307ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Zadnji predstavljeni avtor spada ‘e v za~etek 18. stoletja. Gre za Giovannia Battista Polceniga, ki nam
ga je predstavil D. Darovec. Polcenigo je bil po rodu iz Trevisa in je v slu‘bi Benetk opravljal visoke
voja{ke funkcije. V njegovem Poro~ilu o stanju in potrebah Kopra (1701), ki je nastalo po nalogu
bene{kega senata, je opis obrambne usposobljenosti istrskih mest (Koper, Milje, Piran, Novigrad, Pore~,
Pulj), navedeni so celo seznami bronastega topni{tva v Kopru, bakrenih in ‘eleznih topov v Miljah,
seznam artilerije v Rovinju ter ves manjkajo~i material. Pisec o~itno ni bil najbolj zadovoljen z obrambno
usposobljenostjo istrskih mest.
Knjiga, ki jo imamo pred seboj je rezultat dveh raziskovalnih projektov pri Znanstveno-raziskovalnem
sredi{~u Republike Slovenije v Kopru, nosilka prvega (Mediteranske gospodarske panoge severne Istre)
je Eva Holz, nosilec drugega (Civilizacijsko-kulturna podoba slovenske Istre) pa Darko Darovec. Projek-
ta sofinancirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo ter Mestna ob~ina Koper,
k izidu knjige pa so pripomogli {e drugi sponzorji. Nenazadnje je treba poudariti, da je publikacija zelo
lepo opremljena z vrsto zanimivih ilustracij in kart starej{ega datuma, dodan je seznam virov in literature
o zgodovini Istre, knjiga ima tudi povzetka v italijan{~ini in angle{~ini.
O l g a  J a n { a - Z o r n
Zora Torkar, “Be`i Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud’ Kamniku gliha ni~ ni”. Najpremo`nej{i
me{~ani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Kamnik: Kulturni center, 1996. 187 strani.
Marija Klob~ar, Kamni~ani. Med izro~ilom in sodobnostjo. @ivljenje kamni{kih me{~anov od
leta 1880 do druge svetovne vojne. Ljubljana: Zalo‘ba ZRC, 1998, 263 strani.
V kratkem ~asovnem razmaku sta iz{li dve deli, v katerih avtorici obravnavata podobno tematiko
vezano na razkrivanje socialne strukture v me{~anski dru‘bi mesta Kamnika v drugi polovici 19. in na
za~etku 20. stoletja. Ker gre za dva razli~na pristopa in dve razli~ni metodi raziskave imamo prilo‘nost
primerjalne {tudije obeh del. Zgodovinarka Zora Torkar je sku{ala z zgodovinsko metodo obdelati najpre-
mo‘nej{e me{~ane Kamnika v drugi polovici 19. stoletja ter orisati njihov status, navade, obi~aje in na~in
‘ivljenja. Drugo pot je ubrala etnologinja Marija Klob~ar, ki je z upo{tevanjem etnolo{kega pristopa
nameravala izdelati celovito etnolo{ko podobo nekega kraja pri nas, pri ~emer je kmalu pri{la do spoz-
nanja, da je Kamnik nekaj posebnega, nekaj, kar {e vedno zaznamuje samobitnost mesta. Obe {tudiji sta
nastali neodvisno druga od druge, se dopolnjujeta, ve~krat prekrivata, pa tudi razhajata. V podrobni oceni
bom sku{al na to opozoriti.
Torkarjeva poudarja, da je ponovno poraslo zanimanje za vsakdanje ‘ivljenje na{ih prednikov. V sredi{~u
pozornosti je zopet ~lovek kot tak: navade, vloga v dru‘bi, njegovo mi{ljenje in vedenje ter zanimanje,
Opredelila se je za obravnavo najpremo‘nej{ih kamni{kih rodbin, ki sicer predstavljajo le okoli 5–8 %
celotnega prebivalstva. Metodolo{ko se je odlo~ila za vzor~no raziskavo in je izbrala le 60 najpremo‘nej{ih
rodbin. Zanima jo predvsem izvor njihovega premo‘enja: ali so ve~ dohodka pridobili od zemlji{ke posesti
in drugih nepremi~nin, ali je pri njih prevladovala posebna dobi~konosna gospodarska dejavnost.
