Hobes-u je bil smeh tako zopern, da ga je prišteval med napake človeške, ki bi jih moral vsak trezno misleč človek premagati. Henrik III., angleški kralj, je imel to navado, da je podaril vsakomur eden tolar, ki ga je pripravil do tega, da se je smejal, in Eduard IV. je celo plačal za vsako tako razvedrilo 4 tolarje. Te vrste stroški najdejo se izrečno v državnih proračunih. Tako beremo v računu iz lela 1477: «Ko se je Njega Veličanstvo mudilo v Wolmiru, je dobil lovec Maris 8 tolarjev, ker je jezdaril pred kraljem in večkrat tako na tla padel, da se je vladar prisrčno zasmejal.» Leta 1662 je izdal italijanski zvezdoznanec Damaseno razpravo, v kateri trdi, da po smehu spozna človeško naravo. Po njegovem dokazovanju se baje smeje otožnež «hihihi», jezljivec «hahaha», vročekrvnež «hohoho» in nebnž-než «hehehe».
Hvaležen soprog je svoji umrli soprogi na Nemškem pustil v nagrobni kamen ukle-sati sledečo žalostinko: Tukaj, hvala Bogu, leži žena moja. Dokler je živela, se je vedno kregala. O ljubi bravec, beži brž od tod. Ce ne, bo vstala in se kregala s teboj. Pruska surovost se bere tudi iz tega napisa!
Oče proti sinu. Te dni umrli ameriški milijonar Stratton je zapustil 13 milijonov dolarjev dobrodelnim zavodom in 50 000 dolarjev svojemu edinemu sinu.
Spanje otrok. Na Švedskem so nedavno napravili preiskavo, kako dolgo morajo spati otroci, ako hočejo biti zdravi in krepki. Ta zdravniška preiskava je dognala, da morajo štiriletni otroci spati povprečno 12 ur, sedemletni otroci 11 ur, devetletni otroci 10 ur, dvanajstletni do štirinajstletni otroci morajo spati 9 do 10 ur, v starosti od 14 do 21 let pa potrebujejo spanja 8 do 9 ur.
Pomanjkanje premoga. V Ameriki so ustavili delo vsi premogarji, zatorej vlada zdaj tam veliko pomanjkanje kurjave. Premog se je tako podražil, da ga ubogi ljudje ne morejo kupovati. Mesto Novi Jork je sklenilo kupiti ubogim za 20.000 funtov šter-lingov premoga. Dozdaj so premog dobivali iz Angleškega. Ker pa Angleška ni v stanu toliko premoga oddati, začele bodo oddajati ga tudi druge premoga bogate države, posebno Avstrija.
Ubegli sloni. V mestu Nižni Novgorod na Ruskem je ušlo iz tamošnjega cirkusa 6 slonov. Divjali so skozi ulice ter v tej velikanski gnječi, ki je pri tem nastala, mnogo ljudi pohodili, mnogo se jih je pa tudi drugače ponesrečilo vsled strahu. Cez 100 ljudi je mrtvih ali smrtnonevarno ranjenih.	_
Izpovednik cesarja Maksimilijana. Iz Temešvara javljajo, da se je dne 11. t. m. vršila v občini Šzakalhaza slavnost: zaslužni župnik August Weber je praznoval svoj 80. rojstni dan. Weber je bil v Meksiki s cesarjem Maksimiljanom in je istemu pred junaško smrtjo podelil tolažila sv. vere.
Važna iznajdba. Angleški inžener Brown je iznašel baje pripravo, s katero se omogoči, da vstopijo osebe na vlak iz izstopijo, ne da bi vlak postal.
Stara šala. Nekemu veleposestniku na Ruskem je povoden oblatila vso seno. Ko je prišla zima, začel je veleposestnik krmiti krave s tem senom. Seveda ni hotela nobena
krava žreti smrdljivega in onesnaženega sena. Veleposestnik je bil v veliki stiski. Drugega sena ni imel in denarja tudi ne, da bi kupil seno. Pa kaj si je izmislila njegova brihtna butica ? Dal je napraviti velike zelene očala in jih nataknil kravam. Ko so te videle skozi očala lepo zeleno seno, začele so žreti ter so vedno žrle, kadar so imele očala.
