JAVNA razprava je torej stekla. Z množično udeležbo in živim zanimanjem za probleme, ki se tičejo občanov krajevnih skupnosti in delovnih ljudi, so tudi občani Šiške izrazili vso podporo osnutkoma obeh ustav. Iz vseh poročil, ki dan za dnem prihajajo na ured-ništvo, veje ena sama misel — to je resnlčno naša ustava. Sicer pa, da ne bomo ostali sa-mo pri teh splošnih ugotovitvah, v tej števil-ki smo vam pripravili kratek pregled rezul-tatov javne razprave na območju naše občine. Poročila o zborih, ki bodo organizirani še po zaključku redakcije, bomo objavili v nasled-nji številki. KK SZDL LITOSTROJ Predavatelj: Anka Tominšek Več raapravljavcev je menilo, da bi bilo treba ob delegatskem sistemu paziti, da se ta ne bi izrodil — konkretno, da ne bi spet prešdi (postoma seveda) na kandidiranje od zgoraj navzdol. Občinska skupščina naj bi po mnenju razpravljavcev imela samo dva zbora, mandatna doba pa je predolga in bi za vsa predstavniška oziroma skupščinska telesa zadostovali 2 leti. Spregovorili šo Še o brezplačnem šolanju, ki naj bi ga ustava za-gotovila, o družbeni vzgoji, o raaločevanju za-konskih in nezakanskih otrok (227. člen), o izenačkvi davčnih olajšav (obdavčenja oseb-nih dohodkov) v vsej državi itd. »COLOR« Medvode Predavatelj: Mirko Korinšek Množičnost in pa tehtna razprava, takobi lahko označili v Colorju, kjer je spregovorilo o osnutkih obeh ustav kar 26 udeležencev (od 282). Predlagali so postapno uvedbo 40-urne-ga tednika, za kar je seveda predpogoj zvi-šanje produktivnosti in boljša organizacija dela. Poudarili so tudi, da bi bilo treba z no-vo ustavo urediti nadomestila dohodka z ozi-rom na napredvidene elementarne nesreče. Natančneje naj se precizkata vloga in pristoj-nost kolegijskega izvršilnega in poslovnega organa, so menili ter predlagali, naj ima ob-činska skupščina saino dva zbora: enotni zbor združenega dela in zbor krajevnih skup-nosti. V tej zadnji točki so dali konkreten predlog za statut občine Ljubljana—šiška. »DEKORATIVNA« LJUBLJANA Predavatelj: Bernard Rode Najbolj zajeten material o razpravi smo prejeli od delovne skupnosti Dekoratjvne. Na-nizali so celo vrsto predlogov in pripomb k obema osnutkoma, zato naj se zaradi omejit-ve prostora amejimo le na nekatere: natanč-neje je treba opredaliti pravni in družbeno ekonomski položaj ter pogoje za ustanavlja-nje TOZD. Doslej je navadno šlo bolj za pla-niranje želja kot za realne plane, po novem pa naj bi bil plan sinteza planov temeljnih skupnosti in ob tem se pojavtlja vprašanje, kako povezati in obvladati različne in cedo nasprotne interese, ki se bodo pojavljali v temeljnih planih, o čemer bi morala ustava določiti kriterije, merila in arbitražne orga-ne. — Raziskovalna dejavnost je obravnava-na pretežno kot »pristojnost« ustreznih insti-tucij, premalo je poudarka na novatorstvu, izumiteljstvu... — V ustavi naj se uredi ob-veznost vseh dolovnih organizacij ZD, da le-te dajejo nujne informacije q svojih ekonom-skih programih in investicijskih projektih, da bi s tem odpravili škodljive ekonomske posledice za tiste, k^ ne poznajo njihovih na-črtav ... itd. TOZD »EMBA« Predavatelj: Lojze Mežnarič Za Embo spremembe, ki jih nakazuje osnutek obeh ustav, niso več nove, je pouda-rila ena od udeleženk razprave, srečujejo se z njimi že od leta 1972 dalje. Odločanje so že prenesli na zbor delovnih Ijudi, saj je bilo USTAVA to pri gradnji nove tovarne nujno potrebno. Spregovorili so tudi o organiziranju TOZD, ki je ena najvažnejših nalog y letošnjem letu in o tem, kako bi premostili tudi težave v zvezi s tem. Sedaj so namreč skupine, ki za-virajo organiziranje, na pomoč pa bi morale priskočiti tudi družbenopolitične organiza-cije. PODJETJE ZA OBNOVO TIRNEGA MATERIALA