Pri Klob~arjevi gre za {tudijo o genezi in identiteti t.i. purgarstva. Zaradi purgarskih pravic se ji je zdel
Kamnik {e posebno privla~en in vreden podrobnej{ega raziskovanja. Purgarstvo namre~ tvori specifi~no
identiteto mesta in je mo~no navzo~e v njegovem samozavedanju. Zato je tradiciji zavezanemu purgarstvu v
raziskavi namenjen sorazmerno ve~ji dele‘, kot ostalim slojem prebivastva, tujcem, inteligenci, slu‘kinjam,
delavcem, reve‘em. Vendar je tudi te sloje vklju~ila do te mere, kolikor je bilo potrebno za razumevanje celote.
^asovno se je Torkarjeva omejila na drugo polovico 19. stoletja, medtem ko je ~asovni razpon
Klob~arjeve precej {ir{i, saj sega od leta 1880, ko je bila s predrtjem Klanca simboli~no zabrisana pregrad
med Mestom in najbogatej{im predmestjem [utno ter pri~etkom druge svetovne vojne.
Prostorski okvir se je v obeh raziskavah izkazal za ustreznega. Kamnik je po mnenju obeh avtoric
dovolj majhen, da je obvladljiv in dovolj raznolik, da poleg socialne in profesionalne razslojenosti omogo~a
opazovanje prostorske diferencijacije. Prostorska raz~lenjenost na mesto, stara predmestja ter nova pred-
mestja priklju~ena sredi 19. stoletja, ponuja zelo podrobno opazovanje posami~nih mikro obmo~ij in
razmerji med njimi. Prav njegova majhnost hkrati omogo~a, da je njen posameznik dovolj viden.
K tak{nemu pristopu so obe avtorici usmerjali tudi viri, ki sta jih pri raziskovalnem delu uporabljali.
308 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Vendar pa prav pri odnosu do ahivskega gradiva med njima obstajajo dolo~ene razlike. Torkarjeva je
veliko pozornost posvetila obse‘nemu, vendar {e vedno neurejenemu fondu arhiva kamni{kih ob~inskih
splo{nih spisov, ki jih hranijo v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani. Ti nudijo {tevilne zanimivosti in
podrobnosti iz novej{e zgodovine Kamnika. Glavni vir za razpoznavnost najpremo‘nej{ega sloja kamni{kih
me{~anov pa so ji predstavljali volilni imeniki za de‘elnozborske volitve v mestni kuriji Tr‘i~–Radovljica–
Kamnik, ki jih hranijo v Arhivu R. Slovenije 1861–1913. Poklicno strukturo te skupine me{~anov je
ugotavljala na podlagi dav~nih katastrov okraja Kamnik, v katerih so popisane vse prijavljene gospodaske
in negospodarske dejavnosti. Analizo zemlji{ke posesti pa je avtorica opravila na podlagi reambulan~nih
map in protokolov franciscejskega katastra ter zemlji{ke knjige de‘elnokne‘jega mesta Kamnik. Prav ti
viri odkrivajo na~in gospodarjenja in sorodstvene vezi. Zelo pomemben vir je popis davkov. V ahivu
kamni{ke ob~ine se je ohranil seznam izdelan leta 1871/72, ki sporo~a imena vseh me{~anov, ki so bili
dol‘ni pla~evati razne vrste davkov. Glavno orientacijo o letnih davkih pa je dobila iz volilnih imenikov za
volitve v kranjski de‘elni zbor 1861–1901. Na osnovi teh podatkov opi{e za nekaj konkretnih me{~anskih
gospodarstev (23 primerov) njihov nastanek, razcvet in propad. Glavni vir, ki avtorici omogo~i vpogled
v dru‘insko strukturo omenjenih 60 najpremo‘nej{ih rodbin, njeno spreminjanje in razvijanje so statusi
animarum, za kontrolo le teh pa si je pomagala s krstnimi, poro~nimi in mrli{kimi knjigami. Pri raziskavi
dru‘ine, me{~anskega vedenja in navad pa je pritegnila tudi informatorje – 7 po {tevilu. Gradivo, ki ga je
na{la v arhivskem gradivu, je nazorno prikazala v {tevilnih tabelah.
