Kranjsko. Metodična obravnava 85. berilne vaje v ,,Tretjem Berilu". Govoril pri okrajni učiteljski konferenciji v Litiji v 18. dan sept. P. Gross, učitelj v Zagorji. (Dalje.) Učitelj nadaljuje: Tako smo do sedaj narisali tek Save po Gorenjskem do Zagorja; zdaj pa boderao naertali še drugo reko, to je K r k o na Dolenjskem in bodemo ogledali ondašnje kraje. Iz Ljubljane gremo po veliki cesti proti jugovzhodu. Po večurnem hodu čez Ljubljansko ravnino pridemo navkreber na vrh hriba Peščenjaka. Ko gremo po strmi veliki cesti navzdol, pridemo v znožji v mestice Višnj agora. Tu mimo tece potoček Višnjica, ki je prvi pritok reke Krke. Velika cesta gre od Višnjegore mimo St. Vida in Trebnega proti Novemu Mestu, a mi jo ukrenemo vštric Zatičine za potokom Višnjico po drugi cesti na desno proti izviru Krke, ki se za vasjo Krka kot velik tok vali izpod skale. Zaznamovajte tukaj mesto Višnjagora s krožcem in imenom ter zraven načrtajte tek Višnjice in izvir Krke tako-le! Po čezdalje bolj razširjejajoči se dolini vije se počasi rakov polna Krka proti jugovzhodu, in mi pridemo poleg nje najprvo v trg Žužemberg in potem v vas Dvor, ker je tovarna za litje železa. Zaznaraovajte tek Krke tako-le! Od tii gremo po cesti navkreber proti jugu in potem po višavi mimo Suhekrajine dalje proti mesticu Kočevje. Tu je sedež c. k. okrajnega glavarstva in pa nižje latinske šole ali spodnje gimnazije. Ljuclje govore nemški, ker so se njih predniki iz Nemškega v te kraje naselili. Naredite tu le krožec s piko v sredi in zraven ime Kočevje. Od Kočevja pelje ena cesta med hribovitim a dobro obdelanim svetom proti severozahodu skozi trg Ribnico in Turjak proti Ljubljani. Tukaj naredite krožec in zraven ime Ribnica! Druga cesta iz Kočevja pa pelje po hribovitem svetu proti jugozahodu v lepo nižavje z vinskimi goricami v mesto Črnomelj, kjer je sedež c. k. okrajnega glavarstva. Naredite tukaj krožec s piko in zraven ime Črnomelj! Od todi pridemo po lepi cesti proti severozahodu v čedno mestice Metliko, kjer teče Kranjsko proti Hrvatski mejoča reka Kolpa. Obrnemo se iz Črnomlja po drugi cesti proti severu, čez visoke hribe ter pridemo zopet v Krško nižavje pri Toplicah, kjer nam Krka od Dvora naproti priteče. Podaljšajte črto Krko znamujočo in naredite raali krožec in ime Toplice! Tukaj izvira kakor krop gorka voda, kamor se vsako leto mnogo Ijudf hodi kopat in zdravit. Tu se zavije Krka proti vzhodu, ter pridemo ob njej v največje dolenjsko mesto vNovoMesto ali Rudolfovo, katero je ustanovil Rudolf IV. Tii je c. k. okrajno glavarstvo, proštija in pa višja gimnazija. Zaznamovajte tako-le tek Krke od Toplic do tukaj in zraven naredite krožec s piko in ime Rudolfovo! Še preden je Krka do Rudolfovega pritekla, dotekla jo je Teraenica, ki onkraj VVagensperga izvira in po dvakratnem ponikanji se v zeniljo, v Krko izliva. Tako-le jo narisajte! Od tu se vije Krka dalje proti vzhodu in nizki holmci z vinskimi goricami se izpremene v čez dalje širjo Kostanjeviško ravnino, ter se izliva v Savo, ki mejf Kranjsko proti Štajerski. Podaljšajte črto Krko znamujočo do tukaj, in tu pa naredite mali križec in zraven ime Kostanjevica! Tu se peljemo po železnici po štajerski meji vštric Save proti severozahodu in piidemo v mesto Krško. Tu je