v Cftstolfani, 15. Jullfa 1936 Lei® 49 • Ste Pred občinskimi molitvami letošnjo jesen potečo po zakonu določena poslovna doba sedanjih občinskih odborov in ljudstvo bo imelo priliko, da si izvoli za novo dobo može, ki bodo vodili občinsko gospodarstvo. Na zadnji seji širšega glavnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice je minister dr. Korošec izjavil tudi sledeče: Po zakonu o občinah se morajo letos vršiti v vsej državi občinske volitve. Občinske | volitve bodo meseca septembra, oktobra in novembra. Te volitve so zelo važne za naše kmetsko ljudstvo, za vse druge ustanove in državno oblast. Občina ureja v mnogih stvareh sama svojo usodo, a za državno oblast so občine one edinioe, preko katerih izvršuje njene posle splošne državne uprave. Dobro urejene samoupravne občine so važne za narod, ker zadovoljujejo najpotrebnejše skupne interese, za državo pa veljajo kot jamstvo za zadovoljstvo med ljudstvom, za jamstvo reda in miru v državi. Kakor je družina najvažnejša celica družabnega reda. tako je občina I najvažnejša celica državnega reda. In kakor je cilj politike našo stranke, da obvarujemo narodu zdravo, moralno in srečno družino, tako se moramo tudi truditi, da l)omo dali narodu občine, ki se bodo brigale za skupne potrebe občanov bodisi na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Predsednik občinske uprave mora biti s svojimi odborniki oče in mati občinske družine, poln skrbi za člane občine, mora pa biti kot mati poln ljubezni za svoje otroke. Župani in občinski odborniki morajo biti nesebični, polni požrtvovalnosti in morajo skrbeti za vse ljudi, predvsem za i siromašne, katerim je v največji meri potrebna pomoč in podpora. Čista uprava, čiste roke [ in široko socialno mišljenje ter delo, to je naš ideal. Naši sovražniki toliko govore o kolektivizmu: vse in vsi za zajednico, vse in vsi za splošno dobro in za družbo. Nikjer se ne more lepšo pokazati smisel za skupnost, kakor ravno v občinah, samo s to razliko, da pojmujemo to bistveno drugače kakor naši nasprotniki. Po našem voditelje občinskega : kolektiva ne postavlja komisar, temveč jih 1 voIi ljudstvo samo, a program dola in delo samo se ne odreja s puškinim kopitom in bičem, temveč z demokratičnim razgovarjanjem in odločevanjem. Skrb za občine mora biti najglavnejša zelja vsakega člana občine. Biti predsednik Jn član občinske uprave mora biti tudi ponos. Povrnimo z nesebičnim in vestnim delom ugled in veljavo občinskim samoupravam. — Občinske samouprave smatramo za temeljne edinice demokratično urejene državo. Pri se narod nauči, da sam vlada nad seboj 'i da sam odločuje o svojih stvareh. S tem bo tudi začeto delo za splošno državno upravo. Občina je najboljša šola za državno vzgojo. Zato polagamo največjo važnost na to, da mora biti ravno občina v svojih temeljih zdrava. Zdrava je in more vršiti svojo nalogo, če je tudi v finančnem ozira na trdni podlagi. Zaradi tega no odobravamo prakso, ki je bila pod prejšnjimi režimi, da so se namreč vedno znova prevaljevala bremena na občine. Mi smo kmečki narod, zato mora naša pozornost biti usmerjena v to, da dvignemo naše kmečke ol>5ine. Treba je dvigniti občine v vsakem pogledu na tako višino, da se bo narod čutil zadovoljnega in da ne bo imel želje in potrebe, da bi zapuščal vas in se selil v mesta. Tu je široko polje za delo in za napredek občine: Šole, društva, vodovodi, ceste, melijo-racija itd. itd. Za posebno važno in daleko-sežno bo smatrala vsako občino tudi industrijska polotika, ki bo šla za tem, da dvigne industrijo na vasi. Mnogo industrije je namreč, ki ni vezana na mesto, nasprotno je vezana na vasi, ker ima tu boljše pogoje za razvoj kakor v mestu. Na ta način bo zaposlila občina ljudi, ker bo s tem dala možnost zaslužka, hkratu pa bodo ti ljudje ostali na lastni zemlji. Tu je široko polje, kjer moreta državna oblast in občina skupno delati za celotni napredek. Po vsem tem, kar se je pred tremi leti godilo v Sloveniji pod firmo »občinske volitve«, moremo reči le, da je skrajni čas, da se volitve v občinske zastopa izvedejo tako, da bo ljudstvo v resnici svobodno odločalo o tem, kdo naj vodi občinsko gospodarstvo. Nasilnild so v preteklih lotih skoraj uničili v ljudstvu zaupanj® v pravico in silno škodili ugledu občin in s tem ugledu oblasti in države sploh. Saj je narod dan za dnem videl, kako so prihajali na krmilo občin vse drugo kot ljudje, ki jim je narod zaupal. To so bili priganjači »Pokvarjenost v Pod tem naslovom je zadnji »Kmetski list« objavil sledečo vest: »Nedavno smo poročali o množestvenih aretacijah, nemških menihov, ki so uganjali največje grdobije in izprijenosti. Pregrešavali so se nad slaboumnimi otroci, oskrunjevali človeško dostojanstvo in nravno kvarili vso okolico. Nemška državna oblast se je odločila iztrebiti vse tak* pohuišliive zalege, pa je bilo bivših režimovcev, ki so na višji ukaz morali biti izvoljeni. Če je kje kljub vsemu pritisku ljudska volja ostala trdna, so poskusili z goljufijami. Stotine glasov so pripisovali nepriljubljenim kandidatom, celo mrliče so si is-posojali na debelo, da so mogli tako volitve proglasiti kot sijajno zmago nacionalne misli, ki je končnoveljavno pometla s Korošcem in njegovimi ljudmi za vse večne čase. Zato morajo biti te volitve svobodno. Vsak občan naj po treznem prevdarku glasuje za može, ki jim .po svoji vesti more zaupati upravo občinskega premoženja. Svobodne pa morajo biti volitve tudi v tem pogledu, da bo prenehal po deželi pritisk liberalnih denarnih mogotcev na gospodarsko šibkejše sloje, ki se marsikdaj ne upajo po svoji vesti opredeliti in v strahu za skorjico kruha volijo ljudi, ki jih ne marajo. Prosimo oblasti, da takim podeželskim nasilnikom gledajo na prste in jim dajo čutiti moč zakona, ki so ga postavili njihovi voditelji. Pri občinskih volitvah igrajo marsikje domačo razmer« odločilno vlogi). Zato i?.id& občinskih volitev ne moremo nikdar istovetiti ž-kidom pri d rt* vnoabsrslc Bvvol it va h. Ven da? pri trezno mislečih občanih krajevni In ni razlogi odnehajo, kadar gre za skupno dobro. Zavedajmo se, da jo od izida občinskiii volitev v veliki meri odvisen naš notranjo-politični položaj, od katerega zavisi usoda naše države. Zato bomo vse storili, da morebitne krajevne sporo zlasti pri teh volitvah pustimo vnemar in se kot en mož pridružim® listam, ki jih bo podpirala naša JUZ, da tako damo poudarka politiki, ki jo odobravamo. Dosedanje občinske volitve so pokazale, da ljudstvo razume njih pomen. Presenetljive zmage JRZ pristašev se vrste ena za drugo. Tako naj bo tudi pri splošnih volitvah. Takrat bo slovensko ljudstvo soglasno protestiralo proti krivicam in nasilju, ki ga je pretrpelo ob zadnjih volitvah, obenem pa z izvolitvijo mož svojega zaupanja pokazalo, da hoče imeti občine zdrave in močne. mnogo menihov obsojenih na večletne ječe, a nad vsemi udmostani v Nemčiji bo postavljeno državno nadzorstvo.« Ta vest, ki jo je »Kmet. lisk verjetno pobral po »Jutru«, to pa po hitierjevskih časopisih, je naravnost šolski primer, kako katoliški Cerkvi neprijazen tisk išče vsako priliko, da more udariti po Cerkvi in pri tem ne zamudi, kak posamezen slučaj opisati tako, da bi neuoučen bralec dobil utis, da gre za l1 splošnost: v našem slučaju za vse nemške samostane. • Med Jezusovimi apostoli je bil tudi Judež, izdajalec, propalica, samomoiHed. Earadi tega {ta vendar ne prkt l IpMpsL zadosti denarnih sredstev, • katerimi fci a^ glts podpreti prizadet«. Zato jfc te dni poslala banska uprava |k>. roSlo o Škodi, povzročeni po toči • prošnjo ms kmetijsko. ministrstvo in na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravja, v katerem prosi, naj ministrstvi izposlujeta nabavo iivil za najpotrebnejše kmečke družine, ki so bile fako hudo prizadete. Vsaj 2,000.0001)in bi bilo najmanj, kar bi bilo potrebno za nabavo koruze in moke. Prometno minigtrsivo je naprošeno, naj izda potrebno število dovolil za brezplačen prevoz živil v Slovenijo. Banska uprava prosi nadalje, da dovoli kmetijsko ministrstvo iz kmetijskega sklada za nabavo semen za jesensko in pomladansko setev vsaj 1,000.000 Din. Za škropljenje sadovnjakov in vinogradov pa prosi 400.000 Din, kar bi bilo najmanj, da se regijo po toči uničeni vinogradi. Upoštevati moramo namreč, da kmetovalci sedaj, ko jim je toča pobila vse, ne bodo imeli sredstev, e katerimi bi krili stroške, ki so potrebni, da se poškodovani vinogradi in sadovnjaki zavarujejo proti raznim boleznim in škodljivcem. Če država ne bo ljudstvu pomagala, grozi velika pevar-noef, da bo ostalo v prihodnjih letih srmogo polja neobdelanega, sadovnjaki in vinogradi pa bodorizgubili ha svoji vrednosti in donosnosti zaradi bolezni In škodljivcev. S tem 1)1 bilo hudo udarjeno naše narodno gospodarstvo za več let. Prepričani smo, da bo vlada priskočila na pomoč in rešila našega kmeta vsaj najhujše stiske in pomanjkanja. kje nI bila blagoslovljena zastava društva kmečkih fantov in deklet, na strani prirediteljev, ne pa na strani duhovščine, ki se v tem pogledu strogo drži veljavnih predpisov. — Sioer pa vemo,, koliko jim je za cerkveni blagoslov. ■ proti nemoralnemu i Vatikansko uradno glasilo »Osservatore Romano« je objavilo papeževo okrožnico o dobrem, in slabem filmu. Iz drugega dela okrožnice povzemamo sledeča važna navodila: »Dušni pastirji morajo za to skrbeti, da bodo verniki vsako leto slovesno obljubili, da se bodo strogo izogibali vsakemu filmu, ki bi žalil resnico in nravstvenost krščanstva. Ta obljuba naj se dobi od vernikov s pomočjo dušno-pastirskih sredstev, s pomočjo šole in katoliških družin. Škofje pa naj se v ta namen poslužujejo tudi katoliškega tiska, ki naj obrazloži pravilnost in učinkovitost take slovesne zaobljube. Toda ta obljuba bo imela uspeti saino tedaj, če bo ljudstvo točno vedelo, kateri filmi so dobri in kateri niso. V ta namen je treba skrbeti za redno objavo posebnih list dobrih in slabih filmov. Katoliški tisk mora tukaj pomagati. Sv. oče želi, da škofje ustanovijo poseben trajni filmski urad za vsak narod posebej. Dolžnost tega škofijskega filmskega urada bi bil, da sestavlja liste dobrih in slabih filmov ter skrbi tudi za ustanovitev župnijskih kinodvoran kakor kinodvoran po raznih društvih, kjer bi se igrali izključno dobri filmi. Filmske ur:"te naj Vedno z GAZELA OT3.1-35_____ TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo! v rečni strugi in klicalo na pomoč. Po silnih naporih se je nekaterim posrečik), da so se izvili iz groznega objema smrti in odhiteli v bližnjo vas po pomoč za njihove tovariše, ki se pod avtobusom niso mogli ganiti. Vendar kljub vsem nadčloveškim naporom niso mogli rešiti vseh.. Dva sta na mestu izdihnila,. več pa je bilo težko ranjenih. — Sprejemajo se v irakoplovne podčasf* niško šolo mladeniči od 17 do 21 let starosti. Natančnejša pojasnila se dobijo od 8 do 12.80 proti malenkostni odškodnini pri Per Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14 Priložiti znamko za odgovor za 3 Din. negovano po vsakem pranju Tudi konje pripravljajo na bodočo vojsko. V Av-siriji 80 jim že pripravili plinske maske, da bodo varni pred etrupom, ki ga bodo trosili sovraž-m zrakoplovi vodijo ljudje, ki so v filmski stroki izurjeni, a so pri tem dobri katoličani. Z vestnim izvajanjem filmske straže bodo katoličani veliko prispevali pri obrambi narodov »v tej dobi teme ta propadanja«. Angleška oblast je mestu Uda v Sveti deželi naložila en milijon globe, ^ Z^TkA Arabski uporniki so razdejali železniško progo med Haifo in Lido. Zaradi tega je skočil s tira nočni osebni vlak. Mrtvih je bilo več ljudi, med njimi strojevodja in kurjač. Slfmenski dtom JE NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATELJKM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. ■■■■■■NMMmaimmMMMM«UNHMi Z avtobusom v rečno stmg® Na povratku iz Bagardana, kjer se je odigrala nogometna tekma, so se igralci športnega kluba »Velika Morava« vračali z avtobusom domov. Bili so pijani zmage in so v veselem razpoloženju komentirali na široko ves potek igre. Pravijo, da se je tudi šofer sam spustil v pogovor in je pri tem pozabil, da lahko po njegovi krivdi pride med vožnjo do večje nesreče. Kajti dobro je vedel, da je pot precej ozka in da vozi ponoči. Ko so se v takem veselem razpoloženju pripeljali mladi športniki do kratkega moštti,' pred katerim je precej Strm klanec, se je nenadoma zgodilo to, kar nihče ni slutil. Čim je zapeljal avtobus na precej slab most, ki je bil poleg: tega še precej ozek, je zadel ob ograjo in s silnim truščem padel z vsemi potniki v tri metre globoko strugo. V temni noči se je razigrano veselje mladeničev spremenilo v obupne krike. Bil je strašen prizor, ko je 19 mladih ljudi ležalo pod težkim avtobusom DOMAČE NOVICE d Izvrstno je »spe! fantovski tabor dne B. junija v Kostanjevici. Fantom je navdušeno govoril tudi dr. Basaj iz Ljubljane. d Temeljni kamen za prosvetni dom pri Sv. Rupertu v Slov. goricah so ob navzočnosti tisoeglave množice blagoslovili na Ciril-Meto-dovo nedeljo. d Kmetijski minister Svetoaar Stankovi? je izjavil: »Cene letošnji pšenici, ki so določene istotako kot lani in bo znašala cena najboljši potiski pšenici 120 Din ter se bo dvigala postopoma do 140 Din za 100 kg. — V ostalih krajih, od kjer se izvaža pšenica, bo cena v sorazmerju z večjimi prevoznimi stroški in slabo kakovostjo nekaj nižja. Prizad bo objavil v kratkem skalo cen za vse kraje, iz katerih se izvaža pšenica. Ker se obeta, da bo letošnja žetev izredno dobra, bodo pridelovalci pšenice brez dvoma dobro odrezali.