Klob~arjeva glede pristopa do virov izhaja iz druga~nih izhodi{~. Na prvo mesto postavlja pri~evanje
informatorjev. Najve~jo te‘o pri usmerjenih pogovorih so imela pri~evanja iz otro{tva. Objavljeni spisek
navaja kar 46 informatorjev. Kot ugotavlja, ji je razgovor z informatojem dal ve~ informacij, kot poglobljen
{tudij v arhivu. Do‘ivljanje smatra kot najvi{ji spoznavni princip. Seveda pripominja, da to njeno stali{~e
ne predstavlja zanikanje ali zmanj{evanje vrednosti arhivskega gradiva, saj je na njem tudi sama gradila
raziskavo. Ustno izro~ilo po njenem prepri~anju izra‘a potrebo po arhivski interpretaciji. oz. ovednotenju
‘ivljenja. Zato je bilo pomembno tisto ahivsko gradivo, na katerega je lahko naslonila pogovor z informa-
torji. Za avtorico so imeli najve~jo vednost za objektivizacijo obravnavanih vpra{anj t.i. splo{ni spisi v
Zgodovinskem ahivu v Ljubljani (upo{tevala tudi Torkarjeva) in policijski arhiv. Ve~krat se sklicuje tudi na
poro~ila v dnevnem ~asopisju. Pri zapisu je Klob~arjeva vklju~evala neposredne izjave informatorjev.
Odlo~ila se je, da v zapisu ohrani pogovorni jezik Kamni~anov, kar daje njeni knjigi {e poseben ~ar. Zato
je knjiga zanimiva tudi po jezikovni plati.
Obe avtorici svoja pripovedovanja delita na ve~ poglavij, ki pa se predvsem tam, kjer govorita o na~inu
‘ivljenja, obi~ajih in navadah precej prekrivata in dopolnjujeta.
Torkarjeva nam v uvodnem poglavju predstavi politi~ne, gospodarske in kulturne razmere na Kranjskem
v drugi polovici 19. stoletja. V {ir{i zgodovinski okvir nas popelje Klob~arjeva, ki navaja, da je zavest o
kamni{ki preteklosti razpeta med slavo Kamnika v ~asu grofov Andechs-Meranskih in ~as propadanja skoraj
pol tiso~letja kasneje, ko je vlogo pomembne poti po Tuhinjski dolini skozi Kamnik prevzel ^rni Graben
(Trojane). Kamnik je bil posebej dele‘en privilegijev habsbur{kega dvora. Privilegijska knjiga mesta Kam-
nika iz leta 1528 ohranja spomin na tedanje pravice me{~anov. Obe avtorici precej prostora namenjata t.i.