Perzijski šah — pesnik. Sedanji šah rad pesnikuje. Ko je nastopil vlado, skušal je objaviti plodove svojega pesniškega duha. Predno se je to zgodilo, hotel se je prepričati, kako drugi o njem sodijo. Pokliče prvega pesnika, čita mu svoje pesmi in praša: »Ali ti je to všeč?« »Škoda črnila za to delo !« odgovori pesnik. »Odpeljite tega moža v oslovski hlev!« zaupil je razdraženi šah. Cez nekaj časa se potolaži in ga zopet pokliče iz hleva nazaj in mu zopet bere svoje pesmi. Pesnik se pomika proti vratom. »Kam pa greš?« vpraša šah. »Med osle«, odgovori pesnik. Kralj se je sam nasmejal in od tega časa je živel s pesnikom v posebnem prijateljstvu.
Goljufije v Nemčiji. Za dva in pol milijona mark menjic ponaredil je tovarnar Bruno v v Wilzu na Nemškem. Goljuf je pobegnil. — Za 50.000 mark ponarejenih nemških znamk je razpečal neki Hofmannn v Chemnici. Ponarejalca so zaprli.
Gospodarske drobtinice.
Gnoj in gnojenje.
(Dalje.)
6) gnojišče.
Kadar se gioj ne nabira v hlevu, tedaj se nabira na posebnih gnojiščih. Gnojišče se priredi blizu hleva pa tako, da se ne za-more prav nič rastlinskih redilnih snovi (razun hlapnih) gubiti. Lega gnojišča je najbolja senčna in zavetna. Vetrovi in solnce gnoj preveč sušijo. Temu se da pomagati tudi z nasadi ali pa s streho, ki se črez napravi.
Seveda ne sme biti gnojišše blizu vodnjakov.
Najboljša oblika gnojnišča bi bila kvadratna, kajti tedaj ima najmanj obvoda. Kvadratno gnojnišče, čegar strani merijo po 4 m, ima površine 16, a »bvod je tudi le 16 m. Prostor 8 m dolg in 2 m širok meri tudi 16 ms, a obvod meri pa 20 m. Manji obvod pa povzroča manj stroškov pa je tudi ugodneji radi pristopa manj zraka, ker ima manjše površje. Velika gnojišča napravljajo se pa le rajše dolgovata. Na vogalih naj se koti okrožijo, da se gnoj v njih bolj vsede, da zrak ne prihaja v gnoj od tod.
Za jedno dorastlo goveje živinče računi se 8—4 m*, za konja le 2—2 5 m2 prostora na gnojnišču. Pri tem prostoru gnoj lahko po 4—5 mesecev na gnojišču leži pa ne pride višje čez 1 m do 150 m, kar je tudi prav.
Kjer se ne napravi obvod iz zidovja, tam se za gnojišče jama izkoplje in sicer tako globoka, da pride vrhni rob nasipa od te zemlje 1—1*50 m visoko nad vznožje gnojišča. Seveda se gnojnišče tako napravi, da ne prihaja deževnica s strehe in potov nanj. To se žalibog prevečkrat pri nas najde kot znamenje najzanikrnejšega gospodarstva. Na vsak način kaže torej na eni ali več straneh tega prostora za gnojišče primerne jarke izkopati. Da ne pride deževnica s strehe, se gnojišče ne napravi ravno pod kapom ali se pa strešna voda vsaj po žlebu odpelje. Samo ob sebi je umevno, da se gnojišče tako napravi, da je mogoče z vozom do njega ali na njega.
