List 31. t m v • lecaj XLYI i l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani avgusta Obseg: Karvijol ali cvetoče zelje. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske Zemljepisni obrazi. Novičar. Nasledki snopsa a Trgovinska obrtna zbornica Govor poslanca Kluna narodopi Naši dop Gospodarske stvari. tudi posejati junija mesca na proste gredice in julija meseca o sv. Jakobu presajamo potem sajenice, ki dajo potem lepe karvijole v pozni jeseni. Če niso do pozne jeseni rastline dovolj dorasle, moramo jih posaditi v klet Tudi te rastline poznamo več plemen; nekatera so v pesek; tukaj se dela roža karvijolova. Tako si moremo Karvijol ali cvetoče zelje. bolj zgodnja, druga pozna. Najzgodnjejši in prav izvrsten priskrbeti dovolj karvijolov za zimski čas. je n erfurtski" karvijol. (Glej pod. 53.) Prav veliko rožo Sajenice moramo presajati vsaj narazen. Če napravlja orjaški „frankobrodski" karvijol. Srednje velik vreme ni dovolj vlažno, moramo jim prilivati pa izvrsten je „dijkski karvijol", ki rodi tudi v manj dobri zemlji. Za južne vroče kraje bi bil najboljši rani nizki »erfurtski" karvijol belo rožo, ki more tudi najhujšo vročino prebiti Karvijol ? ki uapravlja izredno lepo in , posebno ko delajo rožo, ker potrebujejo dokaj vlage. Da dobimo prav velike karvijole, napravimo okrog rastline jamico ter naspimo vanjo nekoliko krojenih zmletih kosti > hoče prav bogato pognojene zemlje, ki mora biti tudi dovolj vlažna. Morda nobena rastlina ne zahteva tako dobre zemlje, kakor prilivati pa ne smemo nikdar pozabiti, posebno če smo rastlinam s takim gnojem postregli. Prav tako moremo zemljo pridno okopavati in pleti; tudi je dobro, če natrgamo perja ter pokrijemo ž njim rožo, da • » ne pri peka solnce. Najhujši sovražnik karvijolu so zemeljske bolhe. Po južnih deželah > koder nimajo prehude zime, Podoba 53 morejo že konec zime ali vsaj spomladi vzrejati lepe karvijole. Septembra meseca se poseje seme zgodnjega karvijola na gredice, s katerih se potem presade mlade sajen:ce konec oktobra meseca nekoliko bolj narazen na druge nijo kolikor mogoče mrazu s slamnato odejo. Januvarija mesca se presajajo potem te sajenice na gorko gnojno gredico, kjer se prav hitro razvijajo in kmalu prav lepe gredice (10 % druga od druge) ter se tukaj bra karvijol; v suhi izmolzeni zemlji ne obrodeva. Tudi ljubi rože napravijo. Čeravno ne moremo prav veliko karvi- gorko podnebje, ker je zelo občutljiv, in mu najmanjši jola v eni gnojni gredici vzrejati, vendar se tako delo mraz škoduje. Po novinah prav dobro rodi, če je imel prav dobro izplačuje z veliko ceno, za katero se prodaja. tudi dovolj vlage. Zgodnji karvijol velja tudi 30 novcev. Da dobimo prav Najljubši mu je že nekoliko razkrojen kravjak, velik, bel karvijol, moramo tako le ravnati: Jeseni na- kakor tudi popolnoma razkrojen človeški gnoj. Zemlja, pravimo mešanico iz ruš starih kravjakov in nekoliko v kateri raste karvijol, mora imeti prosto, dovolj zračno pepela. Vse te tvarine se plastasto nakopičijo: na prvo in soinčno lego 9 ker je zelo podvržen medeni rosi. plast ruševja se nameče nekoliko starega kravjaka in na Seme se poseje že januvarja mesca na gnojne gre- to nekoliko pepela, potem zopet ruševja, kravjaka in^pepela dice, in konec marcija lahko presajamo sajenice na vrt; itd. Včasi se polije ta kup z gnojnico in se prav dobro konec junija dorastejo dado porabiti. Seme moremo premeša: po zimi, pa je nepokrit, da ga zimski mraz > e, 240 dobro prešine. Prav izdatno vzboljšamo tako mešanico, sir. Zbor uvaža ta predlog kot dodatek in potrdi nasvet če že jeseni primešamo nekoliko razsekanega rogovja. Centialni odbornik g. vodja Povše nasvetuje. naj občni Kadar pride spomlad in ž njo čas sajenja, napravijo se na vrtu 40% dolge in 30%, široke jame, katere se na- hišni kataster, in se zniža hišni davek za poslopja po zbor sklene prošnjo do državnega zbora, da se pregleda polnijo s tako mešanico, ter vanje posade sajenice. jaške rože napravlja potem karvijol. Zelo težavno pa je vzrejati seme karvijolovo, Or- deželi. Govornik misli, da bode ker je sedaj sklenen spiritni davek, finančni minister po večem državnem dohodku gotovo to prošnjo uvažal Centralni odbor na gnojnih gredicah morda se posreči, da se po zimi nik dr. Poklukar kot član davčnega odseka v državnem zdrave ohranijo semenske rastline, ker mraz škoduje zboru misl da se, koiikor je njemu znano, finančno roži, katera tudi rada plesnuje ali celo gnije ; zato rav- ministerstvo ponižanju hišnega davka po deželi, posebno če kupujemo seme iz južnih laških krajev, po obrtniških vaseh, kakeršne so Kropa, Železniki namo prav, koder lahko odgojujejo semenske karvijole. Idrij itd ne bode branilo Predlog se potem vzprejme Gospod Babnik nasvetuje, naj bi se ustanovila nova kmetijska podružnica za ljubljansko okolico, ker se Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Občni zbor za 1 1887. dne 14 junija predlagatelju zdi, da se ravno v sredini kmetijske družbe, v ljubljanski