purgarskim pravicam in Me{~anski korporaciji. Klob~arjeva se intenzivno ukvarja s poblemom purgarstva
v mestu in mu v knjigi nameni veliko prostora. Lahko bi rekli, da prav fenomen purgarstva predstavlja v njeni
knjigi rde~o nit. Beseda “purger” je v Kamniku, po njeni ugotovitvi, najpogosteje rabljena v prenesenem
pomenu, kot oznaka za lastnika purgarske pravice, torej posebne lastninske pravice do vsakoletnega dele‘a
drv in gradbenega lesa iz gozdov Kamni{ke Bistrice. Purgarji v tem pomenu besede so bili vsi lastniki tistih
hi{ v Kamniku, ki so imele purgarsko pravico. To pa ne glede na to ali so bili cehovsko naravnani me{~ani
ali izrazito svetovljansko usmerjeni priseljenci ali doma~ini. To purgarstvo je tvorilo specifi~no identiteto
mesta. Prav pravice do lesa v bistri{kih gozdovih so imele za nadaljnji razvoj Kamnika najbolj dalekose‘ne
posledice. Mesto je po reformah cesarice Marije Terezije postalo lastnik dotlej de‘elnokne‘jega bistri{kega
gozda. Upravna reorganizacija, ki je po mar~ni revoluciji leta 1848 uvedla politi~ne ob~ine, teritorialno
razli~ne od prej{njega dominija, je v razmerje do bistri{kega gozda vnesla usodna nasprotja. Nastalo je
tolma~enje, da je bistri{ki gozd last mesta in ne posameznih me{~anov. Na podlagi dolo~b II. ob~inskega reda
za Kranjsko leta 1866 se je iz skupnosti upavi~enih me{~anov tedaj oblikovala Me{~anska korporacija, ki je
zastopala interese purgarjev. Mestna ob~ina in Me{~anska korporacija sta odtlej nastopali kot dva samostojna
subjekta. Tudi Torkajeva ugotavlja, da je imela Me{~anska korporacija izredno pomembno vlogo v kamni{kem
309ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
gospodarstvu ter poudarja, da je bila ena redkih te vrste pri nas. Pravica do drv in lesa iz gozdov Kamni{ke
Bistrice je bila prvotno osebna, {ele kasneje vezana na posest hi{e. Torkarjeva tudi navaja, da so bila zemlji{~a
v bistri{kih gozdovih skupna last vsakokratnih posestnikov po {tevilkah ozna~enih 194 kamni{kih hi{ v
Mestu, vendar opozarja, da se ne ve to~no, kdaj je pri{lo do omenjenega u‘itka drv in lesa. Meni, da naj bi se
to zgodilo leta 1774, ko se je ohranil seznam upravi~encev teh 194 me{~anskih hi{. Obe avtorici podrobneje
obdelata statut in organe me{~anske korporacije: ob~ni zbor, gospodarski odbor in pomno‘eni odbor. Torkarjevo
{e posebej zanima, kak{no vlogo so imeli najpremo‘nej{i me{~ani v gospodarskem odboru. Klob~arjeva pa
poudarja, {e eno od dejstev, da je imela pravica o u‘itka v bistri{kih gozdovih izjemen vpliv na urbanizacijo
Kamnika. Pravice so bile namre~ vezane na posamezne me{~anske hi{e, zato niti posamezniki niti mesto kot
celota niso ‘eleli, da bi se mesto {irilo.
Torkarjeva z upo{tevanjem zgodovinskih virov v zelo obse‘nem poglavju razpravlja o izvoru pre-
mo‘enja izbranih 60 najpremo‘nej{ih rodbin z vidika gospodarske in negospodarske dejavnosti. V ospre-
dju njenega zanimanja je poklicna struktura. Pri obravnavi lo~i dve skupini. Prva predstavlja me{~ane, ki
so bili na vrhuncu svoje uspe{nosti do 80-tih let 19. stoletja in so bili bolj vezani na tradicionalno
gospodarstvo. V drugo skupino uvr{~a tiste premo‘ne me{~ane, ki so bogateli po 80-tih letih. V tej skupini
najdemo ve~ priseljencev, ki so se ukvarjali z bolj specializiranim gospodarstvom, ki so imeli manj
nepremi~ne lastnine in dosegali druga~en standard. V tej skupini se med najpremo‘nej{imi me{~ani
pojavljajo predstavniki svobodnih inteligen~nih poklicev (advokati, notarji, zdravniki).