Tla gnojnišča naj se na vsak način napravijo za tekočine neprodorna. V ta namen obložijo se s kamenjem in vmes s cementom zalijejo. Najbolje kaže še tla in pa tudi stranske stene z betonom zabiti. Beton se napravlja v malih porcijah iz ostrega peska, drobnega kamenja in cementa. Tla gnojišča naj tudi proti jedni strani padajo, da se gnojnica odteka tako, da gnoj nikjer v gnojnici ne leži. Padec 2—5 cm na 1 m popolnoma zadošča. V jami za gnoj-coni se zbira gnojnica, ki prihaja iz hleva ali
pa ki se steka iz gnoja. Ta jama mora biti torej spojena z gnojniščem in pa s hlevom. Velika naj bode dovolj, da ne vhaja gnojniea iz nje, da se ne razliva na gnojnišče pa tudi ne v hlev nazaj. Jama kakor tudi kanal, po katerem prihaja gnojnica iz hleva, morata biti seveda za tekočino neprodorni.
Jama za gnojnico je potrebna za vsak slučaj, vendar naj umen gospodar dela na to, da je bode kolikor mogoče malo rabil, da bode tekočina kolikor mogoče v stelji zbiral, da je bode le malo odtekalo. Bolj kot je jama za gnojnico prazna, bolje je za gospodarja. Gnojnica v gnojnišfcni jami rabi se za namakanje gnoja kolikor je to potreba. Kar je pa preostaja, porabi se za polivanje komposta, polivanje travnikov, za sadno drevje, povrtnine itd. Ž njo se sploh lahko rastlinam v rasti naglo pomaga. Za neposredno zalivanje rastlinam pa gnojnica naj ne bode premočna, ona naj se torej z vodo stanjša.
Polivanje detelje z gnojnico pa ni prav
umestno, ker gnojnica ima večinoma dušeč, katerega detelje lahko na drug način dobijo.
c) Slučajna gnojišča.
Mnogokrat se zgodi, da nima gnoj pravega prostora, kjer naj bi se zbiral, prostora, ki ustreza vsem pogojem dobrega gnojišča. To poznajo naši vinogradniki, ki gnoj kupujejo ali ki nimajo pri hlevih v vinogradih pravega gnojišča. Naši kmetje, ki spuščajo kapnico s streh in pa deževnico, ki po poti priteče, na gnoj, bi tudi bolje storili, ako bi, če že nočejo primernega gnojnišča napraviti, vsaj zbirali gnoj na takem slučajnem gnojni-šču. To se lahko pripravi blizu pri hiši ali na polju, pri vinogradu itd. ter se tja gnoj navozi, kadar je prilika za to. Kjer so razmere take, da bi lahko voda na tak prostor pritekala,
tam se skoplje vsaj primeren jarek okoli Za podlago gnoja nastelje se debela plast šotne stelje. Kdor nima te izvrstne tvarine in kateremu razmere ne kažejo, da hi si jo nabavil, ta bode pa vsaj pri trebljenju jarkov na travnikih, v gozdu itd. dobil zemlje, ki ima mnogo sprstenine. Oblika takega gnojnišča je najbolja kvadratična. No to podlago se nalaga gnoj in se ta dobro stlači. Pri velikih kupih se lahko požene živina na njega. Cel kup gnoja se po površju dobro omeče z zemljo. Tako vsaj ne zgublja gnoj odveč svoje vrednosti.
(Dalje prihodnjič.)
Loterijske številke
Gradec 11. oktobra: 24, 45, 76, 90, 21.
Dunaj 11. oktobra: 19, 33, 64, 57, 22.
Društvena naznanila.
»Prost, gasil, društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici« trgatvena veselica s tombolo in prosto zabavo.
Dne 19. okt. :
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda !
stane 2 v.
; Večkr. objava ; po dogovoru.
Vsaka beseda
stane 2 v.
Najmanj* jj | objava 45 v.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništv» se mora znamka za odgovor pridejati.