okolici, premalo deluje. Centralni odbornik v Ljubljani. (Konec) Podružnica krška nasvetuje: naj se napravi v ljubljanski okolici pospeševanje dolenjskega vinstva zaloga dolenjskega vina." Predlog bi imel utemeljevati zastopnik krške podružnice, g. dekan dr. Sterbenec, ali ker je zadržan, utemeljuje ga tajnik g. Pire. Zdi se mu . Povše naznanja, da je centralni odbor že načelno sklenil ustanovitev nasvetovane podružnice. — Društveni tajnik g. Pire pa naglaša, da okolica ljubljanska za kmetijski napredek nikakor ni zaspana, kajti šteje danes že nad 40 udov, in vnema se vedno bolj za kmetijstvo. Predsednik gospod Josip Friderik Seunig sklene potem zborovanje s trikratnim živioklicem presvetlemu cesarju, kateremu zbor soglasno pritrdi. jako umestno, da bi se napravilo skladišče (Lagerhaus); v to da bi se najela primerna klet, kajti mogoče bi bilo prodajati vino potem gostilničarjem ne le po Ljubljani, nego tudi na Gorenjsko, Notranjsko, celo na Koroško. Malo je že vinskih trgovcev, kateri hodijo po vino v dolenjske ali hrvatske vinske kraje, ampak kupujejo v Zagrebu vino, katero je raslo na zagrebškim tlaku in j oriuciH* stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi je zdravju škodljivo. Predlog se sprejme N abral Fr. J a r o s 1 a v. Krška podružnica predlaga končno: „Glavni odbor naj na odločilnem mestu deluje na to, da se bodo že cepljene ameriške trte ceno prodajale, sicer bo konec dolenjskega vinstva". 83. Razne pijače; čaj in njegovo razprostranjenje. zibeli človeške kulture je pognala plemenita ki Tajnik g. Pire opomni, da sta trta, in od njenega soka je priredil človek pijačo, predloga z enakim zmislom stavila že gg. dekan Erjavec mu ogreva srce in razveseljuje dušo. S to pridobitvo se in c. kr. notar Stajer za Vipavo in Metliko, in da jih ponaša belo pleme. Ali človek je tudi v Aziji, v Afriki bode centralni odbor uvaževal, na kar se predlog vzprejme. in v Ameriki in na Oceanske otočju našel bilinah sokov, Podružnica kranjskogorska predlaga: „Glavni odbor naj od katerih si je napravil opojno vino. V Afriki je pose pooblasti, da prosi c. kr. vlade, da se uravnajo kar gnala kava, in bistro oko človeško je našlo tudi v nj najhitreje mogoče Sava in nje stranski potok od Kranjske tajinstvenih moči, katere človeku eljujejo du gore do Javornika. Načrte je izdelal ze pred dvema razigravajo domišljijo. Gotovo ne moremo pojmiti so in kako letoma deželni inženir Hrasky. Nujna je potreba, da je naravni in neuki človek došel do tega, da se okoristi s se odpravi nevarnost preplavljanja že itak pičlega polja s plemenitimi sestavinami kavovčevega zrnja se po imenovanih krajih. — Predlog podpira zastopnik po- prženjem in s kuhanjem. Kedaj je potreboval človek več družnice g. Schrey, in se tudi soglasno vzprejme. Po- uma in razbora, ali tedaj ko je od grozdovega soka pri družnica Kranjska gora končno nasvetuje: „Glavni redil opojno vino, ali tedaj ko je od kavovčega odbor naj deluje na zrnja odločilnih mestih na to, da se skuhal oživljajočo pijačo? Daleč na vzhodu, v vzhodnjej zdravstvene naredbe nemške države glede vpeljave Aziji, posegel je človek z vlastitega nagona po drugej goved tako prenarede, da ne bodo tako zelo ovirale bilini, da si je napravil priljubljeno pijačo. In čuditi se kupčije z govejo živino kakor doslej. To naj veljalo moramo, da je našel prav tako bilino, katera ima iste zlasti za kontumacijsko dobo 60 dni, katera naj se od- tajinstvene moči, iste tvari kakor kava. Bil je to ki- pravi ali vsaj primerno okrajša. Zastopnik podružnični tajski čaj. Ali kava in čaj kitajski niste edini bilini. pridene predlogu, katerega živo podpira, še to, naj bi Tudi v Ameriki, v Peraguvaju in v Labradoru so našli se delovalo na to, da se vsaj carina poviša za inozemski ljudje uže v prastarej dobi darove Mlinskega sveta, od >. s k •i • v 24? katerih so prirejali toplo, oživljajoči) pijačo. Tudi para guvajski iu labradorski čaj sta istih sestavin delovanja, kakor kava in kitajski čaj istega \ čudimo se Nasledki 7? snopsa u temu > da človek po vsem širokem svetu iskal v bi (Dalje.) stvu opojnih in oživljajočih pijač 9 katere mu hočejo gnati skrbi Uboga Mina je klicala, dokler se je zavedala > in pomoči mu, da laglje prenaša nad- "jo i" vse svetnike na pomoč loge in težave trudapolnega življenja. Narav človeška da naj je usmiljenega človeka, kateri Ma- pošljejo kakega povsodi enaka toraj šel po duhovna da » U --------J " w ' ------j UULUJVLia, Ud U1 drugače ni moglo biti. Ali čuditi mogla še z Bogom pred smrtjo za življenje svoj račun se moramo, da je človek po vsem svetu našel prav tiste nekoli red spraviti tvari 9 Znamo in da jih je odkril še v svojem poludivjem stanju, nočni uri prišla je vsled vnetja tega ni bila uslišana. Ob pozni dobro možgan ob popolno da vse pijače, s katerimi se dandanes zavest; v svoji blodnji proklinjala je brezvestnega Plah- moderni svet naslajuje, imamo s prastare dobe njih tača in svoje malovredne stariše, kateri se bili ravno ni