Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih ftirših potreb, Id niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze ln ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. Žebot sLovenslo* FOR A. FREE SLOVENIA Novejši družbeni ln politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraičujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. Ciril A. Žebot LETNIK XXVII — VOLUME XXVII Oktober 1976 Published monthly by : Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. številka 10. — Number 10 OKTOBERSKE MISLI Če bil bi zgodovinar, bi napisal marsikaj v zvezi z dogodki z oktobrom od 1. 1918 dalje. Ker pa to nisem, bi vse eno rad nanizal nekaj misli, ki naj vodijo k globljemu razmišljanju vseh zavednih Slovencev. <>. oktobra 1918 je bilo ustanovljeno v Zagrebu Narodno viječe (predsednik dr. Anton Korošec). 28. okt. 1918 je kapitulirala Avstroogrska. Skopala si je zasluženi grob radi zatiranja neslovanskih narodov. 29. oktobra 1918 je bila sestavljena prva Slovenska Narodna vlada Ta prva slovenska narodna vlada pomeni zgodovinski prelom z mačehovsko Avstrijo. Slovenec na svoji zemlji svoj gospod, je bilo geslo tega zgodovinskega trenutka. Ali smo Slovenci takrat res postali gospod na svoji zemlji? Niti malo ne! Sledil je usodni 1. december. Srbske vlade vse od takrat si mislile, da sta Slovenija in Hrvatska od "zamagovite" srbske armade zasedeno ozemlje in so temu primerno tudi ravnale. Zatrta je bila po Aleksandrovi diktauri 1. 1929 vsaka: želja po demokraciji in po avtonomiji katero je hotela večinska stranka SLS pod vodstvom dr A. Korošca. Slovenski napred-njaki (JNS) s svojimi glasili "Jutro" in "Slovenski Narod" so krepko podprli Beograd in doma uničevali vsako sled slovenstva in uveljavljali jugoslo-vanstvo kot narod ter forsirali vsedržavno orgunisa>.ijo Sokola, katere starešina je bil nedo-rastli fant Peter Karadjordjevič. Vsaka sled demokracije je bila ztrta in ime slovnski narod ii-brisano iz zemljevida. Postali smo "Dravobanci". To se. je zgodilo s ukazom kralja Aleksandra Razedinitelja 3. oktobra 1929 Na tej podlagi smo trpeli Slovenci gospodarsko, politično in kulturno. Podpirali so idejo naši slovenski "naprednjaki", kateri so 1. 1940 prešli v takozv. Narodno Osvobodilno fronto. Pcščica je bila proti, večina še dalje tlačani Beogradu kot komunisti . . 1 O.oktobra je totl na Koroškem plebiscit ali naj del slovenske Koroške pripade Jugoslaviji ali ostane pod Avstrijo. Ameriški zastopnik polkovnik Miller ni smatral primerno iskati stikov s predstavniki koroških Slovencev. Vse informacije je iskal lo pri avstrijskih nacistih. Ti so obstojali že takrat, čeprav še o kakšnem Adolfu Hitlerju ni bilo sluha Kaj vse so takrat obljubljal Austrijci? Vsemogoče in nemogče; dobrine, predvsem Svobodo in enakopravnost. Vse je bila dobronamišljena prevara. Tudi takozv. jugoslovanske oblasti so doprinesle svoje. Pokojni prošt Antbn Benetek iz Tinj mi je enkrat pripovedoval, da so jugoslovanski orožniki in financarji smešili telovsko procesijo katero je on vodil na eni svojih župnij. Jugoslovanske o-blasti so bile precej nadute do slov. korošcev, ni čuda je plebiscit 10 okt. 1920 izpadel v korist Avstrije. Ne jugoslovanske oblasti na slov. Koroškem, niti slovenski oblastniki v beli Ljubljani niso razumeli teženj slovenskih Korošcev in jih žal, še danes ne razumejo Tudi danes barantajo kot nekoč, mesto da bi slovenske Korošce krepko podprli. Le besede in pič več. Ko koroški Slovenci trpijo in jih hočejo avstrijski nacisti iztrebiti s pomočjo takozvanega "štetja", ki ni nič drugega kot navadna goljufija avstrijskih o-blasti, podpisniki mirovne pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo k temu molčijo in z molkom podpirajo a-vstrijske naciste. Tudi uašu Amerika, je imed ONTARIJSKA VLADA PODPIRA VEČKULTURNOST Odsek za razvoj večkulturno-sti v okvoru ontarijskega mini-' sterstva za kul turo in razvedrilo je objavil pregled dogodkov i zadnjega časa, ki dokazujejo, da stremi vlada za mnogolično enotnostjo. Razlogi za večkulturnost v Ontariju so očitni. Etnična sestava prebivalstva se je-dramatično spremenila. K temu je treba upoštevati še spremembe, ki jih doživljamo v tehniki, življenjskih slogih in v množici izbir, ki smo jim dnevno izpostavljeni. To mnogoličnost pa je treba pametno voditi, da ne bo postala breme. Pri tean more vlada nuditi le zunanje okvire in ustvarjati možnosti, uspeh več-kulturne družbe bodo pa odločili le ljudje sami. Zato je vlada močno zainteresirana, da so pri vseh programih udeleženi vsi prebivalci. Na področju uradne dvojezič-nosti Si vlada prizadeva, da je Vsem francosko govorečim prebivalcem :y Ontariju možno občevati z vlado v fransoščini. Po 1. 1973 je ustanovila 7 šol s francoskim učnim jezikom in vse šole dobivajo dodatno podporo za učenje francoščine. Vlada podpira tudi druge kulturne programe frankofonov. Na području vookplturnosti si vlada prizadeva, da omogoči vsakelhu prebivalcu enak dostop do vseh služb, vključno samoupravne profesije. Večji dostop do teh služb je omogočen S' šolanjem na delu. V Torontu je odprla vlada dva urada za informacijo v predelih, kjer so zelo koncentrirane etničke skupine, da bi jih poučevala o njihovih pravicah kot delojemalci, pa tudi o dolžnpstiih kot dedodajalci. Za šale je uvedla posebne programe, ki naj omogočijo otrokom z nezadostnim znanjem angleščine postopno vklj učenje v redne razrede) Učiteljem je sedaj dovoljeno, da smejo uporabljali, kjer je to potrebno, tudi druge jezike kot angleščino in francoščino v šoli. Taki prehodni jezikovni programi so na razpolago tudi odraslim. Odgovornost za ohranitev materinega jezika nove generacije leži na starših. Vlada podpira to na več načinov: šole so na razpolago ob večerih in za konec tedna. Srednje šole morejo nuditi pouk v materinskih jezikih v okviru večernih tečajev in več jezikov se poučuje v šolah, za katere dobijo učenci kredite. Gojitev etničnih jezikov je zopet odgovornost poedinih etničnih skupin. Vlada podpira programe za. učenje angleščine kot drugega