PRIMORSKI DNEVNIK
Janina plačana » gotovini " Dnstale 1 gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 38 (8131)
TRST, torek, 15. februarja 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAPLETENO POLITIČNO IN USTAVNO VPRAŠANJE
Ostri spori o Andreottijevem poskusu ustvarjanja enobarvne volilne vlade
Danes sklicana seja vodstva KD - Saragat odločno proti de-mokristjanskemu manevru, ki ga odkrito podpira samo MSI
PO PETEM TEDNU STAVKE BRITANSKIH RUDARJEV
n .v ..	70. obletnica poboja
Ostrejše omejitve 14 tržaških delavcev
mm
RIM, 14. — Vse kaže, da pripravlja Andreotti .enobarvno volil-- *‘*do». ki naj jo v parlamentu podpro: KD, PU in južni Tirolci, jB0,i P« bodo glasovali: KPI, PSIUP, PSI, PSDI ter avtonomni socialisti y .''•odvisni levičarji. PRI bo glasovala proti, morda pa se bo hi«! *'	povsem jasno, kaj bodo naredili misovci, in monar-
Po nekaterih vesteh bo Andreotti zavrnil njih glasove, ki pa Vsak način niso zadostni, da bi prejel zaupnico.
*l.d,bl,Wo
se bo torej porodila ^ • — katero bo že vnaprej ao- da ne bo prejela zaupnice, in 1 v bo to predsednik zahteval BnJ.*Prav bo predložil minimalni Un»L.*m 0 naibolj perečih vpra-j..*"• pri čemer pa se bo izognil •fendumu in razporoki.
Hln,e skratka za manever, da bo I*» T*1® 'k^kristjanska vlada Pd' volitve in pri tem seveda ne V(!£ za enostavno upravno tem-"ie ^ Pomembno politično vpraša-dok | Vec*a Pa zahteva ta manever '»toč« 'n zaPleten Postopek in M)C*sn° tudi odločilno podporo pred-
*nu"".mi
sednika republike Leoneja.
Saragat je odločno proti in je danes izjavil, da bi bilo politično primemo, da izvede volitve vlada, ki ima svojo lastno večino. Sklicuje se na britansko prakso ter pravi, da ne vidi razloga, zaradi katerega naj bi volitve izvedla enobarvna manjšinska vlada, ko je pri rokah večinska Co-lombova vlada, ki jo sestavljajo stranke levega centra. Na ta način bi se izognili, da bi manjšina vodila politične volitve ter bi se izognili tudi razpokam, ki jih bo zelo težko zamašiti po volitvah. Zanimivo je, da
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiifimimiiiiiMi
Gospodarski načrt
Italije 1971-75
Načrt predvideva zvišanje narodnega dohodka letno poprečno za 4,8 odstotka
^Un^’ l4‘ ~ Ministrstvo za prora- da je kršil statut generalnega taj-Uodmk' Programiranje je objavilo s. vbosti o gospodarskem načr-
^k&je za razdobje 1971-75 ter Ig 1 Podrobnosti prvega poglavja, ly jV>Vorj 0 c''jih načrta. V poročijo * r.ečeno, da je prišlo do zasto-l«dh»L*ali'iansk,’m gospodarstvu v jjv dveh letih in da je nujna stVj , ^cija za okrepitev gospodaric za dosego treh ciljev: pol-^‘»poslitve, premostitev razlik tave . Som in drugimi predeli rtr-iti j * za izboljšanje socialnega vj)	življenjskih pogojev. Pr-
Vpijv10 izvajanja načrta bo še pod tooktu*1 Negativne predhodne kon-*hožr.Ure* močan napredek pa bo doseči v naslednjih letih. hSj^etno razdobje 1972-1975 je fodJ!rn° zvišanje realnega na-ker jfa dohodka za 5,7 odstotka in * Prišlo v letu 1971 do nara-hi jJa narodnega dohodka v viši-Do ^^totka je za celotno petletna^	predvideno povečanje
®8a dohodka za 4,8 odstotka. tijstv,,1 dohodek bo naraste] v kmeta i „ 23 2 odstotka, v industriji 5,4 A' v terciarni dejavnosti za 1,6 orf7°tka in v javni upravi za raj(jnL. tka. V celotnem petletnem iilUg {H. ie predvidena aktiva pla-traJD^^nce. Glede zasebne poliži«:; ^ k® zvišala v nekoliko la ntmu kot narodni dohodek delcT^no in je predviden napre-Hria 4,3 0<dst., tako da bo za-Ifi.Ooo Potrošnja dosegla leta 1975 *ala .milijard, medtem ko je zna-celotj ta 1970 37 000 milijard. V šje v bo delež zasebne potroš-tfiiiji ndnosu na celoten dohodek <*> doi°- na 51 odst., ker bo-bstan0v>Cene stvari prevzele javne e. in med drugim zdravstvo,
2,m šoistv°-
(v.€ zaposlitve predvidevajo, da ,nSi v Petih letih število zapos-tisof I kmetijstvu znižalo za 783 SviJn].not* v industriji pa se bo ^rCja Za 404 tisoč ter končno v °° kj™ dejavnosti za 235 tisoč. I*i no«Venib sprememb bo prišlo “Ugi, a.zdelitvi bruto dohodka na Se znjžal dohodek
Snoven napad na spomenik partizanov
il ^anu
t'ili!^N' 14. — Skupina fašistič-t^^Padalccv je preteklo noč Nik KVMdalsko oskrunila spo-trgli j “ padlim partizanom na k®<lo 7°reto. kamor so preteklo fvf Postavili eksplozivni na-pripeljali so se z avtomobi-°kvi|. ?t 850 ter so razbili lesen 111 odstranili rdeče zastave.
nistva, ki se kot mednarodni ek-strateritorialni organizem ne more vmešavati v notranje zadeve dežele, katere je gost*. V telegramu se nadalje vabi združenje italijanskih časnikarjev, da se dogovore za srečanje, na katerem bodo razpravljali o splošnih vprašanjih časnikarjev v Evropi.
V odgovoru predsednik Falvo, tajnik Ceschia in odgovoren za zunanjo stike Lo Bianco zavračajo obtožbe na račun Ochetta in Zidarja ter podčrtujejo, da bo sindikat italijanskih časnikarjev šel naprej po poti nepopustljive o-brambe svobode informacij ter za pozitivne pobude za sporazumevanje vseh evropskih časnikarjev*. Glede organiziranja drugega zasedanja evropskih časnikarjev, kot so se to dogovorili na prvem zasedanju v Lignanu 1967. leta, pa pravijo »da bodo to vprašanje ponovno preučili*.
je takoj za tem tajnik PSI Mancini izjavil, da se .povsem strinja* z mnenjem bivšega predsednika republike.
Za sedaj pa ima Colombo težave v lastni stranki in se je danes sestal s političnim tajnikom Forlanijem, nato pa je sodeloval na sestanku de-mokristjanske delegacije, ki je pooblaščena, da pripravlja novo vlado.
Na tem sestanku so sklenili, da se bo jutri ponovno sestala direkcija stranke, saj je bilo z več strani rečeno, da ožje vodstvo nikoli ni bilo pooblaščeno sestavljati enobarvno programsko vlado. Gre skratka za notranje težave v KD in zlasti za stališče demokristjanske levice ter je v tej zvezi zanimiva izjava zunanjega ministra Mora, ki je opozoril na «originalno podobo krščanske demokracije kot demokratične, ljudske in antifašistične stranke* ter istočasno tudi govoril o .pomembnosti demokratičnega sodelovanja*. Svoja izvajanja pa je zaključil z orisom vloge, ki jo ima KD v italijanskem političnem življenju.
Na današnji seji KD bo torej na dnevnem redu načelno vprašanje sestave enobarvne demokristjanske vlade. istočasno pa zelo verjetno tudi bolj pereče in bolj ostro vprašanje sodelovanja levice v tej vladi. Poleg tega pa bodo tudi govorili o možnosti pritegnitve socialdemokratov.
Jutrišnji .Avanti* ugotavlja, da ni bilo mogoče nadaljevati z dosedanjim sodelovanjem, da to pa še ni dober razlog za dokončen razdor. Socialistično glasilo očita krščanski demokraciji. da hoče ustvariti enobarvno vlado, ki bo prejela podnoro samo z desnice ter dela socialdemokracije, ki se trudi za ustvarjanje dvo-bar\me vlad* KD - PSDI.
«Avanti» pravi, da gre za politično in ustrezno vprašanje ter se zavzema za pravilnejšo rešitev, ki jo predstavlja nadaljevanje Colombove vlade.
Odkrito podpirajo demokristjanski manever samo misovci, ki so se znašli v za njih novi vlogi zaščitnikov ustave in je tako poslanec Roberti govoril o pritiskih na predsednika republike. Nato se sklicuje na člena 92 in 93 ustave ter pravi, da je imenovanje vlade zakonito ter da vlada prične z delom z dekretom predsednika republike in s prisego ministrov. Zaupnica je kasnejši akt in če vlada v parlamentu ne prejme večine, mora odstopiti, toda s tem ostane še
vedno na svojem mestu, dokler se ne sestavi nova vlada.
Koroški pevci na Prešernovi prireditvi na Bledu
LJUBLJANA, 14. - V soboto so na Bledu v festivalni dvorani navdušeno pozdravili koroške pevce iz Železne Kaple in Loč in folklorno skupino «Zarja». Kulturna skupnost Radovljica je priredila slovesno proslavo v počastitev Prešernovega dne. Kulturni delavci iz Radovljice so na proslavi recitirali odlomke iz zbirk koroških pesnikov ter Koroške razglednice Janka Mesnerja.
v dovajanju elektrike
Ukrep angleške vlade sprožil zelo ostro kritiko laburistov
LONDON, 14. — Kriza, ki je zajela britansko industrijo zaradi pomanjkanje električne energije zaradi
delavci in vlado, ki se nikakor noče odreči svoji dosedanji politiki zamrznitve plač. Jasno .je, da bi zrna-
sta vke rudarjev, postaja iz dneva rudarjev sprožila nov val sin-v dan bolj kritična. Angleška vlada I dikalmh zahtev ostalih delavskih je komaj uvedla omejitev v dova- kategorij in zato je ministrski svet
janju toka in že napovedujejo nove ostrejše ukrepe. Vse tovarne so že zmanjšale proizvodnjo, nekatere pa so celo nehale obratovati.
Heathova vlada se je s svojo nepopustljivostjo spravila v zelo kočljiv položaj, kajti poleg ostre kritike laburistov je naletela na zelo oster odpor v konservativnem tisku, ki obtožuje ministrski svet, da je povsem podcenjeval moč britanskih rudarjev. Premier Heath je v teh dneh podvržen zelo ostrim pritiskom z dveh strani: na eni strani ga levičarske sile obtožujejo neobčutljivosti za človeški problem rudarjev, na drugi strani pa zelo ostrn pritiska nanj združenje industrialcev, ki zahteva, naj spoštuje zamrznitev mezd.
Očitno je, da gre v tem trenutku v Angliji za odločujoč dvoboj med
tako nepopustljiv. Vlada ima na svoji strani združenje industrialcev in s spretnim stopnjevanjem napetosti skuša povzročiti tudi negodovanje v javnem mnenju. Rudarji pa so zelo žilava kategorija, ki poleg svojih sindikalnin pravic branijo tudi svoje delovno mesto, saj se je v zadnjih letih število delavcev v premogovnikih zelo zmanjšalo. Poleg tega lahko rudarji računajo na solidarnost ostalih delavskih kategorij, med katerimi je zelo pomembna pomoč uslužbencev prevozniških podjetij, ki so se obvezali, da ne bodo dovažali elektrarnam goriva, ki bi lahko nadomestilo premog.
Stavka rudarjev je imela težke posledice tudi v borzi. Tečaj delnic raznih industrij, ki so bile prisiljene začasno prekiniti obratovanje, je danes zjutraj padel v londonski borzi.
lllllll■lll^lmlllllMllllllltllllll|ll||||||||||||||||t|m|||a|||||||||||Ml||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||nllllllllllllllllllll■
ZAOSTRITEV ODNOSOV MED GRČIJO IN CIPROM
Spor se je vnel okrog orožja ki ga je Makarios uvozil iz (SSR
Ciprski nadškof je že dvakrat zavrnil zahtevo grških polkovnikov, naj izroči nabavljeno orožje
ATENE, 14. — Spor med grško kariosu v zvezi s še neuradno ob-polkovniško vlado in predsednikom j javljenim odgovorom ciprskega ciprske vlade nadškofom Makaric j predsednika, v katerem zavrača som se zaostruje. Povod za nbvo pogoje atenske vlade. Makarios naj
zaostritev položaja med Grčijo m Ciprom naj bi dal uvoz češkoslovaškega orožja na Ciper za oborožitev «ljudi zvestih Makariosu*. Grška polkovniška vlada je nocoj objavila «nasvete», ki jih je poslala pretekli teden nadškofu Makariosu, v poslanici grškega regenta generala Zaoitakisa. V tej poslanici Grčija zahteva od ciprskega predsednika naj takoj ustanovi novo vlado narodne enotnosti, v kateri morajo biti ljudje, ki uživajo zaupanje grškega režima in naj takoj izroči uvoženo češkoslovaško orožje.
Opazovalci v Atenah menijo, da je objava atenske poslanice Ma-
^sprejcmljiv« obtožbe na račun
H0ch«tta in Zidarja
a *4, — Združenje italijan-prg^.^karjev je sporočilo, da *šeiie ' ?d mednarodne organi-
V	^tao' n*karjev’ ki ima sedež ^n6vi?'. dolg telegram, v katerem i 5|(ori nesprejemljive obtožbe '1. jaških oblasti proti Ochet-
V	j dalje je v telegramu reče-jtošU]; J® dr. Zidar «kršil pravila tšjpj,JUoja, ki ga je užival kot
°*®dnarodne organizacije in
ZASEDANJE JUGOSLOVANSKO - ITALIJANSKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Zaskrbljenost zaradi upadanja jugoslovanskega izvoza v Italijo
Člani komisije opozarjajo, da je treba sprejeti ukrepe za odpravo italijanskih omejitvenih ukrepov - V Gvajani zasedanje stalnega odbora neuvrščenih držav
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Upravni odbor jugoslovansko - italijanske zbornice je na svojem zadnjem sestanku v Beogradu razpravljal o rezultatih blagovne izmenjave v preteklem letu in pri tem ugotovil, da se je lani vrednost izvoza v Italiji zmanjšala od 254,6 milijona dolarjev v 1970 na 226,3 milijona dolarjev, medtem ko se je vrednost uvoza iz Italije povečala od 378 milijonov dolarjev v 1970. letu na 396,5 milijona dolarjev lani.
Na zasedanju so člani zbornice izrazili resno zaskrbljenost zaradi u-padanja jugoslovanskega izvoza v Italijo in opozorili na potrebo, da se z obeh strani sprejmejo ukrepi za odstranitev vzrokov tega pojava. V zvezi s tem so člani zbornice opozorili na italijanske ukrepe, da bi se omejil oziroma celo preprečil uvoz nekaterih jugoslovanskih izdelkov in sklenili predložiti jugoslovanski vladi u-vedbo recipročnih ukrepov, kolikor bi italijanske oblasti ovirale uvoz jugoslovanskih izdelkov. Po predlogu članov zbornic, bi morala jugoslovanska vlada na vsak omejitveni ukrep italijanske vlade odgovoriti s podobnim omejitvenim uvoznim ukrepom. Po pisanju beograjske Ekonomske politike, s tem predlogom soglašata zvezno tajništvo za zunanje zadeve in zvezno tajništvo za zunanjo trgovino. Na zasedanju je bilo ugotovljeno, da omejevanje blagovne izmenjave ni v interesu gospodarstva o-beh držav in v skladu s stalno poudarjeno željo po napredku medsebojnih gospodarskih odnosov in blagovne izmenjave.
* * *
Svetnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Budimir Lončar je odpotoval danes v Gvajano na zaseda
nje stalnega komiteja neuvrščenih držav, ki bo od 17. do 20. t. m. v Georgtownu. Na zasedanju bodo določili kraj in datum bodočega sestanka zunanjih ministrov neuvrščenih držav in dnevni red tega sestanka. V stalnem odboru neuvrščenih, ki je bil ustanovljen na tretji konferenci v Lusaki, so zastopniki 16 držav, in sicer Zambije. Tanzanije, Alžira, Indonezije, Egipta, Ceylona, Sudana, I-raka, Malezije, Gvajane, Etiopije, Maroka, Indije, Senegala, borunriije in Jugoslavije. Kot je znano, je bilo na lanskoletnem posvetovalnem sestanku zunanjih ministrov neuvrščenih v New Yorku sklenjeno, da se za letos skliče sestanek zunanjih mi-
nistrov, na katerem bi v luči najnovejših dogodkov na svetu preučili položaj in vlogo neuvrščenih od zadnje konference v Lusaki in uresničevanje sklepov te konference.
B. B.
LA VALLETTA, 14. — Tukaj so sporočili, da je prispel na Malto sovjetski veleposlanik v Londonu, ki je akreditiran tudi pri malteški vladi. Danes je imel pogovor s predsednikom Dom Mintoffom. Govorila naj bi o ustanovitvi v La Valletti sovjetskega veleposlaništva, kar je Dor Mintoff svoj čas zavrnil.
bi v svojem odgovoru dal vedeti grškim polkovnikom, naj odpokličejo z otoka generala Grivasa, Ce hočejo doseči sporazum.
Nocojšnja atenska nota pojasnjuje, da je Makarios že dvakrat zavrnil «nasvet» grške vlade, naj izroči orožje. «da se prepreči nevarnost frontalnega spopada na Cipru*. Grški polkovniki pravijo, da je njihova vlada z mednarodnimi pogodbami prevzela odgovornost za varnost na otoku. Zaradi tega, pravi atenska vlada, predstavlja uvoz orožja na Ciper veliko nevarnost in je zato svetovala nadškofu, naj uvoženo orožje izroči narodni straži, ki je pod poveljstvom grških častnikov. Atenska vlada pravi, da je ciprski predsednik zavrnil ta «nasvet» in da je zavrnil tudi »nasvet*, naj izroči dobljeno orožje enotam združenih narodov na otoku.
Voditelj grške desničarske radikalne stranke Kanellopulos je danes izrazil zaskrbljenost zaradi nastale krize med Grčijo in Ciprom. Kanellopulos pravi, da ni mogoče sprejeti stališča vlade, da je kriza «nenadoma nastala v zadnjih dneh*. Po njegovem mnenju je mnogo nepojasnjenih točk okrog tega političnega spora. Kanellopulos pravi, da pomanjkanje svobodnega parlamenta ne dovoljuje, da bi bila javnost obveščena o tako resnih zadevah. Kot poročajo iz Aten, se s tem stališčem strinjajo tudi druge opozicijske skupine sedanjemu režimu.
Kot poročajo iz Nikozije, je predsednik Makarios danes sprejel dva visoka predstavnika OZN, s katerima je razpravljal o sporu z Grčijo. Predstavnika združenih narodov sta Makariosu sporočila, da glavni tajnik OZN z zanimanjem sledi razvoju dogodkov in priporoča, da bi bil spor kmalu poravnan.
čakom na obisk v Svobodno Ben galijo.
Huda prometna nesreča pri Kragujevcu
BEOGRAD, 14. - V Kragujevcu je danes zjutraj prišlo do težke prometne nesreče, v kateri so izgubili življenje štirje delavci avtomobilske tovarne »Crvena zastava* na nezavarovanem železniškem prehodu. Pri železniški postaji «Zavod», je brzovlak Skoplje - Beograd naletel na avtomobil, s katerim so se delavci peljali na delo. Brzovlak se je v polni hitrosti zaletel v avto in ga potiskal pred seboj za več kot 300 metrov. Delavci so bili na mestu mrtvi.
k RIC0RD0 DEI CITTADINI C ADUTI
|ELLE GI0RNATE LUTTUOSf DR XIV E XV FE08JUIO MCMI/
IL MUNICIPI0
Sli
'Š
V teh dneh poteka 70 let, odkar so avstroogrski o-rožniki in vojaki ubili na tržaških ulicah 14 delavcev in jih več kot 50 ranili. Do krvavega dogodka je prišlo ob stavki, ki so jo 12. februarja 1902 začeli kurjači Lloy-Cta, da bi dosegli boljše delovne pogoje. Kurjači so zahtevali priznanje nadurnega dela, zmanjšanje delovnega urnika na 10 ur v pristaniščih in 8 med plovbo ter ureditev vprašanja nočnih straž med pristankom v . Trstu.
Prvim 300 kurjačem so se sproti pridruževali kurjači Lloydovih ladij, ki so pristajale v tržaškem pristanišču. Ko je avstroogrska vlada hotela uporabiti kurjače vojne mornarice na Lloydovih ladjah, so vsi tržaški delavci stopili v splošno stavko. 14. februarja so orožniki in vojaki streljali na delavce po shodu socialistične stranke, ko se je zdelo, da je spor rešen.
Na sliki spomenik na grobu 14 pobitih delavcev na pokopališču pri Sv. Ani.
(V prihodnjih dneh bomo objavili obširen članek o tej slavni strani boja tržaških delavcev).
DAKA, 14. — Tukaj so z velikim navdušenjem sprejeli ameriškega senatorja Edvarda Kenne-dyja, ki je prispel z ženo in ne-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiimmiiMiimiimiimiHMiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
V ZDA in na Kitajskem v polnem teku priprave Nixonovega obiska v Pekingu
Ameriški predsednik je sprejel fransoskega pisatelja Malrauxa Že sto ameriških funkcionarjev in tehnikov v kitajski prestolnici
WASHINGTON, 14. - Priprave za »zgodovinski obisk* ameriškega predsednika Nixona v Pekingu so v po'nem teku, tako v ZDA kot na Kitajskem. Nixon bo odpotoval v četrtek 17. februarja, v Peking pa bo dospel šele v nedeljo zjutraj.
Zadnje dni je šef Bele hiše posvetil intenzivnemu preučevanju vseh vprašanj, Id se tičejo Kitajske. Prebral je veliko knjig in dokumentov o politiki, gospodarstvu, diplomaciji in zgodovini Kitajske ter življenjepise najvidnejših pekinških voditeljev. V te priprave spada tudi današnje srečanje s francoskim pisateljem in filozofom Andrejem Mal-rauxom. ki velja za enega naivečjih evropskih izvedencev o kitajskih vprašanjih. Pred sedmimi leti se je imel Malraux tudi priliko srečati z Maocetungom.
Bivši minister, ki je star 71 let, I do na primer iz ZDA lahko uvažali se je pogovarjal z Nixonom v Beli j na Kitajsko lokomotive, stroje za
gradbeništvo, kemijske izdelke mo
AVTOMATSKA SONDA «LUNA 20* LETI PROTI MESECI
Ugibanja zahodnih znanstvenikov o načrtih sovjetskih strokovnjakov
MOSKVA, 14. - Sovjetska tiskovna agencija TASS je danes spo ročila, da so sovjetski strokovnjaki izstrelili novo avtomatsko postajo »luna 20» proti našemu naravnemu satelitu. Po sporočilu tiskovne agencije, bi morala avtomatska postaja nadaljevati raziskovanje Lune.
Za izstrelitev nove avtomatske postaje so sovjetski znanstveniki uporabili že večkrat preizkušeno tehniko. »Luno 20» so najprej spravili v krožni tir okoli Zemlje, nato pa so jo usmerili proti našemu naravnemu satelitu. Tass je sporočila, da je tir zelo precizen.
S svojim novim poskusom so sovjetski znanstveniki vzbudili veliko
zanimanje in radovednost med za-
hodnimi strokovnjaki. P0 svoji stari navadi je TASS sporočila samo, da je izstrelitev uspela, ni pa dala nobenih tehničnih podatkov o novi avtomatski postaji in o njenih nalogah. V svojem sporočilu sovjetska tiskovna agencija pravi samo, da vse naprave delujejo v redu in da zemeljska kontrolna postaja vzdržuje redne radijske stike z »luno 20».