Službo cerkovnika želi dobiti dobro izurjen, zanesljiv fant, lepega vedenja, pri kaki župniji ali pa pri kakem orga-nistu za pomočnika. Izučen je tudi cerkveno ■ pozlatarskega dela. — Kdo, pove upravništvo.	450 2—1
Proda se.
Stare orgije! še precej dobro ohranjene, se prodajo po nizki ceni v Šmart-nem pri Gornjem gradu. 448 3—1
Lep glasovir, še skoro nov, se po ceni proda. Tudi stare izigrane gosli in mnogo sekiric najnovejših skladb se prodajo. Kje, se izve pri upravništvu. 457 2- 1
Ovinjene sode razne velikosti se zelo ceno prodajo v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 26.	471 3—1
Lepo posestvoi pičlo pol ure od
železnične postaje, se proda po zelo nizki ceni za 1400 gld. Njiv je za '¿0 mernikov setve, 5 oralov hoste in košnje ter dva vinograda. Pri domu so velike brajde in veliko sadnega drevja. Predajalca pove I. Deželak, gostilničar, Orehovo, pošta Sevnica.	462 3—1
Proste službe.
Mlad trgovski pomočniki izurjen v vseh strokah trgovine, želi svojo službo spremeniti. Ponudbe na upravništvo. _446 3-1_
Postranski zaslužek, trajen i* rastoč, ponija se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s pr#-vzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante.	235
Sodarskega učenca, ki ima veselje do tega rokodelstva, se takoj sprejme pri Jakobu Kukovič v bt. Juriju ob juž. žel., kjer se uči vsakovrstno posodo de-
lati._ 461 3—1
Krojaškega pomočnika za stalno delo sprejme takoj Alojzij Hoffmann v Studencih pri Mariboru št. 128. 2-1
Cerkovniško službo išče organist Ferdinand Bračko v Hočah pri Mariboru. 454 2—1
Močen učenec se sprejme v trgovini mešanega blaga K. Rayer v Arclinu pri Celju. Uči se 3 leta in dobi celo hrano. 453 3—1
Kupi se.
Gostilno, kjer se veliko vina, piva in žganja toči, želim kupiti. Ako je zraven kaka tšgovina, je še boljše. Pooudbe na upravništvo._472 1—1
V najem se da.
Hiša s petimi sobami se da za 160 K na leto v najem. Kje, pove upravništvo.
438 2—1
Trgovina s krčmo se da takoj v najem. Ponudbe na Anton Soršak, poste restante Maribor.	469 2—1
Razno.
Naznanilo. Podpisani si usojam naznaniti vsem posestnikom vinogradov, da letos ne bom imel nič cepljenih trt na prodaj, ker sem jih zaradi vojaške službe oddal g. Vincenc Radovaniču pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Ako tedaj kdo želi od mojih trt kaj kupiti, naj se pri zgoraj imenovanem gospodu oglasi pismeno ali ustmeno letošnjo jesen in prihodnjo spomlad. — Anton Slodnjak, trtnar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., pošta: Juršinci pri Ptuju.	452 3—1
Ysem vinogradnikom!
Naznanjam, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad
več tisoč na suho cepljenih trt
različnih, dobrih vrst, na Ripario portalis, Rupestris montikolo in Salonis. Cepljene na Laški rilček, Žlahtnino, Šipon rumeni, Burgunder beli, Zelenčič itd. Vse vrste so dohro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena je naslednja:
I.	vrsta 1000 komadov 180 K,
II.	vrsta 1000 komadov 120 K.
Imam tudi manjšo trtnico za neokužene občine, kdor tedaj želi, za neokužene občine imeti te trte, naj se hitro oglasi. Cena tem trtam je štiri krone več 100 komadov.
Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. Kdor pa ima nov rigol od lani neposajen, naj ga posadi prihodnji mesec.
Oglasiti se mora vsaj do konca januarja prihodnjega leta pismeno ali ustmeno pri
Filipu Mullec,
trtnarju pri Sv. Trojici v Slov. gor.