jezika. Obenem pa si prizadeva, da bi poedine skupine seznanjale s svojimi kulturnimi vrednotami tudi ostale skupine v Ontariju. Posebna komisija bo pregledala vse učne temi Je pač tako da mali narodi ne pomenijo nič v očeh velikih političnih sleparjev. Ameriški zunanji tajnik je tudi med njimi. On bi rad, da bi mali narodi čimprej izginili ker so samo breme tem "svetovnim" politikom. Kljub temu: Slovenci, glave kvišku. Nič nam ne bo prine-šeno v dar na krožniku. To kar hočemo, si bomo morali izbojevati sami Ne s prošnjami ampak s pestjo in grožnjami, ter trdim in vztrajnim delom za lepšo bobodčnos-t zanamcev . . . M. G (knjige, da bodo vse etnične skupine prikazane v neizkvarjeni obliki. Vlada podpira tudi organizacije, ki skušajo olajšati življenje v Ontariju vsem novim priseljencem. "P roječ t 20" omogoča novim naseljencem, da se obračajo na vlado v 20 različnih jezikih (dodatno k angleščini in francoščini). Tudi vseučilišča posvečajo vedno večjo paznost drugim jezikom in kulturam. Zlasti se je povečalo zanimanje za kulturo Indijancev in Eskimov. Večkulturnost je prinesla mnogo koristi tako Ontariju kot Kanadi in ontarijska vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da bodo rezultati pozitivni tudi v bodoče. (Posneto po poročilu, ki ga je pripravil odsek za razvoj i večkulturnosti, ontarijsko mini-šterstvo za kulturo in razvedrilo. Urednikom etničnih listov je govoril 30. septembra dr. Gcor-ge Korey, predsednik ontarij-skego posvetovalnega odbora za večkulturnost. • Govoril je o skupnih ciljih. Zamisel etničnega kulturnega mozaika vključuje prepričanje, da moramo ohraniti naše zgodovine, naša izročila, naše šege, naše vere, ime vrednote, in to ne zato, da bi bili malo drugačni od drugih, marveč kot edinstveni prispevek vsake etnične skupnosti k skupni civilizaciji. In vse to ni samo del zgodovine, marveč mora postati tudi del bodočnosti. Etnične skupine ne smejo tega svojega bogastva skrivati samo zase, marveč ga morajo biti pripravljene posredovati tudi drugim, s katerimi žive na istem prostoru, da se bomo vsi naučili spoštovati posebne vrednote drugih in se bomo tako rešili predsodkov, ki vodijo čes-to do diskriminacije. To bo tudi najboljša pot do kanadske identitete. Pri tem mora igrati važno vlogo etnički tisk. Na eni strani mora biti svojim čitalcem okno v svet, ki posreduje vpogled v dogananja okrog nas, po drugi, strani pa tudi pot, ki vodi poedine skupine v družbeno okolje, v katerem živimo. Etnični tisk mora tudi prispevati k važnemu delu: posredovati kulturne vrednote mlaj-čemu rodu, ki ne uživa okolja naroda, iz katerega izhaja. Najti mora način, kako zainteresirati mladino svojega rodu za jezik in kulturo, ki sta se uveljavili preko stoletij. • Založba McClelland and Ste- vvart je izdala prve tri zgodovine različnih etničnih skupin, ki sestavljajo sodobno kanadsko družbo. Knjigo o Portugalcih sta napisala Grace Anderson in David Higghs z naslovom: A future to inherit: the Portugue-se communities of Canada. Poljake sta predstavila Henry Radeci in B. Heydenkorn. Naslov knjige o Poljakih je: A member of a distinguished fa-mily: The Polish group in Canada. Knjigo o Škotih v Kanadi je uredil Stanford Reid. Broširane izdaje stanejo po $5.95. Založba ima v načrtu izdajo še nadaljnjih zgodovin, katerih pisanje podpira federalna vlada v okviru svojega programa večkulturnosti. Izven programa pa je pred nedavnim izšla še ena podobna knjiga pri isti založbi. Napisal jo je Ken Adachi in :■: ::x: i':":-:: ' Včasih pa postane človeku sredi vsega tega pisanega drvenja in bovih, po lahnih meglicah, ki v ostrem severu hite preko izrezlja- premikanja po širnem svetu vendarle doičas: dolčas po strmih nih vrhov sredi bučanja alpskih simfonij . , . meleh, samotnih mecesnih, po prepadnih stenah in rdečih žle- (Planinko) Kako lepo ir( preprosto je znal Cankar opisati ljubezen do svoje domovine in svojega naroda v črtici pod zgornjim naslovom. Opisuje mladeniča, ki se je podal v širni svet. Ko pa je ostarel in zbolel, si je zaželal domovine, tam umreti in najti večni mir v rodni grudi. To je tudi želja mnogih, ki so bili iz kakršnihkoli razlogov prisiljeni zapustiti domovino, se kot deževne kaplje v širni svet svobode /.a svetlejšo budočnost svojih otrok. Dr. J. PLANINŠIČ "Jc 'sla mL-glica V jezera"' je bila Cankarjeva najljubša in nekako simbolična pesem b jasnejših dneh slovenskega naroda, kot se spominja Maja Melihar, ki mu je sedem let nudila gostoljubje v "Bohemški postajonki" na Rožniku, kjer je v letih 1910 po 1917 živeli in ustvarjal ta največji oblikovalec slovenske besede. Tam se je v Cankarjevih časih tudi zbirala umetniška družba in tam je cvetela slovenska beseda in donela slovenska pesem. Preteklo jc že več desetletij odkar smo se zadnjikrat posloviti od svoje rodne zemlje, ko so nam naše slovenske planine, še polne snega, poslale svoj zadnji pozdrav ... Morda je domovino možno pravilno ceniti šele takrat, ko smo daleč od nje; in kaj je tudina, ve Je tisti, ki je sam okusil njeno grenkobo. Ganljivo je gledati, kako mnogi rojaki ob .prihodu v Slovenijo poklekajo in poljubljajo domača tla, kako natakajo vodo iz domačega studenca in nabirajo kamenčke, da jih poneši otrokom in vnukom v spomin na kraj, kjer je njih staršem ali pradedom tekla zibelka, kjer so izgovarjali prve besede in poslušali svojih mater milo doneče uspavanke, kjei so sanjali svoje mladostne sanje in zapustili svoje mladostne spomine . . . Vsak bi rad to edinstveno lupoto Slovenije vsaj enkrat pokazal svojim otrokom, da bi prisluhnili nepozabnim belim oblakom, ki v ostrem severu hite preko izrezljanih gorskih vrhov sredi bučanja alpskih simfonij ter poslušali šepetanje vetrov in šumenje listov v lihi noči, ubrano s pobožno molitvijo v kmečki koči . . . Ob sto letnici rojstva Ivana Cankarja so bile spominske proslave ne samo v domovini, ampak po vseh kontinentih in mestih, kamor je življenjska usoda razkropila Slovence. Cankarjeva beseda je bila polna ljubezni do so človeka, polna ljubezni do naroda. Trdno je veroval v svetlejšo bodočnost