Iz urinega komunikeja je zelo težko razbrati, kaj nameravajo doseči sovjetski znanstveniki s tem novim poskusom. V zahodnih krogih pa prevladujejo tri domneve, in si-
magnetnem polju. Možno pa je, da I ninih kamenin, poskus z luno 18 bodo znanstveniki poskušali mehek | pa se je ponesrečil. Sonda je prista-pristanek na Luni. V tem primeru ja na zelo razritem področju, kjer bodo verjetno poskušali pripeljati ! 6e je razbila. Luna 19 pa še vedno na Zemljo Lunine kamenine, kot kroži okoli našega naravnega sate-so že storili s postajama luna 16 tita in redno pošilja podatke na in 17. Možno pa je tudi. da luna 20 /emlj0 pelje proti našemu naravnemu sa
telitu novo avtomatsko vozilo po dobno lunohodu. Uradno sporočil. je. kot smo že omenili, dovolj sploš no, da so vse tri domneve enak verjetne.
Sovjetski znanstveniki so se te večkrat poslužili avtomatskih
Kot dokazuje ta nov poskus, so-jetski znanstveniki vztrajajo v raziskovanju vesolja z avtomatskimi po-tajamd. V nasprotju z ameriškimi strokovnjaki, ki s« že poslali tri josadke na naš naravni satelit, sovjetski znanstveniki so bolj naklo-
hiši kake tri ure. Zvečer so njemu v čast priredili slovesno večerjo, na kateri je bil orisotei, mdi fran-. coski veleposlanik v ZDA Lucet. O-• pazovalci poudarjajo, da pomeni sprejem nekakšno uradno priznanje vlogi, ki jo je Francija odigrala pri zbližanju med Kitajsko in ZDA
Priprave se nadaljujejo tudi v Pekingu, kamor ie danes dospela skupina osemnajstih Američanov, povečini tehnikov, ki so se pripeljali s kitajskim linijskim letaiom il.iuši-nom. Število ameriških funkcionarjev in tehnikov, ki v Pekingu pripravljajo obisk predsednika Nixona, je tako naraslo na kakih sto. Vsi stanujejo v velikem »hotelu nacionalnih manjšin*, ki je pod strogim policijskim nadzorstvom.
Prva skupina funkcionarjev in tehnikov je dospela iz ZDA v prvih dneh februarja Glavna naloga tehnikov je pripravili v Pekingu in Šanghaju televizijske postaje za ne-pcsrediu prenos po satelitu vseh faz Nixonovega obiska V Pekingu pričakujejo sedaj še prihod 87 ameriških časnikarjev, ki boni, dospeli v kitajsko glavno mesto en dan pred Nixonom.
S kitajske strani pa oi opaziti velikih priprav za obisk. V Pekingu so sicer odstranili nekai velikih letakov s protiameriškimi gesli, številne druge pa so pusfli na svojih mestih. Tako ie na trimer r.a enem največjih pekinških tigev videti o-gromen letak z napisom: »Narodi sveta, združite se in porazite a-meriške agresorje ter krdelo osov, ki .jim sledijo!*
V okvir priprav na obisk pa ie mogoče vključiti tudi današnji n-krep ameriške vlade, da uvede nove olajšave v trgovinski izmenjavi med ZDA in Kitajsko. Prve olajša-
.	.	-_______ ________ P«	_
cer, da bodo strokovnjaki spravili	i	staj vrste	luna, vendar tovrstni po-	njeni raziskovanju z avtomatskimi
avtomatsko postajo na krožni tir o-	skusj njs0	bili vedno uspešni. Sondi	postajami, ker so ti poskusi cenej-
koli našega naravnega satelita, od	luna 16 in 17 sta mehko pristala	ši in. manj nevarni, čeprav so tudi	ve	je	napovedal	sam	Nixon	junija
koder bo pošiljala na Zemljo po-1	na našem	naravnem satelitu in sta	znanstveni rezultata nekoliko »krom-	lani.	današnje	pa	zadevajo	ored-
datke o Luninem električnem in j nato pripeljali na Zemljo vzorce Lu-1 nejši.	I vsem industrijske izdelke Tako ho-
torje na notranje izgorevanje in podobno.
LONDON, 14. — Britanski zunanji minister Alec Douglas Home bo od 21. do 24. marca uradno obiskal Izrael. To je prvi uradni obisk nekega britanskega zunanjega nuni-stra Izraelu.
DANES
na športni strani
Zaključek 11. ZOI
V	Sapporu so svečano zaključili letošnje zimske olimpijske igre. Najuspešnejši so bili sovjetski tekmovalci. Italija je v zadnjem dnevu osvojila se dve kolajni.
Slaba igra in zmaga tržaškega četrtoligaša
Triestina se s svojo igro v nedeljo ni izkazala, vendar je kljub temu osvojila ohe točki. Amaterski nogomet
V	nedeljo v 3. amaterski nogometni ligi niso odigrali običajnih tekem, v 2. AL pa ni bilo nobeno naše moštvo pre magano. Derbi Breg - Vesna se je končal brez zmagovalca. Uspešen dan odbojkarjev Slovenski odbojkarji so obeležili v zadnjem kolu razmeroma lepe uspehe, saj je bil izmed ekip, ki nastopajo v višjih ligah, premagan le Sokol. Zmaga Stipančlča
Na mednarodnem uamiznotenl škem turnirju v Zagrebu so se Jugoslovani odrezali zelo de-bro, Stipančič pa je celo zmagal.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OB OBISKU MINISTRA OSREDNJE VLADE (V OSTAVKI)
Aktivnost demokristjanske desnice proti sedanjemu vodstvu v stranki
Po sestanku s «centristi» se je šel minister poklonit škofu Santinu, ta pa je imel svoj «istrski» shod v cerkvi v Ul. Capodistria ob prisotnosti znanih demokristjanskih desničarskih predstavnikov, vključno z Bartolijem
Politična kronika je v teh pustnih dneh nekoliko zamrla. Verjetno je zato šlo mimo zanimanja nekaj dogodkov, ki so sicer vredni vse pozornosti. Po dolgem, rekli bi — predolgem času, je obiskal naše mesto minister, član rimske vlade (v ostavki). Srečal se je z mnogimi predstavniki našega mesta, a ne moremo reči, da je njegov obisk privedel do kakega rezultata. Ni obljubil posegov, m opredelil vladne politike do našega gospodarstva. Verjetno tudi zato, ker ni obiskal našega mesta, temveč pripadnike ene izmed struj v KD. In nič več.
Ferrari - Aggradi, zakladni minister v osrednji italijanski vladi, je prišel v Trst kot eden izmed najvidnejših predstavnikov struje desnih dorotejoev, ki jih vodita rtumor ki Piccoli. Slednji bo — po napovedih tržaških »centristov* — v kratkem obiskal naše mesto. Seveda bi bilo zanimivo vedeti, kaj misli Piccoli o našem gospodarstvu, saj je minister za državne udeležbe in torej odgovoren za načrte CIPE, za ladjedelništvo, gradnjo ladijskih strojev, za sodelovanje 1RI - FIAT pri »Grandi motori* in za »Italcan-tieri* v Tržiču, za pomorske proge PIN ... skratka, za vse tiste sektorje je bil Trst potisnjen v pozabo in krizo.
Očitno postaja, da gre združevanje desnih in centrističnih struj v tržaški krščanski demokraciji tudi po smernicah, ki prihajajo iz Rima. Pripravljajo se na volilni spopad, v katerem je eden izmed glavnih ciljev fanfanijevcev in dorotejcev prav poraz sedanjega »morotejske-ga» vodstva tržaške KI), ki vodi stranko (.Colom) in krajevne ustanove (Spaccini, Zanetti).
Ni slučaj, torej, če je minister Ferran - Aggradi najprej zbral svoje somišljenike na seoežu mestne sekcije Ad v Ulici Mazzini, ra-zdravil ga je tajnik te sekcije Pe-corari, za njim pa so posegli v razpravo Car urnah, Fabiani, .Bartoli, Lepre in Sieno. Vsi so poudarjali nujnost večje povezave s centrom pri obnavljanju »notranje dialektike* v tržaški KD.
Pozdrav »lanianijevcev* je prebral posl. Giacomo Bologna, za njun pa se je član pokrajinskega vodstva KD Kitossa zavzel za »enotno politiko v stranki*.
Do tod Kronika sestanka, na katerem so očitno izdelali tudi podrobnejšo taktiko ob predvidenem volilnem spopadu. Zanimivo je, da se je minister rimske vlade Ferrari -Aggradi takoj po tem sestanku šel poklonit nadskolu Santinu, kar vsekakor ne gre pripisati golemu slučaju ah vljudnosti, posebno še zaradi funkcije, ki jo nadškof Santin opravlja v tržaškem političnem življenju ze dolgo vrsto let.
K Santinu je minister sel ob 10.30, ob 11 uri pa je predaval v dvorani trgovinske zbornice. Lahko dopustimo tudi deset, dvajset minut zamude na predavanje, ne moremo se pa otresti občutka, kot da je minister zelo na hitro odpravil pokrajinske voditelje stranke z županom in predsednikom pokrajine, ki ao ga pričakali v palači »Diana*, kjer je sedež KD.
Srečanje z najvidnejšimi predstavniki tržaške politične in upravne oblasti je bilo torej zelo kratko, iz objavljenih poročil pa izhaja, da na njem niso razpravljali o važnih stvareh. Pozdravil ga je tajnik KD Coloni, ki je poudaril nujnost po enotnosti v KD in to enotnost tuai opredelil ob novih kvalitetah politične linije, po kateri se danes premika, na kar ga je Spaccini opozoril na odprta pokojninska vprašanja občinskih uslužbencev, Galop-pin pa na obvezo o novih finansiranjih za krožni sklad, ki opravlja
ministra v trgovinski zbornici objavljamo na drugem mestu.
K politični kroniki moramo vsekakor zabeležiti »shod ezulov* v cerkvi v Ulici Capodistria, na katerem ru mogel manjkati tržaški nadškof Antonio Santin.
Zanimiva je predvsem prisotnost predstavnikov Lege nazionale. Istrske unije, »Julijskih in dalmatinskih prostovoljcev*, predsednika ANVGD Bartoiija, zlasti pa poveljnika tržaške vojaške posadke gen. Orofi-na ter podpredsednika pokrajinske uprave Foschija, poslanca Bologne ter še posebej prvega predstavnika prizivnega sodišča Renzija. Maša na »shodu* je torej imela široko politično obeležje, sicer pa je zanimiv tudi govor, ki ga je Santin imel med pridigo »po Evangeliju*. Govoril je namreč o tako težko do-
in dodal: »Preteklosti ne moremo zbrisati, ker nam klic v srcu ne more umolkniti!*. Predlagal je ustanovitev novega »praznika*, ki naj bi ga imenovali »Dan spomina*, ko bi se begunci združili ob spominu na zapuščeno zemljo. Veliko romantike, špekulacij s čustvi sicer poštenega prebivalstva, če pomislimo, da bi ta »praznik*, ki bi ga seveda proslavljali tudi v cerkvah in raznih iredentističnih krožkih moral biti ob »obletnici vzroka naših romanj* (v mislih ima škof mirovno pogodbo — ki ja begunci pravijo še vedno »diktat* — po zmagi antifašistične koalicije v drugi svetovni vojni!).
Zaman bi si pričakovali, da bi se škof spomnil vsega »božjega ljudstva*, kateremu je bil imenovan za »pastirja* (n. pi rižarne in dr.). Vera nima pri vsem tem nobe-
Opozorilo predstavnikov raznih ustanov in strokovnjakov
Pozor pred nevarnimi pobudami v škodo Krasu
Pristojne oblasti naj jasno povedo, ali še veljajo načela za zaščito Krasa
Skupina predstavnikov raznih u-stanov in univerzitetnih profesorjev, kd se zavzemajo za zaščito in ohranitev Krasa (Duilio Durissini za CAI, Trixi Foerster 2a WWF, Elve-zio Ghirardelli kot direktor instituta za zoologijo in anatomijo, Egon Kraus za zadrugo »Naš Kras*, Giu-lio Montenero za »Italia nostra*, Renato Mezzena za »Pro natura carsica*, univ. prof. Alessandro Pi-gnati, univ. prof. Livio Poldini, Giovanni Tomasi za »Soc. Alpina delle Giulie* in Spiro dalla Porta Xidias za skupino prijateljev »Scrit-torl di Montagna*) so te dni podpisali skupno izjavo, v kateri opozarjajo pristojne organe na škodljive pobude ter zahtevajo temeljite ukrepe za zaščito Krasa. V svoji izjavi predvsem poudarjajo, da tržaški univerzitetni instituti ter naturalistične, kulturne in športne ustanove, ki so dali pobudo za politiko ekološke in pokrajinske zaščite dežele, zlasti pa Krasa, izra-
kazlivem številu 350 tisoč begun- j nega opravka, pač pa politika v I žajo svojo zaskrbljenost spričo po-cih, ki so zapustili rojstne kraje I sedanjem predvolilnem vzdušju. I rajanja pobud za ustanovitev indu-
■iiiiiiiiiiiiiiiimivitiifiMiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiftiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiiiiiniiiiiiiiiiiiiamiiiitiaiiiiiiiiiiininiiigaaiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiMi
V NEDEUO NA TR60VINSKI ZBORNICI
Zakladni minister Ferrari-Aggradi o problemih italijanskega gospodarstva
Sodelovanje s tujino je pogoj za ekonomski napredek Poudarjena mednarodna vlaga našega mesta
Zakladni minister M. Ferrari -Aggradi se je v nedeljo dopoldne mudil v našem mestu, kamor je prispel iz Vidma, da bi se na »osebnem* obisku srečal s pred-' stavniki tukajšnje Krščanske demokracije. Ob 11. uri je imel na trgovinski zbornici javno predavanje o mednarodnem gospodarskem - denarnem položaju in o najnovejšem razvoju italijanskega gospodarstva. Predavanje je organiziralo tržaško uredništvo revije c.Iniziafciva popolare*
Minister Ferrari - Aggradi je v svojem govoru nanizal vrsto vprašanj, ki jih postavlja nedavna razširitev Evropske gospodarske skupnosti na štiri nove članice. Pri tem je analiziral gospodarsko moc
stih, pristojne oblasti pa so zagrešile napako, da so skušale pognati kolo ekonomije z izrednimi javnimi izdatki, namesto da bi se v večji meri zatekle k zasebnemu varčevanju. Povpraševanje po blagu in storitvah se ni povečalo, kakor so določeni krogi pričakovali: proizvodnja se je zaradi tega skrčila, tako da so tovarne v poprečju obratovale le s 70 od sto svojih dejanskih zmogljivosti. Konkurenčna sposobnost italijanske industrije se je ustrezno skrčila, kar so pridno izkoristile druge države, ki so znale ubrati boljše poti v svoji ekonomski politiki.
Ministra je številnemu občinstvu predstavil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. Med prisot-
posamezriTh članic frf rartltre, ~W' "»nši sme poleg pomočnika načel-obstajajo med državami in na “ka demokrščanskih poslancev Col-
ustrezna različna gledišča na ne-	na milo to™	Pri tom if mi- mstratvu za zunanjo trgovino Bel-
katera vprašanja. Pri tem je mi raster poudaril na primer razliko med italijanskimi in francoskimi železnicami, razlike med italijansko liro in nemško marko, itd. Glede sodelovanja med državami v okviru mednarodne zveze, kakršna je Evropska gospodarska skupnost, je minister poudaril veljavnost načela popolne enakopravnosti in nujnost odprave vsakršne medsebojne odvisnosti.
V zvezi z italijanskim gospodarstvom je minister poudaril, da je to že tesno povezano z gospodarstvom drugih dežel in da je treba to povezanost v prihodnje še okrepiti. Zgodovina je pokazala, da so načela gospodarske avtar-hije zgrešena in Italija se mora zavedati, da je njena prihodnost v sodelovanju z drugimi gospodarskimi partnerji v Evropi in izven stare celine. To velja tudi in še posebej za tržaško gospodarstvo, saj se Trst — kakor vsa dežela Furlanija - Julijska krajina — nahaja na meji in je torej na dlani da je njegovo gospodarsko poslanstvo predvsem v navezovanju poslovnih stikov s tujino.
V preteklosti je italijansko gospodarstvo precej zaostalo v pri-važno vlogo pri obnovi tržaške in- j meri z gospodarstvom drugih ev-
dustrijske dejavnosti. Savona je mi- ropskih dežel, je nadaljeval mini-nistra opozoril na pereče vprašanje ster, ter se mora zato danes hitre-zidanega doka, ki ga je treba do- je razvijati, če naj v primernem graditi, a manjkajo finančna sred- času dohiti razvitejše partnerje, stva.	j žal je leto 1971 prineslo občuten
Poročilo O predavanju zakladnega ! zastoj v gospodarskih dejavno-
PEREČE VPRAŠANJI MICKA IN 'ČISTI TEŽE*
Spaccini posredoval pri tržaškem prefektu
Jutri sestanek trgovcev, ki so razburjeni zaradi odloka o «čisti teži» blaga
Tržaški župan Spaccini je bil včeraj na razgovoru pri prefektu, kateremu je prikazal problem prodaje mleka na dom in »čiste teže* blaga v trgovinah. Glede mleka ie pripomnil, da bo v kratkem predložen deželni zakon o proizvodnji in prodaji pridelkov, na katerega se bodo lahko sklicevali tudi živinorejci, ki so ustanovili kraško zadružno mlekarno, ki bo lahko postala center za orodajo mleka v mestu. Župan je namreč spoznal, da bi izvajanje sedanje prepovedi prodaje mleka na dom močno prizadelo mleka.r.je in živinorejce Glede zadeve o »čisti teži* blaga, je župan pripomnil, da gre za zakon, ki že deset let čaka na pra vilnik in da je zadevni ukrep izdal sodn . ne pa občina Naprosi: je prefe a. nai posreduje za rešitev omenjenih problemov. Sodnikov u-krep o »čisti teži* blaga ie močno razburil trgovce. Združenje trgovcev ja zaradi tega sklicalo st»ta-nak trgovcev na drobno in grosistov, M M bodo zbrali jutri ob 20.
uri v dvorani v Ul. S. Nicolo 7.
V polemike v zvezi s »čisto težo* nekaterih izdelkov prehrambene industrije in prepovedjo njihovega prodajanja so posegli tudi tržaški socialdemokrati. S svojo noto ocenjujejo ukrep občinskega urada za higieno. ki je zadevo predal sodnim oblastem, kot »hudo dejanje*, ki ga nihče ni uveljavil nikjer v Italiji. Socialdemokrati menilo zato. da 1e nujni nadzor nad izdelki v prodaji treba omejiti na primere, ki presegajo tehnične in etični/ trgovske meje tolerance, saj so zadnji u-krepi vzbudili med tržaškimi trgovci vidno negodovanje. Po mnenju PSDI ie bila ta kategorija občanov že hudo prizadeta tudi sicer, z njimi pa tudi potrošniki.
PSDI spoštuje pravico pristojnih organov, da ukrepajo popolnoma samostojno, napoveduje pa svoje posredovanje v upanju, da bo spor rešen v mejah zakonitosti in ob spoštovanju pravic trgovcev in potroš nikov.
zunanjo trgovino Bel-cija, deželnega odbornika Stopper-ja, generalnega vladnega komisarja za B’urlanijo - Julijsko krajino dr. Abbrescio, tržaškega župana ing. Spaccinija, predsednika pokrajinske uprave dr. Zanettija, rektorja tržaške univerze dr. Origona in številne druge osebnosti. Ob 13. uri je minister Ferrari - Aggradi odpotoval v Tržič.
ZARADI BOLEZNI
striijskih obratov in tako imenovanih turističnih naselbin na Krasu. Zaščito Krasa zagovarja javno mnenje, sprejeli pa so jo v svoje programe tudi politični činitelji, tako v krajevnem kot v deželnem in vsedržavnem merilu, kar potrjujejo razni zakonski ukrepi in izjave kvalificiranih političnih predstavnikov.
Podpisniki izjave ponovno poudarjajo, da si je mogoče zamisliti u-resničitev ohranitve Krasa samo če globalno upoštevamo vse njegove značilnosti okolja in tradicionalnega socialnega tkiva. To je bila začetna in osnovna usmeritev, edina ki se lahko zagovarja, za prej navedeno politično akcijo. Zato podpisniki grenko ugotavljajo, da o-menjeni načrti — ne glede na njihovo dozdevno gospodarsko veljavnost in socialno vsebino — nasprotujejo politični usmeritvi in raznim ukrepom krajevnih uprav glede urbanizma in gradenj ter niso v skladu z zakonom o kraških ra-ravnih rezervatih. Spričo tega pozivajo parlamentarce, državne, deželne in občinske oblasti, naj odkrito in jasno izjavijo, ali imajo še vedno za veljavna osnovna načela za zaščito okolja na našem področju, načela, ki izključujejo vsako nadaljnjo namestitev industrijskih obratov, oziroma, ali naj bi morali ocenjevati prej omenjeni zakon in sprejete obveznosti kot lagodno opravičilo za prikrivanje sektorskih in špekulativnih interesov. V tem primeru bi bili podpisniki prisiljeni, da ločijo svojo odgovornost od odgovornosti tistih, ki na katerikoli ravni postavljajo ali podpirajo predloge, ki bi povzročili nepopravljavo škodo skupnemu bogastvu.
Odložen nastop prof. Djordjeviea
sih najbolj izpostavljene fašističnim izzivanjem.
Solidarnostno brzojavko so poslali tudi uredništvu milanske »Unita* in milanskemu antifašističnemu odboru ob bombnih atentatih na sedež uredništva in partizanske spomenike v Milanu.
Tovarniški svet CMI .je objavil sporočilo, v katerem izraža svojo obsodbo zaradi zadnjih primerov huliganstva skrajno desničarskih skupin, katerih namen je povzročiti v državi nemir ter uvesti fašistični teror. Zato zahteva od oblasti, nai takoj odločno preprečijo tako početje. Tovarniški odbor CMI izraža svojo solidarnost z delavci in predstavniki sodstva, ki se borijo proti fašizmu ter poudarja svojo pripravljenost, da se udeleži vseh pobud. ki lahko rešiio to pereče vprašanje:-
iiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiMiiiiiuMiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiimiiiimiiimimiimiaii
DA SE OMOGOČI DIALOG S PROFESORSKIM ZBOROM
KONČALA SE JE ZASEDBA PEDAGOŠKE FAKULTETE
Prihodnja skupščina bo v torek, 22. februarja Objavljen spored pismenih izpitov
Jurij Slama imenovan za predstavnika dežele v upravnem svetu SG
Pretekli petek je deželni odbor imenoval Jurija Slamo za predstavnika dežele v upravnem svetu novega združenja za Slovensko stalno gledališče. V upravnem svetu sta tudi predstavnika pokrajinske in občinske uprave in sicer D. Hreščak za pokrajino in dr. R. Dolhar za občino. Na podlagi statuta pripadata dve izmed treh predsedniških mest novega združenja predstavnikoma javnih ustanov. Eno izmed omenjenih mest bo zasedel predstavnik deželne uprave Jurij Slama.
Predavanje o ustavnih spremembah v Jugoslaviji napovedano za jutri popoldne v knjižnici tržaškega Centra za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi IS DEE, odpade zaradi bolezni predavatelja. Prof. Jovan Djordjevič z beograjske univerze je sinoči brzojavno obvestil predsednika ISDEE prof. Calzolarija in ravnatelja dr. Favaretta, da ie zbolel in da ne more na pot. Predavanje ie torej odloženo za nedoločen čas.