iskal človek ne hrane ne sredstva, Katero mu hoče nekoliko po prestanem spanji zopet zavedali. To-da telo vzdržati v zdravju in v dolgem življenju njimi je prepozno Po duhovnika so sicer poslali bilo je človek zadovoljil samo svojemu nepremagljivemu po- vedana in previdena več biti mogla ni željenju za uživanjem Vse opojne pijače pijo se poglavito samo hladn dočim se vse pijače, katere imajo človeka samo veseliti iu podražiti Pij ved topi Ako pijače pili samo raz topi v ledenem Labradoru in v studenih krajih Ruske, tedaj bi mislili, da je temu razlog hladno podnebje No 9 poželjenje za toplo pijačo biva v samej hajamo po vseh krajih naravi človeškej. To poželjenje m sveta, in pogosto uprav v najtoplejših pokrajinah vročih krajih centralne Amerike ne bi se niti domačin niti doseljenik za nobeno ceno hotel odreči svojej čoko- nasladjuje s paraguvajskim ladi juznei Ameriki se čajem isto tako bogati posestnik, kakor siromašni po-tepenec po pampaskih pustarah. Domačini severne Amerike pijo labradorski iu mnogi drugi čaj, in Evropskim doseljnikom je postala tu kava najljubša pijača. Tudi Evrop ima svoje priljubil pijače in v Italijanssej Španjolskej gi v slast čokolada. V Švedskej v Francoskej, v Nemškej, v Avstriji in na Balkanu se Ruskej, v Holandskej in v Angleškej naj- pa se je razcepila na dva cepova drže kave bolj liubij čaj Azij Zahodna Azija s svojim muhamedanskim stanovništvom pije kavo, a vzhodna Azij čaj Vse to nam jasno po kazuje, da ga ni plemena ljudskega, da ga ni kraja na zemlj ne omak in bogati poželj sezala po toplej pijači, katera ne opija, nego samo razdražuj in zbistruje. Moderna kultu v Evropi je prisodila mej vsemi pijačami samo vinskej trti lavcrjev venec. Edi vino rna pravico, da je pesniki opevajo No niso povsodi ki zakoni in običaji, Arabski in turški gali sonete na slavo pesniki so črnej ka in to samega cesarja Tudi čaj je našel . Kitajski cesar svojega pesnika, Kien-Long se je razveseloval na lovu s svojim priljubljenim čajem, in na slavo mu je zložil pesen, katere se družina ni mogla načuditi. Pesen to so priredili v prekrasnem izdaniu, in so nasto posodje, katero je ce: napisali tudi na porcela-svojim ljubljencem daroval kakoršna je razlika mej vinom in čajem, takošna razlika med kašo pesn • t Anakreontovo in Kien-Longovo slednj Upno olj » se še podelilo, med čemur • * milost božj prizaue ker , a spo- sveto po- e umrla, bila reva z ( Dalj naslednjič. i tako rekoč zavratno z dovoljenjem brezvestnih starišev svojih postala žrtva hudobnemu in vražjemu Plahtaču. božjega pa gotovo Plahtač Pred stolom sodnika in ter oče in mati Podlipnjekova brez zadostilne pokore posebne milosti kar tako-le gladko obstali niso. Stariši slovenski! Glejte, kako skrbite za svo Vam zaupani zaklad, za otroke svoje ajdražji, od Boga Ko so Podlipnjekovo bivšo čvrsto in lepo pozneje pa za snops prodano in po stariših zapito \lino poko pali bilo je tudi nebo kaj tužuo in žalostno popred jasno obzorje kot ribje oko, se je kar h krati zatemnilo in med pogrebnimi obrodi lilo je neprestano med bliskom in treskanjern, kar gotovo niti za stariše, niti za hudobnega Plahtača in tudi niti za druge roditelje, kateri na kakoršni koli način v nravnem obzi premalo skrbe Jih za svoje otroke grešnemu življ brezvestno izročajo, brez pomena bilo ni. (Dalje prihodnjič.) Trgovinska in obrtna zbornica. ^Dčdje.) Odsek sicer priznaj šolski zvezki, karte za čestitke niki naznanila za oddajanje stanovanj zdelitev učnih ur za učence skovno-policijskega značaj nimajo prav za prav ti a literarnega izdelka toda izjaviti se vendar ne more za to da trebalo te iz- delke izločiti iz obrtnega pojma tiskovnega izdelka ter njih prodajanje dovoliti prodajalcem papirja, a ne da si prej izposlovali dopustilo. d vojiti da 80 rečene tisko kot potrebni predmeti občnega prometa, postali potrebni trgovski predmeti občnega prometa jih imajo dandanes trgovci papirja mnogovrstno naprodaj ; toda poudarjati, je tudi treba, da jih je tudi mogoče naročevati pri knjigarjih, trgovcih s papirjem in tiskarjih, kateri že imajo dopustilo ter se s tem dovolj skrbelo za prodaj rečenih proizvodov * Dalj je poudariti, da se rečene tiskovine izgotav svobodnih rokodelskih in dopuščanih obrtov v ljajo mehanični in so trgovanju ž njimi priznana do- sodnjem okraju v Ratečah. volj olajšila v tiskovnega zakona od 17. decembra 1862, drž. zak. št 6. ex 1863. tem predmetu izjavile so se tri zadruge Poročevalec naznanja prenaredbe, predla > da za nekaterim paragrafom pojedinih pravil, katere ne bodo prodajanje rečenih tiskovnih proizvodov vati obrtnega dopustila. treba zahte Odsek misli vendar navzlic po mnenju odsekovem našle nobenega protislovja Iz temu, da ni nobene potrebe, prodajanje rečenih tiskovin še bolj olajševati ter že tako malo trgovino še bolj manjšati, in predlaga: „Zbornica naj se izjavi v zmislu tega poročila". Predlog se sprejme. VIII. Gospod zbornični svetnik Fran Omersa poda se je trgovska in obrtniška zbornica v Pragi