Klob~arjeva pa v obse‘nem poglavju posve~a mestu in izrazom avtonomnosti {e posebno pozornost.
Zavest pripadnosti “bolj{emu svetu”, naj bi bila najpomembnej{i razlo~evalni dejavnik za opredeljevanje k
me{~anstvu. Purgarji so imeli svoj “bolj{i svet” in predstave o njem, svobodnej{i me{~ani, intelektualci pa
svojega. Kamni~ani so po ugotovitvah Klob~arjeve navzven nastopali kot homogena skupina, zavarovana z
mitnicami, mestnimi postavami, s policajem in z zavestjo ve~vrednosti, navznoter pa je bila ta skupina
heterogena, ne le socialno in profesionalno, temve~ tudi glede purgarskih pravic. [ele vpogled v socialno
strukturo celoviteje odstira podobo kamni{kih me{~anov. Pri presojanju o tem, kak{nega ugleda je bil kdo
dele‘en v dru‘bi, ni {lo samo za premo‘enjsko vrednotenje. Merila bogastva so v 19. stoletju po~asi
prera{~ala purgarske norme. Konec 19. stoletja je bilo vedno ve~ propadlih purgarskih hi{, ki so jih kupovali
pri{leki in bogatej{i me{~ani. Me{~anska korporacija naj bi obubo‘anim me{~anom, lastnikom purgarskih
pravic in njihovim otrokom, nudila le {e socialno za{~ito (“{pitalski sklad”). Kljub temu naj bi {e naprej imeli
najve~jo veljavo v mestu tisti me{~ani, ki so bili sicer razli~nega porekla, toda ~lani Me{~anske korporacije.
Klob~arjeva se razpi{e {e o drugih slojih kamni{kih prebivalcev. Razpravlja o tujcih, med katere
pri{teva voja{tvo, predvsem uslu‘bence smodni{nice in opozarja na navzo~nost ruskih emigantov po prvi
svetovni vojni. Zaradi upravnih sprememb (sredi{~e okrajnega glavastva) se je zlasti okrepilo uradni{tvo,
zato se je profesionalno spremenilo predvsem mestno sredi{~e, delno tudi [utna. Industrializacija je
prinesla najve~ sprememb v severni del mesta – Graben in Fu‘ine ter neposredno okolico Mekinj.
Tovarnarje je ve~inoma vodila druga~na miselnost, ki je bila zna~ilna za purgarski Kamnik. Po ekonomski
mo~i so sicer sodili v najbogatej{i sloj, vendar so se vanj redko vklju~evali. Naj{tevilnej{i in prav tako
raznoroden je bil srednji sloj me{~anov. To so bili ve~inoma obrtniki, srednje premo‘ni trgovci in gostilni~arji
ter uradniki, ki niso zahajali v “ekstra sobe” najuglednej{ih kamni{kih gostiln. V najni‘ji sloj
davkopla~evalcev so sodili tisti hi{ni posestniki, ki so se pre‘ivljali s skromnim rokodelstvom,
prevozni{tvom ali majhno kmetijo. Prav ta sloj se je zaradi skromnih materialnih mo‘nosti zelo oklepal
tradicije in se skliceval na purgarske pravice. [e ni‘je na socialni lestvici pa so bili tisti, ki niso imeli lastne
hi{e, ne premo‘enja, pre‘ivljali so se kot delavci, zasebniki (dninarji, {ivilje). Vpra{anje mestnih in
ob~inskih reve‘ev je bilo tesno povezano v vpra{anjem ob~inskih meja. Seveda se avtorica ni izognila
predstavitve nekaterih kamni{kih originalov. Socialna slika Kamnika, ki jo v za~rtanem obdobju predstavi
Klob~arjeva, je zelo jasno izkristalizirana in podrobno predstavljena.