Katinarci danes pri odborniku za javna dela
Danes zjutraj, ob 10. uri, bo občinski odbornik za iavna dela De Luca sprejel delegacijo Katinarcev, ki jih je prizadela »varianta* regulacijskega načrta za gradnjo vse-učiliških fakultet za medicino in farmacijo.
Brzojavke tržaškega antifašističnega odbora
Sinoči se .je na svoji redni seji sestal tržaški antifašistični odbor, ki ie med drugim razpravljal o svojem akcijskem programu. S seje so poslali tržaškim organizacijam bivših partizanov, preganjancev in deportirancev (ANPI, ANPPTA in ANED) solidarnostno brzojavko V njej utemeljuje odbor politično naravo vloma in izraža svoie ogorčenje, ker policija ni poskrbela za straženje sedežev demokratičnih organizacij. ki so v teh napetih ča-
OBČINA
i obvaita, da bo rok za prijavo iportnlh in rakraacljtklh dru- j štev in združenj neodložljivo zapadel danes, v torek 15. februarja, ob 14. url.
Za vse informacije je n; razpolago občinski urad z/ decentralizacijo v anagraf *kem poslopju, soba št. 216 telefon 31121.
Pri tem je treba posebno opozoriti, da bodo društva, ki se ne bodo pravočasno prijavila, avtomatično Izgubila pravico do deželno podporo.
I
Po dveh tednih se je končala zasedba pedagoške fakultete. Na včerajšnji skupščini so namreč študentje prenehali zasedati, da bi omogočili dialog s profesorskim zborom. Zato so ustanovili odprto komisijo, v kateri bodo sodelovali študentje in profesorji in katere naloga bo, da prouči dokumente, ki zadevajo liberalizacijo učnih načrtov. Kot znano so študentje zahtevali odpravo obveznih predmetov, pismenih izpitov, vključno izpita splošne kulture, liberalizacijo učnih načrtov ter objavo celoletnega sporeda izpitov. Ko jim je to fakultetni svet odrekel, so pred dvema tednoma zasedli fakulteto. Odprta komisija se bo sestala v ponedeljek, 21. februarja, dan kasneje, se pravi v torek, 22. pa bo skupščina, na kateri bodo poročali o delu komisije.
S prenehanjem zasedbe so objavili tudi spored pismenih izpitov za februarski rok. V soboto, 19. februarja bo pismeni izpit iz latinščine, v ponedeljek, 21. pismeni izpit iz tujih jezikov, v torek, 22. pismeni izpit iz pedagogije, v torek, 29 pa izpit iz splošne kulture. Vsi pismeni izpiti bodo ob 9 uri. Ustni izpiti se bodo začeli v torek, 22. februarja, točne datume pa bodo objavili na oglasnih deskah fakultete in raznih inštitutov. Diplomski izpiti se bodo začeli 16. marca, rok za izročitev diplomskih disertacij ca zapade v petek, 25. februarja.
Novinarski ples zelo lepo uspe!
Tudi letošnji 12. dobrodelni novinarski ples v Kulturnem domu je nadvse lepo uspel v zadovoljstvo udeležencev in prirediteljev in še enkrat potrdil, da spada ta tradicionalni predpustni slovenski ples ie kar v železno tradicijo.
Med številnimi udeleženci iz mesta in okolice ter nekaterimi posti iz Gorice, Nove Gorice. Sežane Kopra in Ljubljane, so bili predsednik republiške konference SZLL.Slovenije Janez Vpotnik s sisrrogo, ge-neralni konzul SFRJ v Trstu Bnrts Trampuž, konzula Zlatko Vidas in Te-pavac s soprogama ter nekateri italijanski časnikarski kolegi Za plesno glasbo so skrbeli kar triie orkestri, med katerimi kot gost znam orkester 'Črne vrane» iz Ljubljane strežbo oa so imeli v rokah goienci go-
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL priredi danes, 15. t. m. ob 16. uri v prosvetnem domu na Proseku
OTROŠKO
PUSTNO
RAJANJE
Vabljeni 1
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
vabi
danes od 16. do 18. ure na
Zabavni
Otroški
Pustni
Popoldan
(Vhod za avtomobile na domsko parkirišče je na drugem ovinku nad polikliniko INAM)
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na predavanje prof. MARIJANA KRIŠUA urednika oddaje »Odmevi iz gora* na RTV Ljubljana, ki bo predaval o temi:
DNEVI MOJIH GORA
Predavanje bo spremljalo veliko število barvnih diapozitivov formata 6x6, z glasbeno spremljavo, umetniško besedo in intervjuji.
Predavanje bo v PETEK, 18. februarja v mali dvorani KULTURNEGA DOMA ob 20.30 točno.
Koncert v Rossettiju
Zaradi pomanjkanja prostora bomo o sinočnjem koncertu tržaškega Koncertnega društva v gledališču Rossetti, na katerem je nastopil sloviti :«Quartetto italiano*. poročali jutri.
V uradu ENEL je imel Mussolinijevo sliko
Komunistični senator prof. Paolo Šema je naslovil ministru za industrijo podpredsedniku državne ustanove za električno energijo Grassi-niju pismo, v katerem opozarja na nesramno zadržanje nekega uslužbenca, pokrajinskega tajnika strokovne organizacije neofašističnega sindikata CISNAL.
Šema ugotavlja v svojem pismu, da je «neki Egidio Fabretto, ki je v služba v žavljah kot vodiia delovnih skupin ENEL, sicer pa pokrajinski tajnik strokovnega sindikata CISNAL, že dali časa imel na svoji delovni mizi, v sobi kjer so tudi drugi uradniki (in med nitmi načelnik urada) veliko Mussolinijevo sliko. V ta urad so prihajali tudi drugi uslužbenci ENEL in delavci zasebnih podjetij.*
Šema pravi, da gre za očiten primer apologije fašizma in zahteva, naj pristojni organi nemudoma u-krepajo proti Fabrettu, kakor tudi proti njegovim nadrejenim.
dovoljstvo. Požrtvovalnim gojencem ter vodstvu izolske gostinske šole se v imenu prirediteljev in v imenu Dijaškega doma, kateremu je namenjen celotni čisti dobiček najlepše zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi plesa.
Sinoči je imelo pustno zabavo Slovensko planinsko društvo, ki je j v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa priredilo tudi tombolo in srečo-lov. Večer ie ob številnih omizjih potekel prijetno in veselo, sladko tombolo - torto pa je re po tradiciji odnesel naš Mario
Sinoči je bil v mali dvorani gledališča Verdi «novinarsk< ples» fct so ga priredili italijanski kolegi. Ob zvokih odličnega plesno-melodičnega orkestra, ki ga vodi Aleksander Vodopivec, ie večer potekel v prijetnem razpoloženju.
OB 70-LETNICI SMRTI
Sindikati počastili spomin kurjačev
Ob 70. obletnici smrti 13 Lloydo-vih kurjačev, ki so padli pod svincem avstrijske žendarmei ije, se ie njihovemu spominu poklonila številna delegacija delavcev in sindikalnih predstavnikov, ki jih ie vodil tajnik NDZ-CGIL Livio Saranz Saranz je položil na spomenik padlih venec in nato orisal prisotnim borbo Lloydovih kurjačev in jo povezal s sedanjim DcCtožajem in borbo delavskega razreda. Svečanosti se ie udeležila tudi delegacija KPI.
Sestanek pokrajinskih sindikatov upokojencev
Te dni so se sestala pokrajinska tajništva upokojencev vključenih v CGIL, CISL in UH, da bi proučila nekatere probleme v zvezi s sindikalno združitvijo. Med drugim so tudi razpravljali o dokumentu, ki so ga vsedržavna sindikalna vodstva odobrila v Firencah Tajništva izrekajo svqjo solidarnost z vsebino dokumenta ter se obvezujejo, da bodo uresničili odločitve, ki iih vsebuje
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26,
stinske šole iz Izole ki so brez- , Rossetti-Emili, Ul. Combi 19, Al Sa-
plačno ponudili svoje usluge in svo- maritano, Trg Ospedale 8. Tamaro
ie delo tudi opravili m splošno so-1A Nart, UL Dante 7.
Razna obvestila
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse vinogradnike tržaške občine, ki želijo razstavljati svoj pridelek na VI. razstavi domačih vin. da prijavijo svojo udeležbo pismeno na sedež konzorcija - Dom A. Sirk, Sv. Križ št. 61, ali pri Kmečki zvezi. Ul. Geppa 9. do vključno 29. t.m.
Odbor
športni krožek Kras priredi v petek, 18. t. m. ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Saležu PREŠERNOVO PROSLAVO. Spored : govor, nastop dramske skupine, recitacije, nastop pevskega zbora »Rdeča zvezda*. Vabljeni!
Danes, TOREK, 15. februarja PUST. JORDAN
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.30 — Dolžina dneva 10.42 — Luna vzide ob 7.10 m zatone ob 18.21 Jutri, SREDA, 16. februarja PEPELNICA. DANILO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,5 stopinje, najnižja 6,2, ob 19. uri 9,3 stopinje, zračni pritisk 1006,6 rahlo narašča, veter 4 km na uro, severni, vlaga 58 odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. februarja 1972 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 26 oseb.
UMRLI SO: 69-letni Adolfo Viotti, 62-letni Mario Meniš, 7-letni Alessandro Pizziga, 64-letni Giovanni Bra-tos, 64-letni Natale Burolo, 88-letna Valeria Varivodich por. Cosini, 12-letni Giovanni Mačehi, 67-letni Antonio Hlača, 71-letna Giovanna Abracht por. Pisani, 74-letna Caterina Nico-lich vd. Stradiot, 67-letni Luciano Batič, 72-letna Adele Luches por. Pen-so. 69-letna Paola Jogan, 86-letna Maria Turco por. Polisak, 73-letna Maria Ukmar, 94-letna Maria Babich por. Zupel, 63-letni Federico Trampuž, 31-Ietni Ugo Piucca, 76-letna Albina Sancin, 76-letni Aurelio Colle, 80-letna Margherita Cftme, 97-letna Pierina Sulcich vd. Felice, 63-letni Dante Andreattini, 69 - letna Maria Bencich vd. Pribetti, 70-letni Attilio Benassai, 72-letni Miro Silvestri.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacomo 1, Gri-golon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1, Ai Due Mori. Trg Unitš dTtalia 4, Al S. Lorenzo, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj).
Prosvetno
društvo
IVAN
CANKAR
vabi
najmlajše na
PUSTNO RAJANJE
ki bo danes od 17. ure do 20. ure v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6.	Vabljeni!
Prosvetno društvo BARKOVLJE vabi »voje člane in prijatelje na
PUSTNI VEČER
ki bo v društvenih prostorih, danes, 15. t. m. ob 20. uri —
Pridite, ne bo vam žal!
Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi na stadionu »I. maj* danes, 15. februarja tradicionalno pustno
OTROŠKO RAJANJE
Začetek ob 16. uri.
Vljudno vabimo starše, da pripeljejo otroke.
Odbor
Pd VALENTIN VODNIK - Dolina
priredi danes, 15. t. m. od 15. do 18. ure v društvenih prostorih
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
ŠZ BOR
priredi danes
tradicionalni pustni ples
Igral bo priznan orkester.
Stadion 1. maj. 15. februarja 1972 ob 21. uri.
Rezervacije miz na tel. št. 796548
MLADINSKI KROŽEK - TRST
vabi danes, 15. februarja ob 20. uri v Ul. Geppa 9 na
pustovanje
Maske bodo nagrajene.
Vabljeni vsi 1
Razstave
V	galeriji Rossonl razstavlja svoja novejša dela znani tržaški slovenski slikar Silvester Godina.
V	galeriji Cartesius v Ulici UiuJia štev. 10 razstava del tržaškega slikarja Romea Danea.
V	galeriji »La Lanterna* razstavlja Franeesco Soncini iz Coma. Razstava bo trajala do 25. t.m.
V	občinski galeriji na Trgu Unitš dTtalia do 18. t. m. razstava del slikarke Miele Reina.
V	galeriji Torbandena razstavlja do 2. marca slikar Cremonini.
Cd 19. do 27. t. m. bo v občinski galeriji razstavljala svoje tempere Bianca Catolla
V	umetnostni galeriji »II trittico« v Ul. S. Nicold razstavlja do 26. t. m. svoja dela slikar Dan Monic, po rodu iz Brescie.
Darovi in prispe.vkL
V	počastitev spomina pok. gospe Pavle Srebotnjak darujejo za Slo vensko dobrodelno društvo: dr. štol fa 10.000 lir, dr. Starc 5.000, gospa 1. Pertot 3.000, D. in E. Rudolf 5.000, A. Sandal 5.000. V. Širca in družina 5.000. dr. Dovgan in družina 3.000, Breda in Dina Natino ter Lada Mie kuš 10.000, Pepca in Toni Gnezda in M. Brolis 5.000, Milka Srebotnjak-Možina 10.000 lir.
Ob 25. obletnici smrti Ivana Verše. padlega v NOB. se ga spominjata sestri Danica in Marija z družinama in darujeta 3000 lir za spomenik padlim na Proseku.
L..drej in Tončka Regent darujeta 3.000 lir za spomenik padlim na Proseku.
Namesto cvetja na grob pok. Albine Kralj vd. Možina daruje Santina Carli 2000 lir za godbeno društvo «Parma» iz Trebč. V isti namen daruje Karla Kralj 1000 lir.
V	počastitev spomina pok. Pavle Srebotnjak daruje družina Lapornik 5000 lir za Finžgarjev dom na Opčinah.
Namesto cvetja na grob sorodnice Albine Možina darujeta Lucija in dr. Serafino Hrovatin 10.000 lir za PD »Primorec*.
V	spomin sorodnice Albine Možina daruje Miče Carli, Trebče št. 17, z družinama Malalan in Carli 10.000 lir za pevski zbor »Primorec*, 5000 lir za godbeno društvo »Parma* ir 5000 lir za ŠD »Primorec*.
Namesto cvetja na grob dr. Sil-vota Križmančiča daruje Marija Kralj (Mičeva) 2000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
Orkester godbenega društva Prosek daruje 10.000 lir za športno društvo »Olimpija*.
V	spomin sorodnice Albine Možina daruje Miče Carli z družinama Malalan in Carli 10.000 lir za pevski zbor »Primorec*, 5.000 lir za športno društvo »Primorec* in 5.000 lir za godbeno društvo »Parma* iz Trebč.
Avgust Možina daruje 10.000 Ur za športno društvo »Primoran*.
Gledališča
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V	četrtek, 17. februarja ob 20. uh
v	Tolminu:	Tennessee	WiU i*®*
»Tramvaj poželenje*.
V	petek, 18. februarja ob 20. uri
v	Postojni:	Tennessee	(Vilka®5
»Tramvaj poželenje*.
KULTURNI DOM
V	soboto, 19. t.m. ob 18. uri: Tennessee Williams »Tramvaj poželenje’-
V	nedeljo, 20. t.m. ob 16. uri: Tennessee Williams »Tramvaj poželenje* (abonma red F — okoliški).
VERDI
Danes ob 20.30 za red B v vse® prostorih zadnja predstava BeliiniieV* opere »Puritanci*. Dirigent Chrinto" pher Koene. Režija Dario Dalla C°r' te. Glavni nastopajoči Cristina D0*" tekom, Umberto Grilli, Renato Bru son, Paolo Washington in še Gia®1* Jenco, Raimondo Botteghelli in •*" Susca. Zbor je uvežbal Gaetano citelli.
Pri blagajni gledališča se nadaljuj* prodaja vstopnic.
POLITEAMA ROSSETTI
Dve deU, eno za drugim, v gl0**-lišču Rossetti za abonenta Teatra S®' bile: Goldonijeva komedija »Vojašk* ljubimka* v izvedbi skupina «Teat® insieme* in «Perela, dimnati v izvedbi skupine »Gruppo della B00 ca*. Prvo delo bo na sporedu v P0 tek 18., v soboto 19., v nedelje ** in potem še 22., 23. ter izven abonmaja 24., 25., 26. in 27. Drugo ^ pa bo na sporedu 29. t. m., 4. ma®0 5. marca in izven še 1„ 2. in * marca.
Za eventualne zamenjave, ki lab*0 omogočijo abonentom z rezerviran®" sedeži, da si ogledajo zaželjeno Pre“” stavo, je za dogovor na razpolag prodajalna vstopnic v Pasaži P10® (tel. 36372 - 38547).
Nazionale 15.30—22.10 »Crisantemi ■ un delitto*, Jane Fonda, Alain P0 Ion, Lola Albright. Prepoved*1* mladini pod 14. letom.
Penice 15.30-22.10 »Doc*. Bari0 film. VVestern. Faye Dunaway-
Eden 15.00 «Donne in amore*. Ulendjj Jackson. Prepovedano mladini P°° 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Questa specie d* more*, Ugo Tognazzi in Jean S*-berg. Barvni film.
Excelsior 15.30 — 22.10 «Conoscen» carnale*. Prepovedano mladini P\ 18. letom. Igrata Candice Berg01 in Jack Nicholson.
Ritz 16.00—22.00 »Cime tempestos01’ Anna Calder-Marshall in Tiri®0' Dalton. V barvah.	,
Alabarda 15.00 »Senza famiglia*- ° sanke v barvah. Film je povzet znanega romana, ki je navdu* vso mladino.
Aurora 15.00 »Decameron*. Bari® film. Prepovedano mladini pod 1 letom.
Impero 15.00	«... e continuavano *
chiamarlo Trinitš*. Terence ^
Cristallo 15.30 »Agente 007 — una u*' scata dl diamanti*. Sean Conneri’ Barvni film.	i
Capitol 15.30 Walt Disneyev fd® barvah «Gli aristogatti*. (ni
Moderno 16.30 «Quando gli uon"1" armarono la clava e con le do®! fecero din don*. Barvni fil®-Sabato in A. Giuffrč. Prepoved«®1 mladini pod 18. letom.	M
Vittorio Vcncto 16.00 «Detenuto ® attesa di giudizio*. Alberto Sol’®’ Barvni film
Ideale 16.00 «Angeli della violen^’ Barvni film. Tom Štern, C. ™ Dyke.
Astra 16.30 «1 pistoleri di B®* Barvni film. Glenn Ford.
Abbazia 16 00 «Gli orrori del I®.
femminile*. Barvni film. Lilli mer in John Meulder Prepov no mladini pod 14. letom.
■ed*
predvaja danes ob 16. uri n male in odrasle ALADINO E LA LAMPAD* MERAVIGLIOSA Pravljica predvajana v barva11
Ob letošnjih zimskošportnih v prireja ŠD Polet avtobusni $ žabnice in k Sv. Antonu in sl jJ. 20 t. m. z odhodom ob pred Prosvetnega doma na “FJ. nah. Vpisovanje za izlet je v tr j vini čevljev Malalan na op - Proseška ulica 18. tel. 212136	.
na 1400 lir na osebo, družine P0'5^ Izlet bo ponovljen tudi naslednjo ^ drljo. 27. t. m. ob tekmovanju n mlajših nri Sv Antonu	jj,
Vpisovanje do vključno četrtka, tega meseca
SOŽALJA	,
Prosvetno društvo «Valentin J,, nik» izreka svojemu gospodarju " u lu Forausu globoko sožalje ob dragega očela.
Našemu rimskemu sodelavcu Dezmannu je včeraj v Turinu u®((, mama. Hudo prizadetemu koleg* j. Tekajo iskreno sožalje uredniki morskega dnevnika
ZAHVALA	Kj
Prisrčno se zahvaljujemo vsernJnjli so v tako velikem številu sprfijia na zadnji poti našega dragega ^ in očeta
Stana Forausa
Ujfll
Posebna zahvala pevskemu ® f. »V. Vodniku*, godbi iz Brega. niku, župniku, darovalcem cvetja vsem, ki so na katerikoli načih častili njegov spomin.
Družina FORAB8 Dolina, 15. februarja 1972
GORIŠKI DNEVNIK
KRVAV DOGODEK SREDI PRAZNIČNO RAZPOLOŽENEGA SKEDNJA včERfli dopoldne v TRŽIČU
Mlad nasilnež zasadil nož v srce pustnemu oboževalcu svoje žene
Hitra identifikacija morilca, ki je zbežal s prizorišča tragedije
iSi
Umorjeni Camillo Mora
|>*> pustno razpoloženje v so-Ponoči po škedenjskih ulicah «*» kmalu spremenilo v zaprepa-^udi. Jrtrej smeh, ki je odr RijL^ na račun pustnih šem in Kohl ^ovUpov po ulicah in v kasneje pa, ko se je z naglico razširila govorica loj^&čnem dogodku, skoraj ža-^7, ljudje so si snemali maske ^"tedenjske ulice so ostale prazne, i* karabinjerski vojašnici so IjuSj™0. delali, skušali so namreč j^uicirati mladega ianta, obleče-v žensko, ki je umoril človeka, ni niti poznal.
k Uo Je maio pred polnočjo, ko uružL, gostimo «da Lino* stopila J"* miaam ljudi: dva moška in n,*0 •Jdaao dekle, vsi so bili obleče-'treri niasKe> posebno dekle je bilo “otep10 Pflkupno m provokantno vrti/603' la prikupnost je morda ^“anma 34-iet.ruega Caimiia Mora, t -*e bil prav tako oblečen v u.. “,0- u pustu je vsaka sala uv'°ijena, si Je mislil, ko je dekle Okoli vratu in jo morda bežno ^UQu na lice. Šala pa m ugajala ^j^ovetnu spremljevalcu, oole-te7'niu v ženski kozun, ki je vro-Z*8 dekletovega oboževalca, mor-“bdi ker je bil vinjen, povabil
Vjkco.
IjTj-di vasi, kjer je gostilna »da 5^7*1 je buo polno ljudi. In tedaj Hi«16 °b svetlobi raznobarvnih žar-v i^Ssvetilo rezilo noža, ki ga je tla ^ oblečen iant brez pomišljali nasadil v nič slutečega Mora, * brez vzdihljaja zgrudil 06 Pokrov avta in nato na tla. .5* so se razbežali, med njimi
naenkrat še preveč, predvsem zaradi zelo burne preteklosti, znan preiskovalcem. Fabro, prežet s fašistično miselnostjo in nasilne narave, ki svojim »kameradom* skuša pokazati junaštvo s tem, da si cigaretne ogorke ugašuje na tetoviranih rokah, je imel že opravka s sodno oblastjo. Znan je bil kot pretepač, maja meseca je celo napadel obrtnika, ki je bil nasprotnega političnega mišljenja kot on. Ko ga je policija zasačila (Fabbr0 se je četo skril pod parkirani avto) je napadel podčastnika in agente, zaradi česar je končal v zaporu.
Nekaj ur kasneje so karabinjerji šli v Ul. Mantegna, kjer Fabbro stanuje z ženo in njenimi starši. Morilca in njegovo ženo so odpeljali na zasliševanje, kjer je prestrašena Patrizia povedala, da jo je Mora nadlegoval. Fabbro, ki se je medtem iznebil pustnih oblačil, je spočetka tajil, kasneje pa je klonil in priznal, da je Moro zabodel. Tedaj še ni vedel, da je napadenemu zaril nož točno v srce in ga tako ubil. Ko je v nedeljo zjutraj izvedel za strašno novico, ni trenil z očesom. Toda, ko so ga s karabinjerskim avtom peljali v koronejske zapore, se je pri gostilni «da Lino* obrnil na drugo stran.
Fabbra je kmalu po prihodu v zapor zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. Taveila, ki je imel
"K napadalec, bolničarka, zaposle-p0'( SPlošni bolnišnici, ki je biia nJfnljučju v bližini, je ranjenemu
- -
kjuT? Prvo pomoč, nekdo je po-rešiini avto, drugi pa so o ^vem dogodku obvestili povelj-što? akedenjske karabinjerske po-Vodnika Scalabrina, ki je bil ato metrov od prizorišča tra-
SjJT* dogodka.