< d Rudarji v Hrastniku so te dni stavkali, ker se podjetje ni držalo sklenjene pogodbe. tudi likvidacija agrarne reforme za graščino Fužine. V k. o. Zgornji Kašelj bo priznano osem interesentom 2 ha 5421 m» za celotno odškodnino 10.602 Din. V k. o. Dobrunje pa trem interesentom 1 ha 8520 m' za odškodnino 5638 Din. Lastnici pod agrarno reformo spadajočega sveta sta graščakinja Marija Paumgartner na Fužinah in madžarska državljanka Joeipina Wenkheim. d Bele, a popolnoma arele borovnice je prinesel svojemu znancu lovski čuvaj Ivan Zorko iz Zavratec pri Sevnici. Res čudna igra narave. d Odposlanstvo savinjskih hmeljarjev je prišlo v Belgrad, da pove svoje želje mero-dajnim ministrom. Dobili so zadovoljiva ob-jasnila glede olajšav pri izvozu hmelja. d 2000 Din ia prireditev obrtne ražstave je dobilo od ministrstva obrtno društvo v Novem mestu. d Kaj si vse ne upajo. Neumestne šale zbijajo nekateri kopalci po raznih kopališčih. Ono sredo je v kopališču na otoku pri Mari- Mikan Slovenke perejo z nafbolf trdo vodo v državi. Zato nase gospodinje posebno milo ktpmlinovo mik posebno da Prišlo je do novih pogajanj, ki so uspela. Obe siranki sta nekoliko popustili od svojih zahtev. d Gospodarska sk«pš*i»m dršav Balkanskega sporazuma je bila od 10, do 15. julija na Bledu. d Dohodki prekašajo W»tke aa 309 mili-jonOT. V teku meseca aprila in maja so majali državni dohodki 1.482.4 milij. Din, kar predstavlja 86.16% od vsote, predvidene v proračunu. To pomeni, da so dohodki za 238 milij. dinarjev manjši kot p?, so bili preračunani. Izdatki v navedenih dveh mesecih pa so znašali 1157,2 milij. Din, in je torej višek na dohodkih v znesku 325 milij. Din. Ker ps je bilo konec maja še za 35.8 milij. Din neizplačanih obveznosti, je resnični višek za prva-eva meseca v letošnjem proračunskem letu nekaj nad 309 milijonov dinarjev. d Uradne are na banovhsski podkovski šoli v Ljubljani so od 7, zjutraj do 13.30, in to do 31. avgusta, d Nove lahke topove dobi naša armada. Te dni se je vršilo v navzočnosti vladnih i>t vojaških dostojanstvenikov v Belgradu poskusno streljanje. d Agrarna reforma t ljubljanski okolici. Na Koslerjevem posestvu na Barju je izvedena končna likvidacija agrarne reforme. Mnogo aveta je bilo priznanega agrarnim interesentom iz bližnjih, na veleposestvo meječih vasi. V zemljiški knjigi je bila sedaj zaznamovana boru neki mladenič sunil v veliki bazen go» spo, ki ni znala plavati ter ao jo nezavestno izvlekli iz vode. Uprava kopališča ga je prija-vila oblastem. d Telefonski eentrali v Zagrebu in Ljubljani hoče razširiti poštno ministrstvo. V Ljubljani bo centrala razširjena za 1000 novih številk. Dobimo tudi neposredno telefonsko zvezo Ljubljana—Belgrad. d Pet teličkov je vrgla trava kmetu Ivanu Stegradiču v vasi Mokrici pri Petrinji. Breja krava se je ruvala na paši z drugo, ki jo je dreguila z rogom v trebuh, zato se je krava prezgodaj otelelila in vrgla mrtve mladiče. d 100 tisoč kilogramov najfinejšega her-eegovskega tobaka je kupila pri nas Poljska. Tobak so že začeli izvažati v to državo. d Nova pušiniim sa pisma v tujino. Z odlokom poštnega ministra od 4. julija 1936 je izpremenjena poštna tarifa za tujino takole: 1. Pristojbina za navadna pisma v tujino do gr teže znaša 4 Din, za vsakih nadaljnjih 20 gr nad to težo še po 2 Din. 2. Pristojbina za navadne dopisnice v tujino je 2 Din. — 3. Znesek za plačilo paketnih pristojbin v prometu s tujino znaša 15 Din za 1 zl. frank. Izpremembe po točki 1 in 2 ne veljajo za pisma in dopisnico v Italijo, Češkoslovaško, Grčijo in Turčijo, sedanje pristojbine za pisma in dopisnice v te dežele ostanejo nespremenjene. Sklep o navedenih izpremembah slopi v veljavo J. avgusta t. 1. d Gradnja novega lavoda očetov frančiškanov * Ljubljani napreduje izredno hitro. Stalno je na delu 130 delavcev, ki a pravo umetnostjo premetavajo opeko, prelivajo malto in dvigajo zgradbo tako, da kar vidno raste. Poslopje bo i ugotovljeno v jeseni in sicer v treh dobah. Meseca septembra bo dogotov-Ijen konvikt, obrnjen na Frančiškansko ulico, oktobra bo dogotovljena še dvorana, prvega novembra pa bo izročeno svojemu namenu celotno poslopje. Doslej je stavba dogotovljena do tretjega nadstropja. V teku nadaljnji] 14 dni pa bo zraslo še tretje nadstropje, tako da bomo že v 14 dneh lahko videli tiad novim konviktom smrečico. Poleg ostalih prostorov, o katerih smo že obširneje poročali, bo posebnost v novem poslopju zlasti dvorana. Bo to svojevrstna koncertna dvorana, ki bo imela zaradi boljše zvočnosti lesen strop. Tega doslej nima nobena ljubljanska dvorana. Poleg tega bo v dvorani tudi najboljši glasbeni oder. Tako je posebna prijrava za glasovir, ki se bo v slučaju potrebe — kadar bi utegnilo biti na odru premalo prostora — lahko kar pogreznil z odra, ne da bi se 8 tem motila ne zvočnost ne harmonija z morebitnim ostalim orkestrom. Predvidene so tudi prvovrstne koncertne orgle, ki bodo stale preko 200.000 dinarjev. Te orgle bodo tem pomembnejše, ker doslej nobena ljubljanska dvorana nima koncertnih orgel. V ostalem bo imela iho-rona prostora za 7000 ljudi. V komiktu, obrnjenem proti Frančiškanski ulici, bodo spodaj lepo razmeščeni trgovski prostori. Vsak prostor bo imel vse potrebne pritikline (klet itd.), tako da bodo res moderno urejeni. V celoti bo deset prostorov, d Trije zlatokopi so bili otvorjr-ni v Jugoslaviji v zadnjih treh letih in sic&r v Pekn in Neresnici (Srbija) in v Fojnid (Bosna), Računajo z letnim donosom 500 kg čistega zlata. Mednarodni kapital je že postal pozoren. Pričakujejo, da bo v doglednem fssu ritvorjenih še nadaijnih 15 zlatih rudokopov. gvtčsr pred pa namskujti i (Radost peric d 23 milijonov glstsr bodo morali plačati dr. Bodi in njegova družba zaradi tihotapljenja preprog, d ŠoJe z najboljšimi uspehi Te dni oita- mo v šolskih izvestjih o uspehih dela v srednjih šolah. Na nekaterih gimnazijah so uspehi takorekoč pod ničlo. Med poročili pa smo našli tudi uspehe srednjih Sol, ki so pod upravo cerkvenih moških in ženskih redov in svetnih duhovnikov. Uspeh na teh šolah je več kot po-povoljen. Je nekaj takiji srednjih šol s povprečnim uspehom: prav dober. Uspehi zasebnih katoliških srednjih gol, ki so sicer pod državnim nadzorstvom, povedo več kol jasno, na kako veliki višini so te sole. d Izvrstna osvežujoča pijača za vroče poletne dni je povsod znana C 1 i o šumeča limonada v tabletah (maline in citrone). Otroci, pa tudi odrasli so kar navdušeni za to izvrstno šumečo pijačo kiselkastega okusa, ki je na svetovnih razstavah v Parizu, Berlinu, Rimu, na Dunaju itd. dosegla najvišja odlikovanja ter o kateri so tudi številni zdravniki dali zelo povoljne izjave. ii Gasilsko slavje t Maribsro. 1. in 2. a\> .ista lio v Mariboru veliko irasilako slavje. Mariborsko gasilska četa proslavi C5 letnico svojega obstoja Za proslavo si je nabavila nev, najmodernejši reševalni avto, pripravila pa tudi skiiono t. Maribor- skim tednom razne razstava. Zanimiva bo kulturno gasilska razstava, ki bo prikazovala razvoj gasilstva na Spodnjem Štajerskem v zadnjih osemdesetih letih. Poučna bo za vse gasilce in za vsakega, ki so za stvar zanima, razstava potrebščin proti napadom iz zraka. Ena najlepših razstav Mariborskega tedna, ki so v zvezi z gasilsko pro-Hlavo, bo razstava letal, in sicer motornih in brez-motornih. Kazstava modernih gasilskih potrebščin 1)0 zanimala vse praktične gasilce in prijatelje gasilstva.. Udeleženci proslave imajo z železniško karto Stev. »K 13t polovično voznino in s posebnim slavnostnim znakom prost vstop k vsem razstavam ln prireditvam Mariborskega tedna v dneh 1. in 2. avgusta. IZ domače politike d Občinske volitve, ki so bile preteklo nedeljo v treh občinah novomeške okolice, so prinesle Jug. Rad. Zajednici zopet popolno zmago. Vsled velikega deževja je bila udeležba nekoliko manjša, vendar še vedno povoljna. V občini Šmihel-StOpiče je glasovalo 1379 vo-lilcev. Od teh je dobiia Jug. rad. zajednica 1011, opozicija pa 368 glasov. V občini Brusnice je glasovalo 325 volilcev, in sicer 252 za Jug. rad. zajednico in 73 za združeno opozicijo. V občini Orehovica je dobila naša stranka 198, združeni nasprotniki pa 48 glasov. d Dne 9. avgusta bodo občinske volitve v občinah Ajdovec, Ambrus, Sela, Tržišče in Vrhnika. d Zelem kravate- — nekdaj in sedaj. »Kmetijski list< odgovarja v uredniški listnici na »mnoga vprašanja«, kako je v zakonu določeno glede nošnje zeleniti kravat in zelenih srajc. Za odgovor navaja paragrafe, na podlagi katerih je bil tajnik Zveze kmetskih (nntov in deklet kaznovan, ker je nosil zeleno srajco in kravato in ker je to uniformo, ki društvu oblastno ni dovoljena, priporočal članstvu. Z zadevo se je popečalo tudi »Jutro* in tako pokazalo, da hočejo ti ljudje zadevo razkričati kot nov čin nasilja sedanje vlade nad nacijonalnimi elementi. Mi imamo sicer svoje mnenje o sličnih policijskih kaznih, vendar pa mislimo, da je gornji primer za gospodo, ki vodi novi kmečki pokret, prav vzgojnega pomona. Morda bi bilo dobro, da bi uboge žrtve povprašale svojega visokega pokrovitelja senatorja Puclja in njegovega strankarskega tovariša senatorja Kramerja, kakšna navodila sta ona dva dala oblastem za preganjanje »protidrzavnih« elementov, ki so nosili zelene kravate. Ker ju je pri tem gotovo vodila le skrb za blagor države, mislimo, da se policijska obla9t drži še teh navodil. In postopanje oblasti proti nosilcem zelenih kravat je »Kmetijski list« z »Jutrom« vred na vso sapo zagovarjal. Zakaj se zdaj repenčite? Da je vprašanje zelenih kravat sploh prišlo ua dnevni red, se morate zahvaliti gg. Kramerju in Puclju. Vsako kolo je zato narejeno, da se vrti; tudi kolo časa... d Bhim in Jugoslavija. Predsednik francoske vlade Leon Blum je te dni javil sledeče: SaSSSSffiMISSSgBaSaBSISStiSfflgSSffiiliSMBSia VODILNI StOVINSKI KATOIlSKI DNEVNIK. M*t V DUNM KATOllSKi AKCIJI. STAMS NA MSSSC JE DIN. mm. BA VAM f>0itfE3O NEKA) STEVI1K BRSmAČNO OGLED. naslov: »smmmc«, vuumm, JUGOSLOVANSKA TISKARNA. »Moja največja želja je, ne samo ohraniti, marveč še okrepiti prisrčne odnošaje med Jugoslavijo in Francijo. Francoska vlada se dobro zaveda resnosti položaja v srednji Evropi, posebno resnosti avstrijske vprašanja ter polaga zaradi tega največje napore v to, da se bo to vprašanje tako rešilo, da bodo zadovoljni vsi prizadeti narodi. Rešitev naj bo taka, da se prepreči vojna. Znano vara je, s kolikšnim zanimanjem zasledujem življenje v naši državi in toliko bolj razumem potrebo pravilnega razvoja gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo. Vaše zahteve v tem oziru so mi dobro znane. Bodite prepričani, da je Francozom zelo mnogo do jugoslovanskega prijateljstva, Zato bomo storili vse, kar je v naših močeh, da okrepimo trgovinski promet med obema državama. Jugoslavija nima nobenega vzroka, da bi se vznemirjala. Vlada ljudske fronte lahko samo okrepi politične in gospodarske zveze, ki združujejo francosko demokracijo z jugoslovansko državo.« Želimo, da bi te lepe besede o prijateljstvu postale vsaj pod Blumovo vlado dejstvo. V preteklosti se je namreč neredko zgodilo, da je Francija tudi v gospodarskem pogledu šla bolj na roko sovražni Avstriji kot prijateljski Jugoslaviji. d Še nikdar tako možni. Na zasedanju glavnega odbora JRZ je imel temeljito poročilo o zuuanji politiki ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki je med drugim izjavil, da je Jugoslavija sedaj močnejša, nego je bila kdajkoli prej. d Na seji ministrskega svete v preteklem tednu so bila sklenjena nova velika javna dela. Za Slovenijo pride v poštev: nadaljevanje gradnje železnice St. Janž—-Sevnica in graditev nove železniške proge Črnomelj— Vrbovsko, s katero bi dobila Slovenija zvezo z morjem. „ Vala staiumfea organlsaefja fe Kmečka zveza! d Občinske volitve na hrvatskem ozemlju. Ono nedeljo so bile občinske volitve v občinah Podvrh in Marija Bistrica. V eni in drugi je bila samo ena kandidatna lista bivše HSS. V Podvrhu je volilo od 3280 volilnih upravičencev samo 591, v Mariji Bistrici pa od 3005 volilnih upravičencev 2100 volilcev. d Samo 4 dinarje je dobil v blagajni. V Viteševi pri Trepši je bil dobro uspel shod JRZ, na katerem sta govorila dr. Mahmut Behmen, brat Sefkije Behmena, ki je minister brez listnice, in Veljko Grgurevič. Dr. Behmen je obširno poročal o stanju od prihoda sedanje vlade. Predvsem se je dalje časa bavil z Jevtičem in njegovim režimom. Med drugim je poudarjal, da so prejšnji režimi na debelo zapravljali ljudski denar ter navajal kot primer za to, da je sedanji notranji minister dr. Korošec v blagajni notranjega ministrstva od svojih predhodnikov dobil vsega 4 Din in to je ravno prav za malo pivo. Naslednji govornik Grgurevlč pa se je bavil tudi z zadnjimi dogodki v JNS ter dejal, da je ta stranka znana samo po zlu, ki ga je prizadojala ljudstvu in da je sedaj vzela za voditelja bivšega generala, ki je pa danes odpssan, brez uniforme, brez moči in garde ter v političnem življenju iie more ničesar pomeniti. d ZaiSelo s« je gopet pometanje! Stalno-barvni cefir 8 Diu. Potiskani krep 9 Diu. Stermecki — Celje. Zobni kamen — velika nevarnosti Zoper io pomaga SARGOV KAL0D0NT DOMAČI IZDELEK nesmeče d Gospodarsko poslopje je pogorelo posestniku Ivanu Kacu v Skopah v občini Rače pri Mariboru. d Hlev ia hiša sta zgorela posestnici Elizabeti Beranič v Radizelu v občini Rače. d Velik požar je divjal v Braunšvajgu v občini Rače, Posestniku Štefanu Jakoliču je zgorela hiša ir. hlev, posestniku Ivanu Forst-nerju p& gospodarsko poslopje in hlev. d Ketalee je -age?«! posestniku Radeščku Jožetu v Orehovici pri Novem mestu. Trt prtfto' ur reki je. smežkal stroj 36 letnemu kopaču Judežu Alojziju v Zagorju. d Rešil jo je iz> deročih valov. Učenka 2. razreda meščanske šole v Novem mestu Gregorčič Marica se je kopala t mnogimi drugimi kopalci v Krki pri Seidlovem mlinu. Ker pa je jez nekoliko pokvarjen, jo je nenadni vrtinec potegnil v globino zelenomodre Krke. Tedaj pa je skočil za deklico neki narednik in jo rešil iz objema deročih valov. d Pri popravljanju velikega soda je padel na dno ter si zlomil ključnico 25-letnl sodar Mirko Ledinek v Mariboru. d Osebni avto ga je podrl. Na cesti med Hočami in Bohovo je podrl osebni avto Ga-šparja Cafuto, ki je zaposlen pri gradnji pohorske ceste. Poškodoval se je na glavi in si zlomil levo roko. Napotili so ga v bolnišnico. Avtomobilist mu je po nesreči ponujal 100 dinarjev, da se poravna, ker pa je delavec zahteva) 500 Din, se je avtomobilist naglo odpeljal. d Vola sta ga podrla. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Razvanja nevarno poškodovanega posestnika Jakoba Turičiča. Poteptali so ga voli ter mu zdrobili obe nogi, hude poškodbe pa ima tudi na hrbtu. Turčič je vozil s gozda drva. Ker sta se vola nekaj upirala, je med njima stoječ opletal živali z bičem .Naenkrat sta vola planila ter ga podrla na tla. d Brzovlak je naletel na kmečki voz. V bližini Novega Sada se je pripetila huda železniška nesreča. Na nekem križišču, kjei vodi čez progo cesta, je brzovlak naletel na kmečki voz kmeta Boranskega. Posledica tega V Fotografirana strela- Redkokdaj se fotografije strele tako posrečijo, kakor se je posrečilo v Bostona v Ameriki. Ta strela, ki je tukaj fotografirana. je napravila 100.000 dolarjev Škode. srečanja je bila strašna: voz se je na mah spremenil v treske, od krnela pa je ostala le ogromna masa krvi in razvlečeni komadi njegovega telesa. Kako je železniška nesreča nastala, se še ne ve. Nekatere priče trdijo, da je železniški paznik pozabil spustiti zapornice. Paznik pa se zagovarja, da je zapornice v redu zaprl, da pa se morda ena od obeh zapornic ni čisto zaprla. Nekaj časa prej se je namreč v satvornice zaletel s svojim avtomobilom neki zagrebški trgovski potnik ter jih močno poškodoval. d Trupelce novorojenčka na trnku. Te dni je ribaril v Dravi pri Mariboru knjigovez Anton Arhar, Metsl je trnek v vodo in naenkrat je obviselo nekaj težkega. Arhar je že pričakoval, da se je ujela velika riba, ko je osupel opazil, da visi na trnku trupelce novorojenčka. Še preden pa je zainogel nenavaden plen svojega trnka spraviti na obrežje, ga je deroča voda zoprt odtrgala ter odnesla. Arhar se samo toliko spominja, da je bilo trupelce dobro razvito ler na vratu in glavici že izjedeno. d Z odrom je zgrmel v globino. Te dni se je pripetila v Hutterjevi tovarni v Mariboru huda nesreča. 41 letni zidar Rudolf Pogorelec, ki je zaposlen pri gradbeni tvrdki Kiffmann in je delal v Hutterjevi tovarni na zidarskem odru, je skoraj z življenjem plačal riziko dela. Naenkrat se je namreč oder, na katerem je stal, odtrgal in zgrmel z njim v globino. Pogorelec si je zlomil več reber ter dobil tudi hude notranje poškodbe. d V tolmun je naše!. Te dni je zahtevala Sava pri Vidmu ob Savi svojo prvo žrtev v letošnji kopalni dobi. 1,-5 letni Ferdinand Poz-cič, uslužben pri čevljarju Zdovcu, se je kopal s svojimi tovariši v bližini krškega mostu. Znano je, da jc Sava zaradi globokih tolmunov v tem delu izredno nevarna. V enega teb tolmunov je po vsej priliki moral zaiti. Kljub temu, da je bil spreten plavač in kljub poizkusu reševanja od strani tovarišev so ga grozeči savski valovi potegnili v svojo sredo. Njegcvega trupla že niso našli. 