Torkarjeva se bolj osredoto~i na vlogo me{~anov v javnem ‘ivljenju, pri ~emer jo seveda najbolj
zanima udejstvovanje predstavnikov izbranih najbogatej{ih dru‘in. Pri orisu politi~nega udejstvovanja se
opre na dav~no volilno skupino, v kateri najdemo vse najpremo‘nej{e me{~ane Kamnika. Po splo{nem
uvodu, v katerem predstavi ob~inske volilne rede, ki so bili izdani po letu 1862, ori{e sestavo ob~inske
uprave v Kamniku. Najpremo‘nej{i me{~ani so z vodenjem ob~inskega odbora in ob~inskega sveta
vplivali na gospodarjenje in vodenje celotne kamni{ke ob~ine. Posebno nazorno je prikazan seznam
‘upanov v Kamniku v drugi polovici 19. stoletja. Podrobneje nas seznani z delovanjem vsakega posamez-
310 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
nika in z dose‘ki pomebnimi za mesto. Poreklo ‘upanov ka‘e na to, da stari Kamni~ani niso imeli odpora
do priseljencev. O vlogi in obsegu mestne ob~ine razpravlja tudi Klob~arjeva, ~eprav je bolj osredoto~ena
na odnos med ob~ino in Me{~ansko korporacijo. Torkarjevo nadalje zanima udejstvovanje najbogatej{ih
me{~anov na podro~ju gospodarstva in njihov dele‘ pri upravljanju mestne hranilnice in posojilnice.
Zanima jo {e njihovo poseganje na podro~ju sodstva (porotniki), {olstva ( leta 1869 je nadzorstvo nad {olo
pre{lo iz cekvenih na dr‘avne organe) in udejstvovanje v dru{tvih (Narodna ~italnica, Sokol, po‘arna
bramba, planinsko dru{tvo itd.).
Mimo dru{tev tudi ni mogla iti Klob~arjeva, ki jih obravnava tudi z vidika nacionalne pripadnosti in
zavednosti. Ugotavlja, da dru{tva niso bila samo socialne skupine s sorodnimi interesi njihovih ~lanov,
temve~ se je z nekaterimi identificiralo samo mesto. V ospredju novih dru‘benih tokov je bila brez dvoma
Narodna ~italnica, iz katere se je leta 1882 izlo~ilo prvo slovensko pevsko dru{tvo “Lipa”. Dru{tva, ki so
bila sprva nacionalno opredeljena, so v 80-tih letih dobivala strankarsko vsebino.
Najbolj se avtorici pokrivata in dopolnjujeta v tistih poglavjih, v katerih opisujeta dru‘insko ‘ivljenje,
materialno kulturo, {ege in navade, omikanost in dru‘bene norme ter stanovanjsko kulturo. Seveda bomo
na{li pri vsaki od njiju razli~ne poudarke in ugotovitve o mentaliteti kamni{kega me{~anstva. Stano-
vanjsko kulturo prikazujeta na podoben na~in, le da je Torkarjeva dala nekaj oprijemljivej{ih opisov, saj je
pri tem navedla ve~ konkretnih zgodovinskih virov (gradbeni na~rti, zapisniki komisijskih ogledov).
Klob~arjeva se zadovolji z ugotovitvijo, da je oblikovanost hi{nih pro~elij nakazovala socialno mo~ in
stopnjo odmika od tradicionalne pugarske miselnosti, ~eprav naj bi se purgarji te‘ko odlo~ali za obnovitve
hi{. Pritegne ugotovitev, ki naj bi pri{la do izaza ob dr‘avnih praznikih; dalj{a kot je bila zastava, pre-
mo‘nej{i je bil lastnik hi{e. Torkarjeva opozori na ocenitev ob~inske komisije za nastanitev oficirjev iz leta
1879, iz katere dobimo zelo realno sliko o kvaliteti kamni{kih stanovanj. O notranji opremi dajejo zelo
oprijemljive podatke zapu{~inski spisi in zapisniki o licitacijah na dra‘bah.