obrnila do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva s tega uzroka predlaga tudi odseK: Zbornica naj v svoji izjavi do slavne c. Kr. deželne vlade priporoča, naj potrdi navedena pravila z odsekovimi prenaredbami. Predlog se sprejme jednoglasno. XVIII. Zbornični tajnik poroča nadalje o pravilih Vrhniki, katera obsega obrtne zadruge Edinost" na roča » prošnjo, sterstvu colnini naj izvoli pri visokem c delovati, da se v finančnem mini zakonskega načrta o one osobe, katere se v občinah Vrhnika, Borovnica in Preser pečajo s pivovarstvom, milarstvom, pekarstvom, mesarstvom, klobučarstvom, sedlarstvom, čevljarstvom krojaštvom ali pa vrvarstvom. i o žganih opojnih tekočinah, o zadavkovanju Poročevalec predlaga k 10 11 16 delovanja stisnenih drožij, spojenih z iz- pravil nekatere prenaredbe, katere so utemelj žganjice in h delovanjem žganjice, zamenijo besede „izimši kuhanj 17 in 23 ne v za- konu kurjavo in svečavo namene (izdelovanje a Z Potem pa poroča o pravilih razsodiškega odbora besedami: „potem v zdravilne zgoraj imenovane zadruge ter predlaga samo z ozirom vseh zdravil alkoholom) 9 za znan- na število udov jedno prenaredbo. Ker so prenaredbe stvene namene ali za lepotičenje, kuhanje da se nadalj svečavo u 9 ki jih predlaga poročevalec, utemelj ter jih bode nadzorska pristojbina 3 kr. od litra zniža brez dvojbe tudi zadruga sprejela, predlaga poročevalec 0*5 kr. (50 kr. od hektolitra), dočim naj bi fabrike s zbornica naj se obrne do zadružne o načelništva naj finančnimi podružnicami bile popolnoma ji javi, ali sprejme rečene prenaredbe, in ako jih sprejme samostojnimi proste nadzorske pristojbine, in da se konečno ustanove potem naj priporoča zbornica v svoji izjavi določila o dopuščenosti trgovine s špiritom do slavne da v obče c. Jir. deželne vlade, da potrdi ta pravila v zmislu zbor obrtnikom, osobito pa malim obrtnikom, da se daj olajšila, vsa ničnih prenaredeb Predlog se sprejme jednogla kadar upotrebljujejo špirit, ki je prost davsa odnosno tudi, za zdravila in druge obrtne XIX Zbornični tajnik poroča še konečno o pra (denaturovan, namene, nedenaturovan) vilih pomočniškega zbora zadruge rokodelskih obrto Po gornjem morala bi biti izmed pogojev m sodnj okraju ložkem Ko poročevalec predlag v da opreznosti potrebnih za brambo državnega zaklada tista se naslov dovede v sklad s pravili zadruge in tako žganjica prosta užitninskega davka katera se upotreb ljuj v obrtne namene in tudi za izdelovanje kisavca u (jesiha) izimši za kuhanje, kurjavo in svečavo. Za ta naredbe nezadavkovani alkohol bode se pozneje v zmisl ki se še ima izdati, pobirala takozvana nadzorska pri stojbina. Odsek zmatra prošnjo praške zbornice za ute 9 stilizuje: »Pravila pomočniškega zbora tistih pomočnikov, kateri so v delu pri zadrugi rokodelskih in dopuščanih obrtov davčnega okraja ložkega naredbe lagal: Ložu 9 omenil je pre 2, 3, 4, 8, 9 10 11 12 in 13 ter pred- zbornica naj se v zmislu tega poročila izjavi pri pri meljeno in predlaga zbornice priporoča IX. SI zbornica naj prošnjo praške visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu Predlog se sprejme jednoglasno. XVII. Zbornični tajnik poroča o pravilih na- slavni c. kr. deželni vladi noglasno. XX Predlog se sprejme jed dopolnilnih volitvah zbornice za leto 1887 in o volitvi predsednika in podpredsednika smo že po- ročali, in je treba omeniti še natančen uspeh teh slednjih zadrug: svobodnih, rokodelskih in dopuščanih obrtov; gostilničarskih in krčmarskih obrtov in me- sarjev, ter Aolitev ter jih primeriti z uspehom volitev leta 1884. L. 1884. bilo je vseh volilcev 11.114, in sicer v trgovskem odseku 2.641 in v obrtnem odseku 8.473 dočim je 1. 1887. bilo vseh volilcev 12.000, od teh v 9 trgovskih obrtov sodnjega okraja krškega trgovskem odseku 3.217 v obrtnem odseku 8.783 svobodnih, rokodelskih in dopuščanih obrtov, klavce izimši gostilničarski in krčmarski obrt, mesarje drobnice, mlinarje in Žagarje; Po takem pomnožilo se je število volilcev leta 1887. za 886, od katerih volilcev je volilo v trgovskem odseku 576 v obrtnem odseku 310 mlinarjev in Žagarjev in gostilničarskih in krčmarskih obrtov ter mesarjev v sodnjem okraju kostanjeviškem. Od došlih glasovnic 5.450 1. 1884. odpalo jih je na trgovski odsek 1.361 in na obrtni odsek 4.089, dočim trgovskih obrtov gostilničarskih je došlo 1887 vseh glaso 4.286 od katerih je 9 krčmarskih obrtov ter me došlo na trgovski 3.013. odsek 1.273 j in na obrtni odsek sarjev in 249 Po takem je došlo 1887. leta manj 1.164 glasovnic To je vse lepo in prav, zakaj pa se deželni šolski in sicer v trgovskem odseku za 88, in v obrtnem od- svet ne drži tega pravega načela tudi nasproti sloven- seku za 1.076. skemu prebivalstvu? (Poslanec Salašek: Inferijorno Od došlih glasovnic bilo jih je: pleme!) 1. Neuročnih, in sicer 1884. leta 431, 1887. leta Zakaj ni dosleden, zakaj v enem in istem slučaji 260, torej je bilo 1. 1887 manj 171 neuročnih glasovnic, meri z dvojno mero in prezira vso pravičnost? ^^f^i b3 pj p i n i ^(bs Od teh glasovnic 1. 