6» d Ko je Tosil drva. Dae 6. julija je Dacar Alojz iz Kamnika, hlapec pri posestniku in gostilničarju Jadodic Francu, vozil drva izpod Žagane peči v Kamniški Bislrici. Ko je prišel po^poti za kraljevi dvorec, kjer je pot v jako slabem stanju, je bil primorati iti pred konji in sicer tako, da je gledal konja in voz, kaj se je pa godilo za njegovim hrbtom, na to pa ni mogel paziti. Pred njim je vozil drugi voznik dna. Voz se je nenadoma ustavil, ker je zadel v neki kamen, zaradi česar ni mogel speljati dalje. Dacar je s hrbtom zadel v voz, ki je vozil pred njim, istočasno ga je zadela ruda njegovega voza v levo stran ter mu zlomilo dve rebri. d Desno koleno si je zdrobil. Pretekli teden se je na cesti na Fužinah pri Ljubljani igral 5 letni deček Etnil Marolt iz Fužin, sin delavca v Vevški papirnici. Bil je ravno na mostu, ko je po cesti privozila neka domača Novost z« kolesarje. Neki nemški inienjer je izumil napravo, da bodo kolega imela lahko tudi prikoliro, kakršne imajo motorna kolesa. To hi ne bila Se posebnost. Toda inienjer je ivjmil tudi način, kako t* bo ta prikolica lahko naniali ratdrla, da bo kolesar kolo lahko na rokah odnesel v stanovanje. 70 letnica bitke pri Visu. Dne 21). julija bo minilo 6 fcvojiiiai ienc-nirui Sadja, m i odločilno premagal BrortJub najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v balcro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. ■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m« kolesarka. Otrok se je hotel umakniti kolesarki, skočil pa je tako nerodno čez cesto, da ga je kolesarka podrla. Otrok si je pri padcu zdrobil desno koleno, tako da bo najbrž ostal hrom. d Vlak je zagrabil na nezavarovanem železniškem prelazu pri Sv. Križu blizu Rogaške Slatine, čez progo drveči avtomobil zagrebške tvomice Mlinek in Schlšiger, ga vlekel za seboj kakšnih 100 m in ga čisto razbil. Dva popotnika na avtomobilu sta bila na mestu mrtva. d Ko se je zvečer zatekla pod najbližjo kap. Trgovska zastopnica Justina Lukek iz Most pri Ljubljani ima zelo težak poklic: ponuja po vaseh okoli Ljubljane svoje blago. Oni večer se je utrujena vračala skozi Fužine domov. Med potjo jo je ujel hud naliv in Lu-kekova se je zatekla pod najbližjo kap, to jo pod streho gostilne Janeza Gruma na Studencu. Gostilničar Jane/, Gruin pa ima slabe izkušnje z nočnimi obiskovalci ter je domneval, da se okrog njegove hiše zopet potika kakšen vlomilec. Vzel je puško ter ustrelil v temno postavo pred svojo hišo. Lukekova se je med bolečinami začela zvijati ter obupno klicati na pomoč. Strel jo je zadel v trebuh. Ko je gostilničar videl, da je ustrelil žensko, ki gotovo ni imeia slabega namena, je takoj dal poklicati reševalni avto iz Ljubljane, ki jo Lukekovo prepoijal v bolnišnico, liana je bila na videz smrtno nevarna, toda zdravniki v bolnišnici so se zelo potrudili ter Lukekovo takoj operirali. Upati je, da bo v kratkem času odpuščena iz bolnišnice. d Goreča tekočina ga je obrizgnila. Pri čiščenju translormatorja je eksplodiral na Fali kotel za smolo. Goreča tekočina je obrizgnila 23-letriega monterja Ivana Robnika, ki je dobil it! let, odkar je avstrijski admiral Tejretthnf leta dvakrat močnejše italijansko brodovje pri Visu, močne opekline na levi strani života. Tovariši s0 ga v zadnjem hipu rešili smrti, ker je v na-slednjem hipu zajel ogenj čelo celico,"da so požar s težavo pogasili. d Med dva vagončka je zašel. Pri regulaciji Ljubljanice nasproti prulske šole v Ljubljani šla zgrabila dva vagončka 47 letnega delavca Franca Dovjaka. Vagončka sta Dovjaku stisnila prsni koš ter mu prizadejala še druge nevarne notranje poškodbe. d Voz ga je stisnil. Oni ponedeljek zvečer ob'8 se je pripetila v skladišču kolodvora v Straži pri Novem mestu huda nesreča. Posestnik Lavrič Ivan iz Dolnje stražo je žigosal železniške progo, za njim pa je pripeljal zvrhano naložen voz tramov. Lav riž je bil tako zaverovan v svoje delo, da ni videl, da bo šel voz prav mimo njega, voznik pa ga ni opazil, ker je bil na drugi strani voza. Voz je Lavriča nenadoma stisnil h kupu železniških pragov in mu prizadejal težke notranje poškodbe. d Še dva ponesrečenca. Ljubljanski reševalci ho morali prepeljati v bolnišnico dva ponesrečenca, Prvi jo 82 letni posestnik Jakob Kunovar iz Kleč. Ta je peljal z vozom slamo-reznico, ki je ropotala ter so so zaradi tega splašlli konji. Kunovar je padel pod voz in so mu kolesa zmečkala prsni koš. — Med delom jo padla kosa na progovnega čuvaja Antonu Cota iz Notranjih goric, starega 44 let. Kosa jo Cotu prerezala žile na obeh rokah. Njegovo stanje je zelo nevarno. d Razno nezgode. Cvikl Franc, delavec pri telegrafskem oddelku pri celjski pošti, doma na bobrovi pri Celju, je padel s kozolca in si izpahnil roko, — 30 letni delavec Lednik Ivan, uslužben pri opekarni Unger-Ulmanti, je padel v jarek in si nalomil nogo. — V Sp. Rojak pri Sv. Petru v Savinjski dolini je padla TJi letna rejenka Mastnak Ana % voza, ko so nakladali seno in si je zlomila roko. — Ko je gnal (J! letni posestnik Ivaa Zelan iz Dobro-velj napajat živino, je ena izmed krav potegnila za vrv, na katero jo bila privezana in ki jo je držal v roki Zelan; sunek je bil tako močan, da je odtrgalo Zelanu palec na desni roki. — Lebič Franc, 32 letni delavec 8 Popolnega, je padel pri delu z lestve in si zlomil nogo. — Cinaku Ivanu, 40 letnemu tesarju, je pri delu padla de3ka na nogo in mu jo poškodovala. — CepuS Ivan, 16 letni ključavničarski vajenec iz Debra si je pri nalaganju železniških drogov zlomil nogo. — Ko je 30 letni delavec Busar Jakob iz Sv. Jurija ob južni železnici popravljal tnuirimisijo, ga je ista udarila in mu zlomila roko. — Dub Antonija, 63 letna dninariea iz Liboj, je padla doma na motiko in si presekala ustnice. — Vrslovška Jožeta, 32 letnega Žagarja a Preserja pri Rra-slovčah, je zgrabila cirkularka za roko in mu razmesarila palec in sredinec .— Rojcsdvan, 27 letni zlatarski pomočnik v Celju, je padei doma po stopnicah in si poškodoval nogo. — Heriča Ivana, 47 letnega vlakovodjo v Rogatcu, je pri premikanju vagonov sunil vagon in niti zlomil eno rebro. — Fidlerja Fr., 32 letnega posestniškega sina od Sv. Primoža pri Sv. Juriju ob juž. žel., ja bremi konj v roko in mu jo zlomil. — Ko je spravljal seno v kozolec, j« poaestnik Anton Trajnar ia Bečje vasi pri Trebnjem padel in si zlomil roko. — Voz je povozil učiteljico Danico Jesihovo k £g. Šiške. Zdrobljen pisni koš. — Kolesar Je podrl Marijo Oblakovo, ženo dimnikarskega mojstra iz Bizovika. Htide notranjo poškodbe. V vsako hišo Domo!|ubaJ NOVI GROBOVI d Smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan. V Stožicah je umrl posestnik Lovro Cunder. — Na Hrušici pri Jesenicah je preminul 76 letni posestnik Mihael Korošec. --V Moravčem pri Sv. Križu pri Litiji je izdihnil posestnik Jožef Pavli. — V Šoštanju jo odšel med nebeške krilalce mali Tomažek Kal in. — V Dobrniču so pokopali posestnika in gostilničarja Jožeta Germovška. — V Mariboru so djali v grob finančnega nadpregled-nika v p. Ivana Strajnška. — V Kamniku so pokopali v Kamniških planinah smrtno ponesrečenega abiturijenta klas. gimnazije Srečka Vavpetiča. — V Kranju je zapel mrtvaški zvon int. podpolkovniku kr. mornarice Josipu I. Udiru. — V Vinici pri Črnomlju je mirno v Gospodu zaspal Jure Benetič. — V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala Minka Kogej, poslovodkinja podružnice Mohorjeve družbe. Naj počivajo v miru! Vsaka "ASPŠRSN* TABLETA nosi Qayer-jev krti kot garancija aa pristnost Proti vsom bolečinam in prehladu ASPIRIN Ogla« ie regialr. poi S. Br. 670-1 od 1. IIL 1915 SVETU Abeslnskl cesar Haile Selasie je s svojim govorom pri Društvu narodov v švicarski Ženevi, ki ga je poslušal ves svet, brez dvoma dosegel velik moraličen uspeh. Malo je ljudi na zemeljski obli, ki bi ne sočustvovala z negušem in nezasluženo usodo njegovega naroda. Drugega uspeha razen moraličnega, Haile Selasie ni dosegel. Jastto, da diplomat je odločilnih držav niso mogH preklicati tega, kar so Italijanom dovolili še pred njih pohodom v Abesinijo. Neguš je zapustil Švico in se je preko Pariza povrni! v London. Pišejo, da se bo poizkušal z nekim angleškim letalom vrniti v svojo domovino, ki še daleč ni zasedena p° italijanskih četah. Neki spremljevalec abesinskega cesarja je izjavil: Pretrpeli smo poraz pred Društvom narodov in z njiin vred. Naša vlada deluje še vedno v Ooreju. Naši vojaki se zbirajo za boj, ki še ni končan. Trajal bo še dolgo.« — Abesinski mali oddelki neprestano vznemirjajo italijanske čete z napadi. Pri tem poslu jim pomaga velika deževna doba, ki se je pričela v Abesiniji in ki onemogočuje italijanskim letalom redne uspešne polete v notranjost. Pri Garamulati v okolici Diredaue, ob železniški progi Addis Abeba-Džibuti, so nedavno Abesinei iznenadin italijanski oddelek, pobili 70 italijanskih vojakov, porušili več mostov in deloma tudi železniško progo. Prav tako Abesinei uspešno ovirajo italijansko napredovanje v pokrajinah Anbobera in Tennobara. Celo v abesinski prestolnici mine redkokdaj dan, da bi ne našli trupla ubitega italijanskega vojaka. Železniška proga od Addis Abebe do francoske Somalije že več dni ne obratuje, ker so Abesinei tir na večih krajih popolnoma uni čili in mostove porušili. Zlasti pa je vzbudila v Italiji veliko vzne mir jen je uradno potrjena vest o žalostid smrt dvajsetorice italijanskih vojaških zrakoplovcev Dne 26. junija so namreč odteieH trije italijanski aeroplani iz Addia Abebe v zapadno smer, da pregledajo še nezasedeno ozemlje pri Le-keoitiju v pokrajini Jolega. V aeroplanih je bilo posebno italijansko odposlanstvo, ki so ga tvorili general Maijoka, polkovnik Kaldcrinf, major Lokateli, inženjer Prako, misijonar Borelo in drugi. Ko se je italijansko odposlanstvo spustilo pri Lekemtiju na tla, je bilo od tamošnjo-ga prebivalstva — tako pravi italijansko uradno poročilo — prijazno sprejeto. Dne 28. junija je pa skupina abesinskih vojakov nenadoma napadla člane italijanskega odposlanstva, jih postrelila, aeroplane pa uničila. Edino misijonar Boreli je na5 čudežen , način, Abesincem ušel in obvestil italijanske oblasti o dogodku. Po naredbi' iMijarisKe vlade je podkralj Abesinije Graciani poslal v dotično pokrajino dve italijanski diviziji z večjim številom oklopni h avtomobilov in zračnih bombarderjev. Po-Abesincem je dobil nalog, naj okrog Lekemtija veljnik italijanskega kazenskega pohoda proti spravi iz sveta ne samo morebitne krivce, ampak za kazen vse prebivalce, krive in nekrive. Francoski časopisi pišejo, da je italijanska oblast v mnogih, po Italijanih že zasedenih krajih precej negotova in da bodo imeli Italijani s celotno zasedbo Abesinije še mnogo mnogo več dela in žrtev, kakor si domišljujejo. Iz notranjosti še nezasedene Abesinije poro-čajo, da je začasna abesinsl a vlada pričela zbirati abesinsko vojsko. Abesinske vojake ®o znova oborožili in so vojaki prejeli tudi mnogo plinskih mask. Na čelu nove abesinske armade stoji ras Irnru, ki namerava v nekaj tednih prodirati proti Addis Abebi, ITALIJA a Vedno večje Italijanske zahteve. Zvez« narodov je ukinila znane gospodarske ukrepa proti Italiji, pričakujoč, da bo ta država sedaj zadovoljna in bo posvetila poslej vse svoj« delo Abesiniji in pa evropskemu miru s sodelovanjem pri Društvu narodov. Kakor dokazujejo dnevni dogodki, pa vsega tega ne bo. Italija hoče še več in več. Ko se je pričela ebesinsko-italijanska vojna, so Anglija, Francija, Jugoslavija, Grčija in Turčija sklenile dogovor, po katerem bodo druga drugo podpirale, ako bi bila ta ali ona od kogarkoli napadena v Sredozemskem morju. Ta dogovor sedaj Ita« liji ne da mirno spati in zahteva kot pogoj so« 7* ------■»-»•»—' . - —T BANKA BAISUCH li, Bae hrb <»«& AMERIKA s Letos aopet volijo državnega predsednl- ka. Boj za mesto predsednika Zedinjenih držav Amerike je v teku. Republikanci so postavili kot svojega kandidata senatorja Lan-dona, demokrati kandidirajo ponovno z dose-danjim predsednikom Franklinom Roosevel-tom. Nadalje kandidirajo svoje može sociali-sti in komunisti in že nekatere izvenstoječe skupine. Slavni pater Coughlin bo podpiral kandidaturo Lemkeja, poslanca severne Da-kote. V kolikor sc zamore danes položaj pregledati, bo pri volitvah ponovno izvoljen dosedanji predsednik Roosevelt. s Razno, V Gilbartu Mism je umrl zadet od kapi rojak Mihael Šuster. — V Clevelandu je odšel po večno plačilo slovenski duhovnik Viktor Virant. — V Monndville se je smrtno ponesrečil pri delu 49 letni Martin Prah iz Černeč pri Kostanjevici na Golenjskem. — V mestnem kopališču v Clevelandu sta utonili Slovenk} 11-letria Helena Blaznik in njena mlada prijateljica Alice Pate. — V Leadville Colo je zapustil solzno dolino Frank Zajec, doma nekje iz Suhe Krajine. — V Milhvaukee je odšel v večnost g. Luka Gladek, župnik slovenske župnije Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu. — Istotam je zapel mrtvaški zvon Janezu Medvedu iz vasi Šikoije na Ptujskem polju. drobne novice Umrl je čičerin, dolgoletni sovjetski zunanji minister. Pri parlamentarcih volitvah na Finskem so dobili: socialisti 83, podjedelci 54, Švedi 22, konservativci 19, nac. fronta 13 in naprednjaki ' 8 poslancev. Petstoletnico univerze v nemškem Wei-merju so slavili te dni. 50 milijard dinarjev je stala doslej Italijo vojna z Abesinijo. Angleški kralj Edvard VIL se menda poroči z 22-letno tretjo hčerko danskega kralja Kristrapa Wpreml(a denar v lugosiavifo najhitreje tn po najboljšem dnevnem kureu. ' VvSi v*e bančne p>s!a najkntanlneje JPoStni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem--nrgu sprejemajo plačila ua naše čekovne račune 8USUA- So MS4-6« Brani«. F8ASCUA: K. U17-M flri«. ROLA1! »a zahtevo pošljemo brezjplaino naše ček nakaznice V V Amikl bitu o jetcu. i.. .i., ke 15» kc..i. S. . a'ui.o pr.j.iuvijajo ,uoi ženske, katero ...... .