449 8—1
K K
Emil Bauerle,
398 12—6 slikar in barvar
v Mariboru, Koroška cesta št. 9.
Opirajoč na večletne skušnje se priporočam velečast. duhovščini in cenj. p. n. občinstvu v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor cerkvene in hišne slikarije in lakiranje. — Priporočam tudi svojo veliko in mnogovrstno zalogo barv, suhih in oljnatih, lake s firnfsoni, dalje vsake vrste krtač, eoplčev itd. Kupuje žimo in svinjske ščetine.
Strokovnjaška pojasnila, načrte in proračune stroškov zastonj.
Da se stranke, pozvane pred preiskovalnega sodnika podpisane c. kr. okrožne sodnije, izognejo nepotrebnih potov, se taiste opozarjajo, da je zanje določen izključno le vhod v Gerichtshofgasse, ne pa glavni vhod v sodnijsko poslopje v Mariengasse.
C. kr. okrožna sodnija v Mariboru,
dne 30. oktobra 1902.
Dr. Torgler.
Posojilnica v Vitanji
464 1—1
obrestuje s 1. januarjem 1903
vloge po 4 Va°/o» _pesojila po 5 ]/2 %._
Veliki živinski sejem
bode dne 21. oktobra pri flalinedelji.
Kupci in prodajalci živine se uljudno vabijo.
468 1—1	Mik 1.
Zalivala.
Povodom bridke izgube naše preljube	470 1—1
Marije Cesar
umrle v Mariboru dne 8. oktobra t. 1., izrekamo vsem prijateljem in znancem zlasti pa velerodni rodoini dr. Srnečevi in Koprivnikovi, kakor tudi Braln. in pev. društvu „Maribor" za sočutje in krasne vence ter vsem mnogobrojnim spremljevalcem predrage pokojnice k večnemu počitku našo najsrčnejšo zahvalo.
Žalujoča rodbina Cesar v Mozirju.
Za novo krčmo išče kletarsko društvo v Ormožu
krčmarja.
Ponudniki naj se obrnejo na društveno vodstvo v Ormožu.
467 2-1 Anton Janežič.
Velikansko !
Solnčnica, ki ima 128 cm v obsegu in sama bela, jednako velika zrnca, se
redko kedaj nahaja. Seme za tako solnčnico pa se dobiva v znani firmi (tvrdki):
M. Berdajs v Mariboru,
Zofij ni trg. 466 1—1
t
Ravnokar so izišle
Slovenske razglednice <§>
tO vin.
lično in fino izdelane
priporoča jih
Preprodajalcem
znaten popust!
203 6
Iščeta, se "H^C
dva viničarja
oženj ena, z več delavskimi močmi ter popolnoma vešča novega vinarstva. Prednost imajo tisti, kateri so dovršili vinarsko šolo ali vinarski tečaj. Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema do 15. novembra t. 1. oskrbništvo kneza Hugo Windiscli-Gratza v Konjicah. 477 4-3
i	JOŽEF PRSTEC,
ii	nasled. F. X. IKalbärtlia
H trgovina z železnino y Mariboru, Tegetthoffova cesta št, 3.
^ priporoča svojo ä mnogovrstno
zalogo najboljšega štajerskega kovanega že-leza po ltizti ceili, najboljši Port-
<3E>
land cement
zelo po ceni najboljši Roman cement zelo po ceni
traverze itd.
<35
Za spomladni in letni čas patentirane F. X. Halbärtha
<§> Peronosporabrizgalnice <§>
dalje najboljše trake za požlahtenje, mlatilnice, kakor tudi vsakovrstno drago orodje po najnižji ceni. "^^Kf
N a j t r p e ž n ej š e kos©
iKMHOBHBiH za katere se jamči. mwiin» mw
Velika zaloga nagrobnih križev, kuhinjske posode in orodja
za kovače, posamezni deli za strelovodef lep za strehe, (Dachpappe), izolirne plošče itd.

Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v ka m n o t i s k u . z^zzzzz^n^:
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. zi^^zzrzz^ll^:^^
P



..i! .J i.11 .i 11!
k

Trgovina z železnino „MERKUR"
■v C olju., Gr raška cesta, šte v. 1 3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in str- vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete
^^ Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ""VI
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *

äK
mm
i&Svš?
9 z o r ! 488 3~2 kmetovalci!
Kdor ima lepe kostanje in orehe, naj naznani ceno in količino Ignaciju Kosi v Malinedelji pri Ljutomeru.
II
Petrolna žarnica
Popolna ljudska svetilka netto 15 K, popolna duša netto 12 K.
je najlepša, celo bela luč od najmanj 80 sveč svetlobne moči. Ker se v uri porabi le za 2'3 h petroleja, je to najcenejša razsvetljava in sicer bre« vsake nevarnosti in s celo priprostim ravnanjem. Duše je možno postaviti v vsako petrolno telo, če je premer luknje 4 ali pa več cm. — Popolne duše, namizne, stenske, viseče, lestenske in dvoranske svetilke, cestne svetilnice, vetrovne ščite, reflektor-sve-tilke, vravnajoče, za zdravniške potrebe (s svetlobo cc. 200 n. sveč), kakor vse svetilnične dele — vse od priproste do najokusnejše izvršitve priporoča „Avstr,-ogrska družba za petr. žarn." v naročilo naravnost od zastopstva Iv. K. Welsl, v Mariboru, Zofljnl t ■*k it. S, kjer se razglednice brezplačno oddajajo.	465 3—1
Vsakdo si lahko blago ogleda, ne da bi se silil h nakupu!
Vsled ugodnega nakupa,
442 5—4
iz neke konkurzne zaloge blaga
bom razprodal isto pod fabriškimi cenami in priporočam zlasti sledeče reči:
Najboljša priložnost se preskrbeti za zimo, dokler je blago v zalogi 1
Mnogo raznovrstnega blaga ©
za ženske obleke, gladko in raznobarvno,
OO em Široko meter po Sfi hr. ISO em iiroko meter po 4A kr.
Ker se sezona h koncu nagiba:
Perkal, se sme prati ....	meter po 15—20 kr.
levantin, lepi vzorci ....	„ „	20—26 „
platno z debelimi nitmi ...	„	22—26 „
cefir za obleko............„ „	15—20 „
atlas satin, francoski, črn . .	„ „	25—35 „
Velika zaloga čudovito po ceni.
blaga za obleko, dvojne širokosti meter po 20—30 kr. dijagonal, ševijot dvojne širok. „ „ 35—45 „ begi v vseh barvah .... „ „ 30—35 „
modno blago, čista volna . . gladko modno blago v različnih barvah, 130 cm široko . .
črni kašmir.......
črno modno blago, desin. 120 cm
ševiot (Schotten)..... „ „
mohair, črn....... „ „
Velourbarhent za suknje v vzore. „ „
Dobro in po nizki ceni: Blago za gospode .... meter po gld. —'65
meter	po 45—55 kr.
"	rt	80 „
.	-	50-65 „
„	„	50-65 „
n	rt	rt
rt	rt	85 „
n	n	26 _
kamgarn za gospode . . . loden iz Inomosta . . . pristno angl. blago za gosp. blago za hlate, dvoj. širok, blago za dečke, se da prati platno za žimnice . . . platneni robci, ducat . . robci za otroke, ducat
1-30 110
2-20 —■40 —•25
-•90 1-80 1-30 3 — -•50 -•35
-•45 —'55 1-20 1-60 —•40 —-60
Najboljši nakup za domačo opravo.