^dnega avta, ki se je s
v® Pomikal po natrpani Škedemj-u *oi, se je oglasila v daljavi. Vodnik Scalabrm začel iskati
Morilec Diego Fabbro
Tisoči delovnih tovarišev spremili ponesrečenega delavca na zadnji poti
Vodstvo ladjedelnice Italcantieri obljublja anketo in ukrepe za večjo varnost na delu V četrtek protestni sprevod - Goriška pokrajinska uprava izrazila svojo zaskrbljenost
pred seboj tudi morilski, 27 in pol cm dolg zelo oster nož, katerega je Fabbro med begom proti domu odvrgel pod predorom med Ul. Baia-monti in Senenim trgom.
Pokojni Mora je bil pred časom zaposlen pri AVI, kjer je imel tudi stanovanje. Kasneje je delo odpovedal in se izselil, zadnje čase pa je bil zaposlen pri pranju avtomobilov pri bencinski črpalki na vogalu Ul. Baiamonti z Ul. I. Svevo, kjer je bil zaradi veselega značaja zelo priljubljen. Tistega večera je bila tudi njegova žena v Skednju, vendar je žalostno vest zvedela precej pozno. Odšla je v mrtvašnico k tragično preminulemu možu in se nato vrnila domov k svojima otrokoma. Tudi Patrizio Fabbro so poslali domov k sinčku, in skoraj ni mogla verjeti, da mož ne bo šel z njo. Njega — morilca — pa so zaprli v celico, kjer bo ostal do sodne obravnave. Obtožba je strahotna: namerni umor in nedovoljena posest orožja.
254.000-tonski tanker odpluje danes iz Trsta
V tržiški ladjedelnici »Italcantie-ri» bodo danes dopoldne s štirimi vlačilci odvlekli orjaško petrolejsko ladjo »Esso Italia* od naveza na odprto morje. Gre za največji tanker, doslej izdelan v Italiji po naročilu mednarodne petrolejske družbe »Esso*. Ladio so začeli graditi 18. februarja lani. in sicer v doku, 11. novembra pa le bila dograjena in so v dok spustili morsko vodo, da je tanker prosto zaplaval. Iz ladjedelnice bo 'adja. ki meri v dolžino skoraj 5J0 metrov, odplula kakor rečeno s pomočjo štirih vlačilcev, od katerih jo bosta dva vlekla, dva pa potiskala. »Esso Italia* bo odplula proti Genovi, kjer bodo opravili uradne poskusne vož nje, nakar jo bodo prevzeli predstavniki mednarodne družbe. V Tržiču bodo zatem začeli gradnjo druge enake ladje, v soboto pa bodo splavili tretji tanker po 254.000 ton, ki ga je svoj čas naročila družba »Carneh*. Italcantieri ima v kaimetu naročila za gradnjo osem tovrstnih ladij.
Včeraj dopoldne so v Tržiču opra- padcu na domu poškodoval. Zdrav-
................................
S PODKUPNINAMI SO ODPIRALI SKLADIŠČA CIGARET
PRI UMAGU ZAJETA TOLPA TIHOTAPCEV
Podkupljeni carinik je * pečati legaliziral* prevoz cigaret
.se je oglasila v daljavi, ko so Moro odpeljali v
Port
M-*?®** za identifikacijo napadalca.
kamor so ga pripeljali .mrtvega, je vodnik Šcaiabrin Sižo1 v rokah že nekaj podatkov.
• s preiskovalnim oddelkom Uš rolerjev, poveljnikom miljske-fetJr^očja por. Santiliom in agenti idZJ^Sa oddelka kvesture, so končno j« »Z~lcaraži morilca. Neka ženska djPoznala mehanika, ki je bil v ItojJj11 morilca in njegove mlade, 16-letne žene, Mehanik bil	Priznal dejstvo, da je
W Sllednju v družbi 19-letnega t»Jr Fabbra iz Ul. Mantegne in t^°Ve žene Patrizie Sivini, s ka-se le oženil septembra land, ttlesecem dni pa mu je rodila Prej neznani morilec je bil
0°oooooeoc!Ooooooooooo
v Ritmu polke in valčka
ANSAMBEL
Lojzeta
Slaka
Oj0 FANTJE S PRAPROTNA
POD GORJANCI JE OTOČEK
Pori
it0 gorjanci je otoček v, enla»o dekle
^rjetica
“tudenček
^etova polka 11 Je spomin
vrisk pove R.®d polharji Na luna S mi
Se
f°štar
mar
sTERF.o
""»Oooo
sv- Frančiška 20 - Tel. 01-792
IGOOOOGGGOOOOOOG
Ker so se lani predstavniki carinarnic v Jugoslaviji domenili, da o-mejijo količino cigaret, ki jo .je mogoče vkrcati na ladje in jahte, so se tihotapci, ki jih je ta ukrep močno prizadel, posluiili spretnih trikov. Našli so med cariniki nepoštene ljudi, ki so na dostavne liste pritisnili pečat in tako »legalizirali* izročitev zabojev cigaret.
V resnici pa so. prav tako s t močjo nepoštenih ljudi, kj so jim bile podkupnine v ital. valuti, izredna vaba. prevažali zaboje tujih cigaret v samotne kraje izven carinskega nadzorstva in jih tam prekladali na motorne čolne S term so nato zalagali italijanske in druge ladje, ki so jih čakale na odprtem morju ob istrski obali.
V noči med 1. in 2. februarjem pa so delavci uprave javne varnosti iz Kopra izvedli akcijo, s katero so presenetili močno razpredeno lihotapsko organizacijo. Na samoti pri Katoru nedaleč od Umaga so zajeli skupino tihotapcev, med katerimi je bil tudi Mario Fontanel-la iz Mester. Morda ta ni vodja tolpe, vendar .je gotovo med glavnimi organizatorji, saj je prav on dajal visoke podkupnine. Pri njem so tistega večera našli kar 5.0OC.0OO lir, ki so jih seveda zaplenili. Fon-tanella pa je moral na zasliševanje pred sodnika. Za njim ali pa z njim so končali za rešetkami tudi drugi tihotapci, ki so med zasliševanjem razkrili sistem, ki se ga brez pomoči carinikov ne bi bito mogoče posluževati.
Preiskava .je ugotovila, da je Dano Moratto. šofer kombinata Agra-ria iz Kopra pripeljal z dostavnim tovornjakom podjetja 800.000 cigaret. To sicer ni bito prvič in cigarete za tihotapski trg so prihajale tudi iz skladišč Brodocomerca, in podjetja Minčeta v Kopru. Ugotovili so tudi, da je carinik Jovo g par a vol o proti podkupninam pritiskal žige. Sam ie priznal, da je dobil za to delo 2.300.000 lir. pri njem pa so našli hranilno knjižico tržaškega zavoda Banco di Roma s pologom 7.068.620 Ur in 70 tisočakov v gotovini.
Preiskava seveda še traja. Osumljenih je devet oseb. od katerih jih je šest v zaporu.
DELO DEŽELNEGA ODBORA
Novi zakonski osnutki s področja zdravstva
Na svoji zadnji seji je deželni odbor med drugim sprejel štiri nove zakonske načrte s področja zdravstva, ki jih je predložil pristojni odbornik Devetag.
Prvi načrt določa nova finančna sredstva za deželne posege po zakonu štev. 36 iz leta 1965. Gre za podeljevanje deželnih prispevkov na posojila, ki jih najemajo
bolnišnice za gradnjo, razširjanje aU modemizaoijo bolnišniških naprav. Doslej' je dežela v ta namen prispevala 1 mMijardo Ur, bolnišnice pa so na tej podlagi najele posojila za 20 miUjard. Novi zakon določa za leto 1972 nadaljnji prispevek v višini 300 mi-Ujonov Ur.
Drugi zakonski načrt daje na razpolago sveža finančna sredstva za posege po zakonu štev. 22 iz leta 1966 v prid psihično in fizično prizadetim deželanom. Dežela je doslej izdala v ta namen nekaj nad 2 miUjardi Ur, novi zakon določa nadaljnji prispevek 550 miUjonov lir na leto v razdobju 1972-1974. Letni prispevek je bil povišan za 100 miUjonov lir.
S tretjim načrtom daje dežela na razpolago letni prispevek 250 miUjonov lir v razdobju 1972-1974 za postavljanje prometnih obveščevalnih naprav vzdolž najvažnejših cest v Furlaniji - Julijski krajini. Zadnji načrt pa določa nova finančna sredstva za posege po zakonu štev. 30 iz leta 1966 (deželni centri za socialna obolenja). Doslej je dežela nakazala po tem zakonu 860 miUjonov lir, novi načrt pa daje na razpolago nadaljnjih 200 miUjonov v letošnjem in prav toliko v prihodnjem letu. Redni letni prispevki po izvirnem zakonu (100 milijonov lir) pa se bodo nadaljevali do vključno leta 1976.
Delo deželnih komisij
Tudi ta teden se deželni svet ne bo sestal. Deželne posvetovalne komisije pa bodo redno poslovale. Jutri še bo sestala prva komisija, ki jt načeluje svetovalec Corianni (KD), da bi razpravljala o novem zakonskem načrtu v zvezi z delovanjem deželne zveze kmečkih in obrtnih posojilnic in novih dežel-nih posegih v prid kmetijstvu (krneč- , ki domovi in žlahtne kulture). VI četrtek se bo sestala tretja komi- | sija, ki ji načeluje svetovalec Za- 1 nin (KD). Komisija bo obravnavala nov zakonski načrt, ki predvideva posege na področjih strokovnega in zdravstvenega šolstva.
V petek dopoldne se bo ponovno sestala tretja komisija, da bi vzela v pretres zakonski načrt o napovedani ustanovitvi deželnega središča za profesionalna obolenja. I-sti dan se bo sestala tudi četrta komisija, ki jo vodi svetovalec Me-tus (KD). Na dnevnem redu je razprava o zakonskem načrtu, ki določa pravilnik poslovanja obrtniških podjetij, in o deželni pomoči obrtniškim konzorcijem.
vili pogieone svečanosti za ponesrečenim ueiavcem, kr je izguizu prelena pete* življenje na laujj v irziski ladjeueiiuci italcantieri. Delavci so progiasiu J-urno stavno od s. do u. uie, aa so se tamco uue-ležiu pogreua. meu preusiavnud omasti so Dih poleg župana ver-sacceja m pouzupana aeinoie, luda geneiuim ravnatelj ladjoueimce r an-lam, direktor trzisKe iadjeueuuce uiz. Lippi m urugi ugieam predstavnim.
Fo pogrebu je oil na županstvu sestanek predstavnikov ouiasu, ki se ga je udeležil tudi generaou ravnatelj urzavmn laujeueuuc r aniani.
Z inz. uppijem sta v imenu vodstva laajeaeuue izrazna sozaije m giuoo ko oozaiovanje zaradi uagiuie ne sreče, ki je ponovno zamevaia ave smrtni žrtvi. P svoje strani sta uma odločno zagotovilo, ua bo vodstvo podjetja izvedlo temeljito preiskavi in preučilo vse možnosti m vzroke, ki so povzročili nesreče. Takoj nato bodo preučili vse ukrepe za odpravo takin pomanjkljivosti in za ureditev popoine varnosti na delu.
bnidikunu predstavniki delavcev so tudi imeli posvet, na katerem so odločno zahtevali, naj objavijo rezultate ankete o varnosti na ueiu, ki jo je sestavilo pokrajinsko uad-zonustvo za delo m dezerna uprava.
V	oddelku kovmarskin delavcev, kateremu sta pripadla oba ponesrečena, pa so včeraj stavkah v znamenje solidarnosti in protesta zaradi pomanjkljivih varnostnih naprav na delu.
V	četrtek oocto imeli v Tržiču protestno povorko delavci ladjedelnice, zaseomn podjetij, ki so tam zaposlena, in drugih kovinarjev. V znak solidarnosti Dodo nujorz trgovci spustili navojnice v svojih trgovinah.
Tudi pokrajinska uprava je v zvezi s to nesrečo zavzela svoje stališče. Na zadnjih sejan pokrajinskega sveta So namreč svetovana precej obširno razpravljati o vzrokih nesreč na delu in iz bogate dokumentacije je ob tej priložnosti prišlo do izraza veliko število takih nesreč, ki zahtevajo večkrat smrtne žrtve tudi na Goriškem.
Včeraj so se na izredni seji sestali načelniki skupin v pokrajinskem svetu. Govor je bil predvsem o dveh nedavnih smrtnih nesrečah, prizadetim družinam pa so izrazih svojo solidarnost.
Istočasno so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi obeh smrtnih nesreč. Načelniki političnih skupin v pokrajinskem svetu menijo, da je vzrok takih nesreč v težkih delovnih pogojih, ki jih je treba odpravila s poostreno kontrolo s strani sanitarnih in drugih oblasti.
Pokrajinski svet želi zaradi tega, da bi sodna oblast čim prej raziskala vzroke nesreč. Pokrajinska uprava bo zahtevala skupno z deželno upravo in s sindikati od mi nistrstva za državne udeležbe, od Italcantieri in od IRI, da na delovnih mestih ukrenejo vse potrebno, da bi odpravili vzroke tako pogostih nesreč. Istočasno želijo načelniki političnih skupin, da bi deželna uprava odobrila vrsto zakonov na tem področju.
niki so mu ugotovili verjeten zlom levega zapestja ter so dečka pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Protest KP1 zaradi nesreč v ladjedelnici
Pokrajinski odbor KPI je imel v petek zvečer sejo, na kateri so vzeli na znanje hudo nesrečo na delu v tržiški ladjedelnici, pri kateri sta izgubila življenje dva mlada delavca 29-letni Da-rio Bottaro in 24-letni Ivan Ste-fanutti. Pri tem so ugotovili, da pogosto pripetijo take
se zelo
nesreče na delu v ladjedelnici, kjer so v razmeroma kratkem času imeli kar 16 smrtnih žrtev pri nesrečah na delovnem mestu. To je očiten dokaz pomanjkanja zaščitnih ukrepov v tem podjetju in zato so komunisti sklenili, da bodo še bolj povečali borbo za učinkovito obrambo zdrav ja in varnosti delavcev pri delu.
Včeraj dopoldne je bil v Tržiču pogreb Darija Bottara, ene izmed obeh žrtev. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, zlasti delavcev, saj so v Tržiču proglasili dopoldne triurno stavko v ladjedelnici in drugih podjetjih, da so se lahko udeležili po-
SINDIKALNE VESTI
Za reformo in izboljšanje pokojnin socialnega skrbstva
Akcijo za sindikalno združitev je treba pospešiti in okrepiti
Odbor pokrajinske federacije sindikata upokojencev CISL ie imel sejo, na kateri je proučil sindikalni in organizacijski položaj, s posebnim oeirom na zahteve, ki so jih postavili upokojenci v državnem merilu. Te zahteve se nanašajo na prevrednotenje starih pokojnin INPS, povišek minimalnih pokojnin, spremembo dosedanje ureditve draginj-ske doklade ter priznanje družinske doklade v širšem okviru.
Proučili so tudi pravilnik za priznanje invalidskih pokojnin ter u-gotovili, da je novi pravilnik nezadosten ter ne vsebuje novih socialnih pridobitev, do katerih bi imeli pravico prizadeti.
Na seji so proučili tudi zahteve upokojencev bivših krajevnih in pol-državnih uslužbencev ter izrazili željo, da bi njihove probleme zadovoljivo rešili. Obravnavali so tudi probleme bivših borcev in zavzeli
grebnih svečanosti.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimimMiiiiiHiiiiiiiiiiniuiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiHNiiiiiiiiiiiuiiiuiiiumuMiiiuiiM
V PRIREDBI PROSVETNEGA DRUŠTVA «JEZEROs>
Uspela Prešernova proslava v Doberdobu ob veliki udeležbi domačega prebivalstva
Osrednji govor je imel pesnik Filibert Benedetič • Na sporedu sla bila koncerta domačega pevskega zbora in ženskega zbora iz Postojne - Proslavo je vodil predsednik društva Karel Ferletič, nastopili so tudi recitatorji
stališče, da bi bilo treba odpravili diskriminacije, ki se očitujejo na njihovo škodo, ker še vedno obstaja veliko razlikovanje med delavci in upokojenci.
Ob zaključku so pooblastili državno tajništvo CISL, da raj še poveča akcijo za sindikalno enotnost _ drugimi sindikalnimi organizacijami, da bi tako lahko predložili in dosegli pozitivno rešitev še številnih nerešenih sindikalnih problemov.	—
Uspel predpustni ples društva <rBriški grič»
Veliko plesalcev, med katerimi je bilo tudi mnogo takih, ki so bili pošteno našemljeni in jih ni bilo mogoče spoznati, se je zbralo na sobotnem pustnem plesu, ki ga je priredil »Briški grič» v prosvetni dvorani v Gorici.
Ob zvokih domačih viž v odlični izvedbi ansambla bratov Ar-nol iz Železnikov so se plesalci vrteli do ranega jutra. Še posebno prijetno vzdušje pa je pripravil humorist Ivan Andrejec — Vane, ki je s svojimi burkami spravil vse prisotne v dobro voljo.	—
VČERAJ PRI DEVINU Utopljenca so našli v Devinu
Uslužbenci pomorske nadzorne službe so včeraj zvečer pri Devinu med preiskovanjem morskega dna našli truplo neznanega utopljenca. Ko so ga potegnili na suho so ugotovili, da gre za Eligia Menona, katerega avto fiat 500 so našli 23. januarja v kanalu Bran-colo pri Tržiču, njegovo truplo pa so vse do včeraj zaman iskali. Prepoznal ga je njegov brat Ar-duino, nato pa so ga odpeljali v mrtvašnico bolnišnice v Trstu, kjer bodo izvršili obdukcijo.
Pogled na del občinstva med Prešernovo proslavov Doberdobu
Stavka tekstilcev včeraj v Štandrežu
V znak protesta oroti ravnanju ravnateljstva tekstilne tovarne »Herman ed Bodmer* v Štandrežu, ki se noče pogajati o zahtevah sindikalnih organizacij, so delavci tega podjetja včeraj stavkali dve uri in pol. Delavci zahtevajo gmotne in normativne izboljšave. Delegacija stavkajočih je v spremstvu sindikalistov odšla na prefekturo, kjer je pojasnila razloge za svoje dejanje ter zahtevala prefektovo posredovanje za hitro poravnavo spora.
Roditeljski sestanek
Ravnateljstvo slovenske gimnazije in liceja «Primož Trubar* v Gorici sporoča, da se bo vršil v nedeljo 20. t. m. v risalnici učiteljišča v Ul. Croce 3 z začetkom ob 10. uri roditeljski sestanek. Starši dijakov in njihovi namestniki so vljudno vabljeni, da se ga udeležijo.
Padec dečka
iz Dola
Včeraj so pripeljali v tržiško bolnišnico 6-letnega Vasjo Jarca iz Dola štev. 14, ki se je pri
V soboto zvečer .je prosvetno društvo Jezero iz Doberdoba priredilo Prešernovo proslavo. Dvorana .je bila do zadnjega kotička napolnjena, tako da so nekateri morali ostati še zunai.
Prva točka je bila Zdravljica, katero je pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča zapel domači pevski zbor. Predsednik društva Karel Ferletič je nato pozdravil prisotne in med njimi tudi jugoslovanskega konzula v Trstu Draga Žvaba. Predstavil je tudi govornika -pesnika Fiiiberta Benedetiča.
»S ponosom lahko poudarim, je dejal Benedotič. kako si je slovenski narod v najhujših dneh svojega boja za življenje, kljub nasilju in zatiranju, kljub barbarskemu početju omega terorja, ko bi lahko z gnevom v srcu in smrtjo v očeh izbral za svoj simbol maščevalno krinko neizprosnega plačila za storjeno zlo, kako si je slovenski narod nasprotno izbral svoj praznik, praznik kulture v znamenju Franceta Prešerna. To pomeni, da je kultura najdragocenejša vrednota, je nadaljeval Benedetič, nasproti katere nasilje in zasuž-njevanje nič ne morejo in slej ali prej izginejo v noč sramotnega konca.
Bitka med kulturo in nekulturo je bitka med pravico in krivico, med resnico in lažjo, med človekom in nečlovekom. To ni stvar moči in nemoči v smislu mnogoštevilnega ali maloštevilnega naroda, ni stvar večje ali manjše destruktivne moči vojaških arzenalov, ni stvar ek ca omake solidnosti, to je problem človeka, ki je eden in nenadomestljiv, človeka z njegovo zaves Sto, svobodnega in suverenega.
Zgodovina, je nadaljeval pesnik Benedetič, je velika učiteljica življenja; kultura v njej .je bila vedno nosilka napredka. Tiste, ki jih ni zgodovina ničesar naučila, čaka
kot vedno isto plačilo: sramoten konec. Naj se oni kar zgledujeta na preteklost, na fantastično nadutost fašizma in nacizma, naj le lajajo kot garjevi psi in naše spomenike onečaščajo. neizbežno plačilo bodo vedno našli v istem blatu, iz katerega so izšli.*
Benedetič .je nato analiziral problem Slovenca - delavca, kmeta, študenta. V kulturnem življenju, je dejal Benedetič. si je treba v glavnem pomagati sami. kot ie to bilo potrebno že od nekdaj- Politično življenje pa ne more nadomestiti vsega. Končno se je treba boriti tudi proti malodušju, ki zajame človeka, ko je truden. Toda kultura ie vendar najdragocenejša vrednota. V tem je veliki pomen našega kulturnega praznika. Slovenci v Italiji, kljub vsem težavam, imamo v kulturi tisto osnovno platformo. ki nas navdaja s ponosom in ustvarja perpektive za boljšo bodočnost. Politična mavrica mora
Prispevajte za
DIJAŠKI) MATICO!
biti zapopadena v njej. kajti ideološka diferenciaci ja ne sme biti vzrok za nestrpnost. In po kulturnem prizadevanju vseh. je zaključil Benedetič, po globoki zavesti svoje narodne pripadnosti, lahko ocenjujemo vitalnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot izraz dragocene življenje konstante slovenskega naroda.
Po Benedeticevem govoru je domači pevski zbor spet zapel dve pesmi. Doberdobski dijaki Elvija Marušič. Nadja Gergolet in Arman-do Jarc so nato recitirali več Prešernovih poezij.
Po končanih recitacijah se je predstavil ženski pevski zbor iz Postojne, kd je zapel pet pesmi. Občinstvo je navdušeno ploskalo odlični izvedbi narodnih pesmi, ki jih je ta zbor izvajal
Proslava se je zaključila z izmenjavo daril med doberdobskim pev skdim zborom in ženskim pevskim zborom iz Postojne.
iiiiitiiiiiimniiiiiiiiaiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiMiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiuiuuiiiiiuiiiiiii
V NEDELJO POPOLDNE V KRMINU
V
Zenski se je omračil um in je s sekiro grozila možu
Orožniki to jo odpeljali v goriško umobolnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju
Le malo je manjkalo preteklo i pomoč, ko so nekateri nedeljski nedeljo, da ni prišlo v Krminu I izletniki, ki so šli takrat na Kr-
ženskl pevski zbor It Doberdoba pojo na Prešernovi proslavi
do nesreče s tragičnimi posledicami. Na pobočju Krminske gore živi 58-letna Mercedes Sgubin skupaj z 69-letnim Giuseppejem Bran-dolinom, ki se ji je kar na lepem omračil um, da je tekla za svojim ljubimcem ter mu grozila s sekiro. Zato so jo v nedeljo odpeljali v goriško umobolnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju.
Brandolin, ki se je zatekel po pomoč h karabinjerjem, je povedal, da se je v zadnjih časih pogosto dogajalo, da je žena iskala prepir za malenkosti, ki so bile včasih tudi izmišljene. To se je zgodilo zlasti, kadar je žena pila. Tako se je zgodilo tudi v soboto in žena je zagrabila za sekiro ter ga je skušala z njo napasti. Le s težavo se je možu posrečilo, da ji je vzel sekiro iz rok.
Noč med njima je sicer prešla mirno toda v veliki napetosti in naslednje jutro mož še vedno ni bil odločen, kaj naj bi storil. V popoldanskih urah pa je žena ponovno zašla v krizo, zgrabila je za sekiro ter z njo besno začela razbijati in uničevati tisto nekaj bornega pohištva, ki je bilo dosegljivo v njuni hišici. Pri tem je tudi vpila. Mož «e še vedno ni odločil, da bi poklical koga na
minsko goro, poklicali orožnike, kateri so poskrbeli za prevoz žene v goriško umobolnico.
Pri zaslišanju je Brandolin še dodal, da je bil zaradi stalnih groženj ženske v zadnjem času vedno zaskrbljen in vznemirjen, da ne bi kaj napravila sebi ali njemu. Vedno bolj se je vdajala pijančevanju in je tudi grozila, da bo zažgala hišico. Zato je moral ostajat po cele dneve doma ter je skoro popolnoma opustil drvarske posle, s katerimi se je preživljal. Sedaj se bo končno oddahnil.
KLUB «SIMON GREGORČIČ * v Gorici
priredi danes, 15. februarja ob 15. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13
OTROŠKO MAŠKARADO
Na sporedu so predvajanje za bavnih filmov, otroški ples. šaljive točke in prosta zabava. Vabljeni so vsi slovenski otroci iz mesta in s podeželja. Zaželene so pustne maske.
Gorica
VERDI ob 17.15: »James Bond agente 007 — Una cascata di diamanti*, Sean Connery. Angleški kinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO ob 16.30: «Gi& la testa*. R. Speiger in J. Gobun; ameriški film v barvah.
MODERNISSIMO ob 17.00:	»Ocea-
no*. Barvni dokumentarec Folca Quillicija.
CENTRALE ob 17.15 »Anno 2118 -progetto X*. C. George in G. Bald-win; ameriški film v barvah. VITTORIA ob 17.00: »II parijdiso e 1’infemo*. G. Huun in L. Nielsen. Danski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
IržiO
AZZURRO ob 15.00 »I due pezzi da novanta*. Franco Franchi in Ciccio Ingrassia, barvni film.
EXCELSIOR ob 15.00 »Gib le mani.
carogna*. Barvni film.
PRINCIPE ob 15.30 »Gli scassinato-ri», Jean Paul Belmondo in Omar Sharif. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA (Nova Gorica): »Alarm — satelit 02*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): »Cena oblasti*, italijanski barvni film — ob 18. in 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
RENČE: »Tajni vražji agent*, italijanski barvni film — ob 19. ŠEMPAS: »Ukradeni poljubi*, fran-coski barvni film — ob 19.30. DESKLE: «Rop in prevara*, ameri-ško-angleški barvni film — ob 19.30.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini. Al Cor-so, Korzo Italija 89. tel. 2443.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale — dr. Fitz in Ennery — Trg republike 26, tel. 72341.
Darovi in prispevki
Za *Dijaški dom» v Gorici namesto cvetja na grob pokojnega Franca Perka daruje Kmečka banka 10.000 lir.
Za krvodajalce v počastitev spomina Vittoria Monola darujejo sostanovalci hiše v Ul. Margotti 9 20.000 Ur.
ZAHVALA
Globoko ganjeni se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na zadnji poti spremljali našega dragega
LOJZETA
Posebna zahvala preč. gospodoma Humarju in Juraku, vsem sorodnikom, lovski družbi in darovalcem cvetja.
Sovodnje, 15. februarja 1972
Žalujoča družina PISK in drugo sorodstvo
DANES KONEC PUSTNIH NORČIJ IN ZABAVE
Od Opčin mimo Pednja do Milj pestri pustni sprevodi in maske
Openski pust potrdil svojo vitalnost s tem, da je razgibal in združil kraške vasi - Kraški vozovi so v nedeljo sodelovali tudi v Divači - V Miljah okrog 25.000 ljudi in številni domiselni vozovi
Pustni odbor na Opčinah se po velikem uspehu, ki ga je imela šesta izdaja ((Kraškega pusta«, toplo zahvaljuje vsem vaškim pustnim odborom, udeležencem sprevoda, vsem sodelavcem, tvrdkam in zasebnikom za sodelovanje in pomoč.
Predsednik dr. R. Hlavaty
Danes je zadnji dan pusta, konec norčij in zabav, jutri pa pogreb in žalostno slovo. V Skednju bo danes popoldne sprevod alegoričnih vozov in mask, v Boljuncu bodo fantje dopoldne nabirali po vasi jajca, klobase in vino, popoldne pa bo na trgu prosta zabava za mlade in stare. Pustovega pogreba, ki ima v Boljuncu staro tradicijo in ki je vsako leto privabil mnogo gostov s podeželja in iz mesta, letos ne bo Pravijo, da bo boljunški pust spet oživel, ko bo zgrajen prosvetni dom in bodo imeli na razpolago primemo dvorano. Pustni pogreb bo jutri tudi v Skednju in na Kontovelu ter Proseku.
Največja pustna prireditev je bila včeraj v Miljah. Miljslci karneval, že 19. po vrsti, je odlično uspel. Računajo, da je pustni sprevod v Miljah gledalo okrog 25.000 ljudi, aktivno pa je sodelovalo v pustnem sprevodu okrog 800 članov raznih skupin. Že dobro uro pred začetkom sporeda se je iz Trsta počasi premikala proti Miljam dolga kolona avtomobilov, na-Žavljah zataknilo in
agenti javne varnosti, karabinjerji in prometna policija so imeli precej dela, da so urejali promet. Podobno je bilo od 17. do 19. ure, ko so se avtomobilisti vračali iz Milj in Istre.
Ocenjevalna komisija je imela zelo težavno delo, ker so bile malenkostne razlike med večjimi skupinami, ki so vložile precej truda in sredstev, fantazije in dobre volje, da so pripravile krasne vozove, noše, maske ter godbe. Prvo nagrado je prejela skupina Ongia, drugo nagrado si delita skupini Lampo in Brivido, tretjo »Bellezze naturah« in »Bulli e pupe» nato »Spasimo«, »Mandrioli« in »Piu che cisti«. Skupina «Le bellezze naturah«, ki je imela zelo lepe in skrbno izdelane kostime in alegorični voz, ki je prikazoval igralnico, bi prav gotovo zasedla boljše mesto, če bi imela godbo. Skupina »Ongia« je dobila prvo nagrado, ker je zelo številna in živahna, ima dobro godbo in je prikazala s «Perzijskim tržiščem« krasne o-rientalske noše in s satiričnim navdihom življenje ter razmere v orientalskih deželah. Druge skupi-
ne so imele Indijance, plesalke in plesalce, okoliške »mandrijerje«, »morske roparje« itd. V skupinah je bilo največ mladine, sodelovali pa so tudi odrasli in otroci. Značilnost indijskega karnevala je pestrost in živahnost, humor in okusne noše ter maske.
Ko so proglasili zmagovalce je bil trg pred županstvom natrpan. Občinski odbornik Trem ul se je zahvalil ustanovam, ki so dale svoj prispevek, ter skupinam, ki so sodelovale na karnevalu. Povedal je, da je prireditev snemala jugoslovanska televizija, kritiziral pa je italijansko televizijo, ki do sedaj ni še nikoli posnela in prikazala javnosti miljskega karnevala. Danes popoldne bodo v Miljah objavili izid ljudskega glasovanja. Poleg uradne žirije je namreč tudi občinstvo lahko izrazilo svojo oceno na posebnih razglednicah, ki so jih prodajali po sto lir.
V veselem domačem vzdušju je bila v nedeljo popoldne pustila prireditev s sprevodom alegoričnih vozov in pustnih šem v Divači, kjer so sodelovale s svojimi
vozovi tudi skupine s Proseka, z Opčin in od Banov, ki so r.asto-
kave, konfekcijo likerjev Comar in 6 steklenic vina) prisrčni skupini «zamorčkov», od katerih je največji imel morda deset let; za dvojice je prvo nagrado odnesel zajeten »robijaš«, ki je peljal na verigi triletnega policaja, drugo nagrado pa je dobil par Perujcev v pisanih indijanskih oblačilih;
pile v soboto popoldne na Kra- I mecl posamezniki je prvo mesto
to se je v
■Htnnininif.....................................mirnimi...milili....Hlinil.........................mn.....
FILMSKI KROŽKI V TRSTU
Petrovičevi «Zbiralci perja» v filmskem krožku «Cappella»
Originalni naslov: tSKUPLJAčl PERJA - SREČ SAM CAK I SREČNE CIGANE». Italijanski naslov <Ho incontrato anche zingari felici (La stirve del rento). Režija: ALEK-SANDAR PETROVIČ. Izvor: Jugoslavija, 1967. V glavni vlogi: Rek im Fehmiu.
Petrovič je v jugoslovanski kinematografiji režiser srednje generacije: ni dosti let. kar proizvaja filme: vendar se razlikuje od mladih režiserjev, predvsem zaradi tipa filmov, ki jih proizvaja. Pri Klopčiču. Makavejevu, Djordjeviču itd. se preko prikazovanja individualnih doživljajev izraža tematika odnosa med družbenim redom in individualnimi stremljenji; poudarja se. da je ugoditev teh bistveni element za oceno družbe. To izpade tudi iz Klopčičevih filmov, ki so na prvi pogled najbolj abstraktni glede na socialno realnost: morda prav zato jo najboljSe prikažejo, ker jo v celoti vključijo v individualne odnose,
Petrovič pa. kolikor lahko sodima pa tem filmu (ki je menda njegov najboljši), združuje protislovja v harmonično celoto, v celoto filmskega proizvoda. V tem smislu je upravičen očitek tkomercialnostis, s katerim je kdo definiral Petrovičeve filme. 'Morda se bo kdo čudil, če govorimo o «harmoniji» v
koli cilj. ki je izven medčloveških odnosov, nekaka metafora blagovnih odnosov in akumulacije kapitalističnega sistema. A v resnici je pri Petroviču perje polivalentem element, nosilec lepote, ki prevladuje v realnosti kljub bedi realnosti same. tSrečal sem tudi srečne cigane»: ta studi* najboljše označuje duh Petrovičevega filma.
Sergij Grmek
PREJELI SMO
DOCUMENTAZIONE su fatti problemi dell”ecanomia italiapa ed intemazionale. N. 5 nuova se-rie, settembre-ottobre 1971.
SPECIALE. Perlodico quindidnale d’informazioni e cultura. Anno I, n. 2. Pordenone, 30 gennaio 1972. | ljudmi».
FILMI NA LJUBLJANSKI TV
Berlangov film «Dobrodosel gospod Marshall»
Danes, v torek, 15. februarja ob 20.30 je na sporedu španski film ^Dobrodošel, gospod Marshall!» (Bienvenido, Mr. Marshall!, 1952, ital. naslov Benvenuto, Mister Marshall!) režiserja Luisa Garcie Ber-lange, ki je znan tudi kot avtor fil mov sCalabuig» in «El verdugo» (La ballata del boia). Pri scenariju je sodeloval tudi drug znan španski režiser, Juan Antonio Berden. Igrata Josč Isbert in Lolita Sevilla. Film, ki je satira ameriškega Marshallovega načrta za pomoč Evropi, je pomenil za špansko kinematografijo prvo zanimivo delo po dolgih letih. Tudi z naslednjimi filmi se je Berlanga uveljavil v politični satiri.
Prograpisko podstvo televizije sporoča, da v prihodnjih dvanajstih tednih ne bodo več predvajali ob petkih celovečernih filmov. Kvizu bodo ob 21.40 sledili krajši filmi. Tokrat je fut ‘vrsti angleški dokumentarec »Pleme, ki se skriva med
S. G.
škem pustu. Tako so vrnili obisk in sodelovanje godbi ter skupini iz Divače in Rodika.
Vse kaže, da se bo sodelovanje na Kraškem pustu še bolj utrdilo in razširilo ter zajelo še več vasi tostran in onstran meje, ki za pusta ni nikaka ovira. Prireditelji in sodelavci so z letošnjo kraško pustno prireditvijo zelo zadovoljni, čeprav ni bilo vreme ugodno. Kot smo že poročali, so sodelovali Prosek, Bani, Kolonja, Kon-tovel, Trebče, Repen, Divača, Opčine, Zgonik in Devin, godbi iz Divače in Proseka - Konte',vela, kot gosti pa Halubajski zvonarji iz Kastavščine.
Kljub sobotnemu zločinu je bilo v nedeljo v Skednju pravo pustno razpoloženje. Avtomobilski promet so mestni stražniki preusmerili tako, da je bila vsa vas oaza za pešce in so se mogle šeme po mili volji sprehajati po ulicah, kot je bilo pravzaprav tudi v mestu, edina razlika je bila v tem, da v Skednju ni bilo avtomobilistov, ki bi preklinjali zaradi nenadnega prometnega zastoja.
Tistim, ki so prišli v Skedenj, da si ogledajo tamkajšnjo pustno prireditev prav gotovo ni bilo žal: gostilne so bile dobro založene s pijačo in z jedačo, poleg tega pa so si lahko privoščili marsikaj na številnih stojnicah, ki so bile skoraj po vseh ulicah.
Odbor za škedenjski pust 1972 je namenil več nagrad najbolj uspelim maškaram, tako skupinam, kot dvojicam in posameznikom. Žirija je prvo nagrado 40.000 lir podelila skupini «gusarjev», drugo pa (2 kg
osvojila orjaška, nekoliko porašče na plesalka kankana. Žirija je podelila še posebno priznanje skupini «metuljev» v črnih kombinezonih s krili iz polistirola, ki sta jih lovila lovca na metulje z velikima mrežama.
V Kulturnem domu je bil v soboto zvečer do poznega nedeljskega jutra tradicionalni dobrodelni »Novinarski pustni ples«, ki je bil letos že 12. zapovrstjo. Ob zvokih treh orkestrov, med katerimi je bil letos prvič tudi priznani orkester »Črne vrane« iz Ljubljane, so se udeleženci prijetno zabavali, v nedeljo popoldne pa so njihovo pustno veseljačenje nadaljevali najmlajši, katerim je — kot že vrsto let — pripravilo pustno rajanje Slovensko gledališče. Člani SG so otrokom in njihovim spremljevalcem predstavili na velikem odru nalašč v ta namen prirejeno »Trnuljčico«, mladi plesalci iz baletne šole v Piranu pa nekaj plesov, potem pa se je drobižek, preoblečen v prince, princese, zamorčke in Indijance, morske roparje pa medvedke in zajčke, vile in še v druga oblačila, ob zvokih orkestra in ob radostnih pogledih mamic in očkov zabaval in vrtel pozno v večer. Otrok je bilo letos še več kot lani, saj računajo, da jih je bilo v vhodnem foyerju Kulturnega doma skupno s starši in spremljevalci več kot tisoč. Tako velik odziv samo dokazuje, da je ta pobuda Slovenskega gledališča res hvale vredna, saj nudi slovenskim otrokom, da se za pusta sprostijo v svojem okolju in v svoji govorici.
iiimiiiiuiiiiiHiiiiimiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiimiiiiiii«
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vsaka, TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) površnost bi bila zgrešena, kot bi I Držite besedo, pa čeprav bi vse to
bilo zgrešeno popuščanje pred zahtevami sodelavcev oziroma prijateljev. Nekdo se vam vsiljuje.
primeru tegaJUma, M Jernej na | JMK (od
skrajni razgibanosti in spornosti e-lementov. Res je: vendar iz vse te razgibanosti, iz vse te spornosti izpade sprejemljiv, če ne prav samo prijeten pogled na realnost.
Vsekakor ne mislim filma oceniti negativno. Hotel sem ga le natančneje opredeliti. Film je oblikovno zelo bogat in popoln. Gledalca neprestano preseneča z razpro-stimnjem posameznih dogodkov in oseb. Najbolj zadet je ko prevladuje absurdna ali spačena atmosfera. Kot je izjavil Petrovič sam, je posebno zanimiva uporaba barv: njihova živahna mnogovrstnost ni rezultat ponarejene realnosti, temveč izpade iz detajlov realnosti same in iz nhhovega premešavanja.
Najlepši so prizori, v katerih je prevladujoč element belo perje. Tu pa tam se nam je zdelo, da je perje podobno raznim elementom Hu-stonovih filmov: zaklad ali kateri
prej svoje ockiose s predstojniki. V družini rahla, toda nevšečna napetost.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Računi ne bodo šli tako, kot ste predvidevali. Skrčite zato izdatke v smislu dejanskih možnosti. Občudujete nekoga, ki pa tega ni vreden.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne vztrajajte trmasto pri načrtu, ki ga ne boste mogli izvesti. S preveliko ostrostjo si boste odtujili osebo, ki vas ima sicer rada.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neki spor bi se mogel nevarno zaplesti, zato se primemo temu ravnajte. Pazite na podtikanja, ki bi vas znala spra viti v zagato.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sreča je na vaši strani, zato bodo finančni uspehi nekega posla še večji kot ste pričakovali. Kar se ljubezni tiče, bolj skopi uspehi.
Devinčani so sc na Opčinah postavili z vozom «Devinski grad in gostilna«
veliko stalo. Ne dvomite v iskrenost ljubljene osebe, ker bi vsak dvom bil krivičen.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne vmešavajte se v načrte tujih ljudi, ker bi s tem spravili v nevarnost svoj položaj. Pokažite več razumevanja do domačih.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vsako resnejše delo odložite za poznejši čas, ker se trenutno ne morete spuščati v tvegane posle. Sicer pa vsestransko zadoščenje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Porabite le to, kar morate nujno porabiti. Preživljate namreč dokaj močno finančno krizo. Vsaka živčnost pa bi bila odveč.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne nasedajte onim, ki se vam vsiljujejo, ker gre gotovo za kak prikrit interes. Izkazati se boste morali v dokaj resnem sporu.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neka oseba, ki se zelo rada prepira, bi vam mogla zelo škodovati, zato bodite previdni. Dobili boste obisk starih prijateljev.
Del skupine »Bellezze naturali« v Miljah
Z lepo uspelega »Novinarskega plesa« v Kulturnem domu
Na otroškem plesu Slovenskega gledališča je bilo živahno kot še nikoli
Kontoveici so bili na Opčinah aktualni »Z gospodom Pingom in tovarišem Pongoms
Del skupine »Ongia«, ki je prejela prvo nagrado v Miljah
tone svetinja
310.
PHANA
TRETJA KNJIGA
V luknje se je usipala prat, kdaj pa kdaj je zgrmelo nar nje pokošeno drevo. V	pljuča	jim	je	legal žvepleni duh
eksplozij.
Kadar je streljanje prenehalo, so se dvignili ter s puškami in strojnicami kosili tisti del ceste, kjer so oklepniki odstranjevali zapreko, pehota pa je iskala mine in skušala zasuti protitankovski jarek.
Strah jih Je krotovičil in sutdli so, da ne bodo mogli dolgo vzdržati. Ce ne	bi bili	ukopani do vratu, bi jih	bil
pokosil že prvi ognjeni	val. Primož	in	Slave sta kosila s
strojnicama, vendar jima je munici j a naglo kopnela.
Keča je poveljeval vodu više nad cesto in kosil bočno.
Borci, ki niso bili	vajeni	tankov	iz bližine, bi bila	najraje takoj pobegnili iz	lukenj.	Potem	ko se je Slave, ki je
bil nemški vojak in se je navadil tankov na vzhodni fronti, odločil, da bo vsaj enega pognal v zrak, so vsi napeto čakali. Ko pa so ga zagledali zmečkanega na cesti, ni bilo
nikogar več, ki bi tvegal.	^	J „
Cez dan so menili, da bi branili prehod skozi dolino, kot Je Leonida branil	Termopile, ali	vsaj tako, kot so	oni
branili Križno goro, do zadnjega naboja. Pod peklenskim ognjem oklopnikov in	pehote	ob njih	pa jih je sla po
takšnem tveganju naglo	minila.	Eno	noč	in ves dan so pre-
kcnavali cesto in kopali protitankovski jarek v trdo zmrzlo zemljo, da jim Je pot v curkih zalival oči. Orlov Jih Je
priganjal. Ves dan Je bil pri njih, saj je računal samo na dnevni napad, z mrakom pa Je odšel v bataljonski štab, više v pobočje, tja, kjer bd se lahko ponoči kakšna kolona izmuznila v gozd mimo zased.
Zdaj ni bilo Orlova in ne pomoči, ki jo je bil obljubil. Ts.icn.n so jih riloi oklepnikov, pešaki so jih skušali obkoliti...
Primož je slonel na Šarcu, pritiskajoč z roko, po kateri mu Je mezela kri, kar ga je bil oplazil granatni drobec. V njemu se je ubijalska sla prepletala s smrtnim strahom. Misel mu je rahlo uhajala k Ani, k otroku, ki ga nikdar ne bo poznal. Konec, ki jim Je grozil, se mu ni zdel prav nič junaški. Čeprav je poveljeval vodu, si ni upal izreči povelja za umik: zadrževala sta ga ponos in trma.
Vojko in Trarvndkarjev sta bila na grebenu nekoliko više, da sta z nekaj strelci krila mitra! ješka gnezda. Imela sta občutek, da jih zasipa kamnitem plaz, ki bo v kratkem vse zdrobil.
Vojku so se usipale iz ust kletvice. Razsodnosti pa ni izgubil. Jezen na poveljujoče je streljal z ihto kot še nikoli.
Ko so bili zavzeli položaj, je bleknil Orlovu: «Premalo nas je! Četa, ki je je dejansko le za nemški vod, ne bo vzdržala niti pritiska nemškega bataljona, če bo okrepljen s tanki. Cesta je premalo zaminirana, premalo zasekana.«
Orlov mu je srdito zabrusil, naj se ne vtika v zadeve poveljstva. To je divizijski ali celo korpusni načrt, je dejal; tam že vedo kaj delajo.
Tudi Primož je pritrdil, da ima Vojko prav. Orlov ga Je nahrulil, naj da jezik za zobe. Vojku je oprostil, ker je bil komisar. Primožu pa ne, ker Je bil vodnik. «Samo prek vaših trupel smejo Nemci naprej!« je naročil.
Topovsko streljanje jim je dodobra razrahljalo misli, čustva in voljo. Zdaj Jim je dajala moč le Se živalska sla po obstanku. Vojko je večkrat nagonsko obrnil glavo v smer kamor bi jo lahko pobrisali.
V črno nebo je ras tel venec zasneženih hribov, za katerimi je bobnelo — divizija je napadala. Ce popuste, bodo napadajočim Nemci udarili v hrbet in veličastni načrt bo
zagotovo propadel...
Sam je nekajkrat ustrelil s protitankovsko puško. Tanki so bili tako blizu ja je vsakokrat zadel. Toda krogle so se odbile od oklepa kot kresnice...
Travnikarjev, ki je ležal ob njem, ga je pogledal žalostno, tako ko takrat, preden je izdihnil njegov brat, in rekel: «Vojko, bežimo! Zaukaži umik! Primož je tako nor, da se ne bo umaknil...«
A Vojko si ni upal spregovoriti besede umik. Šele ko je zagledal kače raket za hrbtom in slišal spodaj nemška povelja, se mu je v glavi zavrtinčila misel: obkoljeni! Ce dobiš kroglo v hrbet je huje, kot če te zadene topovska granata v prsi... Zdaj zdrže lahko le še nekaj minut, kar pa je za izid celotne bitke popolnoma brez pomena. Zavpil je na vse grlo:
«Primož! Umik! Nemce imamo za hrbtom!«
Primož je ukazal umik.
Orožje branilcev je utihnilo. Ne da bi čakali na povelje, so se pognali iz lukenj in brezglavo bežali, da bi si skoraj polomili noge.
Med polomljerliim drevjem je vod lomastil kot trop jelenov. Spremljali so jih žvižgi krogel. Neki novinec, ki ni zdržal teka navkreber, je zavil po svoje navzdol. Pritekel je med Nemce, ki so prodirali izza hrbta. Pokosila ga je salva rafalov. Nemci pa so s tem izdali, kje eo, in rep kolone se jim je umaknil na varno.
Oslepljene od raket in žarečih izstrelkov jih je v gozdu zajela črna noč. Tu so bili že zunaj dosega nemških brzostrelk. Zbrali so se in popadali po tleh. Ni bilo vseh. Kljub temu so morali takoj naprej, da so prišli na pot, ki je držala položno navkreber do položajev čete, pri kateri se je držal Orlov. Niso bili še sredi poti, ko jim je pridrvel naproti Orlov na konju in za njim močan vod borcev.
«Kam, orkamadona bog?! Umaknili ste se, pandkarji. Jaz sem vam pa pripeljal pomoč!«
Skočil je s konja in zgrabil najbližnjega za bluzo.
«Kje imaš puško, madona?!«
Prizadeti se je ves tresel, ker je šele sedaj spoznal« je brez orožja.	^
«Marš nazaj ponjo! Kdo vam je dal povelje za uniizgV «Vodnik!« je vztrepetal eden od prestrašenih novih0 t Takoj je pahnil od sebe tistega brez orožja in zatulil, bd dobil v čreva strel:
«Primož! Pri priči te razrešujem dolžnosti vodnika! ndkarjev, ti prevzemi vod!« Spačil je ustnice, kot bd se ’ | predrl žolč. «Zdaj pa vsi za mano, marš nazaj na P°I0^1 Vas bom že naučil, kako je treba zadržati Nemce.« S* je v sedlo in repetiral brzostrelko.
«Tovariš komandant! Na grebenu so Nemci!« je za Vojko. .
«Mater jim švabsko! Usekali bomo z boka!«	$0
Brez volje so tekli za njim in njegovimi. Mimogre^6 pobrali še vod, kjer je bdi Keča.	.Jjj/
Primožu je bilo huje, kot če bi ga zadela krogla. &rei pil in pusto mu je postalo pri duši. Bilo bi bolje, če v<jj obležal tem spodaj. Da zna biti Orlov tudi pes, tega si čas, ko sta si bila še dobra, ni mislil. Dva dni prej, so prišli na nove položaje, ga je poklical k sebi in ga z mitraljezom in štirimi ljudmi k postojanki z nalog0«^, napade in napravi preplah. Ko so se po nekaj urah v se je razkoračil predenj in mu dejal:
«Lažete mi vsi skupaj! Niste bili tam. Nisem slišal ljanja.«	<js
Primož se Je le s težavo zadržal. Da bi on lagal ^ ne bi opravil bojne naloge? To je bila zanj žalitev in izzivanje. Zaplamenele so miu oči, Orlov pa ni odnehal-je ukazal:	^
«Vmdte se ln prinesite mi vse izstreljene tulce, šele vam bom verjel. Pa še enkrat jih nažgite!«
šli so in	preklinjali so vso pot. Kleli so Orlova	J«
vega komisarja, ki ga je ta spremenil v copato. Žal }inp(C bilo za Pajkom. On kaj takšnega ne bi nikoli dopustil- ^ den pa so se priplazili do tja, so jih iz postojanke 0 z ognjem.
^'Morski dnevnik
ALlfiA
18. KOLA
j^*lanta — JuvenUe p (°Sna — Mantova J-atanzaro - Cagliari ~ Vicenza ?*na — Fiarentina - Napoti Trnao - Varese varona - Inter
LESTVICA
"Uventus	27
In. ^ “> Milan	25
S"®?* Fiorentina in Torino	23
Soma
S«Wi "»njPdoria
5^°gna
icenza in Verona Jftanzaro Mantova Varese
PRIHODNJE KOLO S*#«* - Torino pf* ar®aro — Sampdoria i^entina - Atalanta
Sfveotus - Milan - Bologna fantova - Verona N»pali - Varese
22
2«
18
15
14
13
12
9
3
JH.IGA
20. KOLA
r^®o — Catania 5®®®» — Genoa — Livorno ^a - Taranto {&? “ Perugia atertno — Reggina ?^giana — Bari ^«o - Foggia tL^ana — Moderna ~ Uzk>
00l8rana v soboto)
2:0
2:2
1:0
1:0
1:0
1:0
0:0
0:1
2:1
4:0
LESTVICA in Ternana
5®8)?iana
Perugia in Cesena ^aranto in Novara
i^oa in Monza
Uwm R^Sina
j«
“OTtonto
28
25
24
23
22
21
20
19
18
17
14
11
PRIHODNJE KOLO (vf1 Sorrento £“?* - Cesena
pfjO^a — Palermo
PnJ®05 — Palermo jjrJjHfia — Arezzo jjjStoa — Novara
Brescia
%
DLIG4
IT Ol T,rvr a
j®*# 21. KOLA i!?8* — Bassano
CrCl?olzano
Boni - Clodiasott.
MnS u a ~ Li gnano ^tebelluna - Malo
0«8? — Mestrina pS«arco - Monfalcone jL/J^none — Torvis Snia wto6ruaro - Valdagno
LESTVICA
1:1
1:1
1:2
1:0
1:1
1:0
1:0
2:0
0:0
šs*
cSpsruaro
jirfasottomarina in Bassano 24
V^J1® Rnia in Pordenone
Ufe?čs“ ta*
S* Alense
31
30
28
25
d*bano
21
20
19
18
17
16
15
14
v PRIHODNJE KOLO fcMdagno - Alense ^ssano - Ara,
Bii?**8 Snia — Montebelluna Cio'jarK> — Oitrisarco Mp7~as°ttomarina — Pordenone ..^aina — p™*™,*,,,*
‘nM*r wular|na — n
'4onfl0,a ~ Portogruaro
H* - Schto -ano — Triestina
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
15. februarja 1972
0:0
1:1
2:2
1:1
0:0
1:2
2:0
2:0
Športne vesti Na 8. STRANI
NOGOMET
V D LIGI
Triestina zmagata kljub zeio slabi igri
Triestina je kljub obupno slabi igri. odpravila predzadnjega na lestvici, Schio, pa je premagal vodečo Mestrino, tako da se je Triesti-ni posrečilo skoraj popolnoma nadoknaditi svoj zaostanek.
Proti Lignatiu je Triestina zaigrala s precej spremenjeno postavo. Manjkal je poškodovani Scichi-lone, zamenjal ga je pa Del Pic-colo (?), ki je svoje mesto prepustil mlademu Rivi, D’Ambrogio je nadomestil Cantagalla, v napadu pa ni bilo Truanta, katerega mesto je prevzel Marini. Na levem krilu je bil po tolikem času Riz-zato. če je Petagna upal, da bodo spremembe vnesle v igro Triesti-ne nekaj svežine, je ostal gotovo razočaran. Z igralcem manj (saj je bil Marini na krilu, pravzaprav četrti vezni igralec, Rizzato pa je izrazit napadalec) in brez Scichi-loneja, ki ga Del Piccolo gotovo ni mogel nadomestiti, je vezna vrsta povsem odpovedala, tudi zaradi slabega dne Brusadellija, ki je precej grešil. Ostajal je tako Marini, ki pa ni zmogel sam vsega, tako da je Lignano v prvem delu igre (ko se še ni predal izključno obrambi) povsem gospodaril na tem delu igrišča. Gostje so se sicer izkazali samo s kondicijo, ki je bila res zavidljiva. So pa tudi prikazali precejšnjo točnost v podajah, tako da so se s par streli lahko znašli v napadu. Za Triestino pa je bilo vse težko. Cesero je kot vedno igral le nekaj minut, nato pa popustil, Rizzato pa se .je predstavil poln dobre volje, iskal pa je samo osebni podvig, s katerim bi opravičil vse razočarujoče nastope. To pa mu ob popolni brezbrižnosti moštva ni moglo uspeti, tudi ker mu manjka samozavesti. Ostal je tako samo Vastini, ki je še enkrat dal vse od sebe in tudi dosegel krasen gol, v katerem sta prišla do izraza njegov smisel za pozicijo in njegovi odlični refleksi. Brez tega igralca bi bila trenutno Triestina povsem brez napada.
Obramba je bila tudi tokrat malokrat v škripcih, a vedno predvsem zaradi lastne malomarnosti in negotovosti, saj je bil nasprotnik preskromen,da bi lahko sam uspešno ogrožal D’Ambrogiova vrata. Velja pa poudariti nastop mladega vratarja, ki je odlično nadomestil negotovega Cantagalla. Že lani je D’Ambrogio vedno zadovoljil v svojih sicer redkih nastopih; letos pa je v svojih redkih posegih prikazal tudi veliko borbenost. Iz tega pa izhaja nov dvom: je btto res potrebno, da Triestina troši toliko denarja za kvotlranega Cantagalla, ko J« imela v svojih vrstah mladega in obetajočega vratarja, ki bi v takem prvenstvu zagotovo zadoščal?
Torej Mestrina je klonila. Da je vodeče moštvo ustavil prav skromni Schio, ka je v Trstu zapustil slab vtis, je bilo težko pričakovati. Morda pa je to* prvi znak krize, ki je bila sicer v igri moštva že nekaj časa vidna. Sicer pa je Schio tokrat baje zaigral res odlično. Mestrina pa je po golu, ki ga je prejela že v prvem delu igre. igrala preveč raztrgano in živčno. Da je bila igra zelo trda priča že samo
Atalanta — Juventus Bologna — Mantova Catanzaro — Cagliari Milan — Vicema Roma — Fiorentina Sampdoria — Napoli Torino — Varese Verona — Inter Arezzo — Catania Cesena — Genoa Reggiana — Bari Derthona — Lecco Frosinone — Casertana KVOTE:
13 — 98.156.500 lir 12 — 2.023.800 lir
X
X
X
X
X
2
1
1
1
X
X
1
1
dejstvo, da .je sodnik izključil dva igralca, štiri pa opomnil.
Tudi Bolzano je tokrat nekoliko zaostal, sicer pa izenačenje v Arcu ni tako slab rezultat. Gostje pa so imeli mnogo sreče. Takoj v začetku jse je poškodoval najboljši domači napadalec Danese (Cantagallo ga dobro pozna) po 20 minutah pa so domačini prav po naključju prejeli gol. Če jim je kljub temu uspelo izenačiti, .je to za Bolzano slab znak.
Na vsak način se nihče, razen Triestine, ni znal okoristita s temi spodrsljaji. Portogruaro je na domačih tleh prepustil točko Valda-gnu, Bassano je remiziral v Ali, Monfalcone pa zgubil v Bocnu (proti Oltrisarcu). Nepričakovano je Zmagal Union CS. Pordenone pa je pretrgal negativno serijo in odpravil Torvis Snio.
uk
NOGOMET
VIAREGGIO, 14. — Mladinska e-najsterica Dukle iz Prage je danes zmagala na mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu. V finalni tekmi so Čehoslovaki premagali italijansko moštvo Inter z 2:0.
V srečanju za tretje mesto je argentinska enajsterica Boca Junior premagala Fiorentimo z 2:1.
SMUČANJE
TRENTO, 14. — Francozinja Fa-bienne Serat je osvojila zmago v kombinaciji na smučarskem tekmovanju za nagrado Dolomitov. Včeraj je zmagala v veleslalomu, danes pa je zasedla prvo mesto še v slalomu.
Lestvica:
1.	Fabiene Serat (Francija) 88"80
2.	Graswander (Avstrija) 90"70
3.	Seibetzerer (Avstrija) isti čas
4.	Matous (Italija)	90"93
5.	Ranner (Avstrija)	91”04
AVTOMOBILIZEM
Koprčan Rajko Krašna, nekdanji jugoslovanski državni prvak v rallyju se bo verjetno ponovno vrnil na tekmovalne steze. Lani je izjavil, da se umika iz tekmovalnega športa, zdaj pa si je kupil avto renault gordini 8 in tako
V NEDELJO V PRVENSTVU ZENSKE ODBOJKARSKE B LIGE
«Plave» presenetile, Breg osvojil derbi
Bor — Primavera Marzotto 3:0 (15:11, 15:13, 15:6)
BOR: Zavadlav, Bezeljak, Pečar, Hrovatin, Artač, Barei, Kufersin, Bolčina, Kalan, švagelj, Gabrovec.
PRIMAVERA MARZOTTO: Saharin, Bonato, Cencd, Spendore. Ra-goso, Gregolo, Paiola, Pelizzaro. Borovke so v nedeljo svojim na-vi.jačen pripravile res lepo presenečenje. Niti največji optimisti si pred tekmo od «plavih» niso pričakovali tako čisto zmage, ki je toliko bolj pomembna, če upoštevamo, da je bila Primavera prva na lestvici.
Zmaga Borove ekipe je povsem zaslužena, saj so bile v nedeljo res boljše od svojih nasprotnic. Po daljši odsotnosti se .je v ekipo vrnila Bezeljakova, ki je predvsem v napadu res dobro zaigrala. Sploh pa je bila vso tekmo Borova napadalna moč neustavljiva. Tu gre velika pohvala Zavadlavovi, ki je
vse kaže, da bo zopet poprijel za tolkačice zalagala z odličnimi žo-*trmi^<>-	• gami. Nekoliko je pešala obramba,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii,|||||||||,|||,||||||||||,,|J|I|I,||II,minul
V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Naša moštva brez poraza
ZARJA — CRDA	2:0 (0:0)
ZARJA: Babuder, Bemetič, Metlika, Marc, S. Križmančič, V. Križ-mančič, Komar (Pasqualis), Bon, Žagar, Primožič, Grgič.
Strelec: Grgič v 19. min. d.p. in v 40. min. d.p.
Koti: 6:4 za Zarjo.
Tekma je bila ves čas lepa in borbena, za kar gre zasluga predvsem Zarji. Ta ima tehnično dobro pripravljeno ekipo in je s stalno premočjo na igrišču povzročala obrambi Tržačanov izredne preglavice.
V začetku tekme so bili Bazovci v premoči, saj so se takoj po prvih udarcih spustili v napad. Kljub temu pa lepe igre nismo videli. Komar je sicer našel pot do nasprotnikovih vrat, a njegov močan in lep strel je zadel v prazno. CRDA se je branila z vsemi silami in ves trud domačinov je bil brezuspešen. Prvi polčas se je tako zaključil neodločeno.
Drugi polčas pa je bil za Zarjo uspešnejši, saj je nadigrala morda že nekoliko utrujenega nasprotnika. V 8. min. je Komar :	?t skusal
najti pot do gola, tržaški vratar pa je v skoku brapij. Zarja je nato prešla v še ostrejši napad in pet minut kasneje je Grgič zopet streljal v vratarja. Vendar pa CRDA ni mogla več dolgo kljubovati stalnim napadom in burnemu navijanju domačega občinstva: v 19. min. je Komar lepo podal v sredino in Grgič je dosegel prvi gol. Kljub vodstvu pa je Zarja še dalje ogrožala nasprotnikova vrata in ko je v zadnjih minutah igre zopet pritisnila, je z Grgičevim zadetkom podvojilo rezultat.
Po zelo borbeni igri je Zarja torej zasluženo zmagala in tako osvojila dve dragoceni točki, predvsem pa je navdušila svoje navijače, ki so zadovoljni zapustili igrišče.
RAAL
nimivejši dvoboj med krilci. Milič je bil daleč najboljši pri Križanih, medtem ko se je pri gostih dobro izkazal Race, ki je bil aktiven bodisi v obrambi kakor tudi v napadu. Za Vižintina lahko rečemo, da je odigral eno svojih najboljših tekem v plavem dresu. Najboljša strelca obeh ekip, Caha-rija in Grahonja sta imela za petami stalno kot senco vsaj enega branilca. Kljub temu sta pokazala, česa sta zmožna. Obrambi sta bili v redu, čeprav v odločilnih trenutkih ni manjkalo zmede. Bolj ali manj sta si obe ekipi podobni, sta na zadovoljivi tehnični ravni, glavno moč imata v krilski vrsti, obrambo pa je težko premagati.
Vesna je prišla v vodstvo z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi roke v kazenskem prostoru Brežanov. Ti so nato prevzeli pobudo v svoje roke, toda zapravili so si kopico priložnosti za izenačenje. To je uspelo šele Grahonji, ki je z glavo potisnil v mrežo točen Vižintinov strel iz kota.
Drugi del srečanja so «plavi» pričeli s polno paro, medtem ko je kriška napadalna vrsta odgovarjala s protinapadi. Proti koncu sre-
svoje roke Vesna, ki je bila bolj spotita, medtem ko je predstavnikom dohnske'Občtnr zmanjkalo moči.
Najboljši na igrišču so bili Milič, Zudini in Caharija za »rdeče*, pri Brežanih pa predvsem Race in Čuk, ter Vižintin, Mikuš in Grahonja v prvem delu srečanja.
IST
SOVODNJE: G. Marson, Trivel-lato, Malič, Kovic, Gruden, Ferfo-Ija, E. Tomšič, Batistič, B. Marson, Florenin, Zavadlav (L. Tomšič).
Sovodenjska ekipa je po daljšem času končno prišla do zmage. Njena žrtev je bilo moštvo Poggio iz sosednjih Zdravščin.
Kljub dežju je bilo igrišče dobro in srečanje je bilo povsem uravnovešeno. Zmago domačinov je treba pripisati le dvema streloma B. Marsona, ki je obakrat prisebno u-meril v vrata podaji iz kota. »Belo modri* so se odlikovali z zagrizenostjo, s katero so hoteli vsaj delno nadomestiti' tehnične pomanjkljivosti, predvsem na sredini igrašča. Trener G. Marson razpolaga trenutno le z dobro napadalno vrsto in z odločno obrambo. Manjka pa povezava med obema deloma moštva in ni nikogar, ki bi bil sposoben opravljati vlogo režiserja. Celotna igra trpi predvsem na domačih tekmah, ko je treba igrati bolj napadalno.
Sovodenjci so povedli takoj v 2. min., ko je B. Marson izvedel ka zenski strel. Žoga se je najprej do
taknila vratnice, nato pa se je.
Stavila v nlrcži Gostom je uspelo
čanja pa je pobudo prevrela V Izenačiti šele proti kontu polčasa.
Srečanje pa se je odločilo v drugem -dahi igre, ko je sodnik -doao dil enajstmetrovko, ki jo 'je' reali ziral B. Marson.
-jo-
Breg — Vesna	1:1
VESNA: Kozlovič, Verzier, Bot-ti, Nicolli, Skreni, Zudini S., Germani, Zudini G., Caharija, Milič, Garniero.
BREG: Taurian, Possega, Čuk, Race, Vatta, Črmelj, Krmec’ (Kavs), Mikuš, Zonta, Vižintin, Grahonja.
STRELCA: v 16. min. p. p. Milič (enajstmetrovka), v 38. min. Grahonja.
SODNIK: Padovan iz Gorice.
Brežani in Križani so si tudi tokrat, kot v prvem srečanju, razdelili točki. Po prikazani igri je izenačenje zadovoljilo obe ekipi. Brežani so prevladovali skoraj skozi vse srečanje, toda pred vrati so bili premalo odločni. Napadalci Vesne so imeli manj priložnosti, v zameno pa so bili njihovi streli ■ izredno točni. Takoj po prvih po I tezah je bilo očitno, da bo najza-
Juventina — Libertas 0:0
JUVENTINA: Cettul, Covra, Zin, Feliciano, Miani, Nanut, Klaučič, Marvin, Sirk, Ferletič, Tabaj, Plesničar.
Glavni protagonist tega tekmovanja je bilo blato. Igralci so v določenih trenutkih gazili po njem do kolen. Obe enajsterici sta sicer skušali doseči zadetek, a brez uspeha. Ekipa Libertasa je pokazala močno obrambo, v napadu pa je bila šibkejša. Štandrežci so pokazali tehnično zelo lepo in korektno igro. V drugem polčasu bi z Marvinom, ki je zadel ob prečko, skoraj dosegli gol. Sicer je treba tudi povedati, da je bilo v ekipi Juventine odsotnih 5 standardnih igralcev in to je najbrž precej vplivalo na rezultat tekme. Juventina je trenutno na 10. mestu skupne lestvice (s 16. točkami).
Pro Gorizia — C. di Rosazzo
2:0
PRO GORIZIA:	Siricano, Ka-
mauli, Perusin, Lorenzon, Ballami-nut, Bullian, Pravisani, Miani, Pa-van, Simonetti, Battistutta.
Pro Gorizia je dosegla uspeh, ki ga ni bilo pričakovati. V prvem polčasu je bil namreč videz tekme tak, da bi nihče ne stavil na zmago Goričanov. Proti koncu drugega polčasa je bil poleg tega še izključen goriški igralec Lorenzon, tako da so na igrišču ostali samo v desetih.
V drugem polčasu pa so Goričani začeli s tako zagrizeno igro, da je bilo občinstvo kar presenečeno. že po šestih minutah so prešli v vodstvo in v 31. minuti so izid še podvojili.
S to zmago so si Goričani zagotovili tri točke prednosti pred drugouvrščeno ekipo iz Cervigna-na.
V 3. amaterski minometni ligi
Dva £ola B. Marsona
Sovodnje — Poggio 2:1 (1:1)
STRELCI: B. Marson v 2. min. p.p. in v 31. nun. d.p.
KOLESARSTVO
KORDOVA, 14. — Španski kole sar Marnuel Galera je nerodno pa del, medtem ko je skušal osvojiti gorsko nagrado na dirki po Anda luziji. Prepeljali so ga takoj v bol nišnico, toda zaradi močnega udar ca v glavo je kmalu izdihnil.
vse preveč pa je bilo, kot po navadi, zgrešenih servisov.
Kaj lahko rečemo o borovih nasprotnicah? Primavera Marzotto je bila le senca ekipe, ki je v prvem delu prvenstva premagala borovke. Predvsem .je bil njen napad veliko manj učinkovit, ponašala se je pa tudi tokrat z izredno obrambo
Prvi set se je začel z veliko pre močjo Bora. »Plave* so uspešno gradile igro in kmalu povedle kar s 13:3. Tedaj so pa povsem nepričakovano popustile in pobudo je
KOŠARKA
vzel Marzotto, ki je začel osvajati točko za točko. Pri stanju 13:11
so se Borovke končno zbrale in zaključile raz v svojo korist.
Odločilen je bil dragi set, ki se je za naša dekleta začel precej slabo, saj je bil Marzotto stalno v vodstvu. Ves trud Borovk ie bil zaman: svojih nasprotnic niso mogle dohiteti. Gostje so vodile že s 13:10. Tekma je sedaj dosegla višek agonizma. Obe ekipi sta se borili za vsako žogo. več športne sreče so pa imele borovke. ki so najprej izenačile, nato pa tudi osvojile set.
Izguba drugega niza je gostje povsem zmedla. Tretji set je bil za Bor le formalnost, saj je Marzotto popolnoma odpovedal.
Prihodnjo nedeljo bo na sporedu zanimiv derbi med Borom in Sokolom. Prvi je. kot znano, pripadel Boru. ki je zmagal z rezultatom 3:1.
Tudi tržaška OMA je v soboto zmagala. Na gostovanju ie premagala ekipo CUS iz Padove s 3:1.
INKA
BREG — SOKOL 3:1 (15:8, 15:8, 8:15, 15:5)
SOKOL: Pertot, Rebula, Furlan, Zidarič, Colja, Lukša, Petelin, Škerk, Ban.
BREG: Foraus, Zobec, Čuk, Slavec, Barut, Kofol, Hmeljak, Pavletič.
SODNIKI:	D’Affara (Videm),
Tranquillini in Poptani (oba Trst).
Po nedeljskem derbiju odbojkarske ženske B lige se je ekipa dolinskega Brega povzpela za dve točki višje in napravila nov korak proti petemu mestu na končni lestvici in obstanku v B ligi. To pa je tudi edina vesela novica, ki nam jo je nedeljska tekma prinesla. Na obeh straneh mreže smo namreč videli grdo igro, preveč razbito in neurejeno. Zgledalo je, da se ekipi potegujeta za to; kdo bo igral slabše.
Breg je zmagal popolnoma zasluženo, saj so dolinska dekleta le prikazala boljšo igro. Na' obeh Straneh mreže smo yidelj4. imtfps slab napad, zadovoljiva je bila le obramba Brega, medtem ko je bilp pri	Sokolu	vse	preveč	nekritega
prostora, če pa še dodamo, da so bili v vsej tekmi najlepši servisi Pertotove in Pavletiče ve, smo po vedali že dovolj. V letošnjem prvenstvu sta obe ekipi igrali že mnogo bolje.
O	tekmi	sami	ni kaj	povedati,
saj so bili vsi štirje seti popolno ma	enaki:	ekipa, ki je	povedla,
je obdržala prednost do konca. Ne koliko napet je bil le konec dru gega seta, ko so Brežanke že vodile 12:2, a so potrebovale kar 13 menjav servisa, da so	osvojile
preostale tri točke.
S. J.
1.	— 1. Smith
2. Uncle
2.	— 1. Pata ta
2. Prosperino
3.	— 1. Oscar
2. Rustico
4.	— 1. Gerace
2. Tartufo
5.	— 1. Frassineto
2. Montrgjnito
6.	— 1. Conte Draso
2. Krtek KVOTE:
12 — 6.749.683 lir 11 — 164.626 lir 10 —	17.306 lir
2
2
X
X
2
1
X
1
1
X
2
1
RIM, 14. — Ta teden bodo odigrali povratne četrtfinalne košarkarske tekme za razne evropske pokale. Med italijanskimi ekipami se bosta moški peterki Simmentha-la in Igniisa srečali s Crveno zvezdo iz Beograda in s Levi’s Flamingo Harlem, jugoslovanski prvaki Jugoplastike pa bodo igrali proti moštvu Bus Lierre.
Med ženskimi peterkami bodo italijanske prvakinje Geasa igrale proti Visli iz Krakova, jugoslovanske prvakinje Željezndčarja iz Sarajeva pa se bodo srečale s peterko Cler-mond Ferrand.
AVTOMOBILIZEM
MODENA, 14. — Italijanska tovarna dirkalnih avtomobilov Ferrari se zelo intenzivno pripravlja na prihodnje avtomobilske dirke veljavne za svetovni naslov. Italijanski tehniki posvečajo največ paž-nje avtomobilom F1, ki do sedaj
še niso dosegli tistega uspeha, ki so si ga vsi obetali. Govori se, da so tehniki pripravili tri nova vozila 312-B/3, ki bi morala vsekakor biti bolj konkurenčna.	,
Po velikih uspehih, ki so jih dosegli prototipi 312/P, italijanski tehniki baje pripravljajo novo vozilo z dolgim repom izrecno za dirko v Le Mansu.
NOGOMET
BEOGRAD, 14. — Zvezni kapitan Boškov je določil danes za bodočo povratno tekmo mladinskih reprezentanc Jugoslavije in Italije (ki bo 23. t.m. v Ascoli Picenu) naslednje igralce: Kovačevič, Stinčič, Keri, Rajkovič, Hatunič, Flipovič, Nike-zič, Vladič, Boško Jankovič, Ru-tonski, Popivoda, Jerkovič, Bogiče-vič, Vukotič, Jugovič in Senzen, Jugoslovansko moštvo bo v ponedeljek, 21. t.m. odpotovalo v Ascoli Pičeno. Kot je znano, je jugoslovanska mladinska reprezentanca prvo tekmo lani v Rovinj zgubila z 1:0.
iiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiituiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiM
V MOŠKI ODBOJKARSKI B LIGI
Dobra igra Bora v R. Emilii
LA TORRE - BOR 2:3 (5:15, 8:15,
15:11, 17:15, 15:17)
BOR: Orel, S. in K. Veljak. Grmek, Vodopivec. Može, Plesničar, Starc.
SODNIK: Betti (PC). Gledalcev: 200.
V lepi in razburljivi tekmi so v soboto odbojkarji Bora izbojevali proti nevarni šesterki La Torre drago letošnjo zaporedno zmago in obenem zasedli peto mesto na lestvici, čeprav sta manjkala Neubauer in Fučka, S. Veljak in Vodopivec pa. sta nastopila poškodovana. Vse te nasDrotne okoliščine pred tekmo niso dopuščale našim odbojkarjem posebno veliko upanja, saj ie nasprotnik samo teden dni prej premagal močno Alessandrio. Borovci so zmagati. ko je izgledalo, da je že vse zgubljeno. Čeprav zaslužijo vsi i-gralcd brez izjeme pohvalo, pa bi tokrat vendarle omenili prizadevnega Orla, ki je neutrudno zalagal tolkače z žogami, ki so jih nato Plesničar in ostali pošiljali na nasprotno polje.
Domače moštvo, ki zasluži mesto v sredini lestvice je začelo nekoliko zmedeno, nato pa ie bilo Boru povsem enakovredno, prav lahko bi se zgodilo, da bi točki ostali rtoma.
Odločitve sodnikov so pri igralcih obeh moštev povzročile dokajšnjo mero živčnosti.
»Plavi* so začeli izredno uspešno in so presenetili nasprotnike. Prvič so prišli v vodstvo pri stan,ju 6:5 in domačini niso nato do konca seta osvojili niti točke.
Slovenske odbojkarje je uspeh v prvem nizu znatno ohrabril in jih spodbudil, da so nadaljevali v enakem slogu. Povedli so s 6:1. Poskusi nasprotnika, da bi se »plavim* približali, so bili neuspešni, še najbolj le La Torre ogrozi' vodstvo Bora pri 10:7 in nato pri 12:8. več pa ni uspel.
Nadejali smo se gladkega uspeha s 3:0. V tem nizu pa so »plavi* nepričakovano popustih. Povsem so se zmedli in začeli so nerazumljivo grešiti Prestrezanje nasprotnih servisov ie bili posebno nezanesljivo to tako le bilo skrajno težko organizirati kakršenkoli napad. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa je borovcem le uspelo zbrati 11 točk. kar pomeni, da bi samo s približno tako igro kot v začetnem delu tekme, gladko zmagali. Tu pa ie treba računati tudi na nasprotne odlrojkarie. ki so v tem nizu zaigrali kot prerojeni.
četrti set je bil zelo izenačen. Končno je Bor le povedel z 9:5. Tu pa se ie nekaj zataknilo in La Torre ie dosegel kar 6 zaporednih točk. Obetal se ie tako ogorčen boj za vsako točko. »Plavi* so prvi prišli do set žoge vendar so io za pravili s »pomočjo* dvom’iive sodnikove odločitve. Protesti borovcev niso nič zalegli.
Zelo podoben prejšnjemu je bil tudi zadnji, odločilni set. Po osmih menjavah je bilo še 0:0, nato pa je La Torre dosegel prve tri točke. Bor je ostro odgovoril in ob menjavi igrišča je bilo žc 8:3 v korist slovenskih odbojkarjev. Sledil je zopet nepričakovan razplet. Ob navdušenju občinstva je domača e-kipa nizala točko za točko do stanja 14:9, vendar so »plavi* z izredno hladnokrvnostjo odvzeli nasprotniku kar 4 set žoge; nato je dosegel Starc še eno točko. Tako so borovci do dve in pol urnem boju te prišli do zaslužene zmage V soboto bodo »plavi* nastopili na domačih tleh proti tretjemu z lestvice. Alessandrii ki jih je v prvi tekmi premagala in iim odvzela upanje na prvo mesto.
MK*
V MOŠKI C LIGI
Težka zmaga Krasa
Kras — Libertas	3:2
(15:11, 4:15, 8:15, 15:11 15:12)
KRAS: Vilhelm, Grilanc, Živec, Vesnaver, Ušaj, Drasič, B. in L. Milič, Zadnik, Budin, Paškulin, Franko.
LIBERTAS:	A. In G. Krisoiv
Marsič, Micalli, Buzzi, Rasman, Bona, Mezgec, Rosita.
SODNIK: Caputo (Trst).
Tekma med Krasom in Liberta-som bi bila lahko mnogo krajša, če bi le bili Kraševci nekoliko odločnejši in ne bi po nepotrebnem prepuščali nasprotnikom točk. Krasovi igralci so dobro startali in tudi osvojili precej lahko prvi srt in prav to jih je zmedlo Najbrž so fantje mislih da Libertas ne bo tako trd oreh, kot so predvidevali, toda zmotili So se in malo je manjkalo, da bi se tekma ne končala porazno za zgoniške barve.
Kronika. Prvi set je potekal v očitni premoči Kraševcev, ki so bili odlični tako v napadu kot v obrambi V drugem setu pa so predstavniki zgoniške občine dobesedno zaspali na igrišču in si priborili ie bore štiri točke. Skoraj isto velja tudi za tretji set čeprav so slovenski fantje osvojili osem točk. Četrti set se je tudi slabo začel za Krasove barve saj je Libertas že vodil 4:0 in potem 9:3, tedaj pa so »rdeči* krepko pritisnili ter zmagali s 15:11. Tudi zadnji del igre se je začel v premoči Libertasa, ki je povedel z 6:1 in potem 12:8. Oster finiš Krasove ekipe pa jim ni pustil osvojiti niti točke in tekma se je tako zaključila. Krasova ekipa je igrala slabše kot običajno. V soboto čaka predstavnike iz Zgonika tekma proti Mestram, ki so prvi na lestvici.
V. K.
—
h« K?8’ gleda!« se Je odločil Primož. «Za neumnost nas že
Pošiljal v smrt!«
*-* ouuw»
»Kj T}* tam so izpraznili nekaj šaržerjev, iz Šarca pa je spu-1%, bokaj rafalov, čeprav se mu je zdelo zelo škoda mu-- Nabrali so jo v kapo in se z njo vrnili v štab. Tu je tej rf“yse tulce stresel pred štabovce, ki so pravkar sedeli iz posebne kuhinje, im naglo odšel, je nameraval nemški koloni udariti v hrbet. Raz-Je tn jih kot krdelo volkov vodil navzdol po redkem ’ tokler niso streljaj pod seboj zagledali osvetljeno 'otja ’ *Jer so pionirji zasipavali prekop. Za njim je bila ko-***	kamionov. Z vsem orožjem so užgali na cesto
Pravili za hip splošen preplah. Pa so jim takoj odgo-& tankov, ki so že prešli oviro. tW., > svinje, so že čez! Rekel sem vam, da ste skopali p5«v jarek!«
0jjo PPovsike granate so jih zasipale s curki prsti. Konju ttejj 8 so granatni drobci spodsekali noge in mu odprli Zvalil se je po strmini v grmovje, žalostno je hrzal \ ^ Stavek, ki bd rad umrl, pa ne more. Orlov je planil ^ svitu raket je zagledal kri in črevesje, ki je vrelo
vampa.
k ’ Lisko,« je skoraj zajokal. Ob zamolklem hrzanju se v njegovi notranjosti oglasila smrt, dno njegove od-> Je bilo prebito ...
«N6Vega gornjega krila Je zaslišal Vojkov glas: j®hice imamo za hrbtom!«
t>n!£ nato so zapele brzostrelke. Med njihovo pesem so glasovi Tirolcev im Jodlanje.
J« j^^enutku je Orlov izgubil glavo. «Orkamadona, umik!« ^rile1x1 stekel naravnost v gozd, po katerem so gospo-8 granate in toča krogel, še konja ni utegnil ubiti. Be-Se bolj brezglavo, kar naravnost skozi gozd, tako • dokler se streljanje na cesti ni poleglo.
^Ob'07 Je 0l>ral ljudi in jih peljal na položaje, kd so z 'deq sredi pobočja ogrožala cesto v razdalji petsto metrov. **>tjo sta jih zaustavila dva konjenika.
»Kam, hudiča?! Orkamadona!« se je zadrl brigadnd komandant Karel, da so vsi obstali.
V	koloni se je pririnil naprej Orlov in ves zasopel skušal pojasniti.
«Tiho!» je zarjovel Karel. «Umdka ni! Obrat na levo in vsi nazaj na položaje!«
Orlov Je kot papagaj z nekoliko blažjim glasom ponovil povelje in obrnil kolono. Zdaj se je moral Karel skupaj z Orlovom postaviti na čelo kolone, če je hotel potegniti borce za seboj.
Spodaj so še enkrat doživeli polom, kot ga je bil že doživel Orlov. Nemcev Je bilo preveč in ugnezdila so se v gozdu na njihovih položajih.
V	blago zimsko noč, ki se Je že nagibala v Jutro, so za hrumeli motorji In gosenice tankov. S pobočja so videli, da motorizirana kolona nadaljuje pot proti Poljanam.
Karel se je usedel na podrto deblo. Z obema rokama se Je zgrabil za glavo. Stisnil ga je obup. Brezmočno je gledal temačno korito doline, kjer se je po cesti vijugala osvetljena kolona kot kača, ki je ušla. Nič pametnega mu ni prišlo na misel. Včasih se zgodi, da se tudi hrabri ne morejo boriti prek svojih moči in možnosti. Kaj naj bd ukrenil, da bi spremenil neizbežni tok dogodkov, ki so se začeli razvijati z nezadržano silo v njihovo škodo? Ves prejšnji dan je bil pri bataljonu, ki je na sedlu zahodnih hribov zavrnil napade dveh nemških kolon. Kdo bi si bil tedaj mislil, da se bo udar preusmeril prav na cesto, ko pa so jih pričakovali predvsem na sedlu!
«Daj cigareto!« se Je obrnil Karel k Orlovu, kot bi bil le-ta trafikant.
Orlov je preobrnil vse žepe in nevoljno odvrnil:
«Nimam!»
Karel je globoko vzdihnil in zamahnil z roko.
«Naj gredo k hudiču! Napravili smo, kar smo mogli. Se vedno smo ob cesti! Niso nas vrgli s položajev! Končno pa jih pod Lovskim brdom čaka še en bataljon gradnikov-
cev; Jih bodo pa tl zaustavili. Mi pa tiste, ki bi utegnili še priti, ko mislijo, da je pot odprta.«
«Nocoj jih moramo ugonobiti, Perne!« Je odločno ukazal Lazar.
«Upam, da Jih bomo do jutra,« je odvrnil Pemc, nekoliko nezadovoljen, ker napad le ni potekal tako naglo, kot so bili predvideli. Sicer so poveljujoči že pod večer uredili enote. Le-te so zasedle vse utrdbe, iz katerih je sovražnika pregnalo topništvo, in tudi nekaj pomožnih gnezd. Toda tudi do razvalin ni bilo lahko priti, ker so bile pod ognjem iz dveh glavnih postojank in njihovih obrambnih bunkerjev.
Že čez dan in celo ponoči je pokalo v velikanskem krogu. Po vsem hribovju se Je razlegal odmev bobnenja. Spopad se je širil kot valovi, če vržeš v vodo kamen.
še preden se je znočilo, Je topništvo preneslo ogenj na glavne stavbe, na utrjeno šolo in sokolski dom. V zidovih so zazijale luknje. Nekatere granate pa so se kar neeksplodirane zarile v stene, ld so bile nanovo utrjene In so se le počasi krušile.
Ponoči so se vsi štabovd odpravili spet na strmino za sokolski dom. Borci so z veliko težavo privalili drugo, še težjo «sod-bombo».
Ustavili so topniški ogenj. V postojanki so zaslutili, da jim s strme livade spet nekaj grozd Toča krogel je bičala gozdno obrobje, kjer so tičali minerji v jarku gozdne poti, v dobrem kritju.
«Zavali!» je spet ukazal Pemc z večjim upanjem v srcu.
Zdaj niso vzdržali, da ne bd dvignili glav.
Spet je sod poskakoval, zdaj sem zdaj tja, se nekoliko oddaljil od predvidene smeri, potem pa mu je zmanjkalo sile In se Je ustavil ob plodu, precej bliže zgradbi kot prvi. Spet je usekalo, kot bi se podrlo pol vasi. Kazno je bilo, da se zgradba maje, zakaj tla pod nogami so se jim potresla. Toda ostala je cela in osupli branilci so se kmalu *ni».an
in se borili naprej.
Bombi presenečenja sta propadli, bunker velike pregla* vice pa je ostal. Pemcu se je razblinil privid, kako derejo med razklane zidove kot na Turjaku, ko jim je težka italijanska havbica prebila debelo obzidje...
Ponoči so topovi molčali. Premalo je bilo municije, da bi jo lahko nesmotrno trošili. Kar je še ostalo, so predvideli za naslednje Jutro, če ponoči ne bodo mogli z bombaši do utrdb, da bd jih zaminirali.
Pemc in Blisk sta odšla v vas k minerskim skupinam. Tu je bil tudi novi brigadni komandant Vojkove brigade Mirko, droben, oster in prizadeven, ki ga je Pemc p™™! iz mnogih bojev Prešernove po Gorenjski in Dolenjski.
Mirko je bil organiziral skojevske trojke, ki so se lotevale žic in nosile s seboj mine.
če bd bili zdaj tu še Tomo, Mihajlo in mnogi drugi ml-nerci, strokovnjaki, ki so to leto padli, ko so se z golimi rokami lotevali nemogočega, bi bilo morda laže, Je razmišljal Pemc.	4
V noč so regljali mitraljezi, drzni posamezniki pa so se na mnogih mestih pregrizli skozi žice. Bolničarji so kar naprej odnašali ranjene.
Velika ovira je bdi bunker, kd Je zapiral pot do do-stojank sredi vasi.
«Kdo bo šel nadenj?« je vprašal Pemc skupino borcev M so se v veži bližnje hiše pripravljali na napad z bombama in jim je Mirko dodelil petnajst kilogramov težko plastično mino na kolu.
«Mi trije gremo prostovoljno,« se Je oglasil droben se-demnastletan deček. Na rokavu Je imel oznako komandirja voda, v očeh pa odločnost in pogum.
«Kako td je ime?«
«Jaka! To pa sta Tine in Srnjak.«
(»Poslušajte, fantje,« je dejal Pemc. «Nič se vam naj m mudi. Opazujte, kako tolčejo mitraljezi, in poiščite mrtvi kot Potem pa po centimetrih skozi žico!
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ui. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul	Montecrhi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	/ SFRJ posa-
mezna Številka 1— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, PoStni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
15. februarja 1972
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubl|ani 501-3 270/'
•ADIT« - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400. osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ogl8SI’ 50 lir beseda Oglasi za tržaško in aoriško pokrajino se naročaic oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.“*
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdala In tiska
ZTT • Tri'
KOŠARKA
V MOŠKI D LIGI
Marijeva peterka zopet praznih rok
PRO PACE PD - BOR 62:51
PRO PACE PD: Marzini, Scorin, Benetocco 6, Saia 4, G. Marzini 19, De Santis 6, Piccoli 12, Rampazzo 5, Principe 1, Cesco 9.
BOR: A. Zavadlal 4, Fabjan 10, Rudes 2, Lakovič 6, D. Zavadlal, Šare 2, Ambrožič 13, Valter Hrvatič, Martin Kralj 8, Stojan Hrvatič 6.
SODNIKA: Passarella (Rovigo) in Česana (Benetke).
PROSTI METI: Pro Pace 8:16. Bor 11:28.
Tudi v Padovi so Borovi košarkarji ostali praznih rok. Tokrait so se spoprijeli s peterko Pro Pace, ki je ponovno zaigrala ostro in skoraj grobo. Sicer pa je bila zmaga domačinov zaslužena, kajti bili so v ključnih trenutkih odločnejši od Borovcev, predvsem v napadu.
Kljub porazu, pa je bilo to gostovanje za našo ekipo pozitivno, saj so večji del drugega polčasa igrali mladinci v postavi Danijel Zavadlal, šare, Martin Kralj, Stojan in Valter Hrvatič. Ta peterka je dokaj zadovoljivo opravila svojo nalogo, kar je seveda razveselilo trenerja Marija, ki lahko tako računa na te mlade košarkarje, ki bodo morali prav kmalu nositi najtežje breme ekipe.
V Padovo ni odpotoval Peter Starc zaradi disciplinskih ukrepov, ki jih je odločil Borov trener po zadnjih neuspehih ne tekmah in zaradi neresnosti na treningih.
Kronika. Tekma se je začela dokaj ugodno za naše igralce, ki so se pogumno vrgli v borbo. Borovci so namreč celo vodili s 13:7, nato pa so domačini začeli igrati grobo in so tako nadoknadili zamujeno. Pri tem pa je prišlo, žal. do običajnega izpada v padova nski telovadnici. Igralec G. Marzini, je s psovkami «sporchat, luridi slavi* užafil borovce, ki so se takoj obrnili do sodnika z grožnjo, da bodo ob ponovitvi takih izpadov takoj zapustili igrišče. Igralci nasprotne ekipe so na mah umolknili in do takih izpadov ni več prišlo.
Domačini so tedaj začeli odločneje napadata in so tudi povedli. Vodstvo so tako obdržali do konca srečanja. Za borovce pa je bilo gostovanje prav tako koristno, kajti ekipa je pokazala napredek, mladi igralci pa so pridobili dragocenih Izkušenj.
To je bilo zadnje srečanje prvega dela prvenstva.
Izidi naših mladinskih moštev:
PRVENSTVO DEČKOV
Bor — Brunner	bb 2:0
Polet — Libertas TS	43:22
PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
Bor — Cianorolori	128:43
PRVENSTVO POMLAD
Polet — Ardita	62:55
MLADINKE
SABA — Polet	71:30
b. 1.
njimi tudi folklorna skupina, ki bo nastopila po srečanju med obema enajstericama.
TOKIO, 14. — Mlad japonski navijač je zaradi ljubosumja spravil v alarm japonsko varnostno službo na olimpijskih igrah v Sapporu. Besen, ker ni našel doma zaročenke, s katero se je zmenil za hokejsko tekmo,_ je telefoniral policiji in ji sporočil, da so neznanci po-stavilii bombo v avto prestolonaslednika. Policija je seveda takoj ustavila prinčev avto in ga je pregledala, vendar o bombi ni bilo ne duha ne sluha. Besni zaročenec pa ni imel sreče: policija ga je odkrila in ga je aretirala.
mm tcnis
Na državnem turnirju v Viareggiu
Košuta tretji
V	soboto in nedeljo je Boris Košuta nastopil na državnem namiznoteniškem turnirju v Viareggiu. Tudi tokrat Košuta ni razočaral, saj se je vrnil domov kar z dvema tretjima mestoma, v drugi kategoriji je namreč izgubil šele v polfinalu s precej močnim Baiocchi-jem, potem ko je odpravil štiri nasprotnike. Baiocchi — Košuta 2:0 (19. 14).
V	konkurenci članskih dvojic je Boris igral s Turinčanom Tosettom in se je prav tako s precejšnjo lahkoto prerinil do polfinala, tu pa je izgubil z močno dvojico Ma-lesci-Bertoncello s čistim 3:0 (12. 23, 17). še najboljše pa je Košuti šlo v članski konkurenci, kjer je s petim mestom potrdil, da sodi še vedno v vrh italijanskega namiznega tenisa. Izgubil je šele z državnim prvakom Bosijem, kateremu je tudi odvzel set.
S. J.
................................mimniinmnllilllllinMimmmnHlMllllM.■■■■■■■■■■„■■
NA MEDNARODNEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU V BEOGRADU
Odlični Stipančič
Med ženskami je presenetila Reslerjeva
Jugoslovan Stipančič je popolnoma nepričakovano, a povsem zasluženo zmagal na velikem namiznoteniškem turnirju «Evropa 72» v Zagrebu. Favorit, svetovni prvak Šved Bengtsson je zasedel šele drugo mesto. Oba sta osemkrat zmagala, zato je o prvem mestu odločalo medse-
Od 15. do 17. julija bo na Proseku gostovalo mladinsko nogometno moštvo Airdrie iz Glasgowa. Škoti bodo s tem vrnili obisk Proseča-nov, ki so junija 1969 gostovali pri njih skupno s proseškim pevskim zborom. Mlade škotske nogometaše bo spremljalo kakih sto oseb, med
Skok-met Borovega naraščajnika Roberta Klobasa (v tekmi s Cianocolori)
bojno srečanje. Na odlično tretje mesto se je uvrstil Dragutin Šur-bek, Jugoslovanom pa je s Korpo in Karakaševičem pripadlo še sedmo in deveto mesto. Razočaral pa je Scheller (ZRN), ki je obstal na zadnjem mestu, česar ni nihče predvideval
Med ženskami je premočno zmagala Madžarska Kinszhazy, druga je bila romunska veteranka Alexan-dru, tretja Sovjetinja Rudnova, odlična četrta pa Jugoslovanka Reslerjeva. Tudi ta uvrstitev je bila za domačine lepo presenečenje, predvsem zato, ker Reslerjeva zaradi poškodbe na roki v zadnjem času ni mogla dosti trenirati. Turnir pa je tudi pokazal, da je ženski namizni tenis v Evropi precej zaostal in še ne more kljubovati kitajski in japonski šoli.
OLIMPIJSKE VESTI
Pred zaključno svečanostjo ZOI so gledalce kratkočasili najboljši drsalci. Slabše uvrščeni drsalci so pokazali izredne elemente in prisotne sodnike je gotovo pekla vest..
999
Italijo bo po letošnji zimski sezoni zajela prava kriza strokovnih kadrov. Trenerji Eugenio Monti (bob), Jean Vuarnet (alpsko smučanje) in Nilsson (smučarski teki) so napovedali svoj umik. Vuarneta je baje že najela Francija.
999
Na Japonskem deluje 50 smučarskih šol. Eno od teh sta ustanovila Japonec Cujoši JJeki in Italijan Gigi Marino. Japonec je znan po svojih drznih smučarskih spustih z najvišjih gora (primer Mt. McKinlep 6.187 metrov), Italijan pa je tudi budistični menih.
DiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii

isaHss
fr/sssssssftsss/SsssP/srss/sssj
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
18.30	Komorni koncert; 19.10 Poglavja iz zgodovine slov. književnosti; 19.20 Ot”oci pojo; 19.45 U-krajinske pesmi in plesi; 20.00 Šport; 20.35 Pustni ples.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.25 Glasba deželnih avtorjev.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Glasbena galerija; 9.15 Mali juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim;
11.00	Orkestri; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Zbori; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL;
15.30	Mladim poslušalcem; 16.00 Primo-ski dnevnik; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.10 Orkestri;
17.30	Plošče; 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Ritmi za mlade:
19.30	Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Ital. i.jlade; 14.00 Veselo popoldne;
16.00	Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Neapeljske popevke; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Donizetti: «11 giovedi grasso*; Leoncavallo: «1 pagliacci*.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 1I.SA 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00
TOREK, 15. FEBRUARJA 1972
Poročila; 7.40 Pojeta Elton John in Carmen Villani; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 «Supercampionassi-mo»; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Pianist Sergio Caffaro; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja; 14.40 Plošče; 15.20 Simf. koncert; 17.35 Jazz; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Mednarodni festival glasbe za orgle;
21.30	MMednarodna tribuna skladateljev.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Ha.vdnov koncert; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Vzporedni motivi; 11.00 Medigra; 12.30 Strnjena melodrama; 13.05 Mozartova sonata; 11.30 Portret avtorja,
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00,	18.00,
19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Kitica Prešernovih;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Harfistka Štefica Michiels van Kessenich-žužkova; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Z orkestrom Morton Gould; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na »videnje!; 18.45 Pota sodobne
medicine; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 E-vald Flisar: Ukradena hiša; 21.20 Koncert lahke glasbe; 22.15 V počastitev Igorja Stravinskega; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslov. pevcev zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA
10.30	TV v šoli — ponovitev;
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli; tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola;
16.30	Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Pustni spored; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke prostor; 18.15 Risanke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja;
19.45	Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Detektivka; Sum, 2. nadaljevanje; 22.30 Moderna fotografska reportaža; 23.10 Dnevnik
II. KANAL
18.30	Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.15 Habitat — Človek in okolje; 22.10 TV film: «Tony in profesor*.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli: TV vrtec. Rast zelenja, Klavir, Goranov dom;
10.45	Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Podonavje; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.35 Ruščina
—	ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 M. šušpiel: Čemu še ptice; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 S pustom po domače; 19.05 Delo z računalniki; Dopolnitev osnovnega seznama;
19.30	Mikroekonomika: Računalniki po meri; 20.00 TV dnevnik;
20.30	Dobrodošli, gospod Marshall
—	španski film; 21.55 Ansambel «Joint melody*; 22.20 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Dokumentar o Siriji; 20.15 Poročila; 20.30 TV film: «Sedem oči noči*; 21.30 Uporniški kontinent.
r 1
L Ji
*
999
suram
11. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
r ^
L J
*
'99?
suram
ZOI v Sapporu svečano zaključene
v
V zadnjem dnevu zmaga Spanca Ochoe (slalom) in Sovjetske zveze (štafeta 4x10 km in hokej) - Premoč Italijanov v slalomu
*
SAPPORO, 13. — S pestro svečanostjo so se končale 11. zimske olimpijske igre. štiri nadaljnja leta bodo pomenila za ves svetovni zimski šport napredek v vseh disciplinah, dosežene zmage pa ne bodo take vrednosti kot na olimpijskih igrah.
Zaključna svečanost v dvorani Makomanaii je bila podobna otvoritveni: organizacijsko popolna, vendar ob manjši udeležbi gostov.
Vrnimo se k tekmovanjem, ki so v jutranjih urah zadnjič navduševala Japonce in popoldne nas.
Srednjo Evropo je nabolj zanimal seveda moški slalom. Na startu je bil tudi Francoz Augert, ki očitno ni utrpel posebno hudih poškodb med sobotnim padcem. Zmagal je nepričakovano Španec Fer-nandez Ochoa, že dolgo član prve jakostne skupine, ki pa ni nikoli posegel po prvih mestih za svetovni pokal. Slalom je v svojo korist odločil z izredno prvo vožnjo in je drugi spust lahko opravil relativno varno. Junaki druge vožnje pa so bili Italijani. Gustav Thon,i se je spustil res brezhibno in drzno. Dolgo je upal na zlato, španski smučar pa je bil tudi v drugi vožnji zanesljiv in v časovnem seštevku pustil za seboj Italijana za celo sekundo in ta rezultat je prava senzacija. Italijanski uspeh je dopolnil Roland Thoni s tretjim mestom, Eberhard Schmalzl pa je srečni trenutek «azzurrov» potrdil s šestim mestom. Schmalzl je od vseh najlepše prevozil progo.
Praznih rok so ostali Francozi. Švicarji in Avstrijci niso računali na celoten uspeh v tej panogi in so se predvidevanj tudi držali. Razočarana pa sta ostala Poljak Ba-chleda in Američan Palmer.
Jugoslovan Marko Kavčič je bil na sobotnih kvalifikacijah dober in se le za pet mest ni uvrstil v prvo jakostno skupimo, med tekmovanjem pa je preveč tvegal, zgrešil im od stopil.
Vrstni red:
1.	Femandez Ochoa (Špan.) 1’49”27 (55”36 - 53”91)
2.	G. Thoni (Italija)	1’50”28
(56”69 - 53”59)
3.	R. Thoni (Italija)	1’50”30
(56”14 - 54”16)
4.	Duvillard (Francija)	1'50”45
(55'92 - 54”53)
5.	J. N. Augert (Franoija) 1’50”51 (55"77 - 54”74)
6.	E. Schmalzl (Italija)	1’50”83
(56”11 - 54”72)
7.	Zwilling (Avstrija)	1’51”97
(57”30 - 54”67)
8.	Bruggmann (Švica)	1’52”03
(57”49 - 54”54)
9.	Palmer (ZDA)	1’52”05
(57"68 - 54”37)
10.	Bachleda (Poljska) 1’52”26 (57”04 - 55’22)
AL
Napore smučarskih tekačev je zaključila lepa štafeta 4x10 km. Borba za zlato kolajno se je takoj razvnela med Norveško in Sovjetsko zvezo. Voronkov im Braa sta bila v prvi predaji na isti ravni, pravi podvig pa je opravil v drugi Skobov, ki ni izpustil prvaka na 50 km Tylduma. Trdo delo je imel v tretji predaji za Sovjetsko zvezo tudi Simačev, ki pa je zelo razočaral in je svoj odsek končal z dobro minuto zamude nad Norvežanom Formom. Za ostala mesta je bila borba prav tako ostra. Švedska, Finska in Švica so tekle v majhni razdalji. Finci so polagoma popustili, Švicarji pa so dokončno dohiteli Švede.. Na čelu je Norvežan Harviken tekel brez (na-
samo 8 sekund prednosti. Pokazal se je tedaj velik talent Vedenina. Z odločnim tekom je malo pred stadionom Norvežana dohitel. V 10 kilometrih je nadoknadil eno minuto! Začel je končni sprint z Vede-ninom v vodstvu za kakih 5 metrov. Norvežan je bil očitno zmu-čen. Skušal je napasti Vedenina, nerodno pa je zavozil z desno smučko v mehkejši sneg in padel. 150 metrov pred ciljem je bilo tako praktično teka konec. Vedenina bi bilo res težko premagati ker je navadno prav na koncu nepremagljiv, odpadla pa je izredna predstava. Gledalci so na svoj račun prišli sicer kmalu nato. Čez dve minuti sta se v ciljni ravnini pojavila prvak na 15 km Lundback za Švedsko im Švicar Hauser. Švicar je z dolgim zaletom popolnoma strl Skandinavca in nepričakovano posegel po bronasti kolajni. Italijani niso nikoli uspeli poseči po prvih mestih in so pristali na devetem mestu.
Vrstni red:
1.	Sovjetska zveza (Voron-
kov, Skobov, Simačev in Vedenin)	2.04’47”94
2.	Norveška (Braa, Tyl-
dum, Formo in Harviken)	2.04’57”06
3.	Švica (Kalin, Giger, Kalin, Hauser)	2.07’00”061
4.	švedska	2.07’03”60	3. Češkoslovaška	6	26-13
5.	Finska	2.07’50”19	4. švedska	5	17-13
6.	Vzhodna Nemčija	2.10’03”73	5. Finska	4	14-24
7.	Zahodna Nemčija	2.10’42”85	6. Poljska	0	9-39
8.	Češkoslovaška	2.11'27”55	Vrstni red B skupine		
9. Italija (Favre, Blanc,			1. Zah. Nemčija 6; 2.	Norveška	
	Chiocchetti, Kostner)	2.12’07”11	6; 3. Japonska 5; 4. Švica 2; Jugo-		
10. Japonska		2.13’59”14	slaviija 1. * * *		
Američani drugi! To je največje presenečenje hokejskega turnirja. Z zmago nad Švedsko je Finska istočasno premagala ZDA, da so v zadnjem hipu prehitele Čehe. ZDA so si srebro priborile po zaslugi zmage v medsebojnem srečanju.
Tekma med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško ni dosegla dramatičnega vrhunca. Sovjeti so namreč s točno in hitro igro v začetku popolnoma zmedli nasprotnike. Komaj po vodstvu 4:0 so nekoliko popustili. Potrdili so, da znajo edini priti do gola tudi z čistimi napadi, brez gneče in strelov od daleč. Nijhova premoč je v prvi meri odvisna od večje spretnosti na drsalkah.
Rezultata zadnjega dne:
Finska — Švedska	4:3
Sovjetska zveza — ČSSR	5:2
Končna vrstni red:
točke goli
1.	Sovjetska zveza 9	33-13
2.	ZDA	6	18-15
Medtem poročajo iz Sappora, da so tam blokirane vse ekipe in posamezniki, ki so še ostali v tem mestu. Zaradi gostega snežnega meteža, kateremu je sledil dež, ni moglo vzleteti danes nobeno letalo razen onega, ki je poneslo v Tokio princa Akinita. Nekatere ceste, ki vodijo iz mesta proti letališču, so tudi poldrugi meter pod vodo, ki je poplavila širna področja.
999
Do nenavadnega srečanja je prišlo pred dnevi v olimpijskem naselju Majhen praznik so organizirali ,...«revni». Zbrale so se celotne ekipe Filipinov, For-moze, Grčije in Južne Koreje. Skupno 20 ljudi. V veselem vzdušju so praznovali pozno v noč.
* * *r
Kje je skrivnost uspeha smučarske Therese Nadig? V nogometu! V ženski ekipi igra levo zvezo. Nogometaši, smučajte!
PRVAKI ZOI 1972
Vedenin (tek 30 km moški) . Schenk (drsanje 1500, riOO in 15 tisoč metrov moški)	,
Nadig (smuk in veleslalom že® ' Wehling (nordijska . »mbinacil*1 Keller (drsanje 500 m moški) Zimmerer in Utschneider (dvo*** dežni bob)
Lundback (tek 15 km)
Russi (smuk moški) _	.
Schuba (umetnostno drsanje ietl’ Kasaja (skoki 70 m)
Scheidel (sankanje moški) . Kulakova (tek 10 km in 5 km *•' Solberg (biatlon)
Hoium (drsanje 1500 m)
Tyldum (tek 50 km)	.
Henning (drsanje 500 m žensk*' G. Thoni (veleslalom moški) Hildgartner in Plaikner ter lein in Bredow (dvosedežne •*' ni moški)
B. Cocliran (slalom ženske) Pflug (drsanje 1000 m ženske) Fortuna (skoki 90 m)	.
Nepela (umetnostno drsanje Tihonov, Safin, Bjakov, Mama**' (biatlon - štafeta)
Muhačeva, Oljunina, Kulako’'* (štafeta 3x5 km)
Baas Kaiser (drsanje 3000 m iet ske)
Wieki, Hubachcr, Leutcneggefl Camichel (štirisedežni bob) Fernandez Ochoa (slalom moški) Voronkov, Skobov, Simačev, ^ denin (štafeta 4x10 km moško Tretjak, Packov, Davidov, Bu*' kin, Ragulin, Lučenko, R0®' ševski, Mišakov, Malcev, Jaj* šev, Firsov, Harlamov, Vi*®’ lov, Blinov, Mihajlov, Pe*r0 (hokej na ledu)
SKUPNA LESTVICA KOLAJN (1908 - 1972)
Norveška	47	49	42
Sovjetska zveza	39	26	27
ZDA	27	35	23
švedska	25	23	24
Finska	22	30	22
Avstrija	20	29	25
Švica	14	14	15
Francija	12	9	11
Kanada	11	6	13
Italija	9	5	6
Nizozemska	8	11	6
Vzhodna Nemčija	8	6	8
Nemčija (do 1952)	7	6	5
Zahodna Nemčija	7	4	5
Velika Britanija	4	4	10
ČSSR	2	4	6
Japonska	1	2	1
Belgija	1	1	2
Poljska	1	1	2
Španija	1	0	0
Madžarska	0	1	4
Sev. Koreja	0	1	0
Romunija	0	0	1
xw...u.ujtt	u o i	Okolica Denverja, kjer bodo prihodnje zimske olimpijske igre
""............................................................MIHIH.H.IHH..UH.......................................................................
PRIHODNJE IGRE ŠE NISO «NA VARNEM*	Jugoslovani doma
Kasno sinoči so prispeli z ilom v domovino tudi jugosloN
Denver - težave vseh vrst
Velika oddaljenost tekmovalnih prog - Bob in sankanje v Lake Placidu?
Združene države Amerike bi morale leta 1976 tretjič gostiti zimske olimpijske igre. Prvič so jih gostile leta 1932 v Lake Placidu, drugič pa leta 1960 v Squaw Valleyu.
/.D!.. »vinnol« nntn 1.____________•__
«Bi» morale zato, ker se orgamza- morski višini 2400 metrov, kar bo
riiski odbor bori 7 velikimi	anir.A ~—_____ ____1__...
videzne) skrbi in zelo sproščeno; mencam premožni vau (alpske pa-po treh kilometrih in pol je zgubil noge) in Steambot Springs (nordij-
cijski odbor bori z velikimi težavami. Utegne se zato zgoditi, da Mednarodni olimpijski odbor organizacijo Američanom odvzame.
Prireditev je bila poverjena Den-verju, glavnemu mestu zvezne države Kolorado, na južnem delu Skalnega gorovja. Mesto šteje nekaj nad pol milijona prebivalcev, najbližja organizirana smučišča pa so oddaljena kakih 200 kilometrov. Država ima mnogo zaščitenih narodnih parkov, pa tudi vrhov med 4000 in 4400 metri nadmorske višine je zelo veliko.
Za smučarska tekmovanja so A-meričani predložili Vali (alpske pa-
ske panoge). Vail je že danes znani ločno premalo. V Denverju bodo in v kratkem bodo v njem tudi I morali namreč na novo zgraditi
tekmovanja za svetovni pokal, medtem ko je Steambot Springs popolno ma neznan. Leži na precejšnji nad-
za dolge napore usodno kot že ob priliki poletnih iger leta 1S63 v Ciudad Mexicu. Ker sta oba Kraja od Denverja zelo oddaljena niso prireditelji načelno še rešili vprašanja olimpijskega naselja in prevozov. V poštev bodo nenda prišla celo letala.
Guverner Kolorada je zagotovil prispevek 18 milijard lir, kar pa je za današnjo organizacijo iger od-
...............Ml.......milil,.IMIHIMH.I
Pogovor preko 793-808
O Akademski slikar prof. Avgust g Černigoj je pred leti na nižji O srednji šoli pri Sv. Ivanu med 9 svojimi dijaki zbral precej risb, O ki so bile poslane (na pobudo O športnega združenja Bor) kar g na svetovno mladinsko razsta-Q vo v Ciudad Mexico ob priliki O tamkajšnjih olimpijskih iger.
O Seveda je prof. Černigoj vnet O športnik.
O «Zelo me je zanimal hokej na q ledu!* nam je povedal.
O «Kako pa, da vse Slovence za-O nima le hokej.*
O «Ne zanima me samo hokej, O ta igra me pa najbolj navduši.* g	«Vam je ugajal znak iger?*
O	«Bil je posrečen! Japonce do-
g bro poznam. V tem so mojstri!* g	«Se vam zdijo primerni sli-
O karski ex tempore ob priliki O športnih tekmovanj?*
O	«Vsekakor! Med gojenci imam
O mladega fanta, ki je specializi-g ran v športu. Ob ugodni prilj-O ki bomo priredili tudi razstavo.*
Obe »e Imenujeta Krik«, levi pravijo še Aklyama, desni pa Okudaira. Med 600 hostesa v Sapporu so ju proglasili za najbolj ljubit
prav vse športne objekte, tekmovanja v bobu in sankanju pa mislijo celo prirediti v nekaj tisoč kilometrov oddaljenem Lake Placidu, severno od New Yorka. Vsi ti načrti bodo morali biti seveda odobreni od Mednarodnega olimpijskega odbora.
Skalno gorovje je v Koloradu ob-raščeno z gozdovi tudi do nadmorske višine 3500 metrov in možnosti za ureditev prog so res odlične. Sneg je izredno prašen in suh, ker se vlaga s Tihega oceana najprej ustavi na kalifornijskih hribih, nato pa še na Sierri Nevadi. Iz kubičnega metra nesteptanega snega iz Skalnega gorovja pride komaj ena tretjina vode kot iz iste količine na Sierri Nevadi.
Že v Sapporu se je mudila predstavnica olimpijskega «proliodbora» iz Denverja s podpisi 25.000 prebivalcev tega ameriškega mesta, ki se organizaciji olimpijskih iger u-pirajo. Ti meščani sodijo, da je denar bolj potreben za gradnjo naprav splošnega družbenega pomena. Skrbi jih tudi narava, ki bi utrpela znatno škodo. Bojno sekiro bi utegnila izkopati tudi indijanska plemena, ki tam prebivajo.
še zanimivost: zelo priljubljen šport v tistih krajih je dirkanje z avtomobili po strmih pobočjih hribov, najprej navzgor nato pa po strugah potokov, meliščih in med gozdom vratolomno navzdol — po amerikansko pač!
KOLAJNE
Sovjetska zveza Vzhodna Nemčija Švica
Nizozemska
ZDA
Zahodna Nemčija
Norveška
Italija
Avstrija
Švedska
Japonska
Češkoslovaška
Poljska
Španija
Finska
Francij«
Kanadi
Z
8
4
4
4
3
3
2
2
1
1
1
1
1
1
0
•
S
5
3
3
3 2 1 5 2 2 1 1 II 0 0
4 1 1
talom v domovino tudi jugos-ski reprezentanti. Na letališč® ^ nik so takoj po izstopu iz povedali skupini prijateljev i®. cne nikarjem, ki so jih pričakovali- * kaj podrobnosti o svojih nasWis Danilo Pudgar, ki je bil s.eVli v središču pozornosti, je &’ ^ svoje zadovoljstvo nad svojo uj,j stitvijo, povedal pa je tudi, j, rad nastopil na velikanki v P'■ < ci, na 1. svetovnem prvenstv® ^ smučarskih poletih. Štefančič p, povedal, da je treba njegovo ^ < šo uvrstitev na večji skakalo*0^. Sapporu pripisati vetru, ki Je ra-
pihal prav tedaj, ko je bil v 'p ku in je moral zato loviti za težje.
* * *	*elft
V Sapporu se je danes 'zV pa|-da bosta ameriška smučarja * .j mer in Hashiwa prestopila ^ profesionalce. Govori se, da D ^ tudi mnogi evropski smučari1 ^ koncu letošnje sezone posta® klicni tekmovalci.
V OBJEKTIVU
Igre super-civilizacije in so pUciranih elektronskih napj°v ^ v Evropi nehote ovrednotile' j veščan;ip javnosti po radiu. - sj je izredna, če pomislimo. /a y se Japonci najbolj potrudili ■> j( levizijo. Gradivo za lepe in so zbirali kar z SO kamerann so barvne ter čmobele P. jRf' ke po vsem svetu oddajah , ^ preko dveh umetnih satf'J. Kljub vsem naporom so bi» tSi daje dolgočasne, ker so rezultati že vnaprej znani- ^
Glavno vlogo je tako
5
v nedeljo prav radio, ki j® 3 bitdjem športa o vsem °°^[\0'
že v prvih jutranjih 0°*°
V Italiji je bilo zelo vehht> j, nimanje za «drugorazredne» p ne panoge (sankanje. hiatl°n'^ metnostno drsanje) ker javn° p nje nanje ni bilo priprailien°veir veleslalom je sicer vladalo ^ kansko zanimanje splahnelo je takoj po objavi rezultata-. \t sprotno so v Italiji gleda' radovednosti dolgo
"zu ftfd'
televizorji, ko so bile na sf>0 manj znane, ali popolnoma ^ znane» panoge. Priznati ie sf-da je vlogo pastorke odigfO j) Vesti so na uredništva Prl v jutranjih urah, ko je bila jj/t na dnevnikov že v prodafl- $ javnost je tiskana vest no z enim dnevom zamud*'
V OBJEKTIVU