„....., .. ..........pi.tt&\i) . uO eiUormafc m s godbo deluje r«zs>oložcn(« za svojega kandidata delovanja pri ureditvi evropskih vprašanj raz-veljavljenje omenjenega važnega dogovora Ali ni zahteva Italije več kot pretirana? s Zelo navdušen »a pohod v Alriko je bil italijanski general Zeffrido. Stari general je nedavno obolel in izrazil željo, naj mu na steno obesijo zemljevid Abesinije. Na zemljevidu so vsak dan prestavljali zastavice iu tako je general vedel, kako prodira italijanska armada. Generalova moč je peiaia, vendar je izjavil, da ne bo umrl, dokler ne bo Adis Abeba italijanska. Generalovi sorodniki so hoteli možu trpljenje olajšati, in ko je nekega dne zaspal, so zataknili zastavico v abesinsko prestolnico. Ko se je general prebudil, je bi! tega tako vesel, da je s k'icem ?Adis Abeba« omahnil in vir avstrija s To ia ono iz Korotas«. V Rreški vari je umrl Kordežcv oče, — V Droboliu na Žili ie umrl Janez Pečar. — Koncem junija se je blizu bekštaniske postaj? ponesrečil pri popravljanju proge deiavec Janez Kirišic iz Bergen-landa. Delal je na progi Podklošter—Beljak in se je na poziv delovodje umaknil ob bližanju tovornega vlaka na sosednji tir. V tem trenutku pa privozi osebni vlak iz Bekštanja. Ubogi delavec je zaradi ropota tovornega vlaka preslišal opomine in klice osebnega vlaka, lokomotiva ga je zgrabila in na kosce raztrgala. Rajni ima deset, delno še nepreskrbljenih otrok. -— Proti jezeru je te dni vozil iz Celovca neki avto. Na nepo:asnjen način je zadel ob ograjo pri Paternionerju, jo prebil in treščil v preoad. K sreči so popokale šipe v oknih, avto se je prevrnil tako, da je obstal v vodi na kolesih, tako so se zamogle lahko osebe brez posebne škode rešiti. Na lice mesta so še teden dni romali radovedneži. — Dne 30. jun. je vozil s podkorenskega sedla proti dolini neki ho-lanclski avto. V tako zvanem bistriškem jarku so ga ustavili otroci, proseč ga, naj jih vzame s seboi. Razvrstili so se nato na stopnici vzdolž ob avtu. Nenadoma odpove zavora, avto zdrvi čez obcestni zid in pokoplje pod seboj otroke, H letni Vincenc Lierschaft iz Ločila je na poškodbah še isti dan urarl, Štefka Martinšič in Loizka Kofler iz žužalič bosta kljub težjim poškodbam okrevali, ostalim se ni zgodilo ničesar — Za orožniškega dušnega pastirja je imenovan žrelški preč. župnik Bohm. — Ob neurju onega tedna so vode poplavile Labot-sko, Motniško dolino in dolino Goričice (Gor-tschitztal). Škoda je velika, dve osebi pa sta utonili. — Iz kapelice v Hraščah, občina Lands-kron, je nekdo odnesel lesen kip Marije. Kip je vreden 8000 Din. — Vojaške strelne vaje se vršijo od 8. do 11, in od 13. do 14, julija na vežbališču v Glinjah in od 20. do 25. julija v Košuti. — Celovški zmaj na Dollfusso-vem trgu praznuje letos svojo 300-letnico. Proslavili ga bodo v jeseni. — Na Javomikovi planini pri Borovljah je strela ubila 13 ovac. _ Na Bistrici v Rožu je umrl gostilničar in mesar Janez Kurasch. — V Blačah na Žili je umrl 66-!etni posestnik Miha Ferlič. — Na Sedlu pri Beljaku se je na kolesu ponesrečila služkinja Ana Wiester. — Iz nesrečne ljubezni je skočila pri Beljaku v Dravo služkinja Marija Tomasino iz Lipe. NEMČIJA s Pred odpovedjo konkordata? Nemška vlada je poslala v Vatikan pismo, ki zahteva spremembo nedavno sklenjenega sporazuma Nemčije s Sv, stolico. Nemčija zahteva baje sledeče spremembe: 1. Katoliškim redovnikom mora biti prepovedano vsako šolsko in i vzgojno udejstvovanje. Semkaj spadajo poleg i šol in vzgajališč v pravem pomenu besede tudi še razna druga vzgajališča, kot zavetišča, sirotišnice, zavodi za zaostale otroke itd. — 2. Državna vlada zahteva pravico vpogleda pri denarnem poslovanju samostanov. 3. Na-daljni obstoj katoliških stanovskih organizacij je nepotreben, ker odgovarja vsedržavno organizirana Delavska fronta vsem stanovskim potrebam. Z ukinitvijo verskih stanovskih združenj bo tudi onemogočeno, da bi ista oživila v obliki čisto verskih združeni ter kot takšna zahtevala državno zaščito po predpisih konkordata. Nota posebno navaja Združenje katoliških učiteljev in učiteljic, ki mora prenehati. Članom verskih učiteljskih združenj mora biti prepovedano, da bi sodelovali pri pisanju učbenikov, FRANCIJA s Žitni monopol je vpeljala francoska socialistična vlada. Tozadevna parlamentarna seja je bila precej burna. Novi zakon določa, da prevzame država nadzorstvo nad žitno trgovino. V smislu novega zakona bi naj bilo žito prodano od kmeta naravnost onemu, ki žito rabi brez vsake vmesne trgovine. Vlada hoče na ta način krušne cene znižati, žitne pa dvigniti. Vse to se kaj lepo sliši, vendar so za enkrat razmere take, da utegne francoski žitni monopol doživeti v praksi — krab F O DOMOVINI Nov dom za duhovne - vaje Mnogo mladih idealnih src je že odprl najlepšemu razcvetu Liehterdhurnov vzgojni zavod in jih pripravil na najlepše, najprijetnejše življenjsko delo, na delo božje v naravnem in duhovnem materinstvu. V zadnjih letih so sestre usmiljenke v smeri tega božjega dela šle še dalje. Od Kristusove ljubezni gnane so odprle zavod Se novim množicam človeških otrok. Začel« so sprejemati dekleta, žene in matere v duhovne vaje, da le-te pregledajo tukaj v duhovni samoti dosedanje življenje in ga usmerijo k glavnemu življenjskemu cilju le še bolj trdno in enotno. Mnogo, mnogo milosti, mnogo najbolj čiste, notranje sreče je Bog delil po duhovnih vajah. Dekleta, žene kakor tudi matere so rade prihitele v duhovne vaje. A večkrat vse niti na vrsto niso mogle priti. Zato se je v ljubezni in žrtvah začel v okrilju zavoda graditi posebni dom duhovnih vaj, imenovan: j Dom Device Mogočne«. Na praznik sv. Cirila in Metoda je bil ta novi doin duhovnih vaj med molitvijo, petjem, po slovesnem sprevodu iz kapele k novemu domu, Kristusu Kralju posvečen. »Počitniški dom za duše« ga je označil prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rozman ob svojem nagovoru ob blagoslovitvi. V navadnih počitniških zdravstvenih domovih, kolonijah itd. se sveži in krepi telo, »Dom Device Mogočne« pa je postavljen za to, da se bodo v njem krepčale, svežile, ozdravljale in utrjevale duše. Prepričani smo, da bo ta novi dom duhovnih vaj človeštvu kraj novih in še večjih milosti, kjer se bo zaradovalo vež in več božjih otrok v veselem spoznaju, da je najresničnejša in največja človeška sreča le v prostovoljni skladnosti z božjo boljo in da bo iz tega spoznanja materam in vzgojiteljicam dotekala prava, tako zaželjena dušna srečit. Ta teden je v Domu prvi tečaj duhovnih vaj za učiteljic®. Nadaljnji tečaji bodo: od 13. do 17. avgusta za dekleta; od 27 do 81. avgusta za me- Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) Ako bi bila uporna legija vedela, kdo ji prinese cesarski odgovor na njihove zahteve, gotovo nc bi bila izpremenila tabora v veliko zabavišče, polno hrupa in razbrzdanosti. Kajti Puhlijevo ime je bilo eno tistih, katerega so izgovarjale ustnice vsakega vojaka s spoštovanjem. pa tudi z velikim strahom. Ko je bil Servij odpeljal svojo konjenico, je bil batavijski tabor pod poveljstvom dveh tribunov, katerima je bila služba v legiji samo prva stopnja za senatorsko čast. Ker sta bila patricija, sta imela predpravico na tribunstvo ne glede na izkušenost, zmožnost ali osebne prednosti. In v bataviškem taboru sta mislila, du se jima ni treba bati težke službe. Na tej meji je bilo mirno, sosedni germanski rodovi so bili zavezniki in vazali Rima. Zato je bilo za nju mučno razočaranje, ko sta pri vstopu v taborsko službo spravila svoje svilene tunike v omare, odložila s svojih nežnih rok zlate zapestnice in potisnila na fino frizuro težke čelade. Servij in Publij jima nista privoščila ni-kakega miru. Ker sta ju držalu vedno vpre-žena in ju često strašila k čuječnosti. Tedaj sta mlada gospoda svoj viteški duh obžalovala in io toliko bolj, ker jima je bilo na prosto dano, da začneta tek svojega življenja v oskrbniški službi. Mislila sta, da bosta dobila v barbarski deželi izrednih zabav: imenitne love in vesele druščine. Mesto tega sta pa naletela na nepričakovane težave v taboru. Zato nista bila vsled upora prefekta Servija prav nič nejevoljna. Ker tudi Publijeva stroga roka ni več vladala nad njima, sta lahko od ložila neprikladno bojno opravo in si uredila življenje po mili volji. Dasi so se onstran Uo- ččansk« gospe; od 5. do 9. septembra za žene in matere. — Priglase sprejema vodstvo Lichten-thurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 6. Šmartno pod Šmarno goro. Krajevna organizacija JRZ priredi v nedeljo dne 19. julija popoldne veliko manifestacijsko zborovanje v Šmart-nem. Ob četrt na 4 na meji občine v Tacnu pri Koširju sprejem gostov, nato slavnostni sprevod z godbo na čelu v Šmartno na zborovalni prostor, kjer bo govorilo več govornikov. Po zborovanju prijateljski sestanek somišljenikov. Vabimo vse bližnje in daljne krajevne organizacije, da se v čim večjem številu udeleže tega zborovanja, da tako pokažemo svojo neomajno zvestobo našemu voditelju dr. Korošcu ter da v mogočnem zboru povemo svoje želje in zahteve. Šmarjeta bo volita Oberčevo tisto Pri nekem sprejemu je g. ban takole rekel: »Dragi gospodje, še Bog Oče ne more vsem ustreči, kako more pa šele en bank Tako tudi mi povemo nekaterim, katerim naš župan g. Oberč, ki že 12 let županuje, ne more vsem ustreči, ali bolj pravilno, ker ga nočejo ubogati. Po sedanjih predpisih župan sam ne more nikogar prisiliti, da bi popravljal pota. Ce obotavljače javi okrajnemu na-čelstvu, je prva kazen tri dni, druga pa sedem. Ali se bo morda s tem ljudstvu priljubil? Kadar bo kuluk povsod ukinjen, bo tudi pri nas! Zakaj to pišemo" Zato, ker bomo 26. t. m. imeli občinske volitve, pri katerih kandidira zopet g. Oberč, katerega najbolj zloglasni režim ni mogel vreči. Njemu nasproti se je postavil g. Beretič, trgovec, trebelanski rojak in še nekaj takih, čeprav si včasih niso bili na roke. Obljubuje več sejmov in zboljšanje potov. Prav lepo od njega. Naša JRZ volilcem nič ne obljubuje, ampak hoče iz ljudstva samega dobiti zastopnike v občinski odbor, ki bo pri višjih oblasteh vrtal in vrtal, da bo kaj dosegel. Ce bo kdo kaj izpeljal, bodo v sedanjih j razmerah izpeljali možje JRZ! Kdo je dosegel, da se je izpolnila stara želja, da je fara Šmarjeta nave otl časa do časa pojavljale, germanske čete, ju vendar to ni nič vznemirjalo. Saj sta bila v utrjenem taboru. Zadostovalo je po njunih nazorih zapreti težka vrata, da lahko klubujeta barbarom. Tudi se nista nič vznemirjala tribuna radi upora v taboru. Nezadovoljnost vojaštva je bila že pri prvih cesarjih na dnevnem redu. Vsak cesar je moral priznanje od strani vojaštva odkupiti z velikimi denarnimi vsotami in z obljubo, da so oskrbljeni za starost. Čim bolj je ra-etel srd med vladarji in privilegiranimi stanovi, podpiran od obojestranskega strahu, toliko bolj je rastla ošabnost vojske. Legije so kmalu razumele, da sloni božanstvo cesarjev na njihovih mečih in so stavili vedno drznejše zahteve. Vsak čas so prihajale v Rim vesti o vojaških uporih, zdaj iz tega, zdaj iz onega po celem svetu raztresenih taborov. Tedaj so bili navadno poslani cesarski odposlanci z denarnicami in odlikovanji k nemirnim postajam — navadno z zaze-ljenim uspehom. V vsakem taboru je bilo nekaj takorekoČ rojenih upornikov, ki so se neradi uklanjali vojaškemu redu. Ta razkrajajoči element, ki je na druge slabo vplival, je izšel navadno iz: med rimskega proletarijata, katerega so cesarji pohujšali. Drunal je prinesla v tabor spomine na cirkus in amfiteater, na igre, ki so bile zaradi nje prirejene, kakor tudi na razdelitev žita, ki ga je dobila brez odškodnine, iz državnih žitnic. Dokler je čutila težko roko odločnega tribuna nad seboj, je bila mirnr.. Ko pa je strogost prenehala, je dvignilo ljudstvo svojo trmasto glavo in kričalo nad krivicami in slabim ravnanjem. ... Takoj naslednje jutro po Servijevim odhodu se je začelo v taboru nenavadno gibanje. Hujskači so tekali od vojašnice do vojašnice in pripovedovali čudne stvari o plačilu, ki Jih dobi uporna legija. , . »Mi smo neobhodno potrebni... Oeriuani postala samostojna občina? Ali morda g. BeietiS in Comp.? In druge podpore, ki so že prejete h» eo še zagotovljene? Ce pa nekateri predbacivajo, da ta ali oni vaški zastopnik ni šmarješki rojak, zakaj je dobrodošel trebelanski, ki je med vojno pregledoval vaše žitnice in kaSče, zapisoval, koliko morate odrajtati in hvalil, kako lep špeh da imate obešen v podstrešju? — Možje in fantje, ohranite razsodnost, ne dajte se begati od nobenih agitatorjev in letakov, ampak 26. julija oddajte vsi brez izjeme svoje glasove preizkušenemu županu g. Oberču, ki je vedno nepristranski, pošten, ki nt tiste sorte, da bi občino oškodoval kot se je to godilo drugod! Ce se je pa kdo dal žo premamiti, naj to 26. julija popravi in naj na volišču izreče besedo: Oberč. — 19. julija bo javen shod, kjer bomo od preizkušenih zastopnikov kmetskega stanu slišali marsikatero spodbudno besedo. Občinski gospodarji JNS Dne 1. julija je pri okrožnem sodišču v Ljiub-tjfsmi bila razprava, ki je pokazala žalostno sliko gospodarstva in poslovanja jNS obč. odbora v občini Kamniška Risbica. Na zatožni klopi je sedel Mliha Ktadnik tajnik občine za časa JNS, obtožen, da je poneveril okrog 6000 Din ljudskega denarja in ga porabil za svoje potrebe. Revizija banske uproive je ugotovila, kako so ravnali z ljudskim denarjem. Razine stranke, 12 po številu, so pri občini zaprosile za stavbna dovoljenja in plačale predpisano takso. Spisi so obležali nerešeni brez priloženega denarju in nobeden izmed prosilcev ni prejel stavbenega dovoljenja, ker je denar, ki so ga stranke plačale za kolekovino, izginil v tajnikov žep. Enako se je zgodilo z ko-lesarskimi knjižicami. Med kupi nerešenih listin so našli 14 prometnih knjižic za kolesa in kočije, ■ki so jih stranke odtkile v občinskem uradu m ob enem plačale predpisano takso. Te knjižice so ležale v pisarni od januarja do avgusta, vplačane takse pa so izginile. Davek na zakol živine se ves čas poslovanja )NS odbora ni odvajal davkariji kakor se tudi ni knjižila med obč. dohodke vplačana trošarina na zakol živali. Ves denar je bil poneverjen. Poneverjene so bile razne globe, oskrbni stroški za bolnišnice., takse na živinske potne tiste takse za ogled in stavbena dovoljenja, koleki za prošnje, podpora, ki jo je Slov. Planinsko društvo nakazalo občini za popravo pota na Vej. Planino itd. — Obtoženec, ki groze... Sedaj je čas, staviti zahteve,.,c Taka in podobna so bila njihova pregovarjanja. Zastonj so svarili starejši Iegijonarji. Vojaki razvajeni od radodarnosti cesarjev, so se dali od peščice nezadovoljnežev zapeljati, in so se napotili zvečer pred glavni stan, da izsilijo od tribunov povišanje dnevnic. Toda mlada gospoda ni veselilo prepirati se z vojaki. Poslala sta brzosela k namestniku v Novikum s poročilom, o vstaji, in mirno pričakovala odgovora, Da se ne bi medtem dolgočasila, sta povabila iz bližnjega mesta potujočih glumcev in se prisrčno zabavala, ne da bi čutila kako odgovornost o težkem položaju, v katerem eta se nahajala. Po zgledu tribunov se je ravnala tudi vojska. Vojašnice so od ranega jutra do poznei^a večera odmevale veselega petja. Rogovi in trobente, ki so rabile le za službo so utihnil^, vsako povelje je prenehalo. Nihče ni prelomil dolgega spanja in tudi prestopkov nt nihče kaznoval. Samo razsodrejši in vestnejži so brej', povelja stražili tabor pred nepričakovanim napadom Kvadov. V takem stanju je bil tabor Ratavijcev cql mesec. Vojaki niso pričakovali hitrega odgovora, ker tabor je ločila od mesta težavna pot ih imperator bo —■ tako so računali — poslal kakega senatorja z darili in ta visoki gospod ne bo imel. nobenega veselja plezati v zimi po gorah lg se prerivati skozi snežene žamete. Najbrž bip počakal južnega vremena in prišel v začetku spomladi k Donavi. Toda oni visoki gospod je bil že na potij, da bližal se je že meji in mesto cesarskih daril in odlikovanj je peljal s seboj liktorje v n« ženirni sekirami kot znak od cesarja podeljen« neomejene oblasti. # Zadnje dni februarja je fltražila četica prostovoljcev pred glavnimi vrati tabora nasM® Donave. To so bili legijouarji največ b ie krivdo z malimi izjemami priznal, ie hit obsoten nu pet mesecev zapora in bi leta izgube državljanskih pravic. Pridržal si je rak tri dni za priziv. Ker je brez vsakega premoženja, bodo zasebni tožniki radi povračila poneverjetvih zneskov, ki jih lx> morala poravnati hivšo občinska uprava, vložili tožbo )wi civilnem sodišču. — Kakršen začetek. takšen konec! Ako se spomnimo na »volitve« 24. junija 1934, pri katerih je s pomočjo ror-tieev m potvorbe volivnih spisov »zmagala« )NS lista, se takemu poslovanju |NS odbora ne bomo čudili. Zal, dn bodo morali sedaj povrniti pone-veriene zneske in nositi stroške tožbe nedolžni, ki so krivi samo v toliko, da so nasedli JNS-nr-skim ntogočnikom in njihovim agitatoriem in kandidirali na JNS-orski listi. Sieer je to dobra šola za v bodoče ali stvar je obžalovanja vredna. Dobra se imamo Ono nedeljo smo imeli pri Dev. Mar. v Polju novo sv. mašo. Slovesnost se je v vsakem oziru lepo izvršila. Udeleženci, kakor tarani sploh, so pokazali plemenito srep. Bog daj, da bi vedno tako skupno nastopali, kadar gre za dobro stvar. Plesnih veselic smo imeli zadnji dve nedelji kar precej. V Zadobrovi pri Mačku so kosili, plesali in pili »kmetski fantje in dekleta«. Nekateri bi radi pri tej priliki delali tudi javno reklamo za bivši režim, pa menda ni- šlo. — V Kašlju pri Plevniku so dobro odrezali zaloški gasilci. Saj res niso mačkine solze, že pri čisto navadni krajev ,i veselici in v tej denarni krizi spravi društvo v žep čista dva »jurja«. — Še večji denarni proir. I so imeli poljski sokoli pri otvoritvi pre-ur 'tvega doma. Govore o sedmih-jurčkih čistega (lu ie'ta. Nič čudnega, saj imajo naši sokoli za sel >j petične ljudi in vevško papirnico. — Zadnjo nedeljo je poskusila svojo srečo zaloška sokolska četa. Pri nastopu je vreme nagajalo, zato je pa pri plesu, jedači in pijači sijalo zaželjeno sonce. Na veselici so opazili izredno mnogo marksistov. Ali so dospeli tja iz ljubezni do sokola, ali iz želji' po oddihu, ali morda ii katerega drugega vzroka, ne vemo. Še nekaj »klerikalcev«, ali kakor pravijo naši komunisti, »inkvizitorjev«, je bilo tam. Pa so bili mirni. Inkvizitorji iVamrcč. Nikogar niso na grmadi za enkrat sežgali ta večer, čeprav je no plesišču, okrog miz in tam okoli, pod vodstvom srečno »osamosvojen« poljske godbe gorela, zelo gorelo... Vzor-moza t>* spomm Dne 30. junija je pri nakladanju sena padel s voza sirom znani, priljubljeni Jožef Pavli, posestnik iz Moravč pri Sv. Križu, tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Zdravniki mu niso mogli več pomagati in tako je ravno če?, osem dni podlegel poškodbam. Pokojni je bi! visoko naobražen mož. Bil je star borec bivše SI.S. Za njena načela jt> delal in trpel in ob času nacijonalnega režima tudi plačeval globo, kar pa ga je v njegovih načelih le utrdilo. Ko se je pri nas ustanovila JRZ je kot eden prvih vstopil v njo ludi on in v največje veselje mu je bilo slišati, da se stranka dobro razvija. Bil je izrazit podeželski javili delavec, eden onih, ki s podrobnim delom služijo posamezniku in celoti, kjerkoli je mogoče. Bil je dolga leta občinski odbornik, načelnik krajevnega šolskega sveta, soustanovitelj in aktivni član požarne brambe, katera ga je imenovala častnim članom, ustanovil je hranilnico in posojilnico, katero je kot načelnik vodil skozi štirideset let. Vse to pa je vršil nesebično in požrtvovalno. Ako so mu rekli, kaj ima od tega, da se toliko muči, je odgovoril: to je za boglonaj — toda storiti pa je vendarle treba. Vsakemu je rad in prav s-vetoval. Nnpisai je ljudem nešteto prošenj in pritožb ter kupnih pogodb in s tein obvaroval tjudi pred stroški. Znano je, da je bi! nekoč naznanjen radi zakotnega pisarstva, ker je napisal ljudem šestinpetdeset kupnih pogodb, pa ga niso mogli kaznovati, ker so bilk pogodbe v redu, napisat pa jih je brezplačno. Nihče, ki je pri njem iskal pomoči — ni šel o r — Dovčev oče, v starosti 71 let. Pokojnik je bil mož, kakršnih je danes malo, pu bi bili tako potrebni kakor malokdaj. — Nje-govo življenje je bilo posvečeno cerkvi iu domu, molitvi in delu. Živel je praktično katoliško življenje. Kadar ga je v življenju doletela kaka nesreča, ni tarnal ampak Je vdano trpel in iskal pomoči v molitvi in delu. Viden je bi! blagoslov nad njegovim domom. Pokojni oče pa Je bil tudi jeklen značaj, v načelih trden kot hrast, ki ni nikdar klonil ali popuščal. Pokojnikovo globokoverno.-d, marljivost, ušmiljenost do ubogih, nesebičnost in nepopustlji! vost v načelih, to bi moralo bili vzor vsakomur izmed nas. V ospredje ni pokojni zaradi skromnosti in ponižnosti nikdar silil. Ker pa je bil 7 vsakem pogledu vzor moža, zaradi tega so ga volivci proti njegovi volji izvolili pred kakimi 25 leti v občinski odbor, kjer Je ostal do I. 193!, |to je bil pod nasilnim režimom razrešen svoje funkcije. V občinskem odboru je storil mnogo dobrega, pametni in modri so bili njegovi nasveti. V vseh letih v občinskem odboru pa ni pokojnik računal za svoje delo in zamudo časa niti ene pare: Prav v tem naj bi ga tudi posnemali vsi mlajši, ki so v javnih funkcijah. Bog naj bo plač-nih pokojnemu očetu za vsa dobra in plemenita dela! Naj v miru spi! Kaka pri KrSkcjn. 2etev je končana. ?.<• se oglašajo mlatiči. Pridelek bo dokaj skromnejši od lanskega, ker je žito vsled stalnega deževja pre-rano poleglo. Toč«, ki jo, marsikje napravila oti-žutno Škodo, nain je dosedaj vendarle prizanesla. Je sicer parkrat začela padati, vendar ni napravita večje'škode. — Saš »drobižc ne Je pred mesecem udeležit tabora Marijinih vrtcev v Hufki, fantje pa minulo nedeljo prosv. tabora v Kostanjevici. — 211 pno pokopališč« je dobilo nov. ve- skega pokoljenja iz Španije, Galije, Britanije in germanskih porenjskih provinc. Samo dva rojena Rimljana sta bila pri njih. Vojaki so sedeli okrog ognja in se pogovarjali o položaju. »Rad bi videl, da bi se io že enkrat končalo,« je rek"! star španski stotnik. »Saj človek prav za prav ne ve," kaj da je: vojak, ropar aH potepuh. Ako bi Kvadom zcfaj prišl ona um, napasti tabor, nas lahko podavijo kakor podgane.« _ »Ah, ti ne mislijo na to,« je zagodel Galec. Saj so utinnili, kot hi bili izumrli.« »Jaz vem iz izkušnje,* je pristavil German, »da ne smemo zaupati tej tišini. Moji rojaki se najbrž posvetujejo globoko v deželi in so zato zapustili mejo. Vidim pa, kako drve semkaj v velikih gručah.« »Tedaj nam bo vroče!« je vzkliknil španski centimjon. »Vojaki brez poveljnika so kakor čreda ovac brez ovna. Rim bi nam lahko poslal prave tribune mesto teh mlečozobili gospodov, ki toliko razumejo službo kot mi gledališče, ledaj ne bi imeli širokoustneži tako lahke igre. K.ajh največji krik dvignejo vedno strahopetci v legij,. Kdor je pravi vojak, bo miren, ako grozi sovražen napad.« »Ti si torej pripravljen, pasti slavnim tri-bunom k nogam m jih prositi odpuščanja!« se je norčeval legnonar, ki je, ravno prišel. , ,Bl1 'e 10 mla'l Rimljan z drznim obrazom °e-Sf-r-!nrga raz§''ajača. »Takoj se opazi, da nisi bil nikdar svoboden rimski držav- vina^em!« ua stoL >UaJte */,aZ -f™ ¥lJn sel? *v"boden sin Španije,« je odvrnil stotnik, »tod« prisegel sem imperatorju zvestobo m pokorščino.« Rimljan seje bil porogljivo smejal. bi 'li j" vzraste! v glavnem mestu, bi vedel, da- se sme celo na Palatinn brez kazni Kričati. Ako groze množice, preblede celo bo- kovi.« Z* »Rad bi, na nam pošljejo iz Rima kakega poveljnika, ki bi znal zavezati jezik tebi in tvojim tovarišem. Rad bi videl tvoj neumni obraz, ako bi stopil pred te Servij Klavdij ali Publij Kvinktilij.« Vojaki so se nehote ozrli boječe proti vratom, kot bi se bali, da bodo stotnikove besede pripeljale strogega poveljnika. Tudi Rimljan se je prestrašeno ozrl. a takoj nato se je zopet širokoustil. »Neprenehoma nas strašile j poveljniki, kot bi imeli ti tisoč rok. En sum sunek z bodalom zadostuje, da pognzimo v blato njihovo mogočnost« »Morda sunek tako od zadaj, kaj?« je mrmral Spance. »To boš ii gotovo dobro razume!, kajti od spredaj te še nikdar nisem videl napasti nasprotnika!« »Da hrze pete ima ta bahač!« je pristavil Oalec. »Celo preplašen zajec bi ga np mogel dohiteti, ako začne bežati pred Kvadi.« Vojaki so se glasno krohotali. »Ne u vidim, čemu bi prostovoljno silil v kremplje takih zverin, ki še pošteno z orožjem ne znajo ravnati,« je odgoviril Rimljan, »kaj je to kaka zabava, da se pestim z barbarstvom! i a plane na nas z ogorelim kolom!« «ln te vdari s njim ravno na glavo! Tebi pa bi bilo ljubše, da bi maha! po zraku1« «e norčeval Galec. ».Saj me .še niste videli prj delti!« je kričal Rimljan. »IS a j samo pride priilka, pa boste videli kaj zna Virginij!« »Da znaš lajati, kot nhat mlad pud^-l to vemo ze dolgo,« je mrmral španski stotnik ' >li stari medved se boš takoj prepričai, da znam grizii!« je kričal Virginij /n se zagnal v Spanca m ga zgrabil za tuniko I oda barbar se je samo otrese? kot velik pes in brcnil kar je mogel napadulea. Ia hip je pritekel vojak, ki je straži! pri »Vozovi se bližajo taboru!« je zaklical. I.egijonarji so poskakali s svojih stoleev. »<}d kutere strani?« je vprašal stotnik. »Od južne.« »Morda so kupci.« ».Ne, cesarski orli se lilestr v daljavi.« »Morda jo to cesarski legat? Ta je pač prišel na porotih vetra!« V taboru je postalo vse živo. V gručah mi hiteli vojaki ven. k vratom iu uprli svoje poglede na vozove, ki so se razločno videli na sneženih tleh in so se vodno bolj bližali. »faktorji gredo naprej!« jc pripomnil eden in takoj je šla ta noviea po vsej množici In vsem taboru. -l>iktator je!« je pristavil drugi in tudi t« opazka se je bliskovito raznesla. Sedaj je bilo mogoče razločiti postave pri-šlecev iti tudi njihove obraze, ker je šel sprevod naravnost proti vratom. »Publij Kvinktilij je!« je zaklical stotnik. »Jaz ga poznam.« I o ime je napravilo različen utis na zbrane. Oči starejših vojnikov so zažarele veselja, obrazi mlajših pa so preblerleli kot sneg pod nogami. »Sedaj imaš priliko pokazati, kaj znaš, Virginij!« je rekel Spanec Rimljanu. »Zakaj sedaj molčiš, kot bi ti gobec zamrznil?« V mučnem molku so pričakovali uporniki svojega prejšnjega poveljnika. Ko se je bližal vratom tabora, so se vsi odkrili ia zaklicali: »Pozdravljen, tribun!« Publij pa ni odzdravil. Njegova roka se m dvignila, ustnice so ostale zaprte. Niti priklonil še ni. Nepremično je sede! na blazinah svojih sani. Samo nči so šle po zbranih in vcepile strah celo najdrznejšim. Njegov pogTed ni prav ničesar izdal o kaki dobroti ali popustljivosti. Kot šumenje divjega potoka je drvela legija za Puhlijevo četo v tabor. Uporniki so se otresli prvega strahu in so se takoj začeli norčevati iz omahljiveev in boja/1 jivrev. Kdor tako »repo gleda, ne prinaša nikakih cesarskih daril. liki, lično izdelan križ. — V četrtek pop. sprejmemo g. novomažnika Jožeta Žabkarja. V nedeljo 19. julija pa t>o pel novo mašo. G. novomašniku želimo na življenjsko pot ^jbilo božjega blagoslova! Slovenci v Zagrebu. Ko smo se oni, kar nas ie bilo na Slomškovi proslavi v Mariboru (okoli trideset), zadovoljni vrnili v Zagreb, se je odpravila v Slovenijo Marijina družba slovenskih deklet. Prvo nedeljo v juliju (5. julija) so napravile izlet na Sv. Planino pri Trbovljah. Imele so k sreči zelo lep dan, pa so se vse vesele pripeljale na zagrebški kolodvor. — Zadnje dneve jo pritiskala v Zagrebu strašna vročina. Vse beži v Savo, kjer vsak dan kakšen utone. Kopanje je sicer prijetno, smrti v savskih valovih pa vendar ne moremo nikomur zavidati. Pred 14 dnevi pa smo se kopali kar po zagrebških ulicah, kjer je voda drla kakor v Savi, samo da ni bila tako globoka. To je bilo v torek 30. junija, ko se je nad Zagrebom utrgal oblak in je voda napravila veliko milijonov škode. Vsa podzemeljska stanovanja so bila polna vode. Sedaj nabirajo za po-plavljence. Savljc. Dne 9. julija se je zgodila v Savljah težka nesreča, katere žrtev je Kunaver Jakob, posestnik v Klečali. Omenjeni je napregel svoja konj av mlatilnico, ki jo je hotel odpeljati na svoj dom, da bi mlatil ječmen. Ker so bili konji plašni, so takoj, ko so premaknili mlatilnico in je zaropotala za njimi, skočili in bi »e splašili, če ne bi zavozili v velik kup peska, da niso mogli naprej. Strojnik je svetoval Kunaverju, naj iz-preže konje, ker se boji, dn lahko pride do nesreče. Tudi drugi so silili Kunaverja, naj izpreže konje. Kunaver ni poslušal in to je bilo zanj usodno. Ko je bila mlatilnica zopet na prostem, je Kunaver pognal, konja Bta stekla v dir, v silnem diru ga je konj dobil podse, prednje kolo ga je dva metra pred seboj pehalo, potem je šlo Se z njega in prav tako zadnje kolo. Kolesa so mu tako poškodovala obisti in jetra, da je po sodbi zdravnikov smrt neizogibna. Vse to se je zgodilo na saveljskem klancu. Ker je mlatilnica težka okrog inOO kg, nista mogla konja potem dirjati z vso silo po klancu, povrhu tega sta pa še zadela z mlatilnico v zid in obstala. Ce bi se pa to zgodilo na ravnem, potem bi bila razbila mlatilnico in ?)i bila najbrže še kaka druga človeška žrtev. Ta žalostni slučaj naj bo v opozorilo vsem drugim: plašljivih konj ne vpregajte v mlatilnico. Veliko Ijašfe. Dne 5. julija je umrl po kratki, hudi bolezni Janez Kaplan, p. d. Lenčkov ata, v starosti 68 let. Bil je veren krščanski mož, dober gospodar, dolgoletni ključar župne cerkve in predsednik nadzornega odbora Kmetijskega društva. Bil je naročnik »Domoljuba«, od kar jo bil gospodar. Za njim žaluje vdova, 2 hčeri in 6 sinov. Naj v miru počival Senovo pri ltajlicuburgu. Dne 29. junija so bile pri nas občinske volitve. Oddanih glasov je bilo 562. Dobila je stranka JRZ 353 glasov (22 odbornikov), stranka JNS pa 209 glasov (2 odbornika). Zmagala je lista g. Jožefa Radeja. Vsi kmetje si>oštujejo novega župana, ki je že prešjrija leta bil župan in gerent občine Senovo. Upamo, da bo sedaj prišel red v občinsko upravo in da bo mogoče popraviti velike napake, ki so jih delali pristaši Jevtičevih potovcev in Kramerjevih fašistov. tMmcMt f it 7l m Ir, H < > jti ms fSMHKASl Dolenjska trgatev je bila v časopisih že večkrat naslikana, naših »škrofljačev« pa menda še niste videli. Vsled premokrega vremena letos dolenjskim vinogradnikom zelo nagaja peronospo-ra. Treba je trije pogosto škropili. G. učitelji jar-novič doli pri Smarjeti je ujel sikupino »škrofljačev «pri njahovem težkem delu. Da bi le bilo njihovo delo jeseni z dobro kapljico popiačano! Ker so čutili nad seboj meč sodnika, so se trudili, da bi pridobili za ee prijatelje reda. >Ako sedaj podle/emo,« tako je šla govorica, »tedaj nikdar več nc pričakujmo boljše usode. Mučimo se v taboru, izgubljamo na bojiščih roke in noge, ginemo od pomanjkanja in prt taki plači ni mogoče niti na to misliti, da bi si človek prihranil kukili tisoč sestercev za stare dni. S samimi obljubami se ne damo pomiriti! Tolikokrat smo jih slišali, a nikdar jili niso držali. Držimo skupaj in dobili bomo igro. Legije v eeloti ne bo nihče kaznoval, ker nas rabijo. Kvinktilij je hraber poveljnik, to je res. Toda kaj bi bile njegove zmožnosti brez naši.i rok? Tudi on ima samo dve roki, kot vsakdo izmed nas in se mora umakniti premoči. Ne dajmo se prestrašiti od njegovega ponosa. C elo cesarji so padli v prah pred grozečo močjo legij.« Tako so govorili hujskači, dn rešijo svojo lastno kožo in marsikakega omahljivca so potegnili na svojo stran, vsled česar so bili uporniki v odporu podkrepljeni. še ee je govorilo in šepetalo med množico, ko so zadoneli iz glavnega stana rogovi in trom-be. Imperatorjev odposlanec je hote! legijo-narje pred svoje oči. »Ne nbogajtel« so kričali rovarji. »Naj on pride k nam.