1884. odpalo jih je leta 1884. na Tako se je neki okrajni šolski svet pritožil, da se trgovski odsek 151, na obrtni odsek 280, nasproti temu učenci ne uče krščanskega nauka v nemščini, akoravno 1. 1887. na trgovski odsek 149 in na obrtni odsek 111, je v šoli poleg množice slovenskih otrok tudi osem potemtakem zmanjšalo se je tega leta število za 169 in nemških; zato je prosil, naj se nemški otroci v vseh 2. Vkupe 171. razredih uče krščanskega nauka v nemščini. 2. Neveljavnih in sicer: 1884. leta 462, 1887. leta Duhovniška oblast je stvar hitro preiskala in se 553, potemtakem 1. 1887. več 91 neveljavnih glasovnic, prepričala, da se je to doslej že godilo, in da je pri-Od teh glasovnic leta 1884. odpalo je na trgovski odsek tožba okrajnega šolskega sveta neopravičena. Ob enem 155 in na obrtni odsek 307, nasproti temu 1. 1887, na pa je okrajni šolski svet pozabil pravičnosti nasproti trgovski odsek 200 in na obrtni odsek 353, po takem slovenskemu prebivalstvu, ker je nasvetoval, naj se pomnož lo se je tega leta število za 46 in 45. Vkupe 91. otroci v tretjem in četrtem razredu uče krščanski nauk 3. Veljavnih, in sicer: 1884. leta 4.557, 1887. leta popolnoma nemški, akoravno je večina učencev slo-3.473, po takem se je oddalo 1. 1887. veljavnih glasovnic venska. Torej slovenski otroci naj se darujejo osmerim manj 1.084. Od teh glasovnic 1. 1884. odpalo je na tr- nemškim! (Poslanec Salašek: Popolnoma Dumreicher!) govski odsek 1055, na obrtni odsek 3502 in 1. 1887. na Kolik krik bi bil v Izraelu, ko bi slovenska šolska trgovski odsek 924, na obrtni odsek 2.549, potemtakem oblast stavila enak nasvet z nasprotnim namenom ? zmanjšalo se je tega leta število za 953 in 131. Vkupe (Dalje prihodnjič.) 1084. Politične stvari. Naši dopisi. Od gorenjske strani, 19. julija*) (Učiteljska skup Govor poslanca Kluna v državnem zboru dne 1. maja 1888 scina za Kranjski okraj) vršila se je za tekoče leto 11 julija v Kranji. Vdeležil se je zborovanja poleg vseh učiteljev in gspc. učiteljic iz okraja, tudi občepriljubljeni (Dalje.) Ker pa se slovenščina stalno zatira c. kr. okr. glavar gosp. Josip Mer k. Bolj nadrobno > torej pomi poročilo o zborovanju zarad pomanjkanja časa ne utr slite, kako težko še more dobiti dovoljenje od nemško- pimo sostavljati; v obče da izrekamo, da je bilo ono, liberalnega krajnega šolskega sveta. In ta terorizem! kakor tudi sledeči vskupni obed podoba lepe složnosti. Le jeden vzgled ! nekem kraji, kjer je prebivalstvo Poročila : „0 šolskih zamudah"; in „Kaj se zahteva dan-Kako naj šolska mladina slavi večinoma slovensko in se krščanski nauk poučuje slo- danes od učiteljev", venski, bili so delavci poklicani k tovarniškemu vodi- štiridesetletnico vladarja cesarja Franc Josipa I." so bila zadnji součiteljem tudi še drugi načrt, telju, ki jih je vprašal, v katerem jeziku naj se otroci v dovolj spretnih rokah, tedaj dobro rešena, poučujejo v krščanskem nauku. Odgovorili so naravno: to^ki ponuden je bil T) Kakor doma molimo". n pojdite k župniku ali Potem" kapelanu pravi voditelj kako n. pr. naj bi naša slovenska mladina obhajala > ki naj vas redita", slavnost presvitlega cesarja; se ve, kjer se to še ni Vsled vršilo. Ker so se „Novice" vedno zanimale za narodne (Poslanec grof Lažansky: To je liberalizem!) tega so delavci v strahu rekli oskrbniku, naj stori kar šolske zadeve, za pravi narodni napredek in omiko naj one priobčijo omenjeni načrt ter ponudijo ga tudi hoče, in zato je moral katehet učiti v nemščini krščanski nauk. Slovenski otroci se torej ne morejo učiti krščan- drugim gg. učiteljem skega nauka v materinem jeziku, za nemške otroke pa °jega- Glasi se : že skrbi deželni šolski svet, dobrota. ako želijo ali hočejo kaj posneti da se jim ne jemlje ta načrtu programa za obhajanje 40 obletnice vladanja presvitlega cesarja Franc Jožefa I. Dogovor z dotičnimi možmi, na kateri dan naj Koroški deželni šolski svet je zvedel, da se v nekaterih šolah, kjer je poleg velike večine slovenskih bi se vršila šolska slavnost. Ime-dan cesarjevi, 4. dan otrok tudi nekaj nemških, krščanski nauk poučuje v oktobra bi bil za to zelo primeren. 2. Dogovor z č. g. dušnim pastirjem ali g. katehetom i slovenskem jeziku. Hitro se je pritožil pri duhovniški oblasti, da nemški otroci ne razumevajo slovenskega ol) kateri uri bi bil primeren čas za sv. mašo, katere pouka, zato trpi škodo versko-nravna vzgoja, kar se naj se *ma vdeležiti praznično opravljena šol. mladina, gotovo ne strinja z nameni knezo-škofijskega ordinarijata. *) Zakasnjeno. 250 Šolsko poslopje naj se ozališa po mogočnosti A. Bog živi, osreči, ohrani in blagoslovi preslavnega, lepo, n. pr. z zastavami, venci itd. od zunaj, še bolj pa v svojih činih neumrljivega našega cesarja in vladarja uajdobrotljivšega deželnega očeta Franc Jožefa i od znotraj. Zlasti sprednja stena naj se odlikuje po mogočnosti z raznovrstnimi olepšavami. 