Šifon, v vseh širokostih . . . meter po 15—25 kr.
damast, lepo pisan..... „ „ 25—30 „
platno za postelje, v vseh širok. „ „ 45—65 „
meter po
14 kr. 16 „
16 rt
25—35 „
prtnina, dobre kakovosti . . . vojaško platno, najboljše. . . molinos za spodnje hlače . . barhent z vrvicami, piquebarhent
0 Priložnostni nakup. £
Flanelni barhent za ženske in otroke, se sme prati 18 kr.; 100 kosov platna iz Rumburga, na solncu beleño, "/„ široko, kos po 23 metrov, komad 4 40 do 5 50 gld.; več 100 kosov modercev za gospe „Stefanie" 50 do 90 kr.; zastori iz jute komad l-— gld.; mizne preporoge iz jute, komad 70 do 80 kr.; posteljne preproge od 90 kr. do 1-— gld.; zastori iz čipk, meter 20 do 28 kr.; srajce za gospode in gospe 60—80 kr.; srajce po sistemu „Jáger" komad 50 do 70 kr.; odeje iz flanele komad po 1-— do 1-50 gld.; odeje iz atlas-satina 350 gld.; prevleke za odeje, komad 1"30 kr.; nogavice za gospe, diamantnočrne in naravnobarvne, par 20 kr.; nogavice za gospode 10 do 15 kr.; ostanki za vsako ceno.
Vse potrebno za krojače in šivilje.
Prodaja se le na glavnem trgu št. 16.
zraven lekarne.
Slovenska tvrdka!
Weberjevih dedičev naslednik
VINCENC ČAMERNIK
oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster 299 9	V C e 1 j 11
Nova ulica štev. 11.
Delavnica mramornatih altarjev -♦£" ter drngih nmetnih kamnoseških del,
čez 200
nagrobnih spomenikov
različnih mramorjev, granitov in sijenitov
po najnovejših, modernih načrtih
vedno v zalogi.
Vsa stavbena kamnoseška dela.
Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in stinganje miamora s strojno silo.
—jLnfdMti Miotnetiolotiti. —
Obrise na zahtevanje izdelam takoj. — Priznano solidna in fina dela. — Postrežba točna.
Zaloga pohištva.
Priporočam mojo zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Spoštovanjem	323
P. Srebre,
Maribor, TegetthofFova ul. 23.
Rudolf Novak,
jermenar in sedlar v Mariborn grajski trg (Burgplatz)
priporoča cenjenemu občinstvu vsake vrste vprege za konje, razne vrste sedlov, različne popotne kovčege itd.
Vse lastnega izdelka in najboljše kakovosti.
Tudi je v zalogi več vrst že rabljenih DV vpreg za konje.
l š a
s petimi sobami, vrtom, njivo, svinskim hlevom, okoli sadno drevje, s>e pri da za 2800 gld. v Studencih pri Mariboru št. 18.
Predivo, suhe gobe, vsakovrstno žilo g kakor sadje, sploh vse dežel, pridelke k u p i
ANTON KOLENO,
trgovec v Celju.	441 10—4 ^
IVAN KOČEVAR,
posestnik vinogradov, trtnic z amerikanskim trsjem in zaloge ljutomerskih vin, pošta in železn. postaja Središče (Polstran).
Ponuja lastno pridelane cepljenke in sicer: Šipon (mosler), Veliki ali laški rizling in Zelenčič (silvanec), vse na Riparijo portalis cepljeno, vkoreninjeno i. dobro zaraščeno trsje. — Kdor te vrste cepljenk potrebuje, blagovoli naj do 1. novembra se oglasiti.	451 4—2
Ivan Kočevar.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštBe hranilnice.
Posoja se na zemljišča po i'/t % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5'/» izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje in sicer po 4'/s°/o 5%-
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopolnilne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Stanje hranil, vlog 16 milijonov K. Rezervni zaklad nad 370.000 K.
Mest
hranilnica ljubljanska
320 4
na Mestnem trgu
zraven r o t o y i a
'xdajatelj In caloinik kat. tisk. društvo.
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovw.
Tisk tiskarne av. Cirila.