Posebno poglavje posveti Torkarjeva dru‘ini in na podlagi ohranjenih virov poda zanimivo sliko, ki jo
podkrepi s tabelami. Ugotavlja {tevilo dru‘inskih ~lanov, {tevilo ~lanov gospodinjstev, zanimajo jo tipi
dru‘in (preprosta-jedrna, raz{irjena). Navaja tudi {tevilne podatke o vsakem posamezniki in o ~lovekovih
pomembnih ciklih: rojstvu, poroki, smrti. Vsi ti ‘ivljenjski obredi so bili zunanji znaki premo‘nih me{~anov
in kot taki njihovi statusni simboli. Klob~arjevo kot etnologinjo zanimajo predvsem {ege in obi~aji ob
dru‘inskih praznikih ter zunanji izraz samega dogodka. Torkarjeva npr. sku{a pri porokah analizirati
krajevni izvor zakonskih partnerjev, povpre~no starost mladoporo~encev, stan mladoporo~encev in social-
ni izvor. To nam izpri~uje tudi 12 ohranjenih ‘enitnih pogodb najpremo‘nej{ih kamni{kih me{~anov.
Obe avtorici se ukvarjata {e posebej z me{~anskim vedenjem in navadami, pri ~emer dajeta zelo
podrobno sliko o prehranjevanju in obla~enju Kamni~anov. Seveda se Torkarjeva omejuje le na me{~anske
norme, ki so se odra‘ale pri kamni{kih najpremo‘nej{ih me{~anih. Klob~arjeva se {e posebej zaustavi pri
na~inih pre‘ivljanja prostega ~asa, kjer je lo~evanje med me{~ani pri{lo {e posebej do izraza. Med cerkve-
nimi slovesnostmi, ki so imele {e dovolj razpoznavno ozadje nekdanjih stanovskih, cehovskih slovesno-
sti, sta bili v obravnavanem ~asu ‘egnanje na Grabnu t.i. “grabenski krempelc” in procesija sv. Re{njega
Telesa, ki je kot manifrestacija presegla svoj verski pomen. Najve~ji razkorak pri {egah in navadah je pri{el
do izraza ob smrti. Pogreb je bil tisti dogodek, ki je v najve~ji meri izra‘al socialno mo~ ali nemo~
posameznika. [port, ki ni bil vklju~en v obstoje~o dru{tveni dejavnost, je pomenil posebno razlo~evanje
med purgarji in svetovljanskimi me{~ani. Od prireditev, ki je bila stari purgarski miselnosti najbolj od-
daljena, pa je bila promenada, zato se je purgarji starega kova niso udele‘evali. Obe avtorici precej prostora
posve~ata tudi odnosom med star{i in otroci ter sku{ata osvetliti podobo dru‘inskega ‘ivljenja in razmer.
V obeh knjigah najdemo zelo bogato slikovno gradivo, tako ~rno bele kot barvne fotografije, ki pri
Torkarjevi prevladujejo. Grafi~na oprema Torkarjeve knjige je prikupnej{a. Povzetek je v obeh knjigah
angle{ki. Obe avtorici tudi dodajata obse‘en spisek uporabljene literature. Zora Torkar ozna~uje svoje delo
kot mikroanalizo najpremo‘nej{ega me{~anskega sloja v Kamniku, ki je manj{e pode‘elsko mesto, s
~emer naj bi prispevala k bolj{emu poznavanju in vedenju o me{~anstvu na Kranjskem. Delo Marije
Klob~ar pa naj bi bilo po mnenju recenzenta prof. dr. Janeza Bogataja prvenec na podro~ju etnolo{kih
raziskav mest na Slovenskem prav zaradi celovitosti obravnave na~ina ‘ivljenja. Obe deli pomenita
pomemben prispevek k prou~evanju slovenske krajevne in narodopisne zgodovine.
I g n a c i j  Vo j e