5. Ako šola še nima kolorirane slike presvitlega cesarja, naj se gotovo omisli, da ostane pri šoli za vedni spomin. Pripne naj se na najodličnejši prostor sprednje bi šolske stene. (Ako bi slučajno ne imela še zastave » B. Bog živi, osreči, ohrani in blagoslovi tudi našo preslavno deželno mater, presvitlo vladarico in cesarico Elizabeto! C. Bog živi, osreči, ohrani in blagoslovi visoko-slavuo cesarsko obitelj, ter vso preslavno Habsburg-Lo- bil ta zgodovinski dogodek prav kakor nalaš, šoli omisli.) da se trinško dinastijo! . Slavnostni dan naj se pred sv. mašo snide mladina ob določeni uri v učni dvorani, naj gre, kadar pride čas za to z naprej neseno šolsko zastavo v cerkev; Na vse te slavoklice naj odgovarja od strani inla dine in navzočih trikratui „Živio!" ali pa: aKO zmožna naj pri sv. maši poje vsaj naj „Mnoga leta!" „ Mnoga leta!" „Na mnoga leta! u zapoje cesarsko himno konec sv. maše. Po skončanem cerkvenem obredu naj se povrne v enakem redu zopet nazaj v šolo, ter naj zasede odkazana mesta. Ako so p0 8ebj povabljeni tudi gosti, se ve, da jim gredo odlični pro- Da se temu programu povoljno še lehko kaj dostavi, ali tudi spremeni ali opusti, razumeva se samo L. stori. Od strani učitelj naj sledi zdaj kratek pri Radoljice 25. julija. Skoraj z vseh hiš mesta meren ogovor, posnet n. pr, iz slavnostne knjižice: Naš cesar (bolje u Na to naj pristopi ali deklica ali pa deček 5 morda da deklica) z vencem v roki pred ce sarjevo sliko, in naj mladi 5 prot njej obrnjena, n. pr tako ogovori: Dragi mi vise črne sastave, ulica, katera pelje proti pokopališči preprežena je s črnim slavolokom. Radoljica žaluje po svojem prvem meščanu po deželnem glavarju grofu Gustav Ob popoludne došli ljubljanski vlak pripeljal je približno Thurnu, ki je bil danes položen k večnemu pokoju. šolski tovariši iu tovaršice! (Ako 80 200 častilcev in prijateljev pokojnega, ki so k o j navzoči morda gosti, gospodje, gospe itd, naj velja njim prvi pozdrav: Veleštovani, velecenjeni nam gospodje [ali gospe] gosti!) Glejte sliko tu cesarja po Le prihodu hiteli, še enkrat pogledat obraz pokojnega, zelo težko bilo je še spoznati po silnem trpljenji spre- menjen obraz pokojnega grofa. čez veliki dvorani, čez in Našega slavnega vladarja! Dan's pred nio smo tu se zbrali Slavni god da b' praznovali. črno prepreženi ležalo je truplo na odru med vrstami svečami in venci pred uhodom v dvorano pa je bilo vrh tega obešenih še blizo 40 lepih vencev 8 krasnimi trakovi in napisi darovalcev. Med in uro so dohajali pogrebni gostje z Bleda in okolice Radoljiške, požarne brambe, županstva, zastopniki kmetijskih po- Štirideset let so nam oče, Ljubijo nas &rčno, vroče. družnic. Točno ob 4. pripeljal se je tudi mil. knezoškof v spremstvu kanonika Kluna. železnico že došel Tud' mi srčno Jih ljubimo Vdanost večno obljubimo! gosp. deželni predsednik baron Winkler, deželni odborniki, poslanci, zastop ljubljanskega in kranjskega mesta. Sprevod pomikal se je krog %o. ure iz grada, skoz (na to naj stopi čestitljica ali čestitelj k cesarjevi sliki, grajščinski vrt potem nazaj doli po glavni cesti skoz kjer pripn nad dozdaj v rokah držeči venec, rekši: mesto v glavno cerkev in od tod na pokopališče. vencem glavo Jim ovimo Iz dna duše zakličimo: v Dolga leta Bog ohrani, Vseh nesreč očeta brani! so položili truplo pokojnega v lastno rodbinsko ;akev, Osmero ljubljanskih pevcev pelo je pred gradom cerkvi in na pokopališči. Večni mir in pokoj grofu! blagemu Iz Ljubljane Zdrava Ljubljana. M D Živi! živi Bog vladarja! Franca Jožefa cesarja! let že je vsled uradnih izkazov vsak teden umrlih na gla najnezdravejšega mesta, ker oni izkazi pričali i. Na to se odpoje in zadnja kitica cesarske so redoma, da v Ljublj umrje v primeri k prebivalstvu himne. naiveč odstotkov ljudi. Sedaj še se je potrudil mestni Temu naj sledi primerna kratka molitev za časni in večni blagor presvitlega cesarja. fizikat ljubljanski ter je s številkami dokazal, da v de želno bolnišnico ljubljansko in druge take zavode do haja toliko unanjih ljudi in toraj tudi število tukaj Mladina naj se, ako so pripomočki za to, pri- umrlih pomnožuje tako neprimeroma zelo, da je v tem merno obdaruje. 10. Konečno naj sledijo še naslednji slavo-klici: oziru samo Celo\ec še v neugodnejšem položaju. Izkaz leta 1887. umrlih namreč kaže: da je v Celovcu umrlo SJ51 38'3 °/ o unanjih, v Ljubljani 32"8%. v Zadru 29 -1%, V Innsbruck-u 217%. v Pragi 2t-4°/0, v Linz-u 18'60/0, Stetan Filapič, v krogih ljubljanske Čitalnice na Dunaji 1-3%. 