« . Toda vojaki, vajeni iti, kamor jih je klical Publij, se niso dali zadržati in so tudi sedaj šli za njegovim klicem. . »Kvinktilij jc, ki nas kliče!« so odgovorili starejši legijonarji. »Kvinktilij, ki je vedno z nami delil napore.« In šli so pred glavni stan. Obotavljaje so šli za njimi uporniki. Pred stanovanjem tribunov je stnl nn vzvišenem prostoru Publij v polni bojni opravi, e čelado na glavi, v škrlatnem plašču diktatorja, v krogu višjih častnikov in liktorjev. Zastavonoše so držali zlute prapore poleg njega. Gledal jc na neredno se bližajočo trumo vojakov z istim mrkim, neizprosnim pogledom, s katerim jih je pozdravil, in čakal. Ko je bila legija zbrana, je vzdignil roko. Grobna tišina je nastala v celem obsegu taborskega obzidja. Tisoč oči se je obračalo zaupno in udano v poveljnika. Tisoč drugih se je povesilo k tlom. ,„,,.. Neprijetno tišino je pretrgal Publij z ostrim glasom. »V red!« Vojaki, navajeni iti smrti nasproti ob tem glasu, so se zdrznili in se začeli urejevati. Toda najhujši uporniki so obstali nepremično in tako še druge ovirali, da bi se uvrstili v red. Tedaj je stopil Publij korak naprej do roba tribune in govoril glasno in razločno: »Ko sem zapustil Rim, sem mislil, da bom našel legijo, kateri sem žrtvoval svoja mlada leta, sedaj pa moram gledati, du so me poslali k neredni trumi. Ab sotn vos zr io uril v vojni umetnosti, da niti no veste, kako se mornte vpričo poveljnika obnašati?... Ali ste vojaki?... Čreda živine ste, ki ubogate samo bič!... Takoj v red!« Zamolklo godrnjanje mu je priletelo na uho iz sredine množice. Hujskači še niso prenehati s ščuvunjem. Toda posrečilo se jc boljši večji polovici, da se je izvila iz tega človeškega vozla in se ločila v oddelkih od neurejene gruče. Kljub uporu trmoglavcev se je razvila na obširnem prostoru pred glavnim stanom dolga, ravna črta štiristopov. »Živel imperator!« je zaklieal Publij. »Živel imperator!« je zaorilo iz tisoč grl. Zatrobili so rogovi in trobente, prapori so se povesili, meči so udarili ob meče. Nato je nastal slovesen molk. »Ko sem nastopil svoje potovanje,« je nn-rlnljev.il Publij, »bi bil lahko vzel s seboj iz Rima kohorte preforijaneev in spotoma zveste legije da vas s silo pripravim k pokorščini. Mislil sem si pa, da je najboljše, ako se poveljnik sam osebno, brez tujega posredovanja, pomiri z onimi vojaki, katerih oko in scit je nu Cerknica. V nedeljo 19. julija bo po deseti ma« Si v društveni dvorani ustanovni občni zbor krm-, jevne Kmečke zveze. Dosedaj se je že lepo število mož in lantov vpisalo v svojo stanovsko organizacijo. V nedeljo pa pridite v obilnem številu, ne samo iz Cerknice, temveč tudi Grahovci, Begunjci ter Rakovci ste vabljeni. Govoril bo g, Nande Novak, župan iz Nevelj pri Kamniku, priznan govornik in organizator. Bloke. Pri nas se nekateri ljudje kar ne morejo privaditi, da je njihove poiovske strahovlade konec. Še vedno mislijo, da imajo pravico svoje nepriljubljene ideje vtepati drugače mislečim s silo v glavo. Tako so bile nedavno napadene na javni cesti Bločice-Nova vas od teh ljuli tri osebe. Napadalci so bili člani nekega društva, ki si ie postavilo nalogo, da hoče kulturno dvigati slovenskega kmeta. Taki napadi izzivajo ljudstvo k samoobrambi, zlasti če vidi, da so med napadalci ljudje, ki jih ljudstvo samo plačuje. Čudno se nam zdi, da inteligenti, ki vodijo to društvo, na to plat vzgoje ne polagajo nikake važnosti, Tekmujmo tudi v poštenem fantovstvu, ne le ua senožeti, njivi in pri kozarcul Veličasten otroški tabor v Rajhenburgu. To vam je bilo življenje preteklo nedeljo v našem slovenskem Lurdu, Bil je namreč velik tabor otrok ja spodnji del leskovške in deloma tudi videmske dekanije. Kako željno je mla'.iina pričakovala tega svojega dne! Toda vreme je grozilo, da bo vse otroško veselje preprečilo. Ko pa je bilo čas oditi, se je zvedrilo in posijalo je sonce. Mnogoštevilni konji so zapeketali in lepo okrašeni vozovi so oddrdrali in po vseh cestah, tri vodijo v Raj-henburg, je zadonela navdušena pesem. Mlade romarje je spremljalo tudi veliko število odraslih. Svečanost v baziliki se je pričela. G. p, Kamil Iz Krškega je s svojim groniovitim glasom navduševal mlada srca za krepost in pravo ljubezen do Marije, Pri litanijah je odpevala vsa cerkev. Po končani cerkveni slovesnosti so se otroci kakor odrasli zbrali ob odru poleg cerkve. Pričelo se je otroško zborovanje. Posebna radost je prevzela vse, ko je prišel na zborovanje, v spremstvu milostlji-vega g- opata očetov trapistov, tudi prevzv, knezo-škof mariborski g. dr, Tomažič, Bil je viharno pozdravljen z mahanjem robcev. Spregovoril je mladini nekaj prijaznih besed in nato pozorno sledil vsem točkam programa. Zborovanje je zanimivo vodil učenec Izidor Podbršček i? leskovške župnije. Na oder so poslali svoje zastopnike, oziroma zastopnice sledeči kraji: Krško, Boštanj, Sv. Križ, vedno. Prihajam k vam kot star prijatelj, vi me pa pozdravljate z zlobnimi pogledi steklih psov. Ali sem se valjal na mehkih blazinah, kadar ste se vi tresli na trdih tleh v gozdu od mraza? Morda sem gojil svoje lase in se gostil z ovenčano glavo, ko ste vi trpeli lakoto in žejo? Ali sem morda gledal bitke od daleč, vas pa vrgel v žrelo sinrti, ko sem bil sam na varnem za nasipi vaših teles? ...« V vrstah legijonarjev je bilo slišati lahno mrmranje. Vojaki so vedeli, da jim govori tovariš njihovih naporov in muk. Kajti ta visoki gospod je spal skupno z njimi zunaj na golih tleh, zavit v živalsko kožo. Pil je vodo gorskih potokov, jedel suh, trd kruh, trpel vse pomanjkanje, ne da bi za to pokazal najmanjšo nejevoljo. Čul je celo tedaj, ko je navaden legi-jonar spal m počival. Srca mnogih so se že s tem odvrnila od upornikov. , , . »Ali sem morda dal kako prednost poko-Ijenjti in osebni naklonjenosti,« je govoril Publij dalje, »slep za rane plebejca? Ako je le eden med vami, čigar hrabrost in vestnost v službi sem zanemaril, naj stopi naprej in naj ml pokaže tistega, katerega sem nezasluženo odlikoval! Nevrednemu lahko strgate podobo bo-žanstvenega imperatorja s prsi in prstan z roke!« Legija je molčala. Ne, ta pntricij m delal nobene razlike med revnimi in bogatimi. 1 oznal ;e legijonarje vse po imenu in pravično presojal lastnosti vsakega vojaka, poplačal pravo zaslugo, kaznoval brez usmiljenja, toda samo za-nikarne in uporne. Vsem hrabrim in vestnim je bil prijatelj, Vsi boljši vojaki so se ze zdaj ke-sali, da so vzbudili jezo takega poveljnika, ki je bil v veselju in trpljenju, ki ga te z njinn/»'■'-tesneje z njimi zvezan, kot bi bilo mogoči vezeh sorodstva. „ , „„„#« Naenkrat se je stegnilo na tisoče rok proti tribunu in iz tisoč grl je zaorilo: »^ava ti, Kvinktilij! Slava ti, oče lemjU delil, oče pd Cerklje, Videm, Rajhenburg in Salezijanskt zavol na Kacini. Vai so svojo nalogo prav dobro rešili. Sledil je odmor. Veselo razpoloženje otrok je povečala Se godba, ki je med tem svirala. Prtdno so otroci odšli, so se Je enkrat zbrali v cerkvi. G. dekan Anžič jih je v kratkih, zbranih besedah spomnil na obljubo, ki so jo storili, ko so bili sprejeti v Marijin vrtec. Pozval jih je, da so to svojo obljubo pred Lurško Marijo obnovili in so v ta namen skupno zmolill molitvico: »O Gospa moja « Zopet je stopil pred otroke Prevzvišeni, jih nad vse ljubeznivo nagovoril in jim čisto po Slomškovem načinu podal ie nekaj prelepih naukov za ilvljenje. Za slovo so otroci Se zapeli: »Lepa si roža Marija« in nalo so se polagoma razšli na svoje domove, polni nepozabnih vtisov. I.e mlali-na, ki se vzgaja v ljubezni do Evharistije in Marije, nam je poroštvo srečne bodočnosti. Zapiana aad Vrh- Ifc v0 jjgJeljo odeta v praznično obleko, ko se je pokazala farna občestvenost in vda-j nost do katoliške cerkve ter spoštovanje do duhovščine ob priliki 40-letnega jubileja mašništva in 30-Ietne-ga župnikovanja v Za-plani preč. g. duhovn. svetnika Ivana E. Mi-helčiča. Ob 20. uri je bil slavnostni sprevod iz župnišča v cerkev, katerega so otvorile belo oblečene deklice. V cerkvi je silno lepo govoril o duhovskem stanu in delu č, g. stolni vikar Iv. Vindišar. Po popoldanski službi pa so prei šolo izrekli vsi zaplaninski stanovi jubilantu svoje čestitke in mu poklonili v znak hvaležnosti lepo sliko. Svojo pozornost do jubilanta so pokazala tudi okrajno glavarstvo, ki "e bilo zastopano po g. podnačelniku dr. Počkaju; »an. šol. nada, Iv. Štrukelj, ki je poslal pismene čestitke; Vrhničane so zastopali dr. Marolt, ind. Hren in biv. obl. posl. Brenčič, ki so jubilantu čestitali v imenu raznih jutro (c bilo. Nad prepadom se je mrežila megla, kakor bi skale razraščene z njo tvorile v višavi visok obok, polagoma padajoč nize «n nize, preteč ugonobiti vse pod seboj In Andrej je čutil tisto iežo v sebi, čutil, da ga stiska nekaj k tlom in sili, naj ostane in ne odhaja. Na dvorišču so stale široke mlake, ki jih je zasul, preoe.il (e vstopil v kuhinjo zajlTkovaf. Culo «mel ze pripravljeno, majhna je bila, samo nekaj obleke in penila je ime! v nji, a vidda se mu je zelo težka, kak«- bi ga tudi ona silila na* jo pusn, Kter te ležala m n«j gre po svojih vsakdanjih opravkih, saj ga delo kliče od vsepovsod .. Gospodarja mi brilo videli. Gospodinja mu ie prnazm> odzdravila, ko ji je želel dobro jutro. Pogledala ga ic skoraj žalostno. Takoj mu je prinesla velfto skledo mleka, kos kruha in zaplato (Spehn, ces, da bo imel nekaj za na pot.Speh je bil prekaten »n lepo bel kakor sneg, da je Andrej toKoj ugriznil vanj m si kosec privoščil Počasn jc zajtrkov«!. Vse mu je dišalo a obenem se mu je upiralo, kaj« misel, da odhaja, da zd» -zpdnpc tu zaitrkuje, mu je kvarila njegov dober tek, da je c.i« grenke osvaljke v ustih ko Je požiral slanino in kruh. Ko je použil in je kos slanine zavil v culo sc 5* IZ ŽIVLJENJA Sai me ne pomaga! Ze večkrat smo v naših člankih poročali o navdušenju, s katerim ljudstvo sprejema Kmečko zvezo, poudarjali, s kako resnostjo se vrše občni zbori, volijo novi odbori, kako temeljito se obravnava program Kmečke zveze na splošno, in posebne naloge Kmečke zveze v tem ali onem kraju. To je v resnici svetla in razveseljiva slika našega gibanja. Toda ta slika bi ne bila popolna in — odkrito povedano — tudi ne tako zanimiva, če nc bi pokazali tudi njenih senčnih strani, to je ljudi, ki so izgubili že vso dobro voljo, ki ne zaupajo več nobeni, še tako dobri stvari, ki napram vsemu in vsakemu le nejeverno zmajujejo z glavo, ki na vse, še tako lepe vzpodbude in pametne nasvete klaverno odgovarjajo: »Saj nič ne pomaga!« Res je sicer, da so taki ljudje v naših vrstah neznatna manjšina, toda pripadniki našega gibanja so in ne more nam biti vseeno, zakaj so taki, ker hočemo, da naj bo sleherni naš član našemu gibanju v pospešek, ne pa v oviro. Vprašajmo se torej, odkod malodušnost? Zakaj je pesem »Saj nič ne pomaga!« tako pogosta? Zakaj izgubljajo dobro voljo ljudje, ki smo jih včasih poznali kot dobre in idealne? Vseh vzrokov temu nerazveseljivemu-pojavu tu pač ne bo mogel navesti, pa menda tudi ne bo potrebno. Nemara bo zadostovalo, če navedemo dva, po našem mnenju najvažnejša: Prvič: Ljudsko zaupanje se je v naši neposredni preteklosti preveč zlorabljalo in drugič, mnogi ljudje — med temi so menda vsi zgoraj omenjeni nezartovoljneži — smisel in bistvo naše organizacije popolnoma napačno pojmujejo. Glede prvega zgoraj navedenega vzroka smo si menda vsi edini in na tein mestu niti ni potrebno iti v podrobnosti ali naštevati posamezne slučaje. Saj nam je vsem v predobrem spominu, koliko krivih prerokov je hodilo po naši deželi, koliko lepih obljub je slišal zlasti naš kmet, ki pa vse skupaj niso bile niti malo resno mišljene. Saj sino imeli dan za dnevom priliko gledati, kako gotovim ljudem ni nič več i sveto, kako jim je bila vsaka stvar le sredstvo za dosego njih sebičnih ciljev. V primeri s temi lahko kmečka zveza mirno trdi, da nikoli ni zatajila svojega programa da si je zmeraj prizadevala, da to, kar je obljubila, tudi izpolni, zato pa seveda nikoli ni stresala obljub iz rokava, jih tudi danes ne, čeprav je gotove ljrdi menda samo še na ta način mogoče pridobiti. Onim pa, o katerih smo rekli, da Kmečko zvezo napačno pojmujejo, bi radi pojasnili sledeče: Kmečka zveza je stanovska organizacija in kot taka organizirana samopomoč. To se pravi, ona hoče, da se naš kmet vsestransko tako dvigne, izobrazi in organizira, da bo vedno v stanu, si sam pomagati. Gospodarsko naj se organizira v zadružništvu, stanovsko v Kmečki zvezi, politične in prosvetne organizacije pa itak že ima. Kmečka zveza se ne sme zadovoljiti s tem, da temu ali onemu svojemu članu izposlu-je kakšno podporo za gnojišče, plemensko žival in podobno, ker bi to njenega obstanka še ne opravičevalo. Vpliv Kmečke zveze se bo moral občutiti vse delj in vse globlje. Ona mora — poleg tega, da usposobi naiega kmeta za samopomoč — izvojevati, da bo vsa gospodarska politik« naših državnih in samoupravnih oblasti taka, da bo omogočala obstanek vsakemu je počasi dvignil. V nogah mu je ostaia svinčena teža .kamor jih ie premakni! in se prestopil k gospodinji, ki je stala pri ognjišču: »Odhajam!« Nekaj plašnega ic videl v njenih dobrih očeh, ko se je okrenila in ga pogledala: »Pozdravljen Andrej! Ne jezi se kaj no mene! Morda bo kdaj še drugače, jaz želim tebi in nji srečo, pa tuda Lovrencu!« ZahvaS! se ji ie in stopil na prag. Potem se jc še enkrat obrni! in ponovil: »Pa zbogom!« Podala mu je roko io 3e obrnila k ognjišču, fiila jc zelo dobra in čuvslvena, posle je ljubila kekor svoje ožje sorodnike in kadar je kateri odhajal, ji je bilo hudo. Ni jim bita samo gospodinja, temveč tudi mati, skrbela je zn nje, zo njihovo snago in za vse. Vedeli so to in kadar je kateri odhajal po iasfni krivdi, jc čuti! zadrego, ko se te poslavljal od gospodinje, kakor bi se pregrešil pred njeno dobroto. Andrej ie stopo! počasi preko dvorišča. Vedno bolj potrt je postajal. Rad bi govoril z Angelco tn ji stisnil roko, a ni je bik) videti. Vprašati za njo si ni upal. Kakor bi nekaj ne dovršil, mu je bilo in sitoma je duši! slabo volio. Ko je koraka! proti izhodu, je čuti! še večjo tegobo v svojem srcu. Najrajši bi se vimil in kar postal je. A nihče ga ni klical in bilo je treba ili V notranjosti mu je bilo vedno huje. Bolelo ga jc ,ker if: im>ral °d nje Rod bi ostal vsaj v njeni bhžtrn, četudi bi je dalje časa ne vide!. Som Bog ve kdaj se spet z njo sestane, kdaj ji bo spet toliko zagotovil svojo vdanost in ljubezen? Dn bi mu le ostala zvesta in bi ga čakala, drugo se bo že uredilo, sai ;e mlad in čvrst, da bi gore prestavila!! ' Spomnil se je spef na Lovrenca. Zaskrbelo ga K. Morda sc bo dekle vendar omehčalo pregovorih jo bodo, od loč tla se bo zo sorodnika m nanj pozalula. Ko je premišljeval! m šel mimo oljarne, je začul fenek žvižg in se obrnil. S Petrom sta ni bila vedno prijatelja, zavoljo njegove ljubezni do blazne Cilke gw ic zelo spoštoval in rad ga je ime!, kadar ga je videl zamišljenega in otožnega. Oljar je bil videli dokaj dobre volje Porricžiknil mu ic iti deja!: »Pospremim te nekoliko, zgodaj je še in ne mudi se n>i preveč z delom soj sem sinoči vlekel, da danes lahko nekoliko zavlečem jutronii počitek!