slovenskega naroda, preroško je napovedal zgodovinsko nujnost svobodnih in enakopravnih narodov. jiiiitiiiuiiuiiiiiu(ittit3iuuiiiiniC3iiitiiiHii:c2iiiiiiiiiHic3iiiiiiiiiiiic3(iiijMiiiiicaiiutjiiiM]r]Hiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiicatimii(iuinmiiHmMb BARAGOV DAN V MAROUETTEU Baragova Zveza je organizirala letošnji Baragov dan v Marquetteu. Del programa je občni zbor Zveze. Letošnjega Baragovega dne so se udeležile močne skupine iz Clevelanda, Chicaga, Jolieta in drugih krajev. Cerkvene slovesnosti so dobile poseben poudarek z udeležbo devetih škofov. Pridigal . je tajnik škofovske konference ZDA škof Rausch, ki je sam po materi Slovenec. Pri darovanju so prinesli darove Indijanci v svoji slovesni opravi in Slovenci v narodnih nošah. Pesmi pri maši so bile v slovenščini, angleščini in latinščini. Zborovalci so mogli tudi videti film "Baragaland", ki ga je pripravil ing. Joseph Zelle iz Clevelanda, ter slediti pre-davnju s skioptičnimi slikami dr. Arka. Prihodnje leto bo Baragova Zveza zborovala v Lemontu. opisuje Japonce v Kanadi pod naslovom; The enemy that no- ve r was: the history of the Ja-nanese Canadians, Nekoč je razdelil svoje fotografije prijateljem, rekoč; "Nate te slike in hranite jih; šele po moji smrti boste vedeli, kdo sem bil." Tukaj je nekaj misli, v katerih je Cankar izrazil svojo ljubezen do domovine: "Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso; ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva ..." "Slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in Zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na to čudežno deželo pod seboj . . . "Z najmočnejšimi koreninami se ovija ljubezen dogrude. Človeku, po svetu pognanemu, iz zemlje izruvanemu, se toži najpoprej po koči, po njivah, po senožeti, celo po siromašnem lazu, nato šele po materi, sestrah in bratih. V nas vseh se pretaka kmečka kri in v tej krvi ljubezen do zemlje, koprnenje po zemlji ..." "Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narbd mehkužnih bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: 'Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let! ..." "Domovinska ljubezen Slovenca je stvar čisto brez primere in podobe; ne da se .nikakor opisati, ob nji se neha moja in vsaka umetnost. Primerjati bi mogel to ljubezen kvečjemu- z ljubeznijo do matere ..." "Vsak lina v hiši svojega 'življenja posebno kamrico, v katero je skrbljivo spravil, kar je bil kdaj pridobil dragocenega, spravil vse.' kar je bil kdaj najgloblje doživel, z vsem svojim ubogim telesom, z vso svojo čisto dušo, spravil vse, kar je kdaj trepetaje v predsmrtni bridkosti čutil in mislil. V to kamrico stopi ob usodni uri, stopi vanjo, da se povrne očiščen in utrjen, poln vere vase in v dobr«io svojega bližnjega, poln zaupanja v dan in v večnost, poln moči, brez strahu, pripravljen na svato vanje in pripravljen na svojo lastno sedmino ..." Srečna leta na Rožniku so prehitro minila in ko je odhajal, je jokal kot otrok. Sam je nekje zapisal, da je bil Rožnik njegova zadnja postaja. Slutil je namreč, da se mu bliža smrt, ki je res prišla prezgodaj. DRŽAVA V vseh pravnih zadevah se z zaupanjem obrnite na: CARl VIPAVEC SLOVENŠfcl ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers 401 Bay St. Suit^,2000 - EM. 4-4004 FOl AMil »l ».-bscription rates $4.00 per year; 30c pet copv Advertising 1 column x 1" $2.80 Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.p.F, SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado! 4 '$, za'Argentihp .250 pe zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 'frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva oaziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in Izdajatelja. Toronto • 18. septembra so v župniji Brezmadežne v New Torontu pozdravili dva nova dušna pastirja, č. g. Jožeta Mejača, ki je prišel iz Winnipega in č. g. Iva- j na Jana, ki je prišel iz Mont-"anla. V VVinnipeg pa je odpotoval č. g. Plazar, v Montreal pa č. g. Jeretina. Vsem dušnim pastirjem na novih mestih v vinogradu Gospodovem želimo božjega blagoslova, sreče in uspeha za dobrobit vseh slovenskih duš, ki so jim zaupane v varstvo in vodstvo. • S 1. oktobrom je začela slovenska šola pri Mariji Pomagaj z 102 učenci. Učencetn želimo obilo sreče, učiteljem pa uspeha. Letos poučujejo v prvem razredu gdč. Karla Merhar in Marjanca Grobin, v drugem gospodični Helena Prezelj in Marija Zaje, v tretjem gospodični Mirjam Čekuta in Kanme-la Markeš, v četrtem gdč. Ivanka Levstik in v petem g. Franci po jk. — Solo vodi g. župnik Tone Zrnec. Podprimo' delovanje požrtvovalnih učiteljev in. učiteljic za blagor naše besede in ohranjanje naše narodne biti. • V Torontu se trunutno nahaja slovenski akademski kipar France Gorše, ki bo rojakom napravil več umetniških del. Želimo mu dobrodošlico med nami. • Prvi banket letošnje sezone je imela 9. oktobra Katoli.ka Ženska Liga v dvorani Mariji Pomagaj na Manning ulici. Chicago • Slovenci za Carterja. Položaj v sedanji Fordovi adminitraciji je tak, da si večina naroda želi spremembe. Sedanji imenovani predsednik Ford ne razume svetovnega položaja. Njegova izjava na drugi debaterski uri 13. oktobra je zaprepastila narode i/vpod železne zavese. Mož je trdil, da ne verjame, da so Poljaki, Romuni in Jugoslavani pod sovjetskim pritiskom. Vsa poznejša opravičevanja so pokazala, da ni dorastel vlogi državnega predsednika. V petek 15. okt. je bil na agitacij-skem potovanju skozi Illinois. Chicaga se je previdno izognil. Na vprašanje novinarjev, kako je bilo na tej turi, je odgovoril, da sta se z ženo Betty sijajno počutila v Jolietu, Ind. Mož torej ne ve, da je Joliet mesto v 111;-noisu in ne v. Indiani. Malenkost, bo kdo rekel Pa ni! Predsednik ZDA mora biti vsaj toliko podkovan v geografiji lastne dežele, da ve v kateri državi se kako mesto nahaja. Slovenci so odločno podprli in še podpirajo gov. Carterja za predsednika j ZDA. Predsednik Heart of Chi-! r I cago, ravnatelj Slov. rad. ure dr. Leskovar je bil na demokratski konvenciji v Chicagu v sredi