121°/ (M v Trstu 2*2% in v Gorici celo samo kaže se v Gorici Ako se tako odštejejo umrli unauji, da je leta 1887 umrlo na 1000 prebivalcev 34 6, v Lvovu 34-5, v Trstu 30 8, v Brnu 30 2, v Črno-vicah 29-6, v Pragi 28 6, v Lincu 28*6, v Ljubljani pa samo 28 ljudi na 1000 prebivalcev; ugodnejša razmera je: v Gradcu z 24*4, v Pulji 24*6, Dunaj z 24'3, Salz-burg 24*2, Celovec 23, Innsbruck 209 in Zader z 20*9 zelo dobro znan pevec, zblaznel je na Dunaji in se je v nenadzorovan, obesil. cesarjevi 401etnici v Logatcu poroča se nam : tamošnji deželni norišnici, trenutek Prejšnjo nedelj dne J lilij zbrali so se mnogobrojni zastopniki vse Notranjske dostojno slavit 401etnico vladanja presvitlega cesarja. Ves Logatec okinčan je bil zelo bogato z zastavami, posebno bogato ID okusno mrtveci na 1000 prebivalcev. Priznanje izrekamo toraj sedanjemu ljubljanskemu fizikatu 5 da je okinčan pa je bil slavnostni prostor poleg Arko-ve gostilne in pa travnik proti veliki cesti. Na visokem prostornem odru svirala je Idrijska godba, koj zraven bil ne- koliko prerešetal statistične številke na korist Ljubljani in s tem odgnal strah onim ptujcem, ki sicer radi pri- hajajo k nam, onim pa, pa ki so v srcu sovražni beli Ljubljani zato ker ni več trdnjava „Nemštvu do Adrije", je s tem odvzeta vsaj pretveza zdravstvenega nasprot- veliki dvojnati kozolec spremenjen v krasno dvorano, kjer so obedovali za skupni banket zbrani odlični gostje. Slavnost pričela se je s slovesno službo Božjo pri kateri je maševal gosp. Vrhniški dekan Koprivuikar in so slav- etva. Tako je na pr. vlani pobijal c. kr. deželni pred sednik Koroški namen, koroške prisiljence še dalje pustiti tukaj s tem, da je imenoval Ljubljano eno naj ezdravejših mest države, kamor se že zato ne sme pošiljati pi Izvrstuo ga je res zavrnil, nepo najoč štatističnih nadrobnosti, pošten in mnogoskušen j je Ljubljana dosti zdrava nemec vitez Hillinger: „Ak za več kot 27.000 poštenih ljudi, bo pa že tudi zdrava dosti za nekoliko koroških postopačev!" Pet deželnih ustanov na vino- sadjerejski in izredno lepo prepevali združeni pevci. Povodom nosti ustanovila se je posojilnica, ubožna hiša, pričelo se je zasajanje cesarskega drevoreda po že znanem ^M^rv fM^Si^cl i JH^EPvVkTO^zJ-1^: 51 ^^SJGflfT^" si)1 -1 VJ ■•j * *mST j. ^P.BIl- Bt-,' ' bTBS iffs* ^-1iBff^gtfT j, ■ £ -g ^iar^^SK^Mt k jr programu. Pokroviteljstvo slavnosti prevzel je knez Hugo Windisch-Gratz , kije pri tej priliki za dobrodelne namene daroval izdatno svoto 500 gld. Slavnostnemu odboru načelnik g. župan Mulej je izgleduo skrbel za vse priprave in za red pri svečanosti. Gospoda deželnega predsednika barona Winklerja zastopal je namest-niški svetovalec Schemerl ski > deželni odbor svetovalec Murnik, razun tega gosp. cesar-bili so navzoči poljedeljski šoli do 20. septembr« v (jri pri Noveai mestu pisanih je do katerih imajo pravico sinovi skoraj vsi c. kr. uradniki celega okraja, državna poslanca dr. P o k 1 u k a r in dr. F e r j a n č i č in pa deželni slanci: dr. Vošnjak, Kavčič in Kreigher. po-Pri kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa mo- banketu napil je prvo napitnico rajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in čvr- 8Vitlemu cesarju stega zdravja. župan Mulej pre Učenci z deželnimi ustanovami v tej šoli stanovanje, hrano in poduk brezplač obleko si pa morajo sami skrbeti. potem namestniški svetovalec S c h e dobe za meri na deželo Kranjsko, koncem banketa pa so še napili: g. notar Gruntar gospod deželnemu predsedniku baronu Winklerju, g. dr. Hrast slovenskim Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene državnim in deželnem poslancem, g. župnik Bergant knezu ljudske šole ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrjilo Windisch-Grat z-u, g. dr. Stergar pa vsem došlim o čvrstem telesu in trdnem zdravji} in zupnjisko spričalo vdeležnikom lepe svečanosti, konečno pa še g. dr. Voš- o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma skrbnikovo, zadevajoče vzdržavanje učenca. n. čitatelje opozarjamo posebej na današnji dopis iz gorenjskega okraja o nasvetih, kako primerno praznovati 401etnico cesarjevo. Ta dopis priporočamo . župnikom, učiteljem in županom onih njak narodu slovenskemu. Med banketom prodajale so lepe krasotice logaške v narodni noši šopeke na korist prihodnjega oinišljenja potem pa so razprodajale srečke obleke za vboge šolarje za dobrodelno loterijo. Potem nastopil je mešani zbor zbranih pevskih n. izrekoma krajev, v katerih še le pripravljajo to svečanost. društev na oder ter pričel mogočno petje s cesarsko pesnijo za katero se je vrstila lepa kita najlepših na deželni predsednik baron AVinkler poda plice i i u Gospod se je minuli teden k svoji rodbini ? v „Rimske to- rodnih pesmi, katere so se morale večkrat ponavljati Še pred petjem govoril pa je slavnostni govor z pa se je danes že zopet vrnil nazaj v Ljubljano, državni poslanec dr. Ferjančič z dobro razumnim Tudi mil. gospod knezoškof dr. Misija vrnil se je glasom in gladko besedo živo in resnično opisajoč velike danes z Gorenjskega, kjer je delil zakrament sv. birme, zasluge vladarstva sedanjega cesarja posebno za kme- dalje s podelenjem ustavnega vladanja, po katerem je sloven- Stritarjevih zbranih spisov prišel je na svitlo tijski stan 8 tem da je odpravil tlako in desetino snopič 54. Na Dovskem ob Savi, okraj kamniški, prikazal skemu narodu omogočil se prosti razvoj; vrhu tega opi se je pri govedi vranč prisad Pri 7 gospodarjih obolelo soval