« Sia sto skuj>ai po cesti in zavila na slezo, vo-dečo na poljano. Polje jc ležalo pred njiimi tiho in mimo, čakajoče prvega sončnega ž«rkČe morda ostaneš kje v bližani in ne boš mogel drugače priti do dekleta, se oglasa kak ponedeljek v mestu na sejmu, saj veš, kk prodajamo pečovsko moko lam me lahko vedno dobiš. Zaupaj mi in domenila se bova, pa se b-)sla sestala, saj ljubezen vedno skupaj tišči. Kam si prav za prav zdoi namenjen. za kaj si sc odločil? Kje boš služi! svoj kiruh?« »7a enkrat še sa.ni ne vem, kam bi se obrnil. Najprej pojdem domov k n .aferi, poleni se bo že kaj dobilo. Za pridnega je povsod dosli kruha in nc bojim se!« »Lejga fanta! Kar mislil sem si, da mi boš kakšno tako povedal. No, če te veseli, boš lahko še vedno jedel pečovski kruh, ki ni slab, kakor veš. Svetujem ii, da bi še! v železna rudnik v Bukovščiei, kjer ie Pečovski gospodar večine deležev, in kjer boš zagotovo sprejel. Ce se odločiš za tje, povprašaj po starem Repencu, vsak ti ga no pokazal. Moj sorodnik je. Nad delavci ima besedo in čc mu poveš, da ie jaz pošiljam in ga Prosim, nai -ti da kviiha, boš takoj mvel delo. Rod me ima in večkrat ga obšSčem. Tam boš ludi več zaslužil, kakor zduj ko si semo za. hlapca.« Andrej se je popraskal za ušesom m stlačil nazadnje iz sebe: »Tisto fe tiste! Tod« predaleč bova vsaksebi, preveč dolgčas mi bo po Angelci!« »MikSo je, toda za zdaj morda bolje, če je tako. I.e meni verjemi, saj vama želim dobro! Pečovskega poznam kol slab denar. Kimalu bo Pozabil, če ne bo č?il o tebi. Mordo se bo tudi Weje premislil, kakor misliva midvo oba -skupaj. V njem hiho Y»kipi in se inrti hitro pomiri. Ne- vihta nikoli nc troja dolgo, preden si človek misli, je že spet vse lepo in mirno!« Naposled se je Andrej zadovoljil in obljubil Petru, da pojde v Buko^ščšco. Saj doma ni imel kaj dela, lenarili pa ni bil vajen. Tudi od oljarja se je težko poslovil, soj je videl v njem še del Peči, človeka, ki ie tam živel in delal, in že zalo nm je bdi zdaj še dražji. Oljor se mu je prijazno nasmehnil, ko mu ie podal roko in mu še enkrai zagotovil svojo naklonjenost ler se počasi vrnil v brezen, kjer so j že ropotala mlinska kolesa. Andrej je osla! sam. Kar prestraši! se je te samote Zdaj jc šele spoznal, kaiko je bit navezan na pečine in no ljudi lom v mlinu, kjer jc bilo vse lako eno4ieno in je povsod klicalo delo in priganjalo. Da, vendarte je biio tam trtico lepo, saj je našel med dcloin in skrbmi njo, svojo I Angelco. j Njegova izvoljen,ko pa je tedaj plakata osamljena v svoji sobici. Mislila je nanj m trpela ter | tiho ihteta. Hudo ji je bilo, ko ie videla, da je samodrug odhajal. Kol«) rada bi šla iudi ona J za njim in ga objela v slovo, a bala se ic očeta, i Tolažila jo je misel, da se sestane popoldne z i Andrejem m s io mislijo v srcu je odšla tiha in žalostna po svojih opravkih ter komaj čakala, da ftiiiic čas. »Tudi jaz poidem, k teti bom šla in ne bom več životarila v Pečeh, ki so mi brez ljubezni mrlve! Če nc bo pri teli prostora za me, si bom • pa poiskal« službo, sat sem zdravo in reda de- ! lam!« je reklo Angela svojemu dragemu, ko s-ia j se pozdravila in »nu je ljubeče stisnila roko. j Ni ji ugovarjal, «? ie prosil naj ostane. Bil ; je še bolj potoi kakor zjutraj. Tisti dan pohajkovanj« ijb je utrudil. Ker ni imel dela, M budi v čioveku šip in vesele misli, je poslal še bolj zbegan in otožen. Mladenka je videla, kako hudo mu le. Pričelo g« je tolažiti m mu prigovarjati, naj bo ve- sel in dobre volje, češ da bo se vse še dobro izteklo. Počasi ga je potolažila. Zasramovs) se ic svoje potriosli in ji pripomnil, da ga 1» imela za jerastega in jokavega, toda tako hudo mu je zavoljo nje, ker se hidi hoji, da bi jo oče nazadnje ne prisisij, da bi morala poročiti Lovrenca »Kam vendar misliš. Za mene se nikar prav nič ne boj!« ga je bodrilo in tolažilo dekle. In šla sla počasi na poljano. Vkmiki sto v sanjavem žitu/Mladenič bi rad govor.il Angelci o svoji ljubezni in ji še in še zagotovil svojo zvestobo, a ni mogel. Kakor bi imel grlo zackrg-njeno, mu je bilo in molčal je ko sta korakala po poljski stezi oba trpeča in žalostna. Noč se je že spuščala na zemljo, ko sla se poslovila. Nikjer n,i zasijal« zvezda m tudi v njunih srcih ie bSa soma mračna žalost slovesa. Pečovski se je tisti večer kmalu vlegel. Bil je truden in komaj je čakal, da bi se spočil. Vse je spalo. Mlin je sanjal. Zvedavo je kuka! nad skalami mesec m sprošča! mesečino niže in niže. A vse je bilo kakor mrtvo, še Torke ni bilo na produ. Pač! Sedela je tam tiho, negibna m komaj, komaj se je ločala-iz prosojne bele mesečine. Tudi sama še bila vsa prosojna in veličastna v nočni tišini Tedaj so se odprla hišna vrata. Torka ie. prisluhnila M spet pride blazna Cilka? Kdo bo oritatei v noč? Ali si kdo želi njene pomoči, ki ie nikomur ne da in zasmehuje ljudi, čeprav se dolgočasi, če ni v njih bližini? Na dvorišču se pojavi Angleca. Torka jo začudeno gleda. Rada bi jo^ vpra-Sala, kcnn hoče v tej nočni uri. 2e je odprla osla in Inbno ie za šumelo v zrak. A mladenka ni razumela lega glasu, bila je že preveč tuja pečinam, kjer je nekdaj predla babica in se noč na noč nogovarjala s sivo teto Torka vsa z omenjena v skrivnosti duhov. PISAN 44 O dni je spa I O izrednem slučaju spalne bolezni našega ameriškega Slovenca, Josipa Legana iz Ogles-by, smo pred nedavnim že poročali. Ko je prišel navedenec dne 28. marca lanskega leta domov z dela, je tožil o silni utrujenosti in zaspanosti, nakar se je vlegel k počitku in trdno zaspal, toda naslednji dan se ni več prebudil in zatem še mnogo dni in mcsecev. To neprestano spanje je trajalo do 11 jjunija t. 1., ko se je zaspani Josip začel dramiti in je prvič tekom 440 dni odprl svoje oči. Naravno, da je bil slučaj Josipa Legana velika zagonetka za zdravnike; skušali so ga na razne načine spraviti zopet pokonci, toda vse zaman. Končno se je zvedelo o povsem novem načinu zdravljenja take bolezni, katerega je izumil dr. F. B. Kynvett v Chieagu, namreč s plazmatično terapijo. Ta način so prvič poskusili na Leganovem domu, dne 11. junija so pa zaspanega bolnika prepljali v bolnišnico v Ot-tawa, in ondi je dr. R. A. Palmer na ta način obudil tega mladeniča. Legan je ležal dosedaj ves čas doma pri svojih starših, bil je kakor mrlič in so ga morali na umeten način hraniti. Stregla mu je ves čas njegova sestra Pavlina. Z nadaljevanjem te vrste zdravljenja ga bo skušal dr. Palmer spraviti zopet na noge ali k popolni zavesti kot ozdravljenega. Katem je najlepša Vas namreč, da ne bo pomote. Zdaj pa či-tajte dalje! Francozi so začeli prirejati tekme med vasmi. V ta namen so zbrali celo vrsto vasi in vasic in so jih dali na potni program velikih potovalnih družb. Sprožil je to misel neki Fran- POLJE coz, češ, naj tujci ne spoznavajo samo mest kake dežele, ker so mesta itak dosti enolična in medsebojno podobna, marveč vasi, ki dihajo še pravi, nepokvarjeni duh zemlje in naroda. — Tekme še niso zaključene, vendar so mnogi mnenja, da bo dobila prvo nagrado vasica visoko v Pirenejih, z imenom Espelette. Vasica je baje prava posebnost in so njeno lepoto opevali že mnogi pesniki. Lepotno tekmovanje vasi se bo nedvomno udomačilo tudi v drugih deželah. Tudi naša Slovenija se bo tedaj s svojimi lepimi vasicami lahko postavila. — Kaj pa, če bi enkrat tekmovale vasi tudi v tem, katera je najlepša po izobrazbi in srčni kulturi prebivalstva? S papirjem pokrile njive Ameriški kmetje delajo na pobudo kmetijskega ministra zanimive poizkuse. Svoje njive, posajene s koruzo, repo, krompirjem ali bombažem, pokrivajo s papirjem, ki naj varuje rastline mraza in pozebe. Dosedanji poizkusi so pokazali, da se s tem zviša pridelek pri krompirju in fižolu za 100, pri repi za 400, pri kumarah za 500 odstotkov običajnega pridelka. Na otoku Flavai so uvedli že posebne stroje, ki polagajo papir na njivah. Papir je preluknjan tako, da rastlina neovirano raste v višino. izvoz čilskih jabolk Juino-ameriika država čile posvečuje zadnja leta posebno pažnjo proizvodnji, izboljševanju in izvozu sadja. Med mnogimi vrstami sadja se zavzema posebno za gojitev plemenitih vrst jabolk, tako da 32 odst. površine, zasajene 9 sadjem, odpade na jabolčne sadovnjake. Najbolj uspevajo jabolka v južnih kra- jih države Čile, ker je tam za nje najprimernejše podnebje. Čilska vlada je predvzela vse mere, da izvoz poveča in kakovost jabolk izboljša, da bi mogla čilska jabolka uspešno tekmovati na samo na severno-ameriških, ampak tudi na evropskih tržiščih. Izvoz jabolk iz Čile se je zadnja leta stalno večal in je leta 1932 znašal 4 in pol milijona, naslednje leto 5 milijonov leta 1934 pa že nad 8 milijonov kilogramov. Leta 1935 je čilski izvoz jabolk nekoliko padel in sicer na 6 milijonov kilogramov, a to leto bo dosegel 11 milijonov kilogramov. Cile pričakuje, da bo polovico letošnjega izvoza jabolk dala Nemčiji, 20 odst. Franciji, a ostanek Belgiji, Švici, Avstriji, Češkoslovaški Da bi bil izvoz čim popolnejši, skrbi čilska država za izgradnjo dovoljnega števila skladišč, hladilnic in ureja železniški promet tako, da se. sadje ne kvari in v čim boljšem stanju pride v inozemstvo, Državno nadzorstvo je zelo strogo, tako se niti ena pošiljka ne more izvoziti brez predhodnega odobrenja uradne izvozniške družbe. Od prekmorskih držav se sedaj poleg Kalifornije oglaša tudi Čile kakor konkurent našemu sadju. Zato je potrebno, da tudi naši jugoslovanski merodajni krogi in sadjarji imajo to pred očmi in prevzamejo pravočasno vse mere, da naše sadje ce izgubi dosedanjih trgov. Šola za sloletnike Obstoja v Ameriki, v Oklahama Sitiju. V šok) se sprejemajo samo inoški iu ženske, ki so starejši od 70 let. Šola ima sedaj 00 dijakov. Najstarejši dijak ima 101 leto, najstarejša dijakinja pa celo 102 leti. štirideset učencev šteje več kot po 90 let, a 30 ima več kot po osem kri- t žev na hrbtu. Namen te šole je, da starčke obeh spolov zabava in jim da poguma, da pozabljajo na težave starih let. Angele je obstaja s culo v raki sredi dvorišče, kakor bi trenutno pozabila, kam ii je ili Žc se je ustavila pred oljarno m lolmo potrkalo ua okno. Takoj so se odprla vrata in prišel je oljar, ki je molče spremi! delde, odpehnil težka dvoriščne drevi in šel z njo na cesto: »Tcsrej se nisi premislila? Oče bo rohnel, gospodinja bo žoJostrva, soj Se ima rado kakor svojo hčer, čeprav ti je somo mačehal Ostani rajši, še ie časi« »Ne morem. Peteri Moram iti. Pri teti mi bo lažje in z Andrejem se bom lahko sešla vsaj včasih. Pospremi me nekoliko, a potem grem sama dalje 1« »Nel Na Skrljevo pojdem s teboj. Časa imam dovoiij. Cilka nekaj dni dokaj mimo spa m rw mi treba paziti na njo«, je odvrnil otjar in pospremil mladenko, ki se ni bala in bi tudi sama šla na pot proti domu svoje tete, oddaljeno uro hoda od Peči. * Pečovsiki mlinar je prav tedaj sanjal globoke sanje Njegov duh je plava! nekaj časa v gosti mroešni, tavaj«; sem in tja je iskal, a sam se ni zavedal, kam koprni m česa si želi. Mraoina se je počasi saretivala v mrtvo sivino, v kateri je plavaJ mlinarjev duli po nokem ritmu, se zaletaval in silil vedno naprej, ne vedoč karn. Kmalu )e obstal nem in kakor mrtev. Potem je hipoma mlinar začutil, da jc njegov duh trenutno popolnoma sproščen, da se je za casak ofoesel peze telesa in zaplavali svobodno v ozračje. Tedaj je začuden spoznal, da hiti mimo njega pretekli ca«, čas obstoja zemlje in vsega stvarstva. Spoznal je, dn se vse vrača v prvotoost, ■da se je vrnilo vse odbeglo, zdrknilo spet nazaj itn ni nrfi človeka več nikjer. Ko iie tako strmel, je čutil, da se .ie tudi njegov duh preoblikoval v čudno duševno slo, da l."d bil več ou, da se je vse sptemenilo, vendar je ostai kakor po nekem tajnem ukazu, čuteč življenje je umiral in živel ter opazovat 2e jc strmeč v sivino zazrl vesoljno moč in videl ustvarjanje. Pozatoil je, do je !>H kdaj preprost mlinar m človek. Njegov duh je zoživd v prostost in strmel v nekaj, kar se je pred njim josnito in preoblikovalo iz mrtve stvari. Toda vendar »i ničesar, kar je videl, ni mogel niti mat o razjasniti. Vse je bik> presilno, premogočno in pregloboko zagonetno, da bi mogel dojeti. in vedel je, da je zrl Praduha Podtalni duhovi dojemanja so mu budili nejasno staivnosino doznanje, da vlada duh nad gmoto, da je duh siilnetjši in daje šeie osi stvari provi smisel življenja. Strmel je in strmci ter spoznal, da bi lahko tako čakal tisočletja in tisočletja vedno taik, nespremenjen, zagledan v skrivnost, ki ji ni našel (izraza in jo je samo čutil nad seboj, ko je tnko živel in ni bil živ, umiral jc in ni bil mrtev. Tedaj jc čutil nekako podzavestno, da so poleg njega ludi še drugi, Ia prav tako čakajo tn glodajo ter ne morejo ničesar dojeti. In tedaj je Bog ustvarjal. V vesolju so se vzdramili planeti in zamig-Ijali, kakor hi čakali že od vekomaj, pa so bili vendar šele tisti trenutek ustvarjeni. Zasijala so čudežms sortca, zašviščale so vesoljne kresnice, neznani meieori in se napotili na svoj pot, ki ga jim je začrtal Večni v svojih mislih Posivila se je zemlja. In duh Pečovskega je slednji trenutek dojemal večjo silo in večje obzorje, ki je Kislo v njem s stvarileljstvom, ,ki ga ni mogel umeti, a je stremel za tem, da bi ga doumel z vso svojo notranjo silo. Praduh je oblikoval zemljo in ii da! svojstveno življenje, ki se mu je mogel prilagoditi človek, katerem« je nameni! plice, ribe, živali tn vso prirodo »ploh. Kako strahotno in mogočno je bilo gledanje vsega tegal Iz ničesar so se pojavljale žive šivan, rasle, se izoblikovale m zaživele svoje življenje I Stvaffnik je vzel kos ila in dahnil vam. Tedaj je mlinarjev duh zastrmel v svojega praočaka, v očeta vseh živili. Adam je stal tont, velik šn lep ter čakaj. Bog se je zastrmel v vesolje. Iz sebe 3e je zastrmel v sebe, ka*ti v njem se vse preraja in prcsnavlja od vekov na veker vendar, le ostane vodno ista, neizpremenlsvi silni Bogi hi čaka! je prvi človek in čakali so angeli, vse ie zamišljeno strmelo v Boga, iz katerega jc slfiijiki skrivnostna sila m>rw>h>o-,ti in večne lepote. In mlinarjev duh je gledal. In tudi on je vedel. da nečesa manjka, da Bog še r« nehal ustvarjati. Zemlja pa je veselo brsteta. 2ivo so poganjala drevesa in cvetje, ptice so pele, ribe so plavale v vodi, v pustinji so se oglašale divje zveri in rjovela ter izražale vescije nad življenjem, ki so ga dobile. Bog je še vedi »o molčal in čakal. Zabiičoli so svetovi pesem vesolja, vsaka zvezda je brnela svojo loijinstveno melodijo, vse je drhtelo, pelo in živelo ter proslavljalo svojega Stvarnika. Na zemlji je kipek) življenje, a prvi človek je molčal. Še vedno je strmel pred se m čakal, somo čakal. Bog je poklical prvega angela. Sarmo Njegovo živa misel ga je poklicala in že je stal pred Njim. Večna ga jc: vprašal: »Povej mi, česa manjka zemljil« Angel se je globoko skkimil ai šcpeiaje odvrnil: »O, Stvarnik vseh stvari, Ti večni, nedojein-Ijivi, Ti pač sam veš, da manjka ljubezni.« In božja misel je poklicala Adama. 