septembra izvoljen kot elektorski volilec za predsednika demokratske stranke. In ta bo, kot vse doslej kaže Jimmy Carter. Na tej demokratski konvenciji je bila zdomska Slovenija zastopana po narodnih nošah gdč. Naomi Trinko je bila Believe Ii dr Not J deležna pozornosti preds. kandidata Carterja. Bili so navzoči v narodnih noši tudi člani SARC. • Slomškov krožek v Chicagu je krepko pričel s svojim delom v novi jesensko-zimski sezoni. V nedeljo 17. okt. je bilo Slomškovo kosilo (Chicken dinner) ob izredno lepi udeležbi. V pon-deljek 18. in torek 19. okt. je bil v istih prostorih (spodnja cerkvena dvora) Rummage Sale, ki je tudi doprinese' lepo vsoio za Slomškovo beatifikacijo. • V soboto 13. nov. se bosta poročila v ukrajinski katol. cer-1 kvi Sv. Vladimirja in Olge g.' Janko Arko jn gdč. Marika Kry- j zanovvicz. G. Janko Arko je bil dolgo let uspešni dirigent slov. cerkevnega zbora pri Sv. Štela-! nu in je še danes vodja Tivoli orkestra, skupine muzikantov, ki izvajajo odlične polka komade. Je tudi naročnik Slov. Države. Vse najboljše na skupni življenjski' .poti. • Ontarijski ombusman Arthur Augustus HILL GARLAND 11831-1899 ) of ARKANSAS, REFUSED A N0M1NATI0N TO THE U.S. SUPREME COURT ON THE GROUNDS THAT HE DID NOT HAVE A l/FE EXP£CTANCY FOR THE COURT OF 20 YCARS"' HE DIED 13 VEARS LATER, WHILE AR6UING A ČASE BEFORE THAT COURT A .nN^' on vAv1 8ardseu I * ..Islarvd., , North vvales, IS A MEMORIAL TO"20,000 SAlNTS"WH0SE ASHES WERE TRANSPORTED THERE WHEN 'IMVADERS DESTROYED A CEMETERY IN Banqor on Dee, England, /30 O VEARS AGO .♦V t Msp^ROMBOATS of the Kavirorvdo, Afnea, WHtCH CAREV20T0 40 OARSMEN, ARE CONSTRUCTED Of kBOARDS SEWN TOGETHER. MTH FIBEfZ ROPB v Maloney je govoril urednikom etničkega tiska. Opisal je na kratko zgodovino in cilje te ustanove ter opozoril, da se morejo člani etničnih skupin, ki ne obvladajo dobro angleščine, obrniti na njegov urad tudi v materinščini, ker obvladajo člani njegovega urada 20 različnih jezikov. • Kanadsko glavne mesto Otta- wa praznuje * letos 150 letnico obstoja. Ob ustanovitvi se je imenovalo Bytown. Ime so spremenili v Ottawa 1. 1855 in leta 1858 ga je kraljica Victoria razglasila za glavno mesto Kanade. • Znani katoliški Časnikar in sedaj federalni poslanec Dou- WE QU0TE glas Roche je napisal knjigo i "Justice not charity. A new glo-bal ethics for Canada". (Pravica, ne miloščina. Nova svetovna etika za Kanado). Poslanec Roche je član parlamentarnega odbora za mednarodni razvoj. V knjigi priporoča, kaj more doprinesti povprečni Kanadčan k rešitvi usodnih vprašanj. Knjigo je izdala založba McClelland and Stevvart in stane $ 2.95. Sedežni pasi in znižana brzina zares rešujeta življenje. Naslednje nudijo ontarijske nove odredbe. Od 1. januarja 1976. morajo ontarijski motoristi uporabljati sedežne pasove ("Seat Belts"). Od istega dne dalje je bila brzina v Ontario na cestah znižana na 60 milj na uro na velikih cestah in na 50 mil j na uro na ostalih cestah. Te nove odredbe. (kažejo uspehe, v prvih 6 mesecih v 1976. letu je bilo 66 smrtnih nesreč manj na ontarijskih cestah, poleg tega pa audi 6,765 manj telesnih poškodb. Predstavniki glavnih policijskih centrov pripisujejo uporabi sedežnih pasov ("Seat Belts") in znižanju dovoljene brzine dejstvo ^nižanja smrtnih nesreč in manjšemu številu telesnih poškodb po nesrečan. In prav to je bil glavrvi vzrok za nove odredbe. Pa so še druge dobrine, ki nastopajo. Ce vozite počas- <2 neje, prihranite bencin — in znižate stroške za pogonska sredstva. Zato zapnite pasove. Znižaj brzino in vozi odgovarjajoče. Za vašo brezplačno knjižico "Kaj morate vedeti o sedežnih pasih" (VVhat You Should Knovv About Seat Belts) pišite na: Public and Safety Information Branch Ministry of Transportation and Communications 1201 VViJson Ave. Dovvnsvievv, Ontario M3M 1J8 MINISTRY OF TRANSPORTATION AND COMMUNICATIONS JAMES SNOVV Minister Province of Ontario VVilliam Daviš. Premier JUSTICE IN YUGOSLAVIA . Toronto "Globe and Mail", October 6, 1976, Page 5 JugosIavia's reputation as a comrnunist stai!e vvith a dif ference — open and tolerant at least in comparison vvith the climate of repression that prevails in the Soviet Union — has been darkened by an increasingly harsh campaing against dissidents and advocates of inereased autonomy for minority nationalities. In the past tvvo years the campaign has moved from the dismissal of dissident academics to the prosecution of lavvyers vvho delend erities of the government, and novv to an accus al ion ol treason against a judge vvho vvas one of Marshal ritc's guerrilla partisans in the Second VVorld War but vvho has dcclined to join the Communist Party. An ofl again pn-again campaing against Croatian nationalism came to a head early last year vvith the dismissal of U group of academics at the University- of Zagreb, ithe main centre ol Croalian intellectual life. They vvere accuscd of having imposed "a reign of terror at the faculiy of philo-sophy" and of organizing "political opposition in a bid for povver". Similar purges vvere carried out at the Umversity of Bel g rade and at the Universtv of Ljubljana, the main centre of Slovenian academic life. But the campaign did not stop at the firing of academics or the shutting dovvn of publications critical of the government. This vear Sroja Popovic, a Belgrade lawyer vvho had acted for dissidents accused of spreading anti-government propaganda, vvas prosecuted for, in effect, agreeing wi:h one of his clients. But ithe most serious blovv to the indepcndence of the judicial process came last month when Franz Miklavcic, a judge in Slovenia, vvas charged vvith treason for having vvritten an article on Slovenian nationalism for a Slovenian revievv published in Trieste, Italy. A journalist, Viktor Blazic, vvas recent ly sentenced to tvvo years in prison for an article published in the same revievv. Both advocated greater political fj-eedom for Slovenia but neither favored separation: No one remotely familiar vvith the history of the Bal-kans vvould denv that the passionate