sedež dež. c. k. okrajnega glavarstva in pa meščanska šola. Naredite tako-le črto za zaznamek Save, in tu pa krožec s piko in imč Kiško! Od tu se peljemo ob Savi dalje in pridemo vštric župnije Boštanja, kjer se na desni rečica Mirna v Savo izliva. Tako-le črto Savo znamujočo podaljšajte in Mirno pririsajte! Od tu se peljemo dalje do Zidanega Mosta, kjer se na levi strani iz Štajerske pritekajoča Savina v Savo izliva. Tukaj ogrska želcznica neha in jo nadaljuje iz Šta- jerske pridša južna železnica. Ko se še malo peljemo, vidimo na desni Save najvišjo dolenjsko goro Kum, 1217 m in slednjič dospemo v svojo župnijo Zagorje. Podaljšajte in sklenite črto Savo znamujočo in tu s senčjem zaznamovajte Kum! Zdaj imauio še tek voda na Notranjskera zaznamovati. Ko smo šli iz Zagorja proti Ljubljani, smo videli Ljubljanico, ki se izliva v Savo. Ta reka priteče pri trgu Vrhniki izpod zemlje in teče po veliki ravnini in skozi Ljubljano do Save. Tako-le jo narisajte in zraven krožec in inie Verhnika! Data reka nima tukaj svoj prvi izvir, vam bom pozneje pokazal. — Ker pelje pri Veihniki tudi južna železnica od Ljubljane pridša iniiiio, se lehko peljemo do postaje Logatec, kjer je tudi sedež c. k. okrajnega glavarstva. Zaznauaovajte ga tukaj s krožcem in imenom Logatec. Od tod pelje tudi velika cesta proti jugu in se zavije proti severozahodu med visokc hribe v snažno uiestice Idrija, kjer pridni rudarji v podzetneljskih jamali kopljejo živo siebio. Tu izvira na jugozahodu reka Idrijca in se vije dalje proti severozahodu iz dežele, kjer se na Goriškeni v Sočo izliva. Naredite tako-le črto reko Idrijco znamujočo iu zraven krožec s piko in besedo Idrija! Ako se peljemo po železnici iz Logatca proti jugu, se pripeljemo na postajo Rakek. Od tukaj pelje velika cesta proti jugu, ki pripelje v Cerknico in znamenito Cerkniško jezero, katero je po zimi rib polno, po leti pa se največ vode izgubi po ponikvah, da taiukajšnji Ijudje letne pridelke sejejo in travo kose! Daleč na jugu pa štrli notranjski velikan Snežnik 1796 ra sivo glavo kvišku. Tako-le zaznamovajte jezero, in tukaj le Snežnik ter zapišite zraven imeni! Od postaje Rakek se po železnici dalje proti jugovzhodu pripeljemo v Postojino. Tii je sedež c. k. okrajnega glavarstva in blizu zraven imeuitna podzemeljska jama s pielepitn, bliščečim kapnikom. Naredite tu krožec in zraven iuie Postojina! Od Postojine dalje po železnici pridemo na postajo Sv. Peter. Tu blizu izvira Pivka, ki teče od juga proti severu in za Postojino pod zeraljo ponikne ter še le pri Planini kot recica U n e c na svetlo pride ter po kratkem teku zopet ponikne, pa pri Verhniki kot Ljubljanica na dan privre. Tako-le jo načrtajte! Od Postojine pelje vozna cesta proti severozahodu v gorko Ipavsko dolino. Tu izvira izpod visoke gore Hrušice reka Ipavščica, ki od trga Ipava po lepi dolini teče na Prioiorsko v Sočo. Tako-le jo narisajte in tu naredite kiožec in ime: Ipava! — V Sv. Petru gre ena železnična proga proti jugu, in pridemo na postajo Bistrica. Tu srečamo rečico z imenom Reka, ki iz jugovzhodne strani priteče ter se ob meji Kranjske proti severozahodu valf, dokler v škocjansko jamo ob kranjski meji ne ponikne. Tako-le jo načrtajte in zraven še krožec iu ime Bistrica! (Konec pi-ih.)