2e je klečal pred Vesoljnim prvi človek in se oziral Vani-Božja misel je Adama uspavala. In zdrknilo je iz prvega človeka rebro, hrbet se je zravnal. mOBtINE Srečni ljudje na skrajnem severu. Najbolj zanimiv list na svetu je nedvomno glasilo Eskimov. Mičen je že njegov naslov »Zaslonjski sel«, je torej zastonj in izhaja — enKrat na leto. Seve so novice ki jih prinaša česlo že zastarele, pa to dobrih Eskimov ne briga mnogo. Ko je njegov urednik nekoč predlagal, da bi lisi izhajal vsaj enkrat na mesec, se ni oglasil skoraj noben naročnik. Eskime seve ne zanimajo boji evropskih polilikov, razni pakti in sporazumi, najbolj se zanimajo za to, kako žive ljudje drugod po svetu. Si lohko mislile, s kakim občutkom prebirajo novice o afrikanskih črncih, katerim je v vročini njihovega podnebja celo srajca odveč, medlem ko pri njili večno zmrzuje celo — pod nosom. Časa zn branje imajo vso zimo, ki lraja pol lela. Pa jim listič zadostuje, ker ga berejo počasi in se med branjem pomenkujejo o lem in onem. Siromak je njegov urednik, ki list sam piše, tiska, zgjbo in česlo ludi sam raznaša. Morski roparji so zajeli 73 olrok. Kol roman iz nekdanje dobe zveni poročilo, ki prihaja iz Kitajske. 73 otrok se je na parniku vračalo po končanih počitnicah nazaj v misijonske šole. Parnik pa so ustavili sredi vožnje mi morju roparji, postreiili posadko in hoteli odvesti otroke na suho, da zahtevajo zanje odkupnino. Neopaženemu pa se posreči častniku pri brezžičnem aparatu dn pošlje po radiu klic po rešitvi po vsem svelu. Klic so uteli ludi v rneslu Hongkongu, odpravili v približno smer dvoje bombnih letal, ki so kmalu priblulo nad vple-njeni parnik. Roparji so kakor mačke splezali na-zuj na svojo ladjo in zbežali, njihov povelinik pa je še prej nevarno obstrelil hrabrega časlniKa pti rndio-oddajnem aparalu. 73 otrok je bilo rešenih in pozna sedaj morske roparje iz lastne izkušnje. Blisk obUroši vso temljo v sedmini sekunde, v sekundi pa preleti pot od zemlje' <16 meseca. Iznajdljivost novinarjev nima mej. Nizozemska kraljica je nekega dne poselila ljudsko kuhinjo v Amsterdamu. Častna dama je vodila kraljico oo vseh prostorih, da bi si jih ogledala. Naposled sta prišli tudi v kuhinjo. Vladarica ie pokusiln različne (edi. Pohvalila je kuharico. Obličje stare služabnice se je nasmehnilo »Kje pa hranile vašo zalogo?« jo je med prijaznim pogovorom povprašalo vladarica. Oglasila se je častno dama. Odprla je na stežoj vrata široke kuhinjske omare in odgovorila: »Tukaj, veličanstvo!« Tedaj pa je slopil iz omare mož, ki je bil znprt v njej. Takoj so obdolžili kuharico, da imo ljubčka. »Kljub svoji starosti se vam ljubi, dn ljubimkate s takim mladeničem?« jo ie pokroviteljsko posvarilo dvorna dama, ki je bila resna starejša gospa, » jaz sem nedolžna I Tega človeka nisem še nikoli videla. Ne poznam gol« se jc branila kuharica in se proseče ozirala' okoli. Biia ie vso obupana, ni si vedelo pomagali. Tedaj je pa pristopil mož, ki je bil zaprt v omari. Vljudno se ie kraljici opravičil. Povedal je, da je staro kuharica nedolžna, ker ga res ne pozna in ga ni še nikoli videla Razložil je presenečenim damam, da ic poročevalec enega največjih amsterdamskih listov. »Hotel je poročali do besede vse, kar je govorila kraljica in za kar sc ie zanimala. Zalo se je skril v omaro, da je vse natanko slišal. Modri lasje in rdeča ušesa je najnovejša ameriška moda. Ta moda je nastalo zaradi nenavadnega slučaja. Filmska igralka Beeclierjevo, ki je imela snežno bele lase, 3; jih je dala umiti v Londonu. Lasje to pri umivanju posiali svetlo modri in sc barva ni dnla več odstraniti. Igralka je bila izprva nadvse nesrečna, po vrnitvi v Ameriko pn so »novo« modo posnele takoj njene sovrstnice in modri lasje so poslali najmodernejša omeriška moda. V New-Yorkc so izmislili slično »modrost«; Ušesa si barvajo rdeče in smatrajo to za zelo originalno. Kmalu si bodo Američanke izmislile še modo rdečih uii celo modrih nosov Viseči vrtovi naroda Inkov, V južnoameriški drž.avi Peru v bližini jezero Prlncaca, ima pobočja gorovja obliko visečih leras, tako da sličijo gore velikanskim visečim stopnicam. Dognano je, da izvirajo te terese že iz dobe Inkov, ki so iod gojili svoje poljedelstvo. Te čudne njive segajo do višine 4000 rn, zemljo pa so dovažali iz nižine. Videti je tod tudi še ostanke drzno napeljanih vodovodov. Tod so pridelovali krompir, koruzo, paradižnike in bržkone šc mnoge druge sadeže, katere je po njih nato prevzel ostali svet. Ameriške šelesnice so uvedle tako zvanl aerodinamski vlak, ki ga žene moto; s 1200 konjskimi silami. Novi vlak je hitrejši od najhitrejšega dosedanjega brzovlaka. Z občinske deske 1 rijavi>iw »« ossimno pštmlto in rt po hano-v nskem semenskem fondu. L. 1932. jo izšla v Službenem listu dravske banovine odločba o usta--ovltvi in upravljanju banovinskega semenskega londa. Ta fond ima nalogo preskrbovati kmetovalce z dobrim semenom vseh kulturnih poljskih, vrtpih in krmilnih rastlin. Gre pri tem v prvi vrsti za to, da se domače neoplemenjeno seme zamenja I oplemenjenirn, oziroma da se pospešujeta odbera in oplemenjevanje domačega semena. Nabavljeno seme se razdeljuje po odločbi bana na predlog kmet. oddelka ban. uprave — centralne komisije za semenogojstvo — po okrajnih načel-stvih. Nabavlja se: 1. pristno (originalno), 2. polpristno (prvi posev), 8. manjpristno (drugi posev) 111 4. domače seme. Pristno seme je ono, ld je proizvod najmanj petletnega smotrenega opleme-njevanja, ali ki izvira iz kraja, kjer je dotično seme čisto prilagojeno krajevnim in podnebnim razmeram in po katerem je zadobilo svoje ime ter uživa radi svojih dobrih lastnosti splošen sloves. Polpristno seme, pridelano od posejanega pristnega semena, če nima pogojev pristnega semena. Manjpristno je seme, pridelano od posejanega pol-priatnega semena. Domače seme je vse drugo dobro in uporabno seme krajevnega izvora. Katero Beme je pristno, polpristno, manjpristno ali domače, odloči centralna komisija za semenogojstvo, ki jo postavlja ban in ki posluje po posebnih navodilih o priznavanju semena, ki jih izda ban. Pristno seme ima za 15%, polpristno za 10%, manjpristno za 5% večjo vrednost od domačega Semena. Domače seme ima 5% večjo vrednost od najvišje cer.e za dotično vrsto pridelka na ljubljanski efektivni borzi. Seme žitaric, zlasti pšenice, se razdeljuje med kmetovalce po možnosti razkuženo proti raznim rastlinskim boleznim. Sprejeto seme smejo kmetovalci porabiti le za 6etev. Ce ga kdo porabi za druge namene, mora takoj plačati polno vrednost dodeljenega semena s prebitkom 50% vrednosti. Prepovedana je nadalje vsaka špekulacija e semenom. Tudi letošnje leto bo banska uprava dodelila nekaterim kmetovalcem nekaj semena ozimne pšenice in rži. Kdor bi rad to seme, mora najkasneje do 10. julija vložiti pri okrajnem haJelstvu posebno priglasnic«, za katero dobi Vsorec pil svoje® občinskem Uradu. Seme se bo delilo samo proti plačilu v gotovini, in sicer od posevkov, ki bodo letos priznani po osrednji komisiji za semenogojstvo. To bo večinoma I. razmnožite* lansko leto kmetovalcem izdane beltinske pšcnice in rži. Naročniki so dolini plačati takoj s priglaanioo za vsakih 100 kg 20 din are. Priglasnic, za katere ne bo plačana obenem odgovarjajoča ara, ne bodo upoštevali. Pri tej akciji ne gre za dodelitev semena po znižam ceni, marveč gre le za preskrbo dobrega žitnega semena po polni, pa vendar ne po pretirani ceni. NAZNANILA St Jernej. Na mnoga vprašanja naznanja cerkveno predstojništvo, da sedaj Marijine družbe in sploh boijepotniki lahko opravijo v Lurški kapeli tudi ob nedeljah svojo pobožnost. Sneberje-Zadobrova. Pevsko društvo priredi v nedeljo 19. t. m. »pevsko prireditev« na vrtu tov. LovSeta. Začetek ob 3. popoldne. Vrši se ob vsakem vremenu. n Tečajnice, ki so se udeleževale socijotiiega tečaja za žene in dekMa v uršiilHisifem sninosta-tvu, p« do sedaj šc niso naročile vseh j*redavairw, rvaij to takoj store na Društvo za varstvo deklet L«rf>ljana, MssarYko*v*a cesta 12. Na la predavanja, ki so zdaj v tisku, opozarjamo tudi vsa ženska %i dckliSkn društva, noj si jih nnroče, ker Iroaijo s tem meierijaln za celo zimsko sezono. Nnročila je posiali čimprei da naročimo zadostno šievilo, n Državna obrtna 5®!a ia pletaretvo v Ptuju ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim završ-nim izpitom. Učna doba traja tri šolska leta. V prvi razred te sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole al! Sest razredov osnovne šole in imajo najmant 12 let starosti. Prijave, kolekovane s kc-lekom din 4 je vposlati vključno do 3. septembra. Vsebovati morajo: Krstni list; zadnje šolsko izpričevalo; izjavo starčev (varuha) s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali učenca za časa učne dobe In plačali vse stroške, ki bi nastali vsled neopravičenega predčasnega izstopa; potrdilo davčne Uganka: „Nova maša" Vodoravno: 1 najsvetejše opravilo, 5 grob, 1 g ej 4 navp. (prve tri črke), 8 voda v trdnem stanju, t> pogosta kratica v računskih knjigah, 10 »ola«, 11 »at«, 12 ima človek, 18 Stpvriik, IS vzklik, 16 mati vaeh ljudi, 17 najvišji oblastnik v banovini, 19 kratica, 20 žensko nenavadno ime — podobno 16 vod., 22 ograjen prostor pri hiši, 24 konec sukanca, 25 »ijac, 26 mkalnica, 28 predlog z 2 skl., 29 osebni zaimek 2. oseba mnež., 30 domača vprežna žival, 31 prvi dve črki naše abecede, 33 »šu«, 84 napis na križu, 36 slovenski izraz za »fotograf«, 37 drug podoben izraz za očesa. Navpično: 1 Bogu ljubo opravilo, 2 beseda, ki zaključuje vsako molitev, 3 rnbi čevljar, 4 cerkveni izraz v velikonočni dobi, 5 strupena kača — dvojina, 6 prvi človek, 14 drug izraz za »okras*, 18 obdajajo oči, 16 števnik, 18 pevski znak, 21 nima slep človek, 23 razjeda železo, 26 duhovnik, 27 glej 16 navp., 32 zelo smešna igra, 34 krajši israz za »ilovico«.', 85 edina oslova beseda. Rešitev uganke: „Sveš«s brata" Vodoravno: 1 jaz, 4 ara, 5 dan, 7 Adam, 9 nc, 10 snop, 13 kavo, 21 etiko, 15 ore, 16 Ciril, Metod, 24 njivo, 26 uprovu, 27 on, 29 Arabec, 31 Alah, 32 rjo, 34 IN, 35 dim, 37 tča, 36 jedel, 40 dejanje, 42 ena, 43 BanaJ, 44 Ave. Navpično: 1 jadransko morje, 2 ara, 3 zanka, 6 denar, 8 rea.na, 11 oven, 14 ti (mi, vi), 21 der«, 22 Italija, 23 kovačev, 12 imdnlui, 16 Ciril, 17 Ivan, 18 Rab, 19 Lucijo, 25 jo, 28 njen, 30 eden, 33 odo, 36 snel. uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od din 200 mesečno navzgor. Pridnim, ubogim učencem se bodo po možnosti preskrbele podpore. Podrobnejša pojasnila daje upravitelj šole. Moli oglasnik isais >3roj*»a vret ci ali c.e praUot vetja t* eakrat Du i. Safotciki ptirajo 8»a» poUrneo. »ko '-3{va;-e.o £»eci-ie po-treiišefBe «!i svo»e pr:ie ke ali jws!os oiroai obrusila pe«8»?aškOT > i va^enee« ib earoi« Prt»j§»s» m mate sstee se saprej. lisls is igliiii doms&j prelsraso ra si-boo Balior^tvo pri Scti.itss. I,;cb-Ijaas 7, Zibertova 30. TFlSS«lj$li SlliSt, špeeerosso in aana-fsktnrso blago aa»ce-neje pri Mšiler.a. Uro- ffliltta *°!,r5ko ■ijlara fjbrt. krepse-ga, dobro vigo.aetsega, sprejfflea. - Hrana in si« sevanje -ri meai. Petkovšet Franc, ko ar. Drenov grič p. Vrhnika imitv l»!im Ljabijasu, Woticn ttli-a -t 13 io et kape je vosek ia meii ter rro-ds.ia »rrf«? vseh irst iis aisši-ee.. SkatS poštenega. Sinji«!, pridnega ta -oj 3pre;:sea>. Frane Do-IjBŠr-k, Jesaora pot :4. Ljobljana. Vai'-1*K' "taietske-?.a dela, sprej-Mem takoj. Izidor Flo-rijamč!«. Poijace 4 St Vid nad L rab! jsii©. F!;iin& kikili 7 letna saprodaj. — Accetto. Brdo 20 p. Vič. M; " dobrem sUn-ju prodam. Draksier, Mavčiče št 7 p. Smlednik. .lIlBžfji, njenega, ^prejsiem Ukol Ana Steb. Mala Račna 13, p. Grosuplje. Naia u radi od* rr8BS » prodane mia- ti-nice Se skoro nerabljen Seiei prevozni bencinski motor 3-4 PH. Pogoji pri Kmetijskem društvu za Št. Jani in okoiieo: St Jani na DoL jsOi n& It« o.j 40 tis neprej debele ter orehove in bukove hiode od 36ea naprej tiebe1?, tnpts^sai stalso po d nem t eea>. — Po» nsdbe na Iran Zakotni«, pare?, žara, Ljab-Ijens, Kobaridaka 45. 8ks» " 7» kBMt- ™s9fss ska deia sprejmem takoj. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 10.245. fsi imms pnli, terjatve tsei, tadi podeželskih brani !cic in posojilni« linpnjem po rajvišji teni takoj v gotovini. - Izpodnjen posojila na hranilne knjižice, nakup in prodaje vredBOstnili papirjev itd. Atojiij Pla-ainfek »g. ita bančne io kreditne posle, Ljub-liaiui, Beethovnova aL SL 14 1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor. Tnžii lip daj. Zalog št 10 p. Komenda. lili tiFjstss KUil- nieah in posojilnieab vnovčnjem bitro in pošteno. Obrnite se na edino pisarno, ki je oblastveno dovoljena in priložite znamke S -delt Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št 12. Telefon 3S-10. Drobne zanimivosti O Ijudeft, hi stežso »težke« denarje. Razmerno visoke pisče ara so ie vedno fc.Kfce aa tdru, o/:-rc„-. . boliše: '» filmu. Ziiarj dunarsUi fcoriio- i.:jj RU;...d Tauber k dobival v Neme.« za ct»-fcrair.i n&sloo JOCO mark, to ie okroglo 4500 iw linij c\ Približno enako visoke plače sta dobivala droga Dan< vam potrdilo, da sem jih sprejel.« Največja meč. Miha; »Katera je največja moč na zemlji, ki je ljudem znana?« — Blaž: »Ženske solze.« 2iv* živalske pasti. Rastline so ponižna bilja, ki »muhi ne store zaleg««. Vendar so med njimi takšne, ki se kapricirajo ravno na muh« in druge majhne žuželke. Te zaplotnice v rastlinskem carstvu uporabljaje v načeta isto kakor ljudje: timanke in pinti. Znana je n. pr. rosika, ki živi v naših močvirnatih krajih; lovi svoje žrtve s pomočjo lepljivih žlez na listih. Tudi v vodi naših barij in roočvirij živi rastlina, ki ima takšen loviini trtsh. Ameriške saraesnije uporabljajo kakor znani nepentes drug način; njih listi so iiobiičeni v cevi oziroma v čaše, iz katerih plen ne more več uiti. Tudivnaši mdmmki Ljubljana, Miklošičeva cest« 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovesca*. »Como-litibs« ia »Božolroba«. naročat« inserat« is dobit? razne informacije. — Poslovsse are od pol 8 ziu-trti do pol t popokb« ia od 2 do 6 ptcoluiis. Telefonska številka 30.30. Ps®da8! alatilisini d£>bro ohranjeno za Din 6:0 -rresg® Hi«ll<>1« stebe Janez, Po-dboršt št. 17 p. Komenda pri Kamniku. Moravče. »Slehernik« je že med tednom bil prsdaiei maojge^a žovorjenia. Nihče pa ni pričakoval, da bo udeležba pri »Slehernika« tako velika, ko jc do 5 popoldne deževalo. Zvečer saio isieli krasno j«no nebo. Gledalci so bili z igro nad vse zadovoljni. Ker je Se mnogo takih, ki se ijfre niso mogli ndeležiti, bomo »Slehernika« ponovili v nedeljo, dne 19. julija ob 9 zvečer. Seke posebne manjSe vrste ptič ima navado, da se vWp t žreio krokodila in mu trebi zo-bovje. .Vavihanki. Mamica: >S:rota moja. kaj bi počela ,če ne bi imela mamice?: — Hčerkica: »Ves med v shrambi bi pojedla.< Ifi© fiii M spiiifli m liiicc ii iiliisc, Mitr sag $5isffiSiH rojakov* Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima. Zato je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik Jiiclicasli f€$tnik Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenju in de!« naših brMo* in sester v tujini. Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, io inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga in pišite še danes na naslov: fjprufa l2scil€MM€^ai fesUiifea Rni^i«, LlaMUiM, Tf r$€?a 52 »Domoljube stane iS Din za celo leto. za inozemstvo 60 Din. - Izhaja vsako sredo. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, lel. 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem dela stane !i) Din. - Naročnino, inseratc in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. Telefon 29-92. izdajatelj: Dr. Gregonj Pečjak. — Urednik: Jože Koiiček. — Za jugoslovansko tickacuo: Karel čeč.