Predavatelj: Jože Curk Udaleženci so pozdravili oba osnutka ustav, pripomb in predlogov ni bilo. In še en podatdk — razprave se je udeležilo 110 Ijudi, razpravljal je samo eden. KK SZDL MEDVODE Predavatelj: Vasja Polič Med zborujočimi ter predavateljem se je razviila živahna diskusija o vprašanjih, ki so udeležence najbolj zanimala. Tako so se za-držali ob delegatskera sistemu, o kompeten-cah, pravicah in odgovornosti delegacije, spregovorili pa so tudi o financiranju krajev-nih skupnosti ter o samoupravnih interesnih skupnostih. Bistvenih pripomb v razpravi, ki se je je udeležilo kakih 50 občanov, ni bilo. Predlagali pa so, naj bi v ustavi natančneje opredelili lastninsko pravrto razmerje. KK SZDL PODUTIK Predavatelj: Marko Mrak Večina udaležencev razprave je bila mne-nja, da sta besedili ustav preobširni, kompli-cirani in zatorej preprostemu človeku težko razumljivi. Potrebno bi ju bilo prečistiti in poenostaviti. KK SZDL MILAN MAJCEN Predavatelji: Rudi Istenič, dr. Miloš Levičnik, Marjan šenk Ob polni dvorani na Medvedovi 24 se je po uvodni besedi razvila živahna razprava, v kateri so udeleženci poudarjali predvsem ve-lik in revolucionaren pomen obeh ustav za delovnega človeka. Dodali pa so tudi, da bi bilo treba jasneje poudariti delavsko kontro-lo tudi v družbenih službah, zaostriti osebno odgovornost in dražbeno zavest, ki sta sedaj preveč pavšalno, torej premalo konkretno na-kazani. Udeleženci razprave so menili, da je pri uveljaviljanju samoupravnega sistema da-na premajhna vloga mladini, nanizali pa so tudi nekaj konkretnih predlogov in pripomb. Tako bi bilo po njihovem mnenju treba dati prednost samoupravnemu dogovarjanju med posameznimi vejami gospodarstva — ne gde-de na republiške meje, spregovorili pa so tudi o členih 154 (»verske skupnosti ne sme-jo razvijati dejavnosti, ki sodijo na druga področja — vrtci, športne dejavnosti...«), 216 (»izdajstvo domovine je največji zločin proti svojemu narodu ...«) in drugih. KK SZDL DRAVLJE Predavatelja: Franc Hribar, živko Pregelj Občane, ki so se zbrali v Domu družbenih organizacij je zanimalo predvsem, kako bo ob takšnem številu organov, ki je predvide-no, potekalo informiranje občanov krajev-nih skupnosti. Predlagali so tudi, naj bi mi-nulo delo ustava konkretneje opredeljevala, naj bi postopke v zvezi s samoupravnimi spo-razumi poenostavili, naj bi TOZD in občin-ske skupščine sestavile osnutke svojih sta-tutov, na osnovi katerih bi potem KS sesta-vile svoje ipd. To priložnost so nekateri ob-čani izkoristiili tudi za vprašanja, ki sicer ne sodijo k ustavni razpravi (RTV naročnina), kar dokazuje, da ljudje takšne zbore pogre-šajo. KK SZDL HINKO SMREKAR Predavatelji: Milan Kučan, Franc IVIusar, dr. Marjan Pavlič Navzoči so z zanimanjem apremljali uvod-ne besede gostov, nato pa so se tudi sami vključili v razpravo. Spregovorili so o finan-ciranju KS, lastniški pravici za lastnike sta-novanj, varstvu družbenega premoženja (ki da je v ustavi premalo precizirano) in dru-gem. Poudarili so tudi, da je treba opredeliti odgovomost skupščin oziroma delegacij ter drugih predstavniških organov. Na vsa vpra-šanja so razpravljalci dobili izčrpna pojas-nila. KK SZDL ŠMARTNO-TACEN Predavatelja: Nande šetina, Bojan Štular Krajevna skupnost bi morali imeti abso-lutno pravico, da na svojem področju ureja komunalne probleme, so menili udeleženci tega zbora. Izrazili so tudi željo, naj bi v usta-vi točno določili pristojnosti posameznih or-ganov in teles, dali pa so tudi konkreten predlog za občinski statut: občinska skup-ščina naj bi imela posebnega referenta, ki bi pomagal predstavnikom KS urejati tekoče zadeve. Omenili so tudi urbaniste, ki naj se pred izdelavo načrtov posvetujejo s krajev-nimi skupnostmi. KK SZDL ŠERCERJEVO Predavatelji: Danilo Sbrizaj, Milan Zagorc, Ivan Venceljberger Udeležba je bila precejšnja, saj se je zbra-lo kar 120 občanov. Zbor je podprl zvezno in republiško ustavo, v razpravi pa, v kateri so sodelovali štirje udeleženci, so podali nekaj konkretnih predlogov v zvezi s členi 136, 176, 233 zvezne ustave, ter členom 81. republiSke ustave. (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) TRG. PODJETJE »KURIVOPRODAJA« Predavatelj: Marjan Jelen Osnutka obeh ustav sta resnični odraz volje delovnih ljudi, tako so ugotovili ude-leženci zbora v tem kolektivu. Vendar pa je sedaj treba to voljo v življenju tudi uresničiti, da ne bomo ostali samo pri deklarativnem sprejemanju. Delegatski sistem je po mnenju udeležencev sistem, ki pomeni revolucijo, saj bo z njim dana možnost odprave pasivnosti, nestrokovnosti in oportunizma, ki so bili se-daj dokaj pogosti pojavi. Posebnih pripomb na posamezna določila ustav ni bilo. »PPVS« UUBLJANA Predavatelj: Jože Curk Premalo je v ustavi govora o železnici, je menil eden od udeležencev, kajti železniško gospodarstvo je pomemben faktor v naši družbi. Prav tako bi moralo biti podrobneje opredeljeno otroško varstvo. Na obe vpraša-nji je predavatelj podrobno odgovoril. Osnutka obeh ustav so obravnavali tudi v podjetjih Autoemona, Tectum (na zboru so sodelovali tudi člani kolektivov Graverstvo, Spectrum, Mizarsko obrtno podjetje Šiška), GO Objekt, Dekor, Monter, Elektrotehnika in Kot, vendar na teh sestankih niso imeli pripomb k obema besediloma. IZ ENEGA NASELJA - DVA Kadar so gasilci iskaili kraj Osolnik, so se še nekako znašli, saj se dim daleč vidi. Bodj pa so se potili reševalci in, če že hočete, tudi tu-risti, ki so iskali Osolnik, našli pa so povsod le hiše z imenom Govejek na tablicah. Da bi stvar končno le razčistili, je svet za splošne in notranje zadeve skupščine Ljubljana-Šiška predlagal skupščini, naj bi razdružili naselji Govejek in Osolnik. Sedaj je Govejek samo Govejek, Osolnik pa Osolnik ... ŠENTVIDA Nl VEČ Šentvidčani so se odpovedali svojemu naselju oziroma imenu Šentvid in sklenili, da ga iz krajevnih leksikonov, imenikov naselij in raz-nih statistik izbrišejo. To željo jim je šišen-ska občinska skupščipa ugodila, saj je nov ulični sistem v veljavi že od leta 1969. Tako, odslej lahko potujete le še v krajevno skup-nost šentvid, nikakor pa v naselje z istim imenom. RAZREŠITEV !N IMENOVANJE Skupščina občine je razrešila Danila Sbriza-ja ene funkcije — predsednika komisije za samoupravljaoje. Novi predsednik je Franc Hribar, podpredsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška. To spremembo je skupščini predlagala komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. SPET MESARJI Inšpekcijska služba je spet ukrepala. Pri pod-jetjih Nama, Sljeme, KG škofja Loka in Hmezad Žalec so namreč pokazali ljudje, ki se ukvarjajo s prodajo mesa, za spoznanje preveliko iznajdljivost. Izmislili so si nove vrste mesa in s tem seveda tudi nove cene (da so višje, ni treba poudarjati, kajne?). Ta-ka nova vrsta je na primer ramsteak, ki ni nič drugega kot »ledja brez kosti« ... ŠIŠKA IZVAŽA V prvem polletju so organizacije združenega dela na območju občine dosegle 17,575.845 do-larjev izvoza, kar je 36,6% več kot v enakem obdobju lani. Vrednost izvoza na konvertibil-no področje s čvrsto valuto se je povečalo za 58,9 %, v vzhodne države pa le za 13 %. ZAPLENJENO SADJE V letošnjem letu je tržna inšpekcija na Ijub-ljanskih živilskih trgih raznim prekupčeval-cem zaplenila 5.734 kg breskev in paradižni-ka. Zaradi slabe kvalitete so izločili iz pro-daje 10 ton paradižnika, 9 ton stročjega fižo-la, 10 ton pomaranč ter še nekaj drugega sad-ja in zelenjave.