and often chauvinisttc nationalism that divide the peoples vvho make up moderr. Vugoslavia are a continuing and rcal cause of concern to the Belgrade government. President Tito's abili1y, in spite of the bitter legacies of the Second VVorld VVrfr, to čontain these centrifugal forces has been deservedly admired. But there is nothing admirable about the recent ruthless repression of even moderate dissent. Indeed, as Belgrade comes increasingly to look like a South Slav Moscovv, its 1 chcrished indepcndence from the Soviet Union vvill look in-rreasingly irrelevant. VVe may already suspect that the good • press Yugoslavia has ertjoved in the VVest has been due, more \ than yve, had realized, to President Tito's liabit of locking up p6tential erities. VARNOST DOHODEK IN PROŽNOST NI fUDEŽ, DA SO NAJBOLJ POPULARNE KANADSKE NALOŽBE že preko 30 let so bili Canada Savings Bonds najbolj popularna naložba v Kanadi. Miljoni Kanadčanov so zares uporabljali Canada Savings Bonds kot kaži pot za gradnjo močne denarne podlage. So preprosti, čisto naravni jn preprosto razumljivi. So tudi dober način prihranjevanja. Naslednje pove zakaj. VARNOST Canada Savings Bonds so varna naložba, ki jih podpirajo vsa naravna boga t.s Iva Kanade. DOHODEK Plačajo dober dohodek — povprečni letni nrccenti ob doziariti 1985 so 9.13%. Vsak $100 bona začne z $8.50 °6 v prvem letu in z $9.25 % za vseh naslednjih 8 let. PROŽNOST So prožni, ker lahko kupite Canada Savings Bonds v različni višini, za denar ali na odplačilo v vaših bankah ali uradih za investicije. Lahko jih vnovčite vsak čas za polno vrednost, vključno s procenti. To leto je višina nabavljanja omejena na višini $15,000.00. DVE VRSTI A.) Popolnoma registrani bondi. Ti bondi So registrirani za oboje... za glavno vrednost in za interes. Interes ("procenti") van je automatično dostavljen s čekom vsako, leto za 1. november. Ti so na razpolago v denominacijah za: $500.00, $1,000.00 in $5,000.00. B.) Bondi s kuponi. Ti so registrirani in imajo kupone za interes izplačljiv dono-silcem. So na razpolago v višinah po: $50.00, $100.00, $500.00, $1.000.00 in $5,000.00. Povprečni letni procenti ob dozori t vi. VELIK NAČIN ŠTEDNJE! 'JUGOSLAVIJA NI ZAHOD' - 'JUGOSLAVIJA V STISKI' Ni demokratičnega soodločanja. Ni narodnoste enakopravnosti. Ni človečanskih pravic. Tito pokriva to reakcijo, ki je bila sprožena 1. decembra 1971 na generalskli proslavi v Karadjordjevem. Moral pa se se bo Tito kmalu vprašati: "Kaj bo iz tec2 n^sta!^ za menei?" HRVATI V JUGOSLAVIJI OBTOŽUJEJO Malcolm W. Brovvne New York Times, sept. 28, 1976 Človek, s katerim sem govoril, je nekoliko dvignil svoj glas, da bi ga lahko slišal kljub glasnemu gramofonu. Glasna glazba je namreč najobičajnejši varnostni ukrep proti skritim policijskim mikrofonom in je del vsake politične debate. Ljudje v sobi so bili Hrvati. Eden je nedavno prišel iz zapora, v katerem je odslužil štiri leta za svojo vlogo pri "zagrebški pomladi". .Drugi, bivši Titov partizan, je bil prav tako neza- že zdavnaj postala normalen ! dovoljen. ZADUŠENI NEMIRI LETA 1971 Vse prisotne je na en ali drug ducate hrvaških skupin, z naj- način prizadelo, ko jte proti različnejšimi političnimi ten- koncu leta 1971, centralna vla- dencami, ki nadaljujejo s kriti- da v Beogradu z ostrimi ukrepi ko beogradske vlade. V neka- hotela zadušiti dozdevno sploš-j terih primerih pa se je kritiiva no hrvaško vstajo. Nekateri jo pomešala s terorizmom, imenujejo tudi "zagrebško pomlad". Toda vse zopervanje je bilo hitro zadušeno. Nemir, kakršen je že bil, je bil zatrt hitro in učinkovito, kot se je to zgodilo tudi kratkemu vzponu liberalizma v Čehoslovaški leta 1968. Od tedaj deluje v tujini na Umorjeni so bili fazni jugoslovanski predstavniki v tujini, I v jugoslovanskih uradih v tujini so bile nastavljene bombe in v začetku septembra so hrvat-ški emigranti, ki so hoteli pub-licirati svoje zahteve, ugrabili ameriško potniško letalo. NEKAJ INCIDENTOV V JUGOSLAVIJI Tudi \ sami Jugoslaviji se je primerilo nekaj incidentov. Leta 1972, je v Jugoslavijo po tajni poti iz Avstrije, prispela skupina 19 hrvaških separatističnih gverilcev, ki so hoteli ustvariti protivladno vojaško oporišče. Toda domačini so jih prijavili in bili so ali ubiti ali ujeti. Leta 1974 sta dva hrvaška terorista na gori Velebit ubila miličnika, pri čemer sta bila tudi sama ubita. Preteklega septembra pa je na zagrebški železniški postaji eksplodirala bomba, ki je bila morda namenjena Titu, in je povzročila precej materialne 'škode, žrtev pa ni bilo. Nedavno je bila skupina Hrvatov obsojena na dolgoletno ječo, ker naj bi bila zapletena v ta napad. NACIONALIZEM IMA ZAČETKE V LETU 925 Po K. Vsi disidenti, s katerimi sem govoril, zamerjajo, da jih nekateri smatrajo za naklonjene nasilju. Toda istočasno povdarja-jo, da tisti, ki jih smatrajo za navadne "hrvaške nacionaliste'^ stvari preveč poenostavljajo. Korenine hrvaškega nacionalizma sledimo do leta 925, ko je bil kralj Tomislav, kronan kot prvi vladar hrvaškega naroda. V Zagrebu eden glavnih trgov še danes nosi njegovo ime. Nekateri moderni Hrvati še vedno zahtevajo popolnoma sa- mostojno državo, ločeno od jugoslovanske federacije, v kateri je Hrvaška zdaj ena od šestih republik. Toda po mnenju večine drugih, je hrvaška narodna avtonomija manj pomembna ambicija/od polit;čne liberalizacije vse Jugoslavije. "Vsi Jugoslovani so pod po-litičkim pritiskom," je dejal nekdo, najbolj pa Hrvati. Je že tako, v stoletja dolgi borbi z nami, so Srbi izšli kot zmagovalci. Mi pa smo premaganci in .moramo to prenašati". TITO JE IZVEDEL ŠIROKO ČISTKO Pretres leta 1971, ki je vsem še dobro v spominu, se je pričel v zgodnjem decembru, z govorom predsednika Tita. Ta je sam Hrvat, a je med drugo svetovno vojno v svojih gverilskih dneh zgradil osnovo svoje moči v glavnem med Srbi. Ves narod je bil zaprepaden, ko je Tito objavil, da je Hrvatska v krempljih 'gnilega liberalizma" ter da hrvaška "proti-revolucija" ograža vso državo. Tito je sprožil čistko hrvaške Komunistične partije, nastavil je novo republiško vlado, zamenjal številne hrvaške častnike v vojski in policiji, odpustil več sodnikov, odredil nove omejitve na univerzah in prepovedal imnOgo publikacij. Zadušen je bil tudi 11-dnevni št raj k zagrebških študentov in več sto oseb je bilo aretiranih; Tsti, ki so bili kasneje obsojeni ker so v člankih v teh publikacijah zagovarjali liberalnejši vlado v Hrvatski, so prejeli izredno dolge zaporne kazni. Nekdo, ki se je spominjal svojih dni v zaporu, je dejal: Nas, ki smo bili smatrani za ideo- loške voditelje incidenta leta 1971, niso poslali v Sremsko Mitrovico, kamor navadno pošiljajo politične jetnike. Srem-ska Mitrovica je luksizni hotel v primeri s tem, kar smo imeli mi. Poslali so nas v Starigradske zapore, vzhodno od Zagreba, ki iso namenjeni za nepoboljšljive kriminalce. Ko sem jaz nedavno zapustil te zapore, je bilo tam še okrog: 150 političnih jetnikov, pomešanih z drugimi zaporniki, morilci in podobno. "To je bil pravi Gulag, absoluten pekel," je dejal, uporabljajoč ime, s katerim je označen sovjetski kaznilniški sistem pod Stalinom. "Nihče od nas, ki smo bili tam, ne bo zagrešil nič, s čemer bi tvegal, da ga pošljejo nazaj. Če si bil prej pisatelj, potem nisi bil več, ker ne moreš delati s cenzorjem v glavi". Zdi pa se, da med Hrvati pre-vladaju mnenje, da je Hrvatska mirna, kljub pozornosti ki je je deležna v tujini zaradi terorističnih incidentov, ki jih izzivajo hrvaški emigranti. UGRABITELJE OBSOJAJO "Ljudje, kot so oni, ki so u-grabili ameriška letalo, strašno škodijo hrvaški stvari," je rekla neka ženska. "Utrjujejo namreč beograjsko propagando, da so vsi hrvaški nacionalisti teroristični divjaki, in še nacistični simoatizerji povrhu". "Res je," je dejala, "da so Hrvaški med vojno vladali nacistični eksponenti, ki so pobijali | ljudi v tisočih, Hrvate in Srbe. Toda tudi Francozi, Norvežani in drugi, so bili pod oblastjo nacističnih simpatizerjev, pa jim tega nihče ne zameri. Beograd pa je prebrisan in vse hrvaške opozicionalce, tudi levičarje, označuje za Ustaše, ali naciste. Tako drži Srbija Hrvatsko v defenzivi. INVESTICIJE UPADAJO Hrvati že od nekdaj obtožu- moderno Jugoslavijo, jejo Srbe, da se okoriščajo na hrvaški račun vse od leto 1918, ko sta se obe debeli združili v j upadel, davki in druge obliga- JUGOSiAVIJA V STISKI Poročita, ki jih je Times-ov dopisnik v Jugoslaviji, Malcolm vV. Browne, objavil o poslabšanem položaju v republiki Hrvatski (28. 9.) in Sloveniji (9. 9.) so pokazala na resne notranje težave v Jugoslaviji, v času, ko 84-Ielni predsednik Tito, kot poročajo, ni več pri zdravju. .....Po političnih čistkah liberalnejših voditeljev v republikah, v letih 1971-72, se narodnostna diskriminacija nadaljuje, medtem, ko se osebne razlike v mišljenju s sedanjim partijskim vodstvom, tudi če so izražene samo v zasebnem dnevniku, smatrajo za obtežilne in strogo kaznjive kot "izdaja". ......V večeru Titove osebne vlade pa je tak položaj prenevaren. Spričo dobro poznanih zunanjih groženj njeni neodvisnosti, so take notranje napetosti lahko vec, kot bi Jugoslavija brez Tita zmogla zdržati. ..... Zato je zdaj čas za prijatelje Jugoslavije v svetu, tiste, ki hočejo, da bi njen formalni sistem "socializma s človeškim obrazom" postal živa realnost, in one, ki jih resnično skrbi bodoča varnost • Evrope, da nujno pozovejo predsednika Tita, naj pomiri potencialno eksplozivne notranje napetosti, dokler |e še na položaju, da to zmore. Pravni škandali, o katerih poročajo, morajo biti ustavljeni in popravljeni, politična smer države pa prepričljivo preusmerjena v obetajoče ko-lesnice, ki so bile zamišljene z ustavnimi amandmaji junija leta 1971. Prof. Cyril A. ZEBOT, JUGOSLAVIJA UDARJA PO SLOVI ZAHTEVAJO VEC POLITIČNE SVOBODE. Malcolm Browne, Nevv York Times, 29. septembra 1976 cije so se dvignili, resnična hrvaška politična moč pa je usahnila, tako trdijo disidenti. Pred zadnjo svetovno vojno naj bi imel Zagreb 27 odstotkov jugoslovanske industrije. Danes je ima samo 13 odstotkov, ker so bili industrializirani drugi kraji Jugoslavije. Hrvaška pa ima 4 in pol milijona prebivakcev, ali eno četrtino vse Jugoslavije. Nekateri vidijo grobo para- "Mi in Katalonci," pravijo Hrvati, "smo marljivi poslovni ljudje in naša dežela je bogata. Toda večina koristi gre v | Beograd in Madrid, Toda to je treba odpraviti. Površnemu obiskovalcu se Zagreb, vsaj na videz, zdi bolj uspešen kot Beograd. Delno tudi zaradi tega, ker je bil Beo-I grad v teku stoletij pogosti | porušen med vojnami, zato se lelo med položajem Hrvatske včasih, (kljub milijonu prebival- v Jugoslaviji in Katalonije v Cov, zdi kot dolga vas. Španiji. - I MESTO BOGATE ARHITEKTURE (Nadaljevanje na četri strani) V nasprotju pa je Zagreb, s 700,000 prebivalci, mesto z bogato gotsko in baročno arhitekturo, širokimi nasatii in parki z vodnjaki iz habsburških časov. Njegove zavite, tlakovane ulice privabljajo turiste, v mnogo večjem številu v luksuzne hotele, kot pa jih Beograd kdaj vidi, trgovine s hrano pa so bolje založene in cenejše. Toda od politično zavednih ljudi, s katerimi sem govoril, tudi od številnih disidentov, nihče ne misli, da se bo Hrvatska kdaj odtrgala od Jugoslavije in večina ne pričakuje kakšnih važnih spremeno po Titovi smrti. "Kljub vsemu namreč," je dejal nekdo, "nismo samo Hrvati. Smo tudi Jugoslovani. Vse, kar zahtevamo, je pravičen delež v Jugoslaviji, da ne bomo samo revni sorodniki svojih bratrancev. Najbolj pa me skrbi to, da bomo mi vsi, ko bo Tito umrl, spet zaprti. Zato ne bo nobenega opravičila, toda Srbi se tako boje vsakega namišljenega hrvaškega separatizma, da ne bodo ničesar tvegali. Z namenom očistiti tisk in sodišča v Sloveniji, so oblasti obsodile nekega nekomunističnega žurnalista na dve leti zapora, nekega sodnika pa obtožile izdaje. Proces proti sodniku, ki teoretično lahko prejme smrtno kazen ali 20 let ječe, smatrajo za odločilni udarec kakršnikoli neodvisnosti sodstva. Žurnalist, Viktor Blažič, ki nj član Komunistične partije, je bil zaposlen pri slovenskem dnevniku DELO. 16. septembra je bil obsojen, ker je za tržaško 1 ga separatizma, slovensko reviio ZALIV napisal članek, v katerem se zavzema za večpolitično svobodo v Sloveniji v partijo in ga smatarajo za edinega ne-partijca, ki je sodnik v Sloveniji. Kot Blažič, je bil tudi Miklav-čič aretiran, ker je v tržaškem ZALIVU objavil članek o svobodi v Sloveniji. Policija pa je zasegla tudi njegov zasebni dnevnik in na osnovi teh zapiskov je bila formulirana obtožba izdaje Zapiski naj bi se nanašali na slovenski nacionalizem, čeprav Miklavčiča niti njegovi prijatelji, niti družina, ne smatrajo za simpatizerja slovenske- Sodnik, Franc Miklavčič, pa je bil 17. maja aretiran v sami sodni dvorani, kjer je vodil nek proces. Odtlej je v zaporu in čaka na razpravo, ki naj bi se vršila ta mesec. Med vojno je bil Titov partizan, ni pa vstopil Oba 5 sta bila povezana z Edvardom Kocbekom, vodilnim slovenskim pisateljem in enim nekdanjih članov vlade, ki pa je zdaj v nemilosti. Kocbek je bi! minister v Titovi vladi v letih 1945-47, je liberalen in' katoličan in tudi nikdar ni vstopil v Komunistično partijo. Potem, ko se je spri s Titom, ie izrazil obžalovanje nad 12,000 slovenskimi vojaki, ki so bili komunistom izročeni po drugi svetovni vojini od britanskih oblasti in ustreljeni skupno z nacističnimi predstavniki, političnimi ko-laboratejji in vojnimi zločinci. Ko je ZALIV objavil ta komentar, je Kocbeka, ki živi v Ljubljani, dvakrat zaslišala tajna policija. Vsak Jugoslovan namreč, ki brez uradnega dovoljenja napiše kakršenkoli članek za publikacijo izven države ali ji da intervju, zagreši kaznivo dejanje Smatrajo, da Kocbeka niso zaprli zaradi njegovih zaslug iz časa vojne in oslabelega srca. Toda njegovo stanovanje je pod nadzorstvom, telefonski klici in pisma pa pregledani. Blažič in Miklavčič sta bila aretirana potem, ko sta objavila členke, v katerih zagovarjata Kocbeka. JUGOSLAVIJA NI ZAHOD (Uvodnik, The New York Times, oktober 3, 1976.) Jugoslovanske oblasti so obsodile nekega žurnalista na dve leti zapora, nekega sodnika pa obtožile izdaje, to je zločina, ki je kaznjiv s mrtjo, ker sta v zunanjih revijah objavila članke, v katerih se zavzemata za večjo politično svobodo v Sloveniji, eni od šestih glavnih etničnih pokrajin Jugoslavije. Medtem ko na zahodu Jugo- slavijo včasih smatrajo za najmanj nasilno od vseh evropskih komunističnih držav, je pa ta reakcija na oporečništvo pokazala, da maršal Tito ne vodi demokracije, temveč trdno marksistično, eno-strankarsko državo. Odkar je Tiito leto 1948 prelomil š Stalinom in proglasil neuvrščenost Jugoslavije, je njegov režim vneto zasledoval disidente z leve in desne Samo v zadnjih dveh letih je bilo odkritih 13 podtalnih skupin in 237 oseb je bilo obsojenih. Aretacijo spdnika Franca Miklavčiča, preteklega maja, medtem, ko je vodil proces, pa smatrajo v Jugoslaviji kot naj resnejši znak pomanjkanja neodvisnosti sodstva. Obsojeni žurnalist pa je Viktor Blažič, ki je pisal za slovenski partijski časopis. Pod beograjsko upravo, je odstotek investicij v Hrvatski PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! IN DARUJTE TISKOVNI SKLAD VAŠEGA LISTA SLOVENSKA DRŽAVA I 11 L* J S 1. septembrom 1976, so stopile v veljavo glavne pošt-ninske izpremembe. In če pomislite in vzamete v obzir /vsa dejstva, se boste strinjali s tem, da je ta nova poštnina še vedno cenena prvorazredna stvar. Zavedati se morate, da te cene niso bile zvišane zadnja štiri leta. Zavedajte se, da so današnje kanadske cene poštnine še vedno cenejše kot so v večini zapadnih držav. K dorkoli uporablja kanadske poštne uslužnosti bo našel mnoge izpremembe cen. Q Pisma ali razglednice do teže 1 unče za dostavo v Kanadi je povišica od 80 na 100 in, to od 1. sept. 1976, in 120 od od 1. marca 1977 dalje. Voščilnice do teže 2 unč za dostavo v Kanadi se zviša cena od 60 na 80 za dostavo s 1. sept. 1976. in na 100 od L marca 1977. dalje. Vse voščilne karte morajo biti zalepljene. Q Cene za posebne uslužnosti kot Priporočene pošiljke, C. O. D. in Posebna dostava, Poštna zavarovalnina in Denarne nakaznice so se tudi izpremenile. Glavna izpremenice je bilo napravljena tudi za pošiljanje zavojev, da se je tako ustvarila bolj primerna cena upoštevajoč bolj razdalje in težo zavoja. □ V gotovih slučajih so bile cene znižane za pošiljanje zavojev. □ Prvorazredno pošiljanje zavojev (preko teže 1 Ibs. in do teže 66. Ibs.) dobe našo najboljšo postrežbo. □ Več kot k daj koli popreje, "poštnina za zavoje" je najcenejše pošiljanje do kateregakoli naslova v Kanadi. Nove poštne, pristojbine zaslužijo vso vašo pozornost. Kadarkoli odpošiljate ali pisma ali zavoje, za pravilno poštnino povprašajte na vašem poštnem uradu. Pravilna poštnina in Postal Cod vam bosta nudila boljšo postrežbo. , #u mmm NMB "Jugoslavija ni lahod — Jugoslavija v stiski" (nadaljevanje s stretje strani) SODNIK V JUGOSLAVIJI, PRVOBORITELJ ZA DRŽAVLJANSKE PRAVICE, OBSOJEN NA SEST LET ZAPORA Malcolm W. Browne. New York Times, oktober 16, 1976 Okrožni sodnik, Franc Miklavčič, ki je bil maja aretiran v lastni sodni dvorani, ker je zagovarjal državljanske pravice, je bil zaradi izdaje in drugih zločinov obsojen na šest let za-, pora. Pelinpetdesetletni Miklavčič je bil obtožen, da je zagovarjal odcepitev Slovenije od Jugoslavije, kar pa je on zanikal. Večino dokazOv, ki podpirajo to obtožbo izdaje, so nabrali v Mik-lavčičevem zasebnem dnevniku, katerega je zasegla tajna policija med hišno preiskavo. Kot drugi prominentni Slovenci, ki so bili obdolženi ali sicer nadlegovani, je bil tudi sodnik Miklavčič pred vojno ] član Krščansko socialistične stranke. To je bila levičarska demokratska stranka, ki se je med okupacijo Jugoslavije povezala s Titovimi partizani. Tudi Miklavčič sam je bil odlikovan kot pripadnik Titovih čet med vojno. j Po vojni Je bila Krščansko Socialistična stranka razpušče-na in mnogi njeni voditelji, čeprav so bili katoličani, so prevzeli visoke položaje v novi komunistični vladi Vendar pa niso nikdar postali komunisti in so se do določene mere zavzemali za politični pluralizem, j 17. maja, ko je bil Miklavčič aretiran v Ljubljani, je tajna policija aretirala tudi 48-letnega Viktora Blažiča, časnikarja, ki je bil zaposlen pri partijskem časopisu DELO v Ljubljani. Blažič, ki je podobnega prepričanja kot sodnik Miklavčič in drugi nekdanji krščanski socialisti, je bil obtožen, da je iširil "sovražno propagando" in je bil pretekli mesec obsojen na dve leti zapora. Po treh mesecih zapora v samici, je bil (pretekli teden) začasno izpuščen in je zdaj v hišnem zaporu, dokler njegova obsodba ne bo "potrjena". Nato se bo vrnil v zapor. Miklavčičev štiri dnevni proces je bil odprt za javnost in — da ne bi spravili njegovih sodnih kolegov v zadrego — se je proces vršil v Kranju in ne v Ljubljani V smislu obtožnice pa bi lahko prejel bodisi smrtno kazen, bodisi dosmrtno ječo. Dejstvo, da je dobil samo šest let in da je v to vštet tudi šti-rimešečni preiskovalni zapor, smatrajo za znak, da dokaza niso bili prepričljivi. Partijski voditelji, kol sta Mitja Ribičič in Frane Popit, pa so ostro kritizirali skupino katoliških libera-lov, kateri je pripadal tudi Miklavčič. UDAREC NEODVISNOSTI SODSTVA Miklavčičevi prijatelji in liberalni disidenti smatrajo njegovo obsodbo za nov udarec komunistične vlade proti znaku neodvisnosti sodstva. V zandjih letih je bilo aretiranih več sto disidentov in postavljenih pred sodišča, toda ' ker v teh ustanovah deluje še nekaj liberalov, pomeni to nov problem za vladajočo stranko. Pravni proces je prejel udarec tudi v začetku leta, ko je bil advokat Srdja Popovič v Srbiji, obsojen, ker se je strinjal z disidentskimi mnenji klijenta, ki ga jc zagovarjal. Obtožnica je bila sestavljena na osnovi zaključnega govora, ki ga je imel Popovič. Bivšu sodnik Miklavčič pa je na sodišču izjavil: "Obtožen sem, da sem hotel Slovenijo odcepiti od Jugoslavija. Sem pa samo izvajal svobodo misli v zasebnem dnevniku, kar je zajamčeno z ustavo." Dnevnik je začel že leta 1938 in po nekaterih ugibanjih morda vsebuje material, ki bi sedanje vodilne osebnosti spravil v zadrego. Med vojno je služil kot tolmač in zvedni oficir pri Britansko-Ameriški misiji, ki je oskrbovala partizane za nemškimi položaji. Njegova mati j bila Irka in angleščina je njegov drugi jezik. Italijani so ga ujeli in zadnje mesece vojne je preživel v koncentracijskem taborišču. Oba: Miklavčič in Blažič, sta objavila svoje članke v slovenski reviji Zaiiv, ki izhaja v Trstu. V teh člankih sta kritizirala nekatere aspekte sedanje jugoslovanske vlade. V vseh pravnih zadevah se z zaupanjem obrnite na : CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-400' -iBelieve li orNotf PA I MARIRE TEMPLE IK MITAKI, NEW ZEALAMD, A W00DEN STRUCTURE IN TriE/^ SHAPE 0F A CR0SS, WAS ,J BUILT BV THE MA0RIS IM flji\ 1863 KJITH0UT THE USE OFj NAILS 0R IRON BRACES -VET IT HAS EMURED FO& //Z VFARS A |_LAMA TURNED M LOOSEBV fr A BANKRUPT J K J CIRCUS, ./..v. \ k n ml STREETS ' ^ ' CFMAMOS, \v" BRAZIL, ) MONTHS I : i) SllITS TriAT NEVERNEED PRESSlNG /VY3fŽl OF N0BLE BIRTH ON IFALlK 1SLAMD. TATT00 THEIR B0DIES TO RESEMBLE CLOTHING- US/NG f/SHBONB OR BAM&OD MFEDISS Mnogokulturnost... pride pri otrocih « ...'. naravno do izraza Ljubezen . . . razumevanje . . . življenje . : : učenje . . . deljen je so vse stvari, ki pridejo, pri otrocih naravno do izraza. In to so stvari iz katerih je narejena mnogokulturnost! Pomoč pri organiziranju in obveščanju s pomočjo POVEZAVE NARODOPISNIH SKUPIN "Ethnic Groups Liason" Gradnja zavzetnosti naše kulturne različnosti s pomočjo NAČRTA KANADSKE RAZPOZNAVNOSTI "Canadian Identities Program" Posvetovalni odbor vodi KANADSKE NARODOPISNE ŠTUDIJE. — "Canadian Ethnic Studies" Denarna pomoč za razvoj UČENJA NEURADNIH JEZIKOV "Non-Otiicial-Languages Teaching "Aids" Pomaga priseljencem s pomočjo NAČRTA ZA INTERGRACIJO PRISELJENCEV "Immigrant Integration Program" Kot Kanadčani smo srečni, da lahko delimo dediščino, kulturo in usposobljenosti tolikih ljudstev, Posledica je lahko samo močnejša Kanada. Toda vse to zavisi od vsakega posameznika med nami . . . ker je vse to prostovoljno. • Denarna pomoč prostovoljnim skupinam s pomočjo PODPOR ZA NAČTRTOVANJE DEJAVNOSTI "Projects Giants Program" • Izdelava več-jezičnih filmov s pomočjo V NARODNE FILMSKE DRUŽBE "The National Film Board" • Zapisovanje nmogokul turne zgodovine za NARODNI MUZEJ ČLOVEKA "The National Museum of Man" • • Iskanje in ohranjanje narodno-kulturnih zapiskov v JAVNIH ARHIVIH "The Public Archives" • Nabavljanje knjig v neuradnih jezikih ZA NARODNE KNJIŽNICE The National ~Ci6rary" ~ Vaše poglede sporočite in za nadalnje informacije pišite na: Multiculturalism, 16th Floor, 66 Slater Street Ottavva, Ontario K1A 0M5 l+l Hon. John Munro L'hon. John Munro Minister Responsible Ministre charge ' for Multiculturalism du multiculturalismo DVA KANDIDATA ZA BELO HIŠE V VVASHINGTONU DEMOKRAT JIMMY CARTER REPUBLIKANEC GERARD FORD SEDANJI PREDSEDNIK CELO DOLGOTRAJNIM KOMUNISTOM JE PREVEČ Svet je bil presenečen, ko je objavil londonski list The Times pismo starega boijševika Arnoš-ta Kolmana, ki je bil Leninov soborec, pa je sedaj pobegnil iz Sovjetije in uživa politični azil na Švedskem. Kolman je pisal pismo Brež-nevu, v katerem povdarja, da je bil član komunistične partije 58 let. "Stopil sem v njene vrst-ve, da bi se boril za socialno pravico, za srečno bodočnost PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO uprava S.D. človeštva". Njegovo razčara-nje je doseglo višek, ko so Sov-jeti vpadli v češko-Slovaško. Sovjetom tudi očita, da so razvili razredni sistem. Prejšnje mesto kapitalistov in zemljiških veleposetnikov so zavzreli partijci in državni birokrati, ki se valjajo v bogastvu in so zgubili vsak stik z ljudstvom. Kolman je še eden članov stare garde, ki je tudi mnogo pisal, bil član Sovjetske Akademije in ga je Stalin preganjal. Pismo Brežnevu je končal: "Prišel sem do trdnega prepričanja, da bi pomenilo moje nadaljnje članstvo v Sovjetski komunistični partiji izdanje idealov družbene pravičnosti in člove-čanstva ter graditve nove bolj človeške družbe". ......'■»•'*iD