je radodarnost in dobrotljivost cesarjevo ter sklenil je od 22 glav 11, katerih je poginilo eno živinče s trikratnim živijoklicom, v katerega je z živahnimi je okrevalo, 1 je pa še bolno. klici pritrjevala vsa zbrana množica. V^mraku spuščal 252 se je na vzhodnjem griču krasen in raznovrsten umetalni Da bi se bilo pa pri tej priliki rešilo prezamotano potem pa je sledila velikanska baklada ogenj, okrajno glavarstvo. pred Bolgarsko vprašanje, to misliti bilo bi gotovo pretirano akoravno ni izključeno, da se je storilo v ta namen tudi Vreme postalo je ugodnejše, hude ure pa se po- kaj poškušnje. Vrjetno se trdi, da se v teku tega mesca navijajo in zopet je toča pobila bližino Žuženberško in poda knez Bismark v toplice v Kisingen in da se tam Dvorsko. Škoda ceni se na 20—30 tisoč goldioarjev. snideta ž njim naš minister unanjih zadev grof Kalnoky in pa laški minister Crispi. Govorici, da bi bil mladi kralj Alfonz Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. in Cesar izrekel je povodom 50 letnega službovanja v vojni nadvojvodu Viljem-u, glavnemu nadzorniku topničarstva, gorko čestitanje in srčna vošila; prav tako je tudi enakim povodom izrekel generalu koj-nikov baronu Rambergu iz novega svoje priznanje. Povodom prihoda moravskega c. kr. namestnika grofa Schonborn-a na Dunaj nastala je govorica, da se namerava pozvati ga v ministerstvo z namenom, da bi prevzel posel naučnega ministerstva. Tej govorici se je poluradno ugovarjalo, nekateri časniki pa vendar trdijo, Španska bolan, se uradno ugovarja čulo ničesar. nemirih se zadnje dni ni Laška. Laška vlada naznanja svojim zastop nikom pri unanjih državah da Masauh-o v Rudečem morji dokonečno vzela v svojo pose t. Grška je na to naznanilo odgovorila, da se bode glede zasedanja strin- jala pravice koraki veledržav, da pa Laški nikakor ne priznava inostrancev v Masauh-i poberati davke, od dokler dotični dogovori niso dognani. — Ali pride Nemški cesar v Rim ali ne j to vprašanje se živahno raz da je kaj na tem, izrekoma to se naglaša, da večina državnega zbora ne bode nikdar imela zaupanja do njega, pravlja izrekoma zato, ker papeževa kurija v tem koraku uvideva pripoznanje, da je kralj smel zasesti Rim. Soditi je, da je poslanik papežev na nemškem dvoru Schlotzer ravno zavolj rešitve tega vprašanja sedaj potoval z Rima akoravno bi morebiti hotel popraviti marsikaj onega, s čemur se je skazal ji nasprotnega. Gotovo je eno, čez Dunaj v Berolin Papež je baj izrekel, da bi v , da izmed desnice prav nihče ne bode jokal za ministram Gautsch em, najmanj pa Slovenci. časniki slavijo 10 letnico zasedanja Bosne in Her- tem koraku uvideval ne samo žaljenja njegovega temveč katoliške cerkve, da pa Rima ne bode zapustil naj vse se zgodi, karkoli. Francoska Med delavci nastali so zadnj cegovine, katero se je pričelo leta 1878 dne 29 julij > z besedami gorkega priznanja za dosedaj dosežene vspehe pomirjenja, reda in razvoja do one dobe tako grdo zanemarjenih turških pokrajin. Za 18. avgusta namenjen po vsi dni toliki nemiri, da je prišlo do krvavih boj« njimi in med čuvaji javnega reda oziroma vojno med Nedelja minula je brez bojev Vlada prireduj deželi svečanosti 5 da bi se probudilo čutj za vojniški avanzeman, ima obsegati 800 častnikov republikansko vladanje Ogerska Vojni minister pripravlja novo vredbo Boulanger je popolnoma okreval » v Parizu peljal za vojaške šole na Ogerskem tako, da se bodo učenci se je v spremstvu več voz prvič po cestah, to da ljud bolj urili v madjarskem jeziku poleg tega pa ne manj stvo ga je popolnoma preziralo, v nemščini. - Nemška — Po sijajnem sprejemu na Ruskem po- dal se je cesar na Schwedsko, kjer je bil enako sijajno in srčno sprejet. Med potjo pa mu je došla z Berolina novica, da se mu je rodil, nekoliko pred pričakovanem časom, peti sin. Vsled te dogodbe skrajšalo se bode bivanje cesarjevo na Švedskem za nekoliko. Svet poprašuje se radoveden po vspehih potovanja cesarjevega na Rusko in vgiba se vsakovrstno. Pa hladno opazujočemu ni treba mnogo ugibanja: Obiskovanje novo nastalega vladarja pri sosednih vladarjih je tako naraven in samo po sebi razumljiv korak, da ne potrebuje nikakoršnega pojasnila Žitna cena v Ljubljani 14. julija 1888. . 95 kr Hektoliter: pšenice domače 6 gold banaške 7 gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 kr soršice 5 gold 75 kr rži 5 gold. 30 kr ječmena 3 gold 10 kr ovsa 4 gold kr ajde 5 gold 60 kr ovsa 2 gold 44 kr Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov V Kra nj i 16. julija. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Gotovo je vrh tega da osebna dotika in občeoje vladarjev Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen med saboj pripomore k temu, da se gladko poravna 1 gold. 22 kr. — Ajda 4 gold. 22 kr marsiktero vprašanje, za katero bilo sicer treba ob 1 gold. 60 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr širnih in dolgotrajnih diplomatičnih razprav 44 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki