khaja v Trstu Tsako soboto opomine. Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Urtdništvo in nprarništvo “I- del Lavatoio it. I, I. 1 TELEFON 18-67. Posamezne štev. •• prodajajo po 6 vin. Inserati se raiunajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.. Naročninaza celo leto K -4-—; za |>ol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije^ v Trstu. Uslužbenci c. K- javnih skladišč (proste luke). Vabimo V da se v velikem Številu udeležite SHODA ki se bo vršil jutri, v nedeljo, 24. oktobra ob 10. uri predpoludne v dvorani „Mar. del. organ." ul. Lavatoi štev. 1. 1. nad. DNEVNI RED: Zahteve.uslužb. c. kr. javnih skladišč. Ker 6toiimo pred važno odločitvijo, 1e dolžnost Vaša, da se vsi udehžite tega Rhoda. TRST, dne 23. oktobra 1909. Odbor N. D. O. 18. Ulil. 1907 - 10. X. 1909. To razdoblje časa nam predstavlja do Sedanje življenje N. D. O. 18. avgusta 1907. Se je slovesno vstanovila N. D. O. Na dan Pred ustanovitvijo je bilo čitfiti v nekem j-&sopisu: „ Jutri stopa v življenje plod težkega, požrtvovalnega in nesebičnega dela. to delo, iz naroda za narod, naj rodi a°Satega sadu, naj nam obrani krepko na-r°dno in gospodarstveno zdravo delavstvo! ~ To bi morale biti želje vseh pravih lovoncev in Jugoslovanov. Temu rojstve-t^ttiu voščilu so sledile razne krstne čestitke drugih več ali manj iskrenih botrov. Il, • D. O. je med tem počasi rastla. i Prvi dnevi niso sicer bili vedno pojavljeni od žarkov spomladnega solnca. 'ovorojenče je moralo prestati marsikatero “tročjo bolezen. Nasprotniki, kateri so mu 6 predno je zagledalo luč sveta, prerokovi smrt v šestih mesecih, so napinjali .Rq moči da bi je strli. Toda narava je J‘a močneja od zlobne ljudske volje. N. • O. je premagala vse naravne in umetne V>reke in postavila na laž vsa proroko-ania nepoklicanih prorokov. N. D. O. je vživela burna mezdno strokovna gibanja ,^07, leta, je doživela dne 1. novembra 8 l(t8. leta svoj I. in dne 10. oktobra t. 1. v°j II, redni občni zbor. Če je že na *tveru rednem občnem zboru društveni ^Jnik mogel s ponosom konstatovati, da je D. O. tekom enega leta prepričala in Vazala potrebnost svoje ustanovitve, mo-jV0, danes, brez pretiranja in bahanja re&, da je N. D. O. na koncu drugega PODLISTEK. Martin Papež. Črtica Iv. Z—c. k,. ^ ve8> ^olgo se že poznava, hjj *° prijetnih dni sva preživela, ko sva a tulada in vesela. Nikar ne misli, da -uma m veseia. «iKar ne misli, ua Met' k** kak babjek takorekoč — med de-1 8em res preživel nursikak prijeten b,* c> a po svoji naivni neumnosti tudi ^°go sitnosti. čanes se sramujem vsega tega, prav-ba Fav Pa me bolj boli vendarle spomin različne slabe tovariše iz tistih srečnih ži]a ^ Martinom Papežem sva skupaj slu-lju^,V ePem in istem kraju. Za javnost in 8e nisem mnogo brigal. Živel sem 2ase in sem bil vesel miiu in pokoj-življenja. upravnega leta dokazala, da je tako trda skala, da lahko klubuje vsem viharjem. V minulih dneh se je tedaj vršil drugi tedni občni zbor. Tajnikovo poročlo je zelo poučno a nič manj blagajnikovo. Iz obeh poročil je lahko posneti, ne samo kar jo N. D. O. storila in kar bi bila lahko storila, da so razmere drugačne, ampak tudi kar se hode moralo storiti. Saj namen letnih poročil ne obstaja samo v tem, da podajajo članom in javnošti nekak pregled o dotedanjem delovanju. Letna poročila imajo tudi svojo poučno stran. Ista morajo na podlagi suhih dejstev društvene zgodovine, vsaj v približnih potezah kazati smer nadaljnega razvoja. Analizirajmo tedaj kostur N. D. O. ter primerjajmo vspeh te analize z dejanskimi vspehi praktičnega življenja ! Kaj je prav za prav N. D. O? Alije ista morda le nekako filantropično na principu vzajemne pomoči postavljeno društvo, ali pa morda kakšno navadno izobraževalno in podporno društvu ? Ne. N. D. O. je eno in drugo, ona je pa ob enem veliko več. To je jasno izraženo v vstanovnih pravilih, pri vsem tem da so ista potrebna radikalne preosnove. Treba le predočiti si določbe §§ 3, 4. Glasom § 3 ima N. D. O. namen : a) organizirati narodno delavstvo vseh strok brez razlike; h) varovati pravice delavcev in ščititi njih moralne in materijalne, tako posamezne (individualne) kakor skupne (kolektivno) interese v vsaki meri privatnega in javnega življenja; in sicer v javnem življenju tako v razmerju nasproti državi, kakor v razmerju nasproti deželi in občinski upravi; c) ohraniti narodu gospodarsko in duševno krepke delavce in s tem delavstvo sploh. V teh besedah je izražen značaj N. D. O. a ob enem niena operaciiska podlaga. Iz odstavka (a) je razvidno, da N. D. O. stremi po dosledno, do skrajnih konsekvenc izvedenem sindakatu. Podlaga delovanja N. D. O. v smeri gospodarsko mezdnih pridobitev -je stroga ločitev po strokah in poklicih. Iz odstavka (h) § 3 nam odsevajo naloge N. D. O. v smeri socijalne previdnosti (podporni zakladi za slučaj bolezni, smrti, brezposelnosti) s čemer naj se preventivno obrani delavstvo raznih viharjev — prouzročenih po negotovosti in nevarnosti današnjega gospodarskega reda; v smeri uravnave in olajšanja ponudbe dela (posredovalnice dela, služeb), in slednič v smeri zastopanja delavskih bodisi posameznih bodisi skupnih zahtev, tedaj v smeri agresivnega, uveljavljenja opravičenih zahtev dela nasprdti kapitalu. Že s tem je pač markantno dovolj povedano, kam hoče N. D. O. Zastopati Martin Papež je bil bolj podjeten, pravzaprav drzen in nesramen. Mislil je, da se bodo vsi v prahu valjali predd njim. Pa se je hudo motil. Sam o sebi je sodil, da je ni ženske, ki bi se mu mogla upirati. Njegov nastop vsa njegova zunanjost sta za ženske neodo-ljiv dokaz, da si more in sme upati marsičesa. Tovariši smo se mu seveda smejali, a marsikdo si je mislil, da je mož *mlan ali pa vsaj neizmerno nadut in domišljav. Martin Papež je začel laziti za neko deklico in morda bi bil imel ves njegov manever celo vspeh, saj dekleta so včasih dovolj neuma, da se obesijo na vrat prvemu pustolovcu, ki jih zna mamiti s puhlimi frazami in praznimi obljubami. Ali njeni bratje so bili čuli o Martinu Papežu marsikaj lepega in seveda niso mogli trpeti, da bi tak človek gazil čast njihove sestre. Ko so bili še izvedeli, da so v nekem sosednjem kraju Martin&čka oklolutali in osramotili radi grdega njegovega jezika, so bratje sklenili. I z olj/cino v'ejo ali z mečem v roki, go- I spodarslta in kulturna' stremljenja (čital-| n ce, knjižnice, časopisi, predavanja, shodi itd.) svojih delavcev, to je „raison d’ etra” N. D. 6. — Ampak, takoj po odstavku b) § 3.ega Šledi odstavek c): N. N. O. hoče namreč l ohraniti slovenskemu oziroma hrvaškemu I narodu gospodarstveno in duševno zdravo delavstvo. S tem poudarja N. D. O., da veruje v svetinjo narodnosti kot take. da se zaveda socijalne važnosti narodne celokupnosti za napredek delavstva. N. D. O. noče in ne more pozabiti, da je delavstvo razven kmečkega stanu del in sicer poglaviten del s’ovenskega naroda, podlaga „pi-ramide“, kakor se je svojedobno izrazil neki tržaški rodoljub, naklonjen našemu delavstvu. N. D. O. veruje ne da bi se bala protidokazov, v dejstvo, da je v okvirju „narodau prostora dovolj za vse gospodarske težnje, ne da bi bilo potrebno žrtvovati evoluciji gospodarskih iduj in pridobitev skrbno nego naroda, in narodnih idealov. N. D. O. si ne zatika očes v pesek in ve, da je narodni šovinizem nevaren pojav, ki gotovo škodljivo upliva na naraven razvoj družbe. Za to pa tudi obroja N. D. O. vsak šovinizem. Cista domovinska ljubezen in varovanje narodne individualnosti se pa razlikuje od šovinizma ravno tako. kakor zdrava in normalna ljubezen od žalostnih in srditih napadov erotične manije, perverzrie ljubezni. — Odgovorimo tedaj na vprašanje ! „Kaj w ,or&v z.a prav N. D. O.? Odgovor je pri-prost. N. D. O. nam predstavlja začetek delavske zbornice, en meniature, katero se v teku vazvoja povspne do prave pravcate delavske zbornice. V N. D. O. najdemo večalimanj izražene vse one karakteristične element", kateri odlikujejo delavsko zbornico. Menda smo dovolj jasni. A da nas bodo tudi vsi razumeli, doprinesemo v prihodnji številki vse potrebne dokaze na podlagi vstanovnih pravil N. D. O. iz leta 1907. Včerajšnji IL redni občni zbor N- D- 0- nadaljevanje tega obč. zbora ostane dolgov spominu vsakemu, ki se ga je odeležil. Ovacije, ki so se prirejale dosedanjemu in novoizvoljenemu voditelju tov. dr. J Mandič so bile ne samo ginljive, ampak tudi nenadne. Ko se je tov. dr. J. Mandič pojavil na odru so padale na oder — cvetlice. Ves večer aplavzi niso hoteli nehati. Kratko odmerjeni nam prostor nam ne dopušča, da bi se danes podrobneje bavili s tem občnim zborom. Za to se o prihodnji šte-viljki povemo k istemu. Hočemo le omeniti da se je vse glaoko in v največem medsebojnem zaupanju izvršilo, da so vsi „ Gospod Martin Papež, česa še do-znate ?“ so ga prijeli. „Jaz ?! Kako mislite .... saj niti ne slutim . . . .“ se jih je ustrašil. „Povemo Vam, da bi storili prav, če bi hoteli brzdati svoj jezik — drugače bi morali z Vami postopati kakor zaslužite11. In so ga pustili osramočenega in razkrinkanega. Toda Martin Papež ni obupal: kar drugam se je zaletel. Z Dal je nekaj cigu liti na gosli in je ustanovil godbeni kvartet, da bi se rehabilitiral. Godel je za žive in mrtve, vse nacionalne pesmi je precigulil, ali popraviti ni mogel, kar je bil zagrešil. Nam, njegovim rojakom, je bilo to kaj neprijetno, ker smo radi njega morali tudi mi čutiti srepi pogled prebivalstva na sebi. Zato smo se ga začeli ogibati tudi mi. In je zabredel. Izvohal je nekje v bližini dekle, ki mu je bilo pogodu, a tudi on navsezadnje Djej. odborniki bili enoglasno per acclamationem izvoljeni in cU je na odločno in enoglasno žejo deIavstvk''zopet — sicer začasno — sprejel predsedstvo — tov. dr. J. Mandič. Pri tej prjliki je tov. dr. J. Mandič imel govor največega pomena, kateremu bodemo o prihodnji številki posvetili več prostora. D.ilje se je govoril tudi tov. Hochmuller med splošnim odobravanjem, in tov. Godnig, Bufon Ivan, Ahlauf,\ Krizmančič, Skalak, Bonifačic. Shodu je predsedoval tov. Josip Mladovan. TOVARIŠI! Vpišite se v konsumne zadruge v ulici Miramar št. 9. in ulici Bosco št. 17. Zveza jugosiov. železničarjev. Napočil je dan, ko združeni v „Zvezi jugoslovanskih železničarjev stopamo slovenski železničarji v javnost. 24. oktober bo zapisan v zgodovini jugoslovanskih železničarjev kot začetek nove ere. D Igo sic r je trajalo, predno smo prišli do spoznanja, da nam je treba postaviti se na lastne v noge in nastopiti nasproti našim predstojnim oblastim samostojna strokovna organizacija ; dolgo in mnogo so nas tlačili in zapostavljali, dolgo smo prenašali nadvlado tujcev in zatiranje slovenskih železničarjev. A prišli smo vendar do razpotja in sklepa, da je mogoče temu od-pomoči po močni in resni strokovni zvezi nas, jugoslovanskih železničarjev. Dobro smo prevdarili korak za ustanovitev „Zveze jugoslovanskih železničarjev“. Bili smo uverjeni, da naš ukrep ni nikakor zloraba naše narodne zavednosti, ampak le posledica našega težkega položaja. Ni nas podžigal strankarski nagib na ustanovitev Z. J. Z., ampak opravičeno ogorčenje nad ravnanjem s slovenskim železničarjem po železniški upravi, katera dsja prednost tujcem, Nemcem, ki se mastijo z najboljšimi višjimi službami dočim mora biti slovenski železoičar zadovoljen, da sme zvesto in pridno opravljati svojo službo za kako drobtinico. Akoravno zavedajoči se velike odgovornosti stopamo v javnost z „Zvezo jugoslovanskih železničarjev”, ker vemo, da-bodo vsi železničarji slovenski in sploh jugoslovanski spoznali naš pošteni namen in podpirali nas v našem težkem delu stern, da pristopijo vsi kakor en mož k „Zvezi jugosiov. želez,“ Kličemo jim v spomiu stari rek: „V združenju je moč!* Združeni v močni armadi, nam ne bo težko boriti se za pravice in koristi jugoslovanskih železničarjev. V kratkem so ga njeni stariši prisilili da jo je moral poročiti. A predno se je to zgodilo, je imelo s to stvarjo opravka še njegovo službeno oblastvo, ki ga je moralo premestiti. V zakonu se je vedel kakor je živel prej. S svojo ženo je bil oduren in sirov, celo pretepal jo je !' - Med štirimi stenami si je dovolil še mnogo drugih grdobij — zunaj pa se je kazal najboljšega človeka. Vendar pa ni mogel nikoli skriti svojega pravega značaja. Kako bi ga imel kdo rad, kdo bi ga spoštoval ! Kljub temu, da mu je vsak dosti očito kazal, kako ga mrzi, ga to ni motilo. Se bolj je bil drzen. In je dobil plačilo. Nekoč je prav grdo sramotil neko žensko. Njeni ožji sorodniki so ga pozvali na odgovor. V javnem lokalu so ga prijeli in pred očmi vseh so ga s parjim bič m zaznamovali. . Saj to je tudi res zaslužil in bo naj-brže še kaj podobnepa doživel. (Konec.) Da je to res, pokažite slovenski železničarji stem, da prihitite v ogromnem številu na ustanovni shod „Z?eze jspslovanslaii železničaijev" ki se v rši v nedeljo dne 24. oktobra t. 1. točno ob 3. uri popoludne v dvorani Kons. društva v Rojanu Trst. DNEVNI RED: 1. Pozdrav, predsednika pripravljal- nega odbora. 2. Citarge pravil. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Trst, dne 14. oktobra 190'J. pripravljalni odbor. Shod katerega sta sklicali .Društvo jugoslovanskih želesniškik uradnikov41 in »Zveza jugoslovanskih železničarjev“ pretečeni torek dne 19. t. m. v ,Sokolovi dvorani' »Narodnega doma44 v Trstu je bil tako povoljno obiskan, da smo dobili že na tem shodu utis, kako potrebna je bila ustanovitev teh dveh društev. Bilo nas je na tem shodu do 300 železničarjev, ki smo vsi z zanimanjem sledili stvarnim razpravam posameznih govornikov. Predsednik shoda, ad.unkt S k o t'je pozdravil navzoče, izrazivši veselje nad krasno udeležbo. Na to se je prešlo k prvi točki dnevnega reda: t),Vo z n e ugo d-n o s t i“. G. Škot' je pojasnil nameravano utesnitev starih že dolgo veljavnih pravic do proste vožnje aktivnim uradnikom in uslužbencem, ter njih druž:nam. Odločen odpor od strani železničarjev je dal žel. ministerstvu porod, da je opustil to namero. In res. Dne 17. t. m. je dunajski časopis „Zeitu objavil tozadevni preklic želez, ministerstva z opombo, da sploh ni nameravalo skrajšati vozne ugodnosti. Na to je predsednik shoda podelil besedo našemu tovarišu H o c h m u 11 er, ki je razpravljal o drugi točki dnevnega reda : »Zvišanje stanarine za Trst44. K deželnozborskim volitvam na Goriškem. (Dopis.) Izid deželnozborskih volitev na Goriškem v splošni skupini je prinesel bridko razočaranje za vse protiklerikalne element '. Volitve sicer nikakor niso dokazale, da je večina ljudstva v klerikalnem taboru, nego baš nasprotno : dokazale so volitve v splošni skupini, da je večina ljudstva na Goriškem v protiklerikalnem taboru. Da so pa klerikalci kljubu temu zmagali, se imajo zahvaliti svoji izborni organizaciji na eni ter apatiji protiklerikalnih volilcev na drugi strani. Klerikalci imajo svojo naravno organizacijo imajo na razpolago cerkev, propovednico in spovednico. Kjer je potreba, kličejo na pomoč Boga in vraga, pekel in nebesa. A takrat, ko že vse nič več ne pomaga, hličejo celo mrtveca na pomoč. Vsa ta sredstva, katera imajo na razpolago edino le klerikalci, so jim pripomogla tudi na Goriškem do zmage. Vendar oni nimaio kljubu temu prav ni-kakega povoda, da bi se veselili svoie zmage. Zmagali so sicer, a število njihovih glasov pri vsem tem pri letošnjih ožjih volitvah ni doseglo lanskega števila. Iz tega sledi, da klerikalna ideja na Goriškem nikakor ni napredovala. Ob enem pa dokazujejo te velitve, da je taktika, katero so dosedaj zavzemali agrarci in naprednjaki, popolnoma zgrešena. Sedanje deželnozbor-ske volitve na Goriškem so dokazale, da z dosedanjo politiko protiklerikalnih strank ne pojde naprej. Povdarjali smo že, da imajo klerikalci na razpolago svojo naravno organizacijo in vsa sredstva, s katerimi morejo uplivati na priprosto ljudstvo. Pri vsem tem pa so klerikalci pokazali, da imajo veliko smisla tudi za dejanske potrebe ljudstva. Osnovali so nešte-vilo malih posojilnic, izobraževalnih društev itd. z eno besedo rečeno : Prepregli so celo deželo s svojo organizacijo, gospodarsko in politiško. Priznavamo, v deželi je lepo število bralnih in izobraževalnih društev, ki niso v klerikalnih rokah. A za vsa ta društva je izšla inicijativa iz ljudstva samega, od zdolaj gori. Razlika med klerikalnim gibanjem na Goriškem je ta, da prihaja vsa inicijativa pri klerikalcih od zgoraj doli, dočim prihaja pri protiklerikalnih Od zdolaj gori. Mej tem ko so snovali klerikalci eno posojilnico za drugo, so se omejevali naprednjki nato, da so pisali v »Soči44 proti snovanju posojilnic; a isti »Kmečki glas44 se je izrekel proti malim posojilnicam. Dočim agrarci za pravo niti sami ne vedo, kaj hočejo, se je celo d lo naprednjakov omejevalo na to. da so nisali v »Soči44 fulmh.antne členke proti klerikalcem in da so objavljali razne pikantnosti iz farovžev. Na Kranjskem je ta politika popolnoma falirala ; istotako tudi na Štajerskem. Na vrsti je Goriška. Okolnost pa, da so kljubu tako vzorni organizaciji in tako intenzivnemu delu na klerikalni strani ter popolni desorganizaciji in brezbrižnosti na protivni strani, vseeno le z veliko težavo zmagali klerikalci, dokazuje, da na Goriškem niso niti od daleč tako ugodna tla za klerikalizem kakor na Kranjskem in Štajerskem. A treba delati. S samo negacijo in zabavljanjem ne pojde • naprej. Poraz, katerega so doživeli protiklerikalni elementi na Goriškem, naj bi jim bil opomin ob enajsti uri, da po tej poti ne gre in ne pojde naprej. Ljudstvo ne potrebuje le fraz o klerikahzmu in kle-rikalskem zmaju, marveč dela in sicer intenzivnega dela. V ljudstvu na Goriškem veje zdrav duh. A ta duh treba osvežiti, treba pomladiti, treba mu navdahniti novih sil s pomočjo inicijative, ki naj bi prišla od zgoraj doli! Politični pregled. Avstrija. Državni zbor se je tedaj sestal. In zdaj se bo začelo. Krmarji državnega čolnička bi se radi trudili, da bi se umaknili viharjem, ki jim grozijo. Pa menda ne bo šlo. Nemci so postali še objestnejši zanikujejo kratkomalo vse, kar ni nemškega in si usurpirajo vse zase. Slovani, posebno Cehi, jim pa hočejo izbiti te muhe iz glave. Vse kaže tako, da mešetarji ne bodo zaslužili likofa. Kar začelo se bo in vse-prek bodo letele batine. Važni državni pos i bodo morali med tem počivati — in domovina bo rešena, ko bodo poslali poslance domu vsled nemške nasilnosti, kateri se Slovani ne bomo udali, pa je. Ogrska. Ogrski državniki se mudijo v avdijen-cah pri cesarju na Dunaju, da bi odpravili krizo. Trdi so ti Madžarji. Nfc odtie’-’ hajo pa ne odnehajo. O splošni volilni reformi nočejo ničesar slišati, a cesar jo hoče; zahtevajo samostojno banko in samovlado stranke neodvisnosti, to pa je trd oreh, po katerem si bodo najbrže polomili zobe, če ne bodo navsezadnje morda res le izsilili kakih koncesij. Mogoče je vse, kakor nam kažejo vojaške konces:je, ki so jih dobili pred par leti. Finska ne bo dajala Rusiji vojakov, dokler ne uredijo vojaškega vprašanja za Finsko. Do tedaj ima plačevati letne odškodnine 10 mil. finskih mark. Rusija si hoče najeti 600 mil. rubljev posojila za utrditev luk in trdnjav. Ruski listi so začeli ropotati proti tistim, ki živijo v ruski Aziji, ker menda podpirajo japonsko vohunstvo. — Zad gi čas je bil, da so Rusi spoznali, kako sramotno je za veliko. Rusijo dejstvo, da sam nemški cesar osebno podpira germanizem na Ruskem in zahteva varstva za tam živeče Nemce, doma pa zatira Siovane in bi jih rad kar unič li. Makedonija. Arnavti so se uprli in ropajo pa požigajo po tej krasni deželi kakor znajo le Arnavti. Turška vlada je poslala nad nje vojake, ki jim pa nisojbili kos. V Carigradu so sklenili, da pošljejo nad upornike še topničarje. > a Turškem so dobili nov zakon proti neturškim narodnostim. V vladnih krogih niso s tem nič kaj zadovoljni, ker slutijo, da bo ta zakon državi več škodoval nego koristil. DOMAČE VESTI. Jutri stopa tedaj v življenje KZveza jugoslovanskih železničarjev“ v Rojanu, ob 3. uri popoludne se bode izrekla krilata beseda: stavba je dovršena! Veliko je bilo delo, predno se je prišlo do tega Danes šteje »Zveza44 že več sto članov. Živela tedaj »Zveza jugoslovanskih železničarjev44, naša soboriteljica za pravice slovenskega delavstva. Gibanje uslužbencev c, kr. javnih skladišč, je v polnem teku. Tekom pretečenega tedna so se vršili razni zaupni sestanki v prostorih N. D. O. Pripravljena je že spomenica,, katera se bode prav v kratkem predložila na pristojnem mestu. Jutri se snidejo vsi slovenski uslužbenci c. kr. javnih skladišč na shod, o katerem govorimo na drugem mestu. V interesu vseh prizadetih delavcev je, da pridejo v velikem številu na ta škod, kjer jim bode akcijski odbor poročal o dosedanjih korakih, V Lloydovem arsenalu se je zgodilo pred kratkim nekaj značilnega. Neki delavec bi imel izgotoviti gotovo delo, ki mu ga je naložil poddelovodja. A delavec je videl, da je to sama sekatura in nagajivost poddelovodjeva in je pripomnil, da bi tega dela ne mogel izvršiti sam v gotovem času. Nato so delavca kot upornika odpustili. Vsi drugi so se hoteli pa upreti, kar pa ni šlo. Oni delavec je bil namreč soc. demokrat, in njegovi somišljeniki in tovariši so hoteli začeti stavko, mal štrajk, kar sami, brez naših tovarišev. Seveda se jim je to ponesrečilo. Privoščili so si le onega dolovodjo in so ga pošteno pretepli. Čuli smo, da depu-cacija soc. demokratov ni ničesar opravila pri Lloydovem ravnateljstvu, ki misli odpustiti menda še več delavcev. Kaj bo ? Delavci složni bi morali biti in brez-strankarskih koristi in ozirov zastopati .svoje stanovske, skupne interese ! Mi in oni. Spominjamo se še dobro, kako zasmehovalno je »Železničar44, glasilo sodruga Kopača in bivšega sodruga dr. Solarja, pisal o naši železničarski organizaciji. V svoji prenapeti fantazij, je videl ,,Železničar" na vsakem našem železničarjem namenjenem shodu, k večjem 5 do 6 železničarjev. Vsi drugi zborovalci so 'po mnenju „Z lezničarja'4 bili sami težaki, krojači in čevljari. In glej ! Mej tem časom so si naši železničarji ustanovili svojo »Zvezo jugoslovanskih železničarjev44 in priredili pretečeni torek železničarski shod v »Sokolovi14 dvorani. Nekaj dni poprej so pa socijalni demokratje priredili shod z istim dnevnim redom. Konstatiramo le to: dočim je na našem shodu b jo čez 300 železničarjev in od teh vsaj 250 uslužbencev železnice je na shodu sodruga Kopača pristopilo celih 6 železničarjev, kati rim je predavalo 6 poročevalcev. Sic transit gloria mundi! »Rdeči prapor44, noč zvest zaveznih, kateri se v vsaki številki spominja N. D. O. in s tem istej nehote dela brezplačno reklamo (za kar mu tem potom izrekamo zatvalo) je smatral potrebnim zagnati se s iet na N. D. O. radi gibanja v prosti luki. Seveda bi bil tejjec, ki bi pričakoval od »Rdečega prapora44 kaj novih argumen in gre pe nemško, ker le tako bodo naš> kazali, kako močan živelj so ob Adriji, kjer zahtevajo zase nemški mandat da jih ni v tov. »Krumirji44, stavko lomci, »narodjaška garda44 itd, to so »šlag^rji-4, katerik se ,,Rdeči prapor44 ne more še vedno otresti Revček! V Ljubljani imajo dobrega kirurga, dr.ja Šleimer. Ali bi ne bilo dobro, če bi »Rdeči prapor44 poiskal pomoči pri kirurgu. Blaznost ima včasih svoj izvir v orgamčnih nedostatkili. Ali niso tudi pri »Rdečem praporju44 razni, očividni nedo-statki vzrok manije na kateri boleha naš rdeči priiatelj? Blaznost je n. pr. ako »Rdeči prapor-4 identificira socijalno-de-mokratično stranko s delavstvom a naravnost idiotično ako pravi, da oni ki dela proti socijalni demokratični stranki dela s tem tudi proti delavstvu Gospodje ! Mi delamo za naše delavstvo tako dolgo, dokler uživamo zauoanje našega delavstva. Ali s tem ‘ škodujemo ali koristimo Vam, to nam je šedeko eno ! Novoizvo’jeni odbor N. D. O. ima v sredo, dne 27. t. m. ob J. uri zvečer Svoje prvo sejo. Vsi člani raznih odsekov se sni-žejo na sejo v četvrtek dne 28. t. m. ob 71/2 uri zvečer. Ubogi Nemci! V Gorici hočejo Nemci zidati šulferajnsko šolo. Da bi jih tem manj stala, so prosili ravnateljstvo c. kr. drž. železnic v Trstu, da bi jim dovolilo znižano voznino za dovoz potrebnega stavbenega in vsega potrebnega materiala. V svoji prošnji se sklicujejo na dejstvo, da je to šolo podprlo tudi visoko c. k. železmško ministerstvo s čedno subvencijo K 3000'—. Železniško ravnateljstvo je v veliki zadregi: ustreglo bi tako rado, samo v nobenem predpisu ni še šulferanjska šola omenjena kot taka, ki ima pravico do znižane voznine. Nazadnje bodo je našli izgovor in bodo ubogim Nemcem ustreglia ! Sudmarkina moška podružnica za Trst razpošilja vabila na shod, ki se vrši 22. t. m. v restavraciji »Eintracht44, kjer hočejo razpravljati o ljudskem štetju za prih. leto. Vabilo naglaša, kako velikega pomena je ljudsko štetje za politično in gospodarsko življenje narodov. Nemci trdijo, da se mora vse združiti, kar leze za državni zbor ! Pravijo, Trstu in na Primorskem samo 19.454, tem več najmanj 40.0U0. Slovenci, premislimo ! . Drugo leto je ljudsko štetje! Bivši praški župan dr. Srb je o«-ložil svoj mandat. Slovensko gledališče. V prihodnji številki priobčimo ptfdlistev, posvečen dose; danjim vspehom slov. gledališča v-tekoč' sezoiji. * Tovarna »Linoleum44. D,javcif teg« velikega podjetja so v veliki večini'pristopili N. D, O. Živeli! Tistemu gospodu »inteligentu ki misli, da mora zacviliti v imenu inteligence radi naše splošne opombe, da so boljši krogi, izobraženci, lansko, leto Pre‘ malo zahajali v slov. gledališče — on s««1 najmanj—ne bomo odgovarjali tako, kako* bi zaslužil. Vprašamo ga samo, če, 6-je tudi zdaj hotel tako blamirati, ko takrat v »Del. Domu44 pred socijalisti, ko E skušal potezati za višje uradnike in je rab” neke, krasne in krilate besede^? Gospodu »inteligentu44 ki skriva okorn6 in jecave izbruhe svoje zavisti proti to vari š u in organizaciji, svetujemo praV resno, da naj miruje, sicer mu bomo p°’ svetili, da bo imel dosti. Morda hoče, d* ga spomnimo, kako se je silil med soc ialiste, ki so ga zapodili iz svoje srede zato, ker so ga spoznali in spregledali ? Ali bi morda rad izvede', odkedaj datira njegovo globoko narodnjaštvo ? še kaj drugega ? Za danes mu povemo samo toliko, d* .ge slov. delavstvo zahvaljuje za takega io' teligenta. Čitateljem našega lista je že večinoma znano, da se je ustanovila lansko leto v Trstu nova trgovina z oblekami) katera se vedno povečuje, ker ima v z®' logi res dobro b'ago pozmernih cenah. Vsaki, kateri obišče trrgovino g. BohineC C se prepriča, da si tam lahko izbere vsakovrstne obleke za moške, ženske >n otroke, razbčnega kroja najmodernejše narejeno, kakor tudi navadne, trpežne obleke za delo. Priporočamo vsakemu, da se poslužuje v tej trgovini; opozarjamo še P°' sebe j na današjo prilogo in inserat. Ta tvrdka pa dovoljuje članom N. D- Oj poseben popust in tudi društvu našemu je pokazala naklonjeno, za kar jo še enkrat prav toplo priporočamo. Izlet v Buzet! V nedeljo dne 3h oktobra priredi »Glasbeno društvo Trst izlet v Buzet. Ob 3 uri popoldan ss bo vrši v dvorani »Nar. doma44 v Buzetu, velik1 koncert. Odhod iz Trsta ob 8'45 zjutraj» prihod v Trst ob 10T5 zvečer. (Drž. želez-) Slovensko gledališče. Jutri pop0” ludne ob 5. uri bodo ponavljali veleč®' rabno igro »Pepelko44, ki je dosegla pre tečeno nedeljo tako krasen vspeh. OgRI si jo, kdor je še ni videl! Kdor jo je P9 videl, si jo ogleda gotovo še enkrat. Prireditve N. D. O. Drevi, ob 8. uri zvečer v tškednj1! občni zbor krajevne organizacije Skedenj' Kraj : Gospodarsko društvo. Jutri, nedelja: Ob 10 uri predp0' ludne v Rojanu v »Gospodarskem drm štvu44 shod krajavne organizacije. Dnev®1 red: Konsumne zadruge člannv N. D. ' Ob 10. uri predp. v prostorih N. D. shod uslužbencev iz proste luke. Sreda, dne 27. t. m. I. seja novo2' voljenega odbora. Četrtek, dne 28. t. m. ob 7 1,1 pol uri zvečer : skupna seja vseh odsekom Sobota, dne 30. t. m. ob 8. ut' zvečer: shod v Rojanu. Nocoj, ob 8 ari zvečer se vrši Škednju o prostorih »Gospodarskeoa dr® štva ‘ občni v zbor krajevne organizad N. D. O. v Skednju. Dnevni red: L Volitve društvenih organov. 2. Slučajnosti. škednju! Vaša udeležba naj bodi V® dos ojna » Naše zadruge. Gostilna N. D. O. se kaj lepo rilZ vija, in je vedno dobro obiskana, k»r priča, da se odbor, kakor gostilnič®*’ trudijo, da postrežejo gostom z dobro “ hinjo in pristno vinsko kapljico. In je t® ^ res. Vina je na izbero, izvrstne teran, * pavec, istrija in dalmatatinsko vino °P° v i Tudi novi vipavec se dobi. Razun čla0 gostilne in N. D. O. obiskuje v zadnj6^ času tudi mnogo drugih gostilno, kateri zbirajo v prijetni posebni sobci. Dobi hrano tudi proti tedenskim ali mesei čni®1 , hopo priporočilu znanih gostov. Kdor j ® 1,1 ti postrežen za malo ceno z dobro i Jaco in jedili, naj poseti gostilno N. D. I '°gal via Carradori in ul. Ghega, Trst. f „ .^Rojanu priredi jutri lokalna or-^ ,IZaoija shod v „ Gospodarskem društvu“, •1° naznanjen našim konsumnim zadru-( ln,' Tovariši, Vaša udeležba naj bi bila e(lna zadružne ideje! aišv' * ^ ^ e n .1 u ho otvoritev III, skla- i j s!r nepreklickljivo na dan 1. novembra ,1. 'JI'oditeljem prodajalnice je imenovan *®'in “tov. Šuman. Iz Pule. . Javna skupština. U cedjelju 24. ov. !• sazvala je N. R. O. skupštinu za ^ h u „Narodnom Domu11. Govoriti če .* J- Mandič iz Trsta o radničkom Pitanju i N. R. O. Interes za skupštinu le velik. , Predavanja u ..Narodnoj Radnič- ] v.®i Organizaciji. “ Kr°z °vu zimu odlu- ! a jo N. R. O., da priredi više predava-’a- Lo sada su najavljena ova: v . Dr. J, Zuccon: Država i občina. — jS": Pravo u dnevnom životu. — Dr /. ■ Uzroci zločinstava osobitim obzirom a hrvatske zemlje. — Vrankovič: Osigu-. rahje radnika u nas i socijalno osiguranje u ^.jemačkoj. . . Još očekujemo odgovor od raznih osoba 1 'zvan Pule na koje se je N. R. O. u tu 8Vrhu obratila. Radničtvo željno očekuje početak ovili Piedavanja, koja je uporno tražilo. Osim toga otvoriti če se 1. novembra faletski kurs te molimo sve koji znadu ?a boga, koji hezna čitati i pisati, a htio 1 naučiti neka ga upute na N. R. O. , Potreba lista Prestankom „Omni-ostali smo ovdje bez hrvatskog mje-8tn°g glasila, buduč „Naša Sloga14 je odre-?Je,;a za čitavd* Istru, te se ne može, da .)avi posebno puljskim prilikama, osim toga l8\a izlazi jedan put na sedmicu. a naš 8v*et je naučan na dnevnu novinu. Potrebu Sevnika se u velike čuti, osobito kad ’lzHremo u obzir da Taljani iNjemoi imaju 8y(l.i dnevnik. Tu potrebu čuti osobito rad-ptv0, buduč isto nije upučeno na druge j^tske dnevnike i kao takvo jo sada bez b^sila i putokaza. Tome bi se moralo na-8t°jati doskočiti i to čim prije. Predielni sastanci u Šijani i na ^onte Šerpu. Prošle sedmice obdržavala J(‘ »Narodna Radnička Organizacija11 dva I^tanka i to u četvrtak večer u Šijani u loli družbe Sv. Cirila i Metoda, a u ne-Vlju na Monte Šerpu. U Šijani buduč je sviet bio slabo o ‘stome obavieščen sastanak nije b o posje-Cetl kako bi morao biti i kako bi bio. da le naše radničtvo za isti doznalo. Nego "“S u tom pogledu sada je nama veoma °horio drug Vrankovič, protumačio svrhu Stanka, obrazložio potrebu organizacije i bhkazao djelovanje i rad „Narodne Rad- ničke Organizaci e11. Drug’ Staiian je iznio težko, buduč nemarno dnevnog lista putem koga bi radničtvo obayieščivali o svim pri-redjivanjima. Radi tog uzrrka u Šijani, gdje ima preko 150 naših članoma nije bilo na sastanku nego 42 osobe. Sastanak je rad radničtva druglje i uspjehe, koje isto postizava radi čvrstoče organizacije. I mi možemo poboljšati svoje stanje samo udru-živanjem. Pozvao je zato sve da pristupe „N. R. 0.“ te je pokazao koristi, ko;e ista radničtvu pruža osobito ustanovom podpor-nog fonda, koje daje članovima, uz doprinos od 40 para poslije dva mjeseca u slučaju bolesti više od 86 dana jedmi krunu na dan za 10 sedmi ca. Na upit jednog radnika o konsumnim drug mu je Vrankovič odgovorio da se to pitanje proučava, nu iztakao potežkoče i oreduvjete bez kojih nije moguč trajan uspjeh. Govorio je još drug Vitasovic, koji je kazao da su svemu zlu sami rad-nici krivi, koji se ne brinu za svoje potrebe niti mare za poboljšarje svojeg položaja. * U nedjelju po podne bio je na Monte Šerpu izvanredno uspjeli sastanak. Gostiona Zuccon bila je natlačena radoičtva, koje je došlo da prisustvuje sastanku. Sastanak je otvorio drug Vranico-vic, koji je pozdravio sve, koji su se tako mnogobrojni skupili. Govorio je o „Narod-noj Radničkoj Organizaciji11 i o občinskim stvarima, kazao je da smo došli da njih pozovemo u svoje kolo, i da čujemood njih njihove potrebe, te da ih uputimo kako da im doskoče. Obzirom na občinske stvari uputio ih je kako moraju tražiti izpunjenje obveza, koje občina ima spram njih, dok im ona namiče velike dužnosti. Drug Sta-lian je govorio o izrabljivanju radnika sa Strane kapitala. Prikazao je osobito kako radište neizravni poreži. Pozvao ih je sve, da se organiziraju, jer im u torne samo leži uvjet napretka. Iza kako su neki spomenuli razne potrebe drug Vasilič govorio o porezu na vino i na najamninu, bio ;e zaključen taj uspjeli sastanak. „N. R. 0.“ če nastaviti ovim prediel-nim sastancima, te če buduče sedmice ob-državati u utorak 26. ov. mj. sastanak u četvrtak 28. na Kastanjeru. Drugi sastanci biti če u svoje doba javljeni. Radno vrieme kod c. i. k po-morskog kopno vodogradjevnog ureda u Puli, Uz arsenal najviše radnika zaposluje ured za gradnje i vodogradnje ali kako se skračeno nazivlje „Bau“. — Osobito odkada mornarica gradi gal (digu), koj da ima da zatvori ratnu luku s ljeve strane, kod tog ureda nalazi posla na ti-suče radnika, koji’su uz riedke izminke sve sama naša čeljad. Radne prilike njihove su veoma slabe u svakom pogledu i obzirom na zaslužbu i obzirom na radno vrieme. I zato nije čudo, premda su tu zaposlen u večini, najpro3tiji radnici, da često izbija n* vi-djelo nezadovoljstvo nad takvim stanjem. Osobito ustanova radnog vremena, po ko-joj moraju radnici zaposleni kod tog 7 A JESEN IN HO šp priporoča E ■ ^ 88 KI tvrdka Knhmor 0.1 n Bohinec >Co. _ -i--1 TRST ■ — ni. Mie Trni 2 ■■ el. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) svojo bogato zalogo izgotovljenih ^ I ■ I „ za gospode in de-AnlPK čke *er mične no-Vl/,VIV vosti v konfekciji ZA DAME IN DEKLICE. ■ Obleke po meri Solidni postrežbi. — Znano nizke cene. ureda raditi kroz šest lietnili mjeseci za pol sata više nego radnici arsenala, oštečuje u velike radnike, te im je veoma tegotna a i nepravedoa. Jer kad su pod istim gospodarom, zašto da uz jednake okolnosti ne uživaju jednaka prava? Proti toj ustanovi bilo je u svoje doba radništvo ustalo te se je prije tri godine bio razmahao i pokret kako .da se to ukine. Nego naravno taj pokret vodjen po social-demokratima svršio je zlo, buduč su isti izdali radničke (Dalje na IV. strani.) Književne novosti: GREGOR JČ: Poezije, zv. IV. vezano GOVEKAR: „Dobra gospodinja1, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezan.0........... Štiri ruska slike“, povesti .... BENEŠ: „Brodskovskl odvetnik" . Kip Gregorčiča................... 2-20 3.20 2-80 —•60 1-50 4-— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST Nnkltl zn dvorane In vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, 'papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski Knjigarn! In papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulic a Valdirivo 40. Gostilna društva Jadran ul. Industria (za cerkvijo sv. -Jakob) toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. Postrežba točna, nr Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „Jadran“ Vinko Kante. Podpisani priporoča slav: občinstvu svojo : Žganjarno : ulica Petro ni o številka 1. A. B. Pekarna in slaščičarna Benedikt Subap TRST, - ulica delHstria št. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. jgry Postrežba na dom ' A. —Pekarna i sladšŽičarna —— Josip Pahor - Trst ulica Madonrtina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190. : Pekarna jlllreule : v Rojan u, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago KS vedno svež kruh U in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo Pekarno, sladkamo in tov. biškotov v ulie^del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago' vedno svež kruh "45M3 raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tujS naročila za torte, potice, jSice itd. ' Udani ( LOVRENC REBULA. i Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Na novo urejena : Pekarna Karol Trošt: TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago-’ vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje. jllojz Povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. tmr Slovensko podjetje! Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropindvec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Člani ,,N. D. 0.“ ! Pozor ! V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, i ulica BELVEIEKE Št. 3. in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zastor, ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. Vinko skerk PEKARNA in -SLADClČARNA TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramsre 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. \ Hrana zadruga K. D 0. Prodajalna: ulica Bosco 17. : Telefon : štev. 23-21. :: Tovariši! Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega pod)et)a )e namenjen le Vam in Vaši sveti stvari! : interese, te bal njihove vodje pristali pri-vremeno na to, da se tai pol satni rad više uzdrži. Radnici vidivši se prvi put provareni izgubili su vjeru, to se ne ufaju sami poduzeti nikakav korak protiv te ustanove, koja im je tako tegotna i protiv koje se toliko tuže. Na radnjoj glavnoj skupnimi „Na-rodne lladničke Organizacije“ bila je pri-Jivačena resolucija, kojom se je (ražilo ukinuče tog pol satnog prekodobnog rada te su bili poduzeti korači, da se postigne ukinuče te ustanove, a ista nede mirovati dok ne izvojšti radoičtvu „Bau“ da se ukin/o lietni polsatui rad, na što radničtvo Vrtia podpuno pravo. Zapuštenost periferije. Porezna obdina Pula obuhvada velik teritorij, nu dok je cijela porezna obdina podrvžena svim prirezima i dačama, koje su predja-šnje obdinske uprave stanovničtvu namet-nule, dotle se ta ista občinska-uprava absolutno ništa ne brine za periferijo, tako stanovnici Tivolia in Monte Serca nemaju ništa od ovih nameta, koje i od njih utjerava obdinska uprava, niti vede, niti puteva, niti svietla. niti ikakve uredbe, koja bi im koristila. Nu ne samo oni. ali niti predieli u samom gradu niesu ništa bolji, tako u gornjem dielu Kroacije je kao na selu, u Verudi se isto tuže, da im fali sve. Ovo spomenusmo mimogred da se u svoje doba malo pozabavimo sa prilikama periferije. Slovensko gledališče. Jutri bo repriza sijajne in povsod tako pril ubljene čarobne bajke „ Pepelka“, ki je pretečeno nedeljo tako lepo vspela. Gospej Danilovi gre kot režiserki vse priznanje, zakaj pokazala je, da ni samo velika umetnica v kreaciji najbolj dovršenih značajev svojih ulog, tem'eč tudi zelo spretna in umna režiserka. Onega, ki se zan ma za gledališko umetnost, mora z radostjo navdajati nada, da bo naše gledališče letos vspevalo kar najboljše. Vse tri prve igre, ki smo jih letos videli na našem odru, nam dokazu-zujejo, da bomo imeli to sezono v hramu naše dramatično umetnosti res lep in prijeten užitek. Slovenski delavci hočemo pridno po-sečati lepo se razvijajoče gledališče — in to tem lažje, ker nam je gledališko vodstvo priznalo mnogo ugodnosti. Odsek za javna ljudska predavanja javi a nam, da se viši prihodnje predavanje v torek 26. t. m. v sokolovi dvorani in sicer ob 8. uri zvečer, tako da pridejo takrat mnogr številne skioptikonove projekcije do popolne veljane. Predavanje je namenjeno v prvi vrsti našemu delavstvu; zato se bo za takrat znižala vstopnino na 10 vin. za osobo. Vse nadaljne podrobnosti razglasijo se po posebnih letakih Odsek misli, če količkaj mogoče, še ta mesec prirediti jedno predavanje tudi v okolici. Tovariši opozarjamo vas na kulturuo važnost teh predavanj. Nihče najne manjka na predavateljskih večerih. Odsek nam obeta raznovrsten, bogat program. Dokažimo mu, da ne trosi zaman svojih moči. Na pomen teh liudskih predavanj pa se hočemo še povrniti — TOVARIŠI! vsi jutri popoludne v slovensko gledališče v ,,Narodni Dom". Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Slovani! Tovariši! Dajam Vam naznanje, da sem odprl v novo slovensko v BRIVNICO v ulici del Bosco št. 1. vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za rano-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. SVOJI K SVOJIM ! S spoštovanjem Miroslav Kovačič, brivec. Kje morate kupovati harmonike ? ? ? Kje drugje nego v domači češki tovarni harmonik — — — J ©sef Hlavaček v Lounech (Češko Tam dobite najboljše, na mnogih razstavah odlikovane harmonike. Specialka: s heligonovim basom Pišite po oenlk. 500 harmonik v zalogi. Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo. Ne nosite težko prisluženih novcev svojim narodnim neprijateljem. Novo pogrebno podjetje seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da s* ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo HENRICH STIBELJ in drugi. Telefon št. 1402 APSTRO AMERIKAKA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta^_ Ih revernhrer-ptumik , Sofia Hohenberg“ jfavBkdCTmi i*>1*naatfcRi)l»Mwo. ji Apj oktobra parnik JtAB#pLv Buenos-Ajres via Almeria Las Palmas Rio de Janeiro. //- ~ 6. novembra parnik „Ooeanla ‘ Nowi-York v Patrasso Palermo. . . Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznlin inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. .. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Mollu Plooolo št. 2- 8 pa h kateremu sLbodi agentu ali korespondentu družbe. oeooooooooorooo Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Gul. ooooooooooooooo ** Osi Slovenci v slovensko trgovino! “ V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Giosue Cartlucci 11 (prej ul. Torrente), TRST. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega viqa< lastni pridelek v Jesenicah pri Oiutša v ulici Valdirivo 17 (Telefon I406| v kateri prodaja na malo in veliko. — -me priporoča slav. občinstvu svoje g0S„t'1iAi]i „All’Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fr8W,. iiulmatl“ ulici Zudecehe šiv. 8 v katerih t0 svoja vina I. vrst rV' D V O C o c > m C Q Čitajte vsi!! Vsojam si naznaniti vsem mojim odjemalcem, ia sl8'r’ občinstvu, da sem že prejel cel novi dohod oblek za jesep sko in zimsko sezono. Obleke za moške, dečke in otroke >, zgotovljsno belo perilo za moške. Ker sem kupil v veh množini z naj večjih in svetovnih tovarn, z malimi stros*1 da lahko prodajam po tako znižanih cenah, da mi nobei>e druga trgovina uemore tekmovati. Prosim Vas, zato, da obiščete moio trgovino in se pre’ pričate, brez da ste primorani kupiti. Dobite obleke za možke dečke in otroke Paleto, UO®1' Ranglan, jopiči in površni jopiči, mantelin, Telovnik, hi11®®1 srajce, maje, spodnje hlače, ovratniki, kravate zapeota'*n nogaviae, naprsniki, obleke za delo, belo (trliš) bel in pj*. za kovače in ključavničarje, kape in čepice ter črni im*2 kloboki. Dnevno novi dohodi blaga. Lastna krojačnica. — Izgotovljajo se obleke po meri. Govori se slovensko. J Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagat