Posamezna Iiew6& 9 din. IZDAJA F1ZKULTURN& ZVEZA SiOVENIJB Dogodki prihodnjega tedna: Pollinalno kolesarsko prvenstvo Leto V. — Štev. 23 LJUBLJANA, 19. junija 1949. Izvršni odbor Fizkulturne zveze Slovenije je dne 10. VI. 1948 sprejel sklep, da se vrši III. Republiški fizkulturni zlet meseca junija leta 1950 v Ljubljani. Prvi del lizkulturnega zleta bo za pionirje in pionirke, združen s pionirskim dnevom in enotedenskim lizkulturnim programom, ter pionirsko parado in telovadnim nastopom. Drugi del zleta so mladinski in članski dnevi. V teh dnevih sodelujejo s programom vse fizkulturne organizacije: Telovadna zveza, Planinska zveza, Strelska zveza in vse športne zveze. Otvoritev zleta bo s lizkulturnim mitingom v Ljubljani, kamor priteče štafeta s Triglava. V tednu pred glavnim zletnim dnevom se vršijo mestne, republiške in druge fizkulturne prireditve. Na glavni zletni dan bo dopoldne fiz-kulturna parada, popoldne pa telovadno-športni nastop. • III. Republiški zlet naj prikaže množični in kvalitetni razvoj fizkulturne organizacije. Zato morajo posamezne zveze v tem času organizirati kvalitetne prireditve, ki naj pokažejo napredek posamezne fizkulturne panoge, ter njen množičen razvoj. Fizkulturni zlet naj prikaže napore za razvoj fizkulture na vasi, posebno v zadrugah, ter prispevek fizkulture v borbi za socializacijo naše vasi. Zlet mora tudi prispevati k utrditvi zveze med mestom in vasjo, biti mora odraz odločne borbe fizkulturnikov za uresničitev petletnega plana, za industrializacijo in elektrifikacijo naše dežele. Priprave za III. Republiški zlet FZS naj potekajo v medsebojnem tekmovanju med društvi, mesti in okraji v izvrševanju fizkulturnega plana, ustanavljanju novih telovadnih društev in vodov, športnih društev in klubov, strelskih družin in planinskih društev. Tekmovanje mora potekati v mobilizaciji novega članstva in kvalitetni pripravi za telovadno-športni nastop. III. Republiški fizkulturni zlet mora biti predvsem mobilizacija novih množic v telovadno organizacijo, ki predstavlja osnovo fizkulturne dejavnosti in bo lahko samo dobro organizirana in ideološko trdna dajala nove sposobne kadre za vse panoge športa, predvsem pa za vzgojo širokega kroga delovnih ljudi prispevala k njihovi uspešni vključitvi v borbi za izpolnitev nalog petletnega plana, v borbi za lepšo bodočnost naše socialistične domovine. Izvršni odbor Fizkulturne zveze Slovenije. Izvršni odbor FZS je na svoji seji 10. VI. 1949 imenoval sledeče delavno predsedstvo III. REPUBLIŠKEGA FIZKULTURNEGA ZLETA: Polič*Zoran, predsednik FZS, minister za finance: Lubej Franc, predsednik TZS, sekretar Prezidija LS LRS; Borštnar Jože, minister za trgovino in preskrbo; Repič Viktor, predsednik Kolesarske zveze, predsednik Komiteta za zunanjo trgovino; Popit Franc, generalni sekretar Predsedstva Vlade LRS; Dougan Danilo, predsednik Komiteta za fizkulturo pri Predsedstvu Vlade LRS; Rudolf Janko, predsednik GO ZSS; Hočevar Janez, sekretar CK LMS; Semič Stane-Daki, predsednik Strelske zveze Slovenije; Primožič Franc, predsednik Smučarske zveze Slovenije; Lepin Janko, direktor Drž. žel. Slovenije; Jurančič Vlado, glavni sekretar FZS; Košiček Vlado, sekretar Komiteta za fizkuituro; Žorž Vlado, referent za fizkuituro GO ZSS; Gruden Maks, sekretar TZS; Savnik Tomaž, načelnik TZS; Vazzaz Jelica, načelnica TZS; Serpan Edvard, športni sekretar FZS; Savorn Lojze, direktor Fizkulturnega magazina. Izvršni odbor Fizkulturne zveze Slovenije. -* . A, . I -r* 4 I 1% i I -r rhi II IZ FIZKULTURNI TEDNIK Bfiaviao prvenstvo v vajah na orodju (Od našega posebnega dopisnika) Magraflnl natečaj za sestavo množičnih prostih vaj za III. Republiški lizkultmul zlet Telovadna zveza Slovenije razpisuje nagradni natečaj za naslednje vrste prostih vaj: a) za člane — vaških društev, b) za članice, c) za mladince, d) za mladinke, e) za mladince — učence v gospo- darstvu, f) za mladince, g) za moški pionirski podmladek, h) za ženski pionirski podmladek, i) za pionirje, j) za pionirke. A. POGOJI NATEČAJA 1. Vaje za člane morajo prikazati delo za socializacijo vasi — zadru-garstva. 2. Vaje za mladince — učence v gospodarstvu morajo prikazati delo v gospodarstvu za izpolnitev petletnega plana. 3. Vaje za mladince pod točko c) naj vsebujejo elemente iz mnogoboja, predvojaške vzgoje ali športa. Lahko so sestavljene iz enega teh delov ali pa v kombinaciji. 4. Za vse ostale vaje dajemo natečajnikom v sestavi vso prostost. Sestave pod g), h), 1), j) so lahko proste vaje ali vaje z orodjem. 5. Vse vaje morajo biti sestavljene tako, da so fiziološko učinkovite in da imajo v množici slikovit učinek. 6. Vse vaje morajo biti spisane po veljavnem nazivoslovju. Tipkane samo na eni strani lista z dvojnim presledkom med vrstami, v dvojniku. Besedilu naj bo po možnosti priložena glasbena spremljava za klavir, v enoj-niku. 7. Natečajniki morajo vaje naučiti z ustrezno skupino telovadcev, oziro- ma telovadk, da jih bedo lahko prikazali ocenjevalni komisiji. 8. Natečaj je javen in se ga lahko udeleži vsakdo. 9. Rokopise (y dvojniku) z notami (v enojniku) je treba poslati Telovadni zvezi Slovenije, Ljubljana — Narodni dom, v zapečatenem zavitku pod geslom najkasneje do 15, avgusta t. 1. Rokopisu je treba priložiti zavitek z istim geslom, v katerem naj bo poleg gesla ime in natančen naslov natečajnika, 10. Ocenjevalno komisijo določi Telovadna zveza Slovenije, ki bo sestave ocenila in poklicala tiste natečajnike, katerih sestave ustrezajo, da bodo vaje prikazali s svojimi skupinami. B. NAGRADE: 1. Za vsako izmed zgoraj razpisanih skupin so določene tri nagrade, in sicer: za vaje, razpisane pod točko a), b), d), e) in f). Prva nagrada 15.091), druga 8000. tretja 3000 din za vaje pod točko c). Prva nagrada 20.000, druga 10.000. tretja 3000 din. Za vaje pod točko c). Prva nagrada 10.000, druga 6000. tretja 5000 din. Za vaje pod točko g), h), i) in j). 2. V navedenih nagradah ni upoštevana glasbena spremljava, za katero bodo določene posebne nagrade, oziroma odkupi. TZS si pridržuje pravico tiska za dobo 2 let. V primeru izida ostanejo neokrnjene avtorske pravice. Izvršni odbor Telovadne zveze Slovenije. V soboto 18. t. m. se je v Zagrebu na lepo urejenem srednješolskem igrišču pričelo tekmovanje za državno prvenstvo v vajah na orodju. Prvega dne so nastopili samo tekmovalci zveznega razreda. Od tega je bilo 14 članic, med katerimi smo videli vse naše najboljše predstavnice športne telovadbe, medtem ko . je moška vrsta štela samo 8 udeležencev. Tekmovala sta samo dva olimpijca Kujundžič in Janež, dočim so vsi naši ostali najboljši telovadci izostali. Navzlic temu pa so se pojavili nekateri mlajši, ki so pokazali dokajšen napredek. Prvega dne so tekmovali telovadci zveznega razreda samo v obveznih vajah na vseh orodjih. Pri moških je vidno prednjačil Kujundžič, pri članicah pa Vida Gerbec. V vseh razredih je nastopilo 606 tekmovalcev V nedeljo zgodaj zjutraj so se zbrali vsi sodelujoči telovadci in sodniki na telovadišču. Mladincev je bilo 20, mladink 29, članov 18 in članic 14 vrst, ki so štele najmanj 5, največ pa 6 tekmovalcev. Poleg teh je bilo prisotnih nad 100 posameznikov. Slovenijo je zastopalo 210, Srbijo 127, Hrvatsko 121, Bosno in Hercegovino 75 ter Makedonijo 45 tekmovalcev in tekmovalk. Poleg udeležencev petih republik, od katerih je bila najmočneje zastopana Slovenija, je sodelovalo tudi 20 zastopnikov Jugoslovanske armije. Po pozdravu zastavi je predsednik odbora za športno telovadbo pri gimnastičnem Savezu Jugoslavije tov. Rafael Ban otvoril tekmovanje. »Telovadec«, je dejal, »mora na tekmi v kratkih trenutkih pokazati kar zmore. Vsled tega mora biti odločen, priseben, borben, vzdržljiv in pogumen. .Imeti mora zaupanje v vse, in vse to so lastnosti, ki naj bodo lastnina mladine nove Titove Jugoslavije v borbi za izgradnjo socializma!« Za njim je tekmovalce pozdravil sekretar Fizkulturne zveze Hrvatske tov. Grahek, nakar so prve vrste odšle k orodju k pričetku tekmovanja. Prostrano igrišče je bilo razgibano in polno mladostnega življenja. Vsaka vrsta je .po končanem tekmovanju ric orodju, tekmovala tudi v atletiki: skoku v višino, teku in čiani ter mladinci tudi V metu krogle. Košarka Esiotiiost s Lokomotiva (Fleka) 52:42 (88:20) Prvenstvena tekma. Igrišče: Stadion. Gledalcev 300. Sodnik: Erbežnik (Ljubljana) Ljubljana 19. junija. Marsikateri gledalec se je lahko danes prepričal, da igra vrsta Lokomotive vse prej kakor slabo. Ves potek igre je bil enakovreden nasprotnik našega zastopnika Enotnosti. Posebno v prvem polčasu so gostje prožili odlično igro. S hitrim tempom in na momente s prav lepo igro v polju je presenečala petorica z lepimi meti iz daljine. Ofenzivne poteze sta sijajno zaključevala Russo in Olivieri. V drugem polčasu je moral zaradi štirih osebnih napak zapustiti igro najboljši igralec Olivieri, kar se je v nadaljevanju precej poznalo. Enotnost je popolnoma zasluženo premagala ekipo Lokomotive. V prvem polčasu je delal precej zmede Russo (L), ki je z nenadnimi in hitrimi protisunki dosegel v prvem polčasu vodstvo z razliko dveh košev. Sele v drugem polčasu je prišla do izraza rahla premoč Ljubljančanov. Podaje Razen zveznega razreda so vsi nastopali v obveznih vajah in sicer vsi trije razredi mladink, mladincev, članic in članov. Dobra organizacija sodniškega zbora je omogočila, da se je tekmovanje hitro odvijalo. Le za kratko dobo je bilo prekinjeno 'vsled nevihte. Posebno veličastno sliko je nudilo igrišče v trenutku, ko je vodia tekmovanja pozval vse nastopajoče k mirovanju in triminutnem molku v počastitev spomina Vladimirja Nazorja, ki je dopoldne preminul. Medtem, ko so v zgodnjih popoldanskih urah poslednje vrste še tekmovale v atletskih panogah, so nastopili tekmovalci zveznega razreda v poljubnih sestavah. Mnogi so najtežje sestave izvedli odlično, za kar jih je vsakokrat nagradilo številno občinstvo. Tudi v poljubnem programu sta se najbolje izkazala olimpijca Kujundžič in Gerbčeva, ki od tekmovanja do tekmovanja kažeta solidnejše znanje in sposobnosti. Kakor so sodniki svojo dolžnost opravili naglo in dobro, tako je prireditelj slabo organiziral števno komisijo, ki je onemogočila takojšnjo izračunavanje rezultatov. Vsled tega so bili zvečer po končanem tekmovanju objavljeni samo rezultati tekmovanja zveznega razreda. Vse ostalo pa bo izračunano naslednje dni, kar je za končni uspeh tako množičnega tekmovanja vsekakor velika škoda. Doseženi so sledeči rezultati v zveznem razredu: Člani: 1. Josip Kujundžič (Subotica) 128.55 točk; 2. Sekula Pajič (Novi Sad) 113.40; 3. Katančič Anton (Subotica) 113.15; 4. Janež Karol (Ljubljana II) 128; 5. Stefanovič Sreten (Vršac) 106.50; 6. Hirtenštajn Karlo (Zagreb VI) 100.05; 7. Nikolič Radko (Niš) 96.80 in 8. Mihalič Robert (Zagreb I) 88.45. Članice: 1. Gerbec Vida (Ljubljana II) 78 točk; 2. Rožman Milica (Kranj) 74.80; 3. Ljubojev Ivanka (Novi Sad) 69 80; 4. Djipalovič Draginja (Beograd’I) 68; 5. Zutič Tanja (Zagreb I) 65.80; 6. Kostanarevič Jelena (Zagreb I) 65.55; 7. Černe Neža (Maribor II) 64.30; 8. Hribar Tatjana (Ljubljana VI) 59.60; 9. Ajgner Štefka (Maribor II) 57.05; 10. Mirnik Marica (Maribor It) 52.65 točk. M Jeločnik. Lokomotiva: Olivieri 8; Koprivnikar 3; Tijanič 3; Rundič 2; Horvat 3; Udo-vicich 14; Russo 9; Cemogoraz, Gra-bovac, Ferkovich. V predtekmi so pionirji Enotnosti v podaljšani igri premagali pionirje Železničarja z rezultatom 26:21. i 'mmmmm? Ob 20 letnici svojega javnega udejstvovanja je bil Josip Palada junak dvoboja Jugoslavija ; Švedska Jugoslavija v evropskem polfinalu proti Itaini v Milanu ali Rimu Naša teniška glraica Mitič in Palada sta zopet dosegla velik uspeh z zmago r»ad švedsko reprezentanco v četrtfinalnem tekmovanju evropske cone za Davisov pokal v Zagrebu po šestdnevni naporni in razburljivi borbi. S tem sta pripeljala Jugoslavijo v evropski poifinaie proti Italiji, ki bo 9., 16. in 11. julija v Milanu ali v Rimu. Prognoze za to srečanje je težko dajati, vendar po uspehih naših in italijanskih igralcev, ki jih bodo dosegli na sedanjem wimbledcnskem turnirju, kjer bedo imeli dober trening za to važno srečanje, bo situacija nekoliko bolj jasna. V slučaju naše zmage sad Italijo bi imeli ravno po 16 letih zopet evropski finale v Zagrebu, ker bo Francija v polfinalu proti Madžarski v Budimpešti verjetno zmagala. Obširnejše poročilo o tedenskih tekmah s Švedsko prinašamo na tretji strani. Kvalifikacijsko nogometno tekmovanje za vstop v državno ligo Dragi poraz ŽeSezniiaria (Lij Drugo kolo kvalifikacijskih nogometnih tekem za vstop v državno ligo ja nins pa je visoko porazil enajsterico Zagreba, ki je bila tudi v tem kolu ne- Zvezna liga v odbojki .• Polet 3:1 'Enotnost Ljubljana, 19. junija. — Včeraj popoldne je bila na Stadionu ob Tyrševi cesti odigrana prvenstvena tekma od-bojkaške i;ge FLRJ med Poletom iz Maribora in domačo Enotnostjo. Po zanimivi ter tehnično dovršeni igri so zmagali odbojkaši Enotnosti z rezultatom 3:1 <15:13. 15:7, 14:16, 15:9)- Enotnost se je odlikovala zlasti v prvem, drugem in četrtem setu, dočim so gostje prevladovali v tretjem setu, ki so ga s požrtvovalno igro odločili v svojo korist. V moštvu Enotnosti so se odlikovali Kosec, Cirman in Slanina. pri Mariborčanih pa Verglez. Enotnost: Kosec, Slanina, Cirman, Guribakli, Weisbacher, Mikluš. Polet: Verglez, Vitek, Moran. Leder-has, Filipančič in Tomažič. Sodil je Kušar iz Ljubljane. V predtekmi so igralke Poleta premagale Enotnost z rezultatom 2:0 (15:9, 18:16). Crvena zvezda, : 3:1 Partizan V Beogradu je včeraj odbojkaško moštvo Crvene zvezde pripravilo ljubiteljem odbojke prijetno presenečenje, ko je premagalo državnega prvaka v odbojki Partizana iz Beograda. Rezultat tekme je bil 3:1. Mladost : Beograd 3:2 Košarkaši Enotnosti pod nasprotnikovim košem žog so bile sigurne, tudi medsebojna povezanost je bila boljša, tako da se je moral nasprotnik razvrstiti v obrambo, ki pa je bila zelo učinkovita. Ljubljančani so v zadnjih minutah dosegli z naglimi prodori več lepih košev, bili pa so včasih pod košem precej nerodni. Šerbec je danes s prisebno igro vse akcije uspešno in koristno zaključeval. Enotnost: .Supančič 8; Šerbec 13; Breznik 8; Ciglar 11: Mravlje 2; Olivieri 1; Skrjanc 3; Fugina 6; Steiner, Filipan, Počkar. m, s. Izbirne tekme v Arandjelovcu LEP USPEH SLOVENSKIH STRELCEV Pretekli teden je bilo v Arajidjelov-cu strelsko tekmovanje za sestavo državne reprezentance. Na tekmovanju je sodelovalo 37 najboljših strelcev iz vseh ljudskih republik. V prvem dnevu tekmovanja je beležil največ uspeha Edvard Delorenco v preciznem streljanju z vojaško pištolo; osvojil je 358 krogov, kar jo samo za en krog slabše od državnega rekorda. Drugi v tej disciplini je bil Vider (Hrvatska) s 338 krogi, tretji pa Milič (Srbija) a 305 krogi. V streljanju z vojaško puško stoje je zasedel prvo mesto Prauhard (Hrvatska) s 142 krogi, drugi je bil ču-kič (Srbija.) s 141 krogi, tretji pa Planinc (Slovenija) itd. V streljanju kleče je zmagal Petrovič (Srbija) 158 krogov, drugi je bil Cestnik (Slovenija) 144 krogov, tretji Vider (Hrvatska) 142 krogov. V streljanju leže .ie bil prvi Cestnik 159 krogov, drugi Planinc 157 krogov, tretji Jovanovič (Srbija). četrti pa je bil Mihorko (Slovenija). V streljanju % vojaško puško iz le. žečega. klečečega in stoječega pplo-ža.ia je bil prvi Kratohvil (Srbiia) 440 krogov, Planinc (Slovenila) 439 krogov, Petrovič (Srbiia) 43$ krogov, Cukič (Srbija) 436, Cestnik 435 kro-grov. Streljanje z vojaško puško na 25 m: Prvi je bil Planinc, 337 krogov, drugi je bil Delorenco 355, tretji Prauhard 3 47 krogov. Rudar : Železničar (Ej.) 0:2 (1:0) Trbovlje, 19. junija. Danes dopoldne je bila tu odigrana povratna mladinska nogometna tekma za prvenstvo Slovenije med domačim Rudarjem in ljubljanskim Zeelzničarjem, ki se je v regularnem času končala neodločeno 2:2, v podaljšku igre pa so domačini dali štiri zmagovite gole. Tekmo je sodil Kukanja iz Murske Sobote. Gledalcev je bilo okoli 1200. Vrbič. Espel telovadni nastop v Kočevju Kočevje, 19. jun. Danes je bil v Kočevju uspel nastop kočevskih fizkulturnikov. Nastopili so pionirji in pionirke mladinci in mladinke, člani ln članice ter oddelek mladincev predvojaške vzgoje, številen obisk občin, stva. je dokaz, da zanimanje, za fizkul. turo tudi v našem okraju vidno nara. šča. Nastop ie pokazal lepe uspehe do. sedanjega dela. Tako med mladino, kakor med članstvom je bilo videti več talentiranih telovadcev, ki se bodo ob vestnem in vztrajnem vežbanju lahko uvrstili med naše najboljše telovadce. Ker razpolaga TD Kočevje 1 s primernimi prostori i ugodnim vež-bališčem ter orodjem, so dani vsi po. goji za uspešen razvoj. Današnjemu nastopu i, prisostvoval tudi predsednik FZS minister tov. Zoran Polič. izgledov za končni uspeh. Sutjeska (Nikšič) Ljubljana, 19. junija. Na stadionu Železničarja v Šiški je bila danes popoldne kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v državno ligo med domačim Železničarjem in Sutjekso iz Nik-šiča, ki se je končala S tesno zmago gostov. Po neuspešnem startu železničarjev se je pričakovalo, da bodo Ljubljančani zaigrali danes bolje kakor preteklo nedeljo. Po krikazani igri pa lahko rečemo, da so igralci Železničarja v glavnem ponovili igro pretekle nedelje. Domačini so imeli prav toliko priložnosti za gole kakor nasprotnik, vepdar je napadalna vrsta, čeprav jo je nekajkrat spremljala smola pri streljanju na gol, zapravila več idealnih trenutkov, s čimer je tudi danes zakrivila neuspeh svojega moštva. Vsi igralci Železničarja so igrali sicer skrajno požrtvovalno, vendar ta odlika ne zadošča vselej za dosego zmage. Ožja obramba s Sočanom in Razbornikom na čelu ter delno tudi krilska vrsta, sta bili najboljši del moštva. Več uspešnih prodorov Razbbmika II. in Erberja napadalni trio i* znal izkori- Železničar (Lij.) 1:0 (1:0) stiti zaradi slabega starta in prepočas-nosti. Gostje so bili v glavnem enakovredni nasprotnik, le da so bili v igri mnogo hitrejši', starta li na vsako žogo, kar jim je tudi prineslo končni uspeh. Poleg teh prednosti pa so se gostje »odlikovali« v surovi igri, saj jo je moral sodnik skoraj vsak čas prekinjati. Zmagoviti gol je dal desna zveza Vučkovič'v 30 minuti prvega polčasa. Najboljši igralec je bil vratar Markovič in srednji krilec Spanišič. Tekmo je prav dobro sodil Damijani iz Zagreba. Gledalcev je bilo približno 3000. V predtekmi je moštvo Zeelzničarja iz Postojne po lepi igri premagalo rezervno moštvo domačega Železničarja z rezultatom 5:0 (2:0). Železničar (S) : 11. oktober 7:0 (4:0) 'Sapredak : Milicioner 2:0 (2:0) Proleter : Zagreb 4:2 (2:0) Prizor iz včerajšnje tek me Železničar : Sutjeska Metalurške šole Slovenije so tekmovale v atletiki Na pobudo agilnega tor. Žmitka, profesorja telovadbo na jeseniški gimnaziji so v soboto 11. junija tekmovali! metalurške šolo Slovenije v naslednjih disciplinah: skok v višino, daljina, 166 m, 191« m, met bombe in krogle. Zaradi močnega naliva je izpadlo tekmovanje v streljanju in krosu. Tekmovanja se je udeležilo 294 mladincev osmih slovenskih metalurških šol iz: Krope, .Jesenic, Celja, Maribora, Bistrice, Lesc Mute in Maribora. Mladinci so pokazali silno voljo in veselje do športa in uspehov. Borba se je vodita v glavnem med jeseniško metalurško šolo in šolo iz. Krope. Pokazalo pa se je, da so edino atleti iz Krope dobro pripravljeni. Njihovi rezultati so presenetili. Omeniti moramo zlasti Kordeža, kajti 2.4} min. za 19*0 m ie za mladinca odličen rezultat. Tudi rezultat Srečka Pavla v teku na J88 m — 12.« sek. in 5.71 m v daljine je prav dober, jeseniškimi mladinci dinci je mnogo ta- Med lentov. Ravnatelj šote tov. Smoleji in glavni mojster Iskra sta pristopila v zadnjem času s polnim razumevanjem k njihovi izgradnji. Omembe vreden je rezultat Ouferja v met« bombe z 5} metri (izenačen slovenski rekord). Tudi vse »stale šole imajo sposobne atlete, pozna pa se vsem, da nastopajo brez predhodne vadbe. PRVENSTVO LRS V MARATONSKEM TEKU V NEDELJO 26. JUNIJA OB 9. URI NA STADIONU OB TVR6EVI CESTI Jugoslavija: Norveška 3:1 (Poročilo na 4. strani) Iz Telovadne zveze Fšzkulturni zleti: V Trbovljah: Telovadna društva OTO v Trbovljah so hotela 11. in 12. junija t. 1. polagati obračun svojega sistematičnega dela v telovadnicah in na telovadiščih, kar pa jim ni povsem uspelo, predvsem zato, ker je deževalo v nedeljo do 11. ure, tako da je bil prireditelj OTO do zadnjega v negotovosti ali bo nastop možen ali ne. Na predvečer se je vršila telovadna akademija ob udeležbi približno 700 gledalcev, pri kateri so nastopili z 12 točkami vsi oddelki iz društva Trbovlje in Zagorje. Pogrešali pa smo med nastopajočimi zadnje čase, s posebnimi točkami, zelo razgibano TD Hrastnik. S sodelovanjem tega društva bi se kvaliteto akademije brez dvoma zelo dvignilo. Vzroke izostanka je treba preveriti in eventuelno namerno izostajanje javno ožigosati. Vse točke so bile na primerni višini, prav posebno pa je ugajal nastop pionirjev s prostimi vajami, orodna telovadba in akrobatika. Skoda, da je moral odpasti »Valček«, ki bi ga izvajale članice TD Trbovlje, zaradi tega, ker društvo TD Hrastnik ni pravočasno vrnilo posojenih oblek in not. V nedeljo so skušnje odpadle zaradi slabega vremena, prav tako povorka, ker je rudnik normalno obratoval. Popoldanski nastop se je začel s 35 minutno zamudo s pozdravom zastavi ob navzočnosti 3000 glave množice in 620 telovadečih. Mladinec R. K. je s klenimi besedami orisal, kakšen mora biti lik današnjega fizkulturnika. Zatem je nastopilo 160 pionirjev, ki so izvedli predpisane proste vaje še dovolj dobro. Motilo je zelo, ker niso nastopili v predpisanih telovadnih oblekah. Mladinke, 52 po številu, so izvedle proste vaje zelo medlo in neskladno, tudi kritje je bilo zaradi manjkajočih značk slabo. Tudi izvajanje je bilo prepočasno. Sledil je nastop članov, članic in mladincev-ink na orodju. Na drogu se je opažalo pri nekaterih nerazpoloženost, ker jim je že naupor v zk lop no delal težave. Nekateri mladinci pri preskoku preko konja so se uveljavili z lepimi preskoki in prostimi premeti. Najboljša so bila dekleta na dvovišinski bradlji, pozna se jim, da so v dobrih rokah. Brez dvoma najboljša točka po izvedbi je bil nastop 220 pionirk, ki so res skladno in v lepem kritju izvedle proste vaje. Tekmovanje v vlečenju vrvi je bilo uspešno za TD Trbovlje, ki je trikrat zaporedoma premagalo TD Zagorje. Precej skladno je 36 članic izvedlo vaje s kiji. Za pionirkami je bila to še najboljša točka, samo tempo je bil prepočasen, zato je na veljavi precej zgubila. Nastop članov na bradlji je bil razmeroma dober, če upoštevamo, da so nastopili nekateri »starinci« (ne mladinci) precej nepripravljeni. Mnogo boljše so bile izvedbe na krogih, kjer smo videli v gugu precej lepih zvin-kov, nauporov in premetov. Lepa zaokrožitev v tej točki je bil nastop štirih parov boksačev, ki so pokazali šolo boksa in vrste, ki je suvala kroglo. Skoda le, da ni bilo zaradi premajhnega igrišča mogoče prikazati še ostalih športnih panog, ki so bile na programu. Zadnji trenutek se je" namreč moralo nastop prenesti z razmočenega nogometnega igrišča na drug prostor. Pri tej točki je pa zelo motilo »vdiranje« pionirjev na igrišče. Pionirji s svojo igro »Med dvema ognjema« niso preveč navdušili gledalce, to pa verjetno zato, ker jim igra ni znana in zaradi nepreglednosti igrišča, ker se je s pionirji ponovila ista slika kot pri prejšnji točki V zadnji točki je nastopilo 45 članov s prostimi vajami, ki so jih še precej dobro izvedli, bilo je pa med njimi nekaj takih, ki bi pri selekciji brez dvoma morali izpasti. Vse točke je spremljal na klavirju tov. Škrinjar, koračnice je pa igrala rudniška godba. Na sestanku z vaditelji sodelujočih društev po nastopu se je ves nastop kritično še enkrat pregledal, ugotovile so se razne pomanjkljivosti, predvsem ponesrečene sestave prostih vaj, ki so bile po vrhu tega š’e prepozno objavljene. Zelja navzočih na tem sestanku je bila, da bi vse te pomanjkljivosti v bodoče pri sličnih prireditvah odpadle. Rastko Poljšak Blažej Janko t Naši alpinisti pozimi v Julijskih Alpah rom. Zmagali so Ljutomerčani. Za zaključek je bila odigrana tekma v odbojki med Grafičarjem (Lj) in Ljutomer-jem. Zmagali so domačini s 3:0. Organizacija naštupa je bila dobra in predvsem se je treba zahvaliti sekretarju OTO in tnv. Florjančičevi, kakor tudi ostalim, ki so aktivno sodelovali pri organizaciji in vložili mnogo truda v to, da hi se dvignila fizkultnra na vasi. Bedrač Valerjjan. ZAVOD ZA FIZKULTURO priredi AKADEMIJO ob zaključku šolskega leta v ponedeljek 27. junija 1949 ob 20. uri na letnem telovadišču na Taboru. Z naših telovadnih nastopov Zaključni nastop najboljših ljubljanskih srednješolcev V torek due 14. t. m. so najboljše srednje šole imele zaključni fizkulturni nastop. On 15. uri in 15 minut so prikorakali na telovadišče vsi nastopajoči oddelki. Po pozdravu zastavi le nagovorila mlade tizkulturnike tov. Repičeva, poverjenik za šolstvo pri MLO Ljubljana. Naštela je vso uspehe, ki jih je imela mladina ud pomladanskega krosa preko tekmovanj v atletiki, igrah, mnogobojih v vajah nn orodju in v prostih vajah in jim čestitala k uspehu. Tri vrste pionirjev so tekmovale v štafeti čez ovire. Najprej so morali preskočiti nizko oviro, se splaziti pod drogo in preteči gred ter nato z žogo zadeti tarčo. Štafeta m vzbudila tistega zanimanja, ki ga sicer podobne štafete vzhode in to največ zaradi neizenačenosti vrst. Nastop pionirjev V. gimnazije z vajami s palicami je bil precej dober. L goto viti moramo, da sestava ni posrečena ter vsled tega pionirji skoraj povsod slabo nastopajo. Skladnosti ni bilo, a po-etiinci so s svojim neznanjem vidno izstopali. Nastop pionirk VI. gimnazije je bil boljši, ker je sama sestava vaj primer, nejša a še vedno neustrezna. Zagoreli mladinci V. gimnazije so dokaj lepo prikorakali na telovadišče. Svoje štiri mjnute trajajoče vaje so izvedli dobro. Sama sestava v tričetrtinskem taktu z, zelo melodično glazheno spremljavo je enostavna, ki pa teče gladko in se logično odvija in preliva iz giba v gib. Telovadci so pokazali nekaj pravilnih ritmičnih poudarkov, toda v celoti ritma, ki ga vaja ima. niso zajeli. V mladinski štafeti 4 krat IM m so nastopila moštva klasične gimnazije, zavoda za fizknlturo, V. in 1. gimnazije. Zmagala Je vrsta klasične gimnazije s časom 4' sek. V igrah ?u mladinci in pionirji nastopili z odbojko, košarko, med dvema ognjema in s preskoki čez kozo. Razvrstitev skupin ni bila najboljša. Pogrešali smo vlečenje vrvi, ki je postala lelos privlačna In borbena fizkulturna panoga. V ženski mladinski štafeti 4 krat do m so nastopile dijakinje klasične gimnazije, zeveda za fizknlturo. V. in VI. gimnazije. Zmagala je vrsta zavoda za fiz.kul-turo s časom 32,7. ki je le za sedem desetink s-nbšl od drž. rekorda. Mladinke V. in VI. gimnazije so nastopile z vajami s kiji. Ker so s temi vajami nastopile že lansko leto, hi bil nastop lahko boljši. Precej je trpela skladnost posebno v levi koloni. Rokomet, ki so ga pokazali dijaki, ni navdušil maloštevilnih gledalcev, Vzrok ni v igri sami, ampak v njenem predna-šunju. Tudi več resnosti hi bilo treba. Opozorili bi tudi nu enotnost opreme (en Vratar je bil lms, drugi igralec je bil brez nogavic itd.). Zadnje so nastopile mladinke z vajami na gredeli. Seslava Je dokaj posrečena in prikupna. Na nekaterih mestih je potrebno še nekaj popraviti in izpopolniti, pa se ho vaja lahko s pridom uporabila še na mnogih drugih nastopih. Za zaključek je bilo predvideno razdeljevanje nagrad in polival. Poklonjeno je bilo eno samo darilo in to V. gimnaziji kol absolutnemu zmagovalen. Predaja pa le bila potnesrečena, "Iliče M nič videl, niti vedel kaj se godi. Predaja lil morala biti na telovadišču, da hi lahko gledalci, posebno pa mladina vedeli za kaj se gre. . Naj še nekoliko osvetlimo organizacijsko plat te prireditve. Obisk je bil zelo skromen. Agitacije sploh nj bilo in izgloda. da celo fizkulturni učitelji niso vedeli zanjo. Tudi na nastopu samem je bilo mnogo pomankljivosti. Mnogo preveč časa se de izgubljalo s korakanjem na telovadišče. Ali ni enostavnejši in krajši dohod z one strani, od koder so nastopam mladinke zn vaje na gredeh, odstop pa pod tribuno in nazaj na zbirališče? Nepotrebno je čakanje, ko nastopajoči oddelek izprazni telovadišče in šele nato prikoraka sledeči. Lepo in pravilno je. da mladinski vodniki vodijo svoje dijake, toda zato morajo fizkulturni učitelji poprej te vodnike izvežbatl. Tako bomo odstranili vso nepotrebno zmedo in nevšečnosti, ki se pojavljajo. Vodniki in vodnice kolon morajo hiti prav tako enotno oblečeni kakor telovadeči. Organizacija priprave na zbirališčih je bila zelo slaba. Mnngokaj se bi dalo še grajati, toda ni naš namen zmanjšati zunanji uspeh vseh srednješolskih prireditev, ki je nesporno velik. Priznati moramo da so fizkulturni učitelji in uči-telMce kakor tudi inv. Borko, refer. za fizknlturo P"i MLO Ljubljana vložili mnogo truda v vse priprave in same na-Stone, ki so kot eelota bili prav uspešni. Nate pripombe naj se smatra kot dobronamerne, ki naj služijo V pomuč. Burja Stanko. Gligorič med najboljšimi na svetu Gligorič—Stahlberg 6 in pol J 5 in pol Velik uspeh Jugoslovanskega šaha Gligorič—Stahlberg 6 in pol : 5 in pol. Šahovski dvoboj med internacionalnim mojstrom Svetozarjem Gligoričem in švedskim velemojstrom Stahlber-gom se je po hudih, a hkrati zanimivih borbah končal z zmago Gligoriča z rezultatom 6 in pol proti 3 in pol. Mach je poseben način šahovskega tekmovanja, ki je bil posebno pred vojno priljubljen. Sahisti v dvobojih so kaj radi merili svoje modi, ker se ravno v matchih odraža neposreden odnos moči obeh nasprotnikov. Po vojni so dvoboje prirejali samo za svetovno prvenstvo, medtem ko prijateljskih tovrstnih srečanj ni bilo toliko na sporedu. V dvoboju Igralec lahko dodobra spozna slabe in pozitivne slrani svojega nasprotnika, medtem ko na turnirju tega ni mogoče. Mojstra Gligorič in Stahlberg sta odigrala -12 partij, od teh je bilo 9 neodločenih, dve je dobil Gligorič, eno pa Stahlberg. Dvoboji so pomemben doprinos teoriji otvoritev, osvetljujejo in izpopolnjujejo mnoge variante zaradi tega, ker nasprotnika igrata večkrat iste otvoritve. Nedvomno je, da nekateri Igralci razvijejo na dvobojih večjo moč kakor na turnirjih. Stahlberg ie eden izmed mojstrov, ki so v matchih zelo močni. Švedski velemojster je že v letu 1933. zabeležil v matchili pomembne zmage tako nad renomiranim velemojstrom Niemcovi-čem z rezultatom 5:3 leta 1938. je igral s Keresom s 4:4, in to tedaj, ko je bil Keres najresnejši kandidat za svetovnega prvaka. Tudi v poznejših povojnih dvobojih je Stahlberg beležil pomembne uspehe. Naj več ja zmaga mu je bila prav gotovo na velikem turnirju v Mar del Plati 1947. Na medeon-skem turnirju v Saltsjobadenu na Švedskem se je Stahlberg uvrstil med one svetovne mojstre, ki se bodo borili za naslov svetovnega prvaka. Dvoboj s Stahlbergom je torej pomenil za Gligoriča veliko preizkušnjo in njegova zmaga predstavlja vsekakor največji uspeh v njegovi dosedanji karieri. Čeprav je bil ta dvoboj prijateljski in ni imel službenega značaja, prav nič ne zmanjšuje njegovega pomena pri šahovskih strokovnjakih. Ta dvoboj je prav gotovo pokazal, da je mladi internacionalni mojster Gligorič dorasel najmočnejšim svetovnim mojstrom. Sam Stahlberg je izjavil, da je v Gligoriču našel resnega nasprotnika. s katerim je zasluženo izgubil po težki in žilavi borbi in ga smatra za enega najboljših svetovnih igralcev. Zmaga Gligoriča v tem dvoboju ni samo velik uspeh našega mojstra, temveč tudi uspeh vsega jugoslovanskega šaha. Z ozirom na Gligoričev vzpon lahko pričakujemo da bo v prihodnosti še več, doprinesel k dvigu jugoslovanskega šaha in hkrati dal tudi ostalim jugoslovanskim mojstrom vzpodbudo za nadaljnje delo na tem področju. Snežne razmere so bile v letošnji zimi izredno ugodne. Zato so mogli naši plezalci izvesti vzpone, ki stoje kvalitetno in številčno visoko nad vsem, kar je bilo doslej storjenega pozimi v naših stenah. Posebno lepe uspehe beležijo mladi plezalci, ki so se šele po osvoboditvi pojavili v gorah in imajo za seboj dve alt mogoče tri leta plezanja po zasneženih stenah, a so javnost že letos presenetili z uspehi, kakršnih se lani nihče n| nadejal. Zimska alpinistlka v Julijskih alpali se bliža svojemu vrhuncu in ako ne bodo v prihodnje izredno hude zime zavrle nadaljnega razvoja v Julijskih alpah, kmalu ne bo več stene, preko katere ne bi bila utrta vsaj ena zimska smer. O nekaterih izvršenih turah srno poročali v našem časopisu, izšla so poročila o uspehih ljubljanskih in jeseniških alpinistov v »Tovarišu« in »Slovenskem poročevalcu«, a ta poročila niso izčrpna in ne navajajo vzponov, katere so izvedli kranjski, zagrebški, tržiški in celjski alpinisti. Zato prinašamo v naslednjem pregled vseh v Julijskih alpah izvršenih prvenstvenih vzponov ter važnejših ponovitev V mesecu decembru je pokrivala stene tenka plast pršiča in vladal je hud mraz. Na Božič, dne 25. decembra sta stopila v Brojanovo smer v severni steni Razorja ljubljanska plezalca Vavpotič in Mlakar, Steno sta preplezala po dvajseturnt borbi ter izstopila na rob stene ob štirih zjutraj. Med plezanjem je ozebel Mlakar v noge in komaj se Je vrnil v dolino. Ozebline ko severne stene Frdamanih polic. Smer so ocenili mestoma s četrto težavnostno stopnjo. Istega dne so preplezali Jeseničani: Krušlč, Korenini, Stražišar, Blažej ln Zupan prvič pozimi vzhodno steno Visokega Rokava, čas plezanja — 8 ur, smer je ocenjena s četrto težavnostno stopnjo. Frelih in Ferjan sta vstopila v severnovzhod-no steno Malega Jalovca, V tri četrti. ne stene je Frelih zdrsnil in se lažje poškodoval. Alpinista Kočevar in Debeljak, člana alpinističnih odsekov Ljubljana in Celje sta preplezala prvič pozimi severno steno Sita v sedmih urah. Vzpon sta ocenila s peto težavnostno stopnjo. Hrašovec Lojze, član zagrebškega, alpinističnega odseka je s tovarišem izvedel četrto ponovitev Arihove smeri v Jalovcu. 19. februar, ja sta naskočila Perko ln Zaletel Di. bonovo smer v severnem ostenju Špika, a sta se morala zaradi slabih snežnih razmer vrniti. 20. februarja, so preplezali Zupančič, Medja in More centralno grapo v severni steni Velike Martuljške Ponče v dveh urah in pol, Jeseničani Krušič, Šilar in Blažej pa so izvedli prvenstveni vzpon preko zapadite stene široke peči ter nato prvo zimsko ponovitev grebenskega prečenja široka peč.Dovškl križ. Istega dne sta. izvršila Kranjčana Kodran in Fras peto ponovitev Arihove smeri v Jalovcu. Ilerlec Roman in Beguš Štefka, ravno tako člana alpinističnega odseka Kranj, pa sta se preko zfl-padne stene povzpela na škrbino med Velikim Oltarjem ln Visokim Rokavom. 2 6. februarja sta preplezala Zupančič ln Medja prvič pozimi Hudnlk-Prevčevo smer v severni steni Travni, ka vdveh urah. ilerlec Emil in Berlec Roman sta. izvedla šesto ponovitev Arnihove smeri v Jalovcu, Člani za. grebškega alpinističnega odseka pa so z enim bivakom izvršili prvo ponovitev Zupančičevega zimskega vzpona preko Hanzove poti na Prisojnik. Ta dan Je tudi Triglavska stena prvič v tej zimi stopila v ospredje. Jeseničani KruSič, Šilar, Blažej in Pšenica so vstopila v Skala.ško smer, Ljubljančana Kočevar in Zupan pa v Jugovo smer v Triglavski steni. Pšenica in Blažej sta se vrnila že v spodnjem delu stene, Krušič in Šilar sta pa na- daljevala plezanje, a napredovala sta zelo počasi in se popoldne prav taka obrnila ter se še istega dne vrnila pod steno. Medtem sta Ljubljančana nadaljevala plezanje, bivakirala v steni ter naslednjega dne izstopila na Plameni, ce. V steni sta se nahajala 31 ur, zabila sta nad 45 klinov ter ocenila smer mestoma s šesto težavnostno stopnjo. Nekaj dni kasneje je pristopil Zagreb, čan Kučan s tovarišem po novi jesa, niški poti na Prisojnlkovo okno. V pričetku marca je nastopilo ' ihar-no vreme in hud mraz. 4. marca sta vstopila v Dibanovo smer v špiku plezalca Blažej in Savelj. V silo\?ltem viharju in izrednem mrazu sta pre. plezala to tisoč metrov visoko steno ter po bivaku v steni izstopila na vrh popoldne naslednjega dne. V steni sta bila. 30 ur ln zabila nad 50 klinov. V hudem mrazu sta dobila oba plezalca ozebline na nogah, ki so se posebno pri Blažeju končale s težkimi posledicami. Plezalca sta ocenila vzpon s peto težavnostno stopnjo, nista pa pri ocenjevanju upoštevala mraza in viharja, torej izrednih vremenskih prilik. Kmalu potem vzponu je potihnil vihar in nastopila je lepše vreme. Zato se ne čudimo majhnemu številu vzponov, ki so bili izvršeni v tem me. sex,eu. 9. marca so izvedli Krušič, Perko in Debeljak drugo ponovitev vzpona preko zapadne stene Kotove špice, 27. marca pa sta Krušič in Koblar Slavko prvič ponovila jugovzhodni raz Kukove špice. (Dalije) Delavci iz »Litostroja« na pSezalnem tečaju Severni raz Male Mojstrovke so zapustile plezalcu hude posledice. Dan kasneje je preplezal Brojanovo smer, po sledeh ljubljanskih plezalcev, v treh urah Koblar Slavko ter s tem Izvedel tretjo zimsko ponovitev te "smeri. 27. decembra je vstopila v dvo-sto metrov visoko vzhodno steno Kukove špice jeseniška dvojica Blažej-Slavec. Plezalca sta preplezala to ste-no in nadaljevala nato plezanje po jugovzhodnem grebenu Kukove špice. Pozno popoldne sta se morala pred najtežjim mestom grebena zaradi ne ugodnih snežnih razmer vrniti. Sestopala sta po grebenu. Prehitela ju je noč in po mrzlem bivaku sta se naslednji dan vrnila V steni sta bila plezalca 24 ur. V januarju je zapadel sneg in je za nekaj tednov onemogočil alpinistične podvige, šele 29. januarja so pristopili plezalci Župančič, Blažej, Vojsk in Šuštar pozimi prvič v vzhodno okno Prisojnika ter priplezaU nato po vzhodnem -grebenu na vrh Prisojnika, 30. januarja so izvedli Krušič, Šilar in Koblar Slavko prvo zimsko smer preko vzhodne stene Stenarja. Smer je ocenjena s tretjo težavnostno stopnjo .Cas plezanja je znašal 8 ur. — Istega dne sta ponovila Tržl&ana Per ko in Zaletel Arihovo .zimsko smer drugič pozimi v severovzhodni steni Jalovca 5. februarja so preplezali Slavec, Savelj, Kodran in Herlec Emil, člani alpinističnih odsekov Jesenice, Ljubljana in Kranj prvič pozimi severni raz Male Mojstrovke. Za plezanje so rabili 12 ur, smer je ocenjena s četrto težavnostno stopnjo, Dan kasneje je ponovila mešana jeseniško-tržiška naveza Blažej - Salberger - Zaletel isto smer v dveh urah in pol. 8. februarja sta Kovečar in Poljšak tretjič ponovila Arihovo zimsko smer v Jalovcu 13. februarja so Izvedli Župančič, Medja in More prvenstven vzpon pre. Alpinistični odsek Pl) Ljubljana je i*: vedel v dneh od 1U. do 12. junija letni plezalni teč^j na Kamniškem sedlu v Savinjskih Alpah. Sodelovalo je pet n-a-atavnikov (Kočevar, Zupan, Govekar, Vidmar in Poljšak). Tečajnikov je hilo 14. Vsi so bili iz delovnega kolektiva Litostroj. Tečajniki so prispeli v kočo na Kamniškem sedlu v četrtek zvečer, v petek pa so že napravili plezalne ture im sicer: Vzhodni steber Brane, Svete-lova smer v Planjavi, smer: Kemperle— Benkovič—Pressl, smer Kemperle—Stopar in smer skozi Okno vse v zahodni steni Planjave. Že na teh prvih uvodnih turah so tečajniki iz Litostroja pokazali izredno nadarjenost v plezalni tehniki. Nastavniki so na mestu pokazali pravilno varovanje, ki je najvažnejša naloga plezalca v steni, dalj** so sc tcčlniki v steni seznanili z večino prijemov plezalne tehnike itd. Oh dveh so se vsi vrnili v kočo. Po kosilu in odmoru so vsi skupaj odšli na vežbanje pod zahodno steno Planjave. Vežbali so spuščanje oh vrvi, a sledilo je kratko predavanje o težavnosti smeri v stenah. Za zaključek so varovani od zgoraj preplezali neki previs in tako dobili vpogled v težje detajle. Naslednji dan. v soboto, so bile na sporedu težje plezalne ture v stenah Skute. Tečajniki so odšli zgodaj iz koče. Najprej so si ogledali bivak pod Skuto — zavetišče ljubljanskih alpinistov, potem pa so odšli proti steni. Vendar se zaradi nenadne vremenske spremembe načrt ni mogel izvesti. Tečajniki go se v najhujšem nalivu vrnili na Kamniško sedlo Pri poviatku se .ie tov. Govekarju pripetila nezgoda. Na melišču pod Rinkami si je poškodoval nogo. Tečajniki so ga prenesli do bivaka pod Skuta. Naslednji dan je hilo vreme še slabše tako da o kakih turah ni bilo govora* Ta dan so se tovariško izkazali tečajniki! Grahek, Rode, Skodič in Pustovrh, ki so šli v najhujšem viharju in snežnem me-težu preko Kotličev v bivak pod Skuio in pomagali pri prenosu tov. Govekarja. či*nr«v je slabo vreme znaten del programa so tečajniki ie dobili osnovni vpogled v plezanje. Mnogi izmed njih so pokazali izredno voljo in sposobnost, katere malokdaj opazimo n a ostalih tečajih. Vsi so bili povabljeni v alpinistični odsek Ljubljana, kjer se bodo na raznih predavanjih izpopolnili. — Ljubljanski alpinisti pa so dobili s tem nov kader predvsem delavske mladine, ki jo jo bilo doslej malo v odseku. Kočevar Rado Železničar (Li.) premagal Partizana V Ljutomeru; Čltatelieml V nedeljo 12. t. m. je bil kljub sla-emu vremenu okrajni telovadni zlet v iutomeru. Zlet je pokazal smotru stste-atifneira dela fizkulturnikov,, ki so se anj marljivo pripravljali. N* žalost sled dežja ni hi) tako množičen kot je ilo pričakovati. v| Predpoldanski program je zaradi dežja 1 padel in bila je odigrana samo Pr*'3" tjska nogometna tekma med Granrar-»m (Li) in domačim moštvom. Zmagan > gostje z visokim rezultatom 8:0. Popoldanski program, ki je bil vslod ežja spremenjen, Se ,1e začel oh 14.30 * arado skozi mesto. Vključeno je hll° »3 fizkiilturnikov in fizkulturnic l® kraja. _______ ^tran 2 FIZKUITURNI TEDNIK Po paradi se je priče’ na letnem tele-vadišču nastop z uvodno točko pionirk. Nastopile so z novimi prostimi vajami. Sledila je vaja pionirjev, a izvedba zaradi dežja ni bila dobra. I)ež je toliko vplival na nadaljnji potek, da so se morale ostale točke vršiti v telovadnici okrajnega telovadnega odbora. Tam S° nastopili tudi vsi ostali oddelki s prostimi vajami, pionirke na gredi, kjer ie bilo videti precej talentiranih telovadk, pionirji z raznoterostmi, članska vrsta na. bradlji in članice v Prostih preskokih čez konja. Telovadečih je bilo 239-a to število bi se gotovo nreeej povečalo v dobrih vremenskih prilikah. Najbolj množične točke so morale odpasti vsled pomanjkanja prostora v telovadnic! kot na primer pionirske štafete z zastavicami, množični prikaz preskokov čez kozo, vaj na konju, bradlji in drogu, atletska in kolesarska tekmovanja in motorne dfrke. Veliko fcanhnaoje je vzbudilo vlečenje vrvi med člani Cvena in LJutome- Kadi bi, da bi Vam naš list čimbolj ugajal in, da bi odgovarjal svojemu namenu: postati glasilo naših fizkulturnih organizacij, list v katerem bi vsak tizkulturnik in športnik našel nekaj zase. Uredništvo je sklenilo, da se obrne na Vas in Vas vpraša za mnenje in svet. Najbolje bi bilo, da telovadne in športne organizacije, kakor tudi fizkulturniki in športniki sami, sporoče kaj mislijo o »Poletu«, kako si zamišljajo razne izboljšave in dopolnitve, skratka naj vsak da svoje mnenje in predloge, iz katerih bomo pot.em črpali za delo vnaprej. Odgovorite pa nam na vprašanja kakor n. pr.: Ali je potrebno da ustanovimo še kakšno stalno rubriko, razen že obstoječih? Kakšno in kaj naj obravnava. Ali naj prinašamo več člankov načelne vsebine, ki bi z kritiko in nasveti pomagali tizkulturnim organizacijam pri njihovem delu? Ali naj prinašamo več poročil iz naših krajev? (Toda za to Je potrebno, da nam čitatelji čim več pišejo in poročajo — da se odzovejo vabilu: Dopisujte v »Polet«!) Ali bi nadaljevali z priobčevanjem raznih podlistkov poljudne vsebine, ki govore o življenju športnikov, njihovih torbah in uspehih, razne zanimivosti iz športa po svetu itd.? Toda to je samo nekaj vprašanj. V ostalem pa nam pišite kaj mislite in kako si »Polet« zamišljate. Stopimo v čim ožji stik, le tedaj hotno uspeli mi, a Vi boste čitali naš tednik z veseljem in vsak voditelj ter tizkulturnik bo našel v njem to kar ga zanima. UREDNIŠTVO. Slovenijo zastopata v zvezni ligi ko,-šarke ljubljanski vrsti Enotnost in Železničar. Obedve vrsti sorazmerno dobro stojita, posebno Železničar, ki se trenutno nahaja na četrtem mestu v lestvici. Eden izmed največjih zadnjih uspehov je zmaga Železničarja nad ekipo CDJA Partizan v Beogradu. Železničar je do sedaj odigral 5 tekem: od tega 3 dobil in 2 izgubil. V nadaljevanju se sreča še z Lokomotivo, Proleterjem, Jedinstvom in Enotnostjo. Brezdvoma bo najvažnejše srečanje z Jedinstvom, ki je poleg beo-grajčanov najboljša vrsta v državi. Tabela zvezne košarkaške lige iz-gleda takole: Crv. zvezda 3 5 0 277:145 10 Partizan 6 5 1 270:16» 10 Jedinstvo 3 3 2 187:199 6 Železničar 5 3 2 144:157 6 Mladost 5 3 2 148:153 6 Metalac 7 2 5 210:205 4 Enotnost 5 2 3 131:144 4 Milicionar 5 1 4 125:160 2 Proleter 3 1 3 77:131 2 Lokomotiva 4 0 4 95:206 0 Tudi Enotnost je odigrala pet tekem. Dve je dobila, tri izgubila. Pred seboj ima težko srečanje z Crveno zvezdo ter lažje tekme s Proleterjem, Lokomotivo in Železničarjem. ZMAGA NAD PARTIZANOM Ljubljanski Železničar je zadnje tedne presenečal s svojo lepo tehnično igro. Borbeni in skrajno požrtvovalni košarkaši so na kvalifikacijskih tekmovanjih v Beogradu premagali v ostrih borbah beograjskega Železničarja In vrsto iz Zadra, in si s tem priborili vstop v državno ligo. Začetni uspehi v ligi, zmaga nad Milicionar-jem (29:22) in v sijajno zaigrani tehnično zelo visoki igri s Crveno zvezdo (32:48) je dobila ljubljanska vrsta iz-vanreden polet. Zelo dober rezultat (kljub porazu) s Crveno zvezdo je ne-koliko upijanil naše predstavnike. Z nezdravim pojavom: »podcenjevanje nasprotnika« so nastopili proti Mladosti in bili sramotno poraženi (26:25). Po porazu, ki je bil v svarilo, kako se ne sme igrati, so začeli drugače. Pred vsakim srečanjem, na skupnem sestanku pretresejo in ocenijo nasprotnika, preštudirajo način njegove igre in določijo naposled tudi svojo taktiko. Pogovorijo se o vseh morebitnih podrobnostih: o menjavi in time-outu. Na vsako novo akcijo nasprotnika, sledi takoj naš odgovor — t.o le sklep vrste Želežničarja. Brez dvoma so največji uspehi Ze-ležničarja kvalifikacijske tekme, enakovredno srečanje z Crveno zvezdo in zmaga nad Partizanom, ki pomeni največje presenečenje dosedanjega tekmovanja. Vendar nekaj pa le čestokrat, opazimo pri Železničarju! Igrajo, vodijo, rezultata pa ne obdržijo: skratka ne igrajo »ševo«, ki ne zahteva ravno počasne igre,, ampak hitro podajanje: žoge, naj nasprotnik ne dnbi. Manjka jim tudi teoretičnega pouka, trenerja, ki bo strokovno in športno znal v dovolj veliki meri vplivati na vrsto v kateri se čuti dostikrat potreba po disciplini in športno kulturnem obnašanju. Upamo, da bodo igralci Zeiežničaria, ki so sklenili doseči ideal — da bo igral »vsak vse«, tudi v naslednjih srečanjih dostojno in prijetno presenečali. Kaj pa je z Enotnostjo? V prvi ligaški tekmi v kateri se je srečala z beograjskim Metalcem, je po čudni igri v drugem polčasu odšla poražena iz lastnega igrišča. (24:18). V nadaljevanju je z Mladostjo v Zagrebu tehnično zelo dobro zaigrala in zasluženo zmagala z rezultatom 39:27. Vrsta ie zopet pokazala staro formo in tudi v naslednjem srečanju premagala v boljši tehnični igri Milicionarja iz Sarajeva z 33:21. Vrsta Enotnosti predstavlja brez dvoma tehnično dovolj sposobno moštvo, da nudi in proži igro, kakršno °d nje zahtevamo in pričakujemo. Zakaj pa so prejnšjo nedeljo v- Zagrebu utrpeli ptiraz proti Jedinstvu? Kdo je pustil Arapoviču, da je 15 krat pretresel njihov koš? Premalo borbenosti tn požrtvovalnosti je, v tej ljubljanski vrsti. Starta) na vsako žogo, drži cono, in preprečil boš nasprotniku uspeh Precejšnja napaka je tudi v tem. da je del igralcev tehnično boli sposobnih od ostalih. Igralci Fugina, zkrianc. Supančič. Šerbec in Mravlje predstavljajo lepo ubrano, tehnično močno petorico. Ravno menjava pa je bila pri Enotnosti včasih vzrok neuspeli in slabi Igri. vendar je danes taktično boljša, kar se vidi po večji Izbrani povezanosti moštva in koristni igri. Enotnost se bo lahko dostojno plasirata v lestvici državne lige, kljub temu, da ima pred seboj težja srečanja. m. s. Po četrtfinalu evropske cone tekmovanja za P orisov pokal Jugoslavija je zasluženo premagala Švedsko s težki in dolgotrajni borbi šestih dni z rezultatom 3:2 Četrtfinalno srečanje evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal med Jugoslavijo in Švedsko, ki se Je moralo končati v treh dneh, je bilo odigrano šele šesti dan. Namesto 13. se je zadnja igra posameznikov končala šele 16. junija zaradi dežja, ki je ves čas motil reden potek tekmovanja. V šestih dneh borbe je bilo na centralnem igrišču »Naprijeda« na Salati v Zagrebu odigrano skupaj 20 nizov ali 189 gamesov oziroma 1301 točk. Vsak dan Je tekmam prisostvovalo okoli 5000 ljudi, to je skupaj 30.000. igralca izpolnila vsa pričakovanja. Desettisoči naših ljubiteljev te športne panoge je verjelo v zmago Mitiča in Palade nad odličnima Švedoma Bergelinom in Johanssonom, ki spadata med najboljše evropske igralce. Ko je Mitič uspešno plasira) odločilno žogo in dosegel veliko zmago, se je na tribunah Igrišča na Salati razlegalo dolgotrajno ploskanji in ovacije obema našima igralcema, s katerima jih je nagradilo naše občinstvo kakor nikoli doslej. Navdušeno ploskanje je pokazalo, koliko naši ljubijo svoje reprezentante, ki se borijo za slavo našega socialističnega športa, švedski kapetan švedske reprezentance Gunnard Galin pa je pristopil h kapitanu našega moštva Lju-biši Jovanoviču z besedami: »Čestitam na zasluženi zmagi!« Iskrena čestitka poraženih gostov je najlepše priznanje zmagovalcem. Po zmagi Palade nad Bergelinom sta se v drugi igri posameznikov srečala naš Mitič in 'gralec št. 1 švedske reprezentance Johan sson. Temu hitremu in ostremu igralcu, kateremu je glavno orožje odlična igra na mreži in zelo močan začetni udarec, se je posrečilo premagati Mitiča po zelo razburljivi in napeti borbi v petih nizih. Po Izenačenju rezultata na 1:1 je bilo očitno, da bo igra parov odločilna za končni izid dvoboja. Mitič in Palada sta ugodno presenetila. Naša Igralca sta popolnoma razbila dosedanje uspehe švedskega para s krasno in prepričljivo zmago v treh nizih. Bergelin in Johansson, ki sta dosegla odlične rezultate na mednarodnih turnirjih, nista v Zagrebu dobila niti enega niza, in sicer zato, ker je naš par predvedel izredno igro, kakršno že dolgo ni bilo videti od jugoslovanskega para. Junak zelo važne igre parov je bil posebno Palada, ki je ob svoji 20 letnici nastopanja dosegel najlepši uspeh. Naš zaslužni reprezentant je igral kakor v dnevih svojih največjih zmag. Ob priliki dvoboja s Švedsko je dobil tudi zasluženo priznanje od Teniške zveze, ki ga je nagradila za odlično zastopanje našega športa v številnih mednarodnih srečanjih. S tem je Jugoslavija z rezultatom 2:1 ponovno prišla prišla v vodstvo. Postavljalo se je vprašanje ali bo Mitič je osvojil odločilno tretjo točko Sedaj je velika borba končana. Jugoslavija je premagala Švedsko s 3:2. Sest dni so trajale naporne in razburljive borbe. Do zadnje igre se ni vedelo, kdo bo zmagovalec zadnjega četrtfinalnega srečanja Jugoslavija : Švedska. Dočim so se prva tri četrtfinalna srečanja končala v regularnem času, je bilo srečanje naših in švedskih teniških igralcev najdaljše in najbolj napeto v zgodovini tekmovanja za Davisov pokal. Zmaga jugoslovanske reprezentance je rezultat največjega zavzemanja obeh naših igralcev Palade in Mitiča, ki sta se borila uporno in požrtvovalno za nov uspeh naše fizkulture in športa. S svojim tehničnim in taktičnim znanjem, poletom in voljo v zmago sta naša Johansson je priboril Švedski obe točki Palada osvojil tretjo odločilno točko v igri z Johanssonom. Vendar je bil Johansson v težkem, razburljivem in utrudljivem srečanju boljši in vztrajnejši ter je premagal Palado prav Lestvica tekmovanja za Davisov pokal IS49 EVROPSKA CONA: Madžarska j Madžarska Belgija / 4:1 Švica Grčija Francija j Francija Luksemburg / 5:0 Izrael \ Danska Danska j 5:0 CSR \ CSR Monako / 5:0 Portugalska ) Anglija Anglija j 5:0 Egipt 1 Egipt Argentina j w. o. Švica w. o. Francija 4:1 Madžarska 3:0 Irska Ciie X Čile j 3:2 CSR 4:1 Čile 3:2 Franclja 3:2 Italija \ Italija Turčija / w. o. | ItaUJa. Juž. Afrika \ Juž. Afrika | 4:1 Italija 4:1 Nizozemska J 5:0 Avstrija FLRJ FLRJ 4:1 Švedska j Švedska Norveška I 5:1 FLRJ 3:2 I : O Palada : Bergelin 5:7, 6:3, 6:2, 6:3 Prvi niz: l:u, 2:0, 2:1, 2:2, 3:2, 3:3, 3:4, 4:4, 5:4, 5.5, 5.0, 5:7. Drugi niz: 1:0. 1:1. 1:2, 2:2, 3:2, 4:2, 5:2, 5:3, 6:3. Tretji niz: 1:0, 1:1, 2:1, 3:1, 3:2, 4:2, 5:2, 0:2. Četrti niz: 0:1, 1:1, 1:2, 2:2, 3:2, 3:3, 4:3, 5:3, 6:3. 1 : I Johansson : Mitič 6:4, 0:6, 5:7, 6:3, 6:4 Prvi niz: 1:0, 1:1, 1:2, 2:2, 2:3, 3:3, 4:3, 5:3, 5:4, 6:4. Drugi niz: 0:1, 0:2, 0:3, 0:4, 0:5, 0:6. Tretji niz: 0:1 1:1, 1:2, 2:2, 2:3, 3:3, 4:3, 4:4, 4:5, 5:5, 5:0, 5:7. Četrti niz: 1:0, 2:0, 2:1, 2:2, 2:3, 3:3, 4:3, 5:3, 6:3. Peti niz: 1:0, 1:1, 1:2, 1:3, 2:3. 3:3. 4:3. 5:3, 5:4 6:4. 2 : I Mitič, Palada. : Bergelin, Johansson 6:2, 7:5, razpise » katerih je bilo Objavljeno, da doumela fo veliko atletsko tekmovanj -. se ustanavlja prva slovenska atletska podaljšuje AZS rok prijav do 36. junija liga Liga ima namen, da om asovi in .... . . . .. , popularizira atletiko med širokimi .na- koncem leta ho treba dajati ohrafun sami delovne*« ljudstva, Nekatera d m- «« »vrije športno udejstvovanje, kako ca Stva oz. njih atleti so ta korak v po. polaeale one sekeUe, k, - polnosti razumeli in Se pravočasno javili za tekmovanje v 11*1. Večina društev, ki to samo na papirju verifieirana. to s< pravi, da do danes še niso pristopila k oreaiiizacl.il še manj pa k tekmovanju v atletiki, se pa ni prijavilo. To dejstvo potrjuje, da se taka društva niso verificirala iz športnih ozirov, temveč samo z mislijo, da hodo od teea Imela kakršnekoli koristi p* naj si bo to v športnem ali nešportnem oziru. Atletika bodo tekmovale v h‘J litri ali izvedle dovoHno število tekmovanj? J uš. ,1e ena Izmed najvažnejših — 4 športnih panog. Njen kvalitetni razvoj je odvisen c,d **im •» -masovHenja je odvjsen od VZS ho pol rebam v ppl fn sekci h«m. ki ?«« ‘tn ■’ javile za ligo sk> ' .i. dosti ti. 6Iran 3 i?h društvom ^ vočasiio pri* \j* '»polnosti za* Z ekipnega atletskega prvenstva I. zvezne lige v Mariboru Prinašamo kratek pregled atletskega tekmovanja I. zvezne lige, ki je bilo II. in 12. junija v aMriboru na stadionu železničarja. Tekmovale so meške ekipe Mladosti (Zgb), Dinama (Zgb) in Železničar (Mrb) ter ženske ekipe Mladosti, SIo-bode (Varaždin) in Železničarja (Mrb). Tekmovanju je prisostvovalo veliko število gledalcev, ki so navdušeno spremljali rezultate naših rekorderjev in rekorderk kakor Marčelja, Galin, Srp, Kotnik, Butja in drugih. Dež, ki je obadva dneva pršil, je sldbo vplival na teren-kakor tudi na tekmovalce, ki niso mogli doseči boljših rezultatov. Ocenjevalo se je po finskih tablicah. Atleti in atletinje Mladosti so daleč prekašali svoje nasprotnike, kajti obe ekipi sta prepričevalno zmagali nad ekipami drugih društev. Huda borba za drugo mesto se je razvijala med Dinamom iz Zagreba in Železničarjem iz Maribora. Železničar je imel tokrat smolo, kajti favorit na 100 m Hrovatin je bil diskvalificiran, nato pa je še Pelicon odpovedal v teku na 400 m, tako da se je moral Železničar ..zadovoljiti s tretjim mestom. Posebno zanimanje je vladalo za tek na 1500 m, kjer so se vodile ogorčene borbe. Pri teku na 5000 in 10.000 m je sigurno zmagal rutinirani atlet Mladosti Kotnik. Zmage Mladosti ni ogrožal niti njen neuspeh pri štafeti 4 X 100 m, kjer je bila diskvalificirana zaradi netočne predaje. Tudi pri ženskah so se vodile ostre borbe za prva mesta, posebno v teku na 800 m, ker je Maurer premagala mlado nadarjeno .Mariborčanko Mu-rausovo. Organizacija prireditve je bila zadovoljiva. REZULTATI PRVEGA DNE SO BILI: MOŠKI: 110 m zapreke: 1. Srp (Ml.) 16.0, 2. Kršlak (Ml.) 17.8; met krogle: 1. Galin (Ml.) 12.42 m, 2. Jezernik (Žel.) 11.79; tek 190 m: 1. Vincijanovič (Ml.) 11.5, 2. Horvatič (Ml.) 11.6; tek 1500 m: 1. Šuštaršič (MI.) 4:12.4, 2. Košuta (Ml.) 4:13.0; skvk v višino: 1. Sram (MK) 1.75, 3, Kršlak (Ml.) 1.75; tek 460 m: 1. Relja (Ml.) 51.0, 2. Kraljevič (Ml.) 53.1; . met kopja: 1. Urbič (Ml.) 56.59 , 2. Marčelja (Ml.) 51.90; tek 19.069 m: 1. Kotnik (Ml.) 33:01.3, 2. Pribič (Ml.) 33:41.4: troskok: 1. židoveo (Din) 12.47, 2. Klaj-ner (Ml.) 12.38; štafeta 4X10» m: 1. Dinamo 47.9, 2. Železničar 48.6, ŽENSKE: 80 ni zapreke: L Šeb (Sl.) 13.4, 2. Cipek (Ml.) 14.6; met kopja: 1. Tomašič (SI.) 20.43, 2, Klaj-ner (Ml.) 25.87; tek 260 m: 1. Barovič (Ml.) 295, 2. Te-renčak (Ml.) 29.7; skok v višino: 1. Šumak (Ml.) 1.35, 2. Borovec (Sl.) 1.30; štafeta 4X100 m; 1, Mladost 55.00, 2. Slo-boda 57.00. DRUGI DAN MOŠKI: 400 m zapreke: 1. Kraljevič (ML) 1:01.6 2. Štabek (Din) 1:03,1; tek 200 m: 1. Relja (Ml.) 23.2. 2, Kuzmič (Din) 23.9: tek 806 m: Vrhovnik (Ml.) 2:01.2, 2. Šušteršič (Ml.) 2:02.8; tek 5009 ra: 1. Kotnik (Ml.) 16:05,00, 2. Košuta (Ml.) 16:21.5; met kladiva: 1. Galin (MI.) 46.87 2. Lac- kovič (Ml.) 45.40; skok ob palici: Marčelja (ML) 3.20, 2, Boca (Ml.) 3.20; skok v daljino: 1. Urbič (Ml.) 6.33, 2. Horvat (žel.) 6.30; met diska: 1. Marčelja (Ml.) 39.78 , 2. Hrovat (Din) 36.35; štafeta 4X400 m: 1. Mladost 3:35.8, 2, Dinamo 3:46.2. ŽENSKE: tek 100 m: 1. Butja (MI.) 13.2, 2. Šumak (Ml.) 13.4; met krogle: j. Borovec (Sl.) 9.88, 2. Klaj-lier (Ml.) 9.27; tek S00 m: 1. Maurer (Ml.) 2:39, 2. Muraus (Žel.) 3:39.4; skok v daljino: 1. Šeb (SL) 5.19, 2. Šumak (Ml.) 5.08; „ . met diska: 1. Borovec (Sl.) 34.88, 2. K lajne r (Ml.) 30.85. V skupnem plasmanu je zmagala moška ekipa Mladosti s 24.522 točkami pred Dinamom (Zagreb) 7,20.188 in Železničarjem (Maribor) z 18.365 točkami. Tudi pri ženskah je zmagala ekipa Mladosti z 10.232 pred Slohodo z 9648 in Železničarjem z 8035 točkami. Rigelnik. Jagesiesanš sa v zadnjih 14 minutah eggdišiii norveške občinstvo Jugoslavija s fterveška 3:1 (0:0) Stadion »Bislets, Oslo. Reprezentančna nogometna tekma Jugoslavija t Norveška. Gledalcev 35.000. Sodnik Nizozemec Scbipper. Jugoslavija: Šoštarič, čolič, Horvat, Čajkovski, Jovanovič, Atanae-kovič, Mihailovič, Mitič, Valok, Bobek, Vukas, Strelci: V 60. min. Kremen za Norveško, v 76. Mitič, v 84. Bobek in v 88. min. Čajkovski za Jugoslavijo. Mladinski atietski dvoboj Železničar:Mila V soboto popoldne so se v Ljubljani na stadionu SD Železničarja v Šiški pomerili mladinci in mladinke SD Železničarja in TD Litije v atletiki. Zmagali so agilni Litijčani s 103 točkami napram 76, ki so jih dosegli metrov, 2. Vozelj Janez (L) o.cG m, skok s palico: L Kralj Andrej (L) 3.00 m, 2. Vozelj Janez (L) 3.00 m; met diska: 1. Marinšek Alojz (z) 30.29 m, 2. Vozelj Janez (L) 2Š.73; met kopja: 1. Kralj Andrej (Lj 4v.-3, 2. Tomažič (L) 42.25; Ta dvoboj nam je pokazal, da imata OSLO, 19. junija. Za prvo letošnjo re- min. je Rajko Mitič dosegel izenače- obe z§orai omenjeni druši.vi dober prezentančno tekmo Jugoslavije je vla- n;e v0 m jz razdalje 18 m neubran- kader mladih atletov, predvsem mla- ’ l I:' - »■; !« —- v > J V v • V _ -1 .0 ■K-cUIli. 1.1 tipu. til .ti -LAMU. o/-.Ato v-*-'/ * o or O mladinci in mladinke SD Železničarja, met krogle: 1. Meršol UD 13.76, 4. Sure x rano \u) 1^.00; Kduci iiiitiuiii tHivtuv, i eo Vera (£) 9.0; dincev, ki že danes dosegajo rezultate 4x199 m: 1. Litija (Pirc, Kovič, MLADINKE: 60 m: 1. Pustinek Martina (L) 8.5, 2. Ke- Baum- kirchnerV Pustinek) 1.00, 2. Železničar (Rebec, Rus, Rant Cimperman) 106; skok v višino: 1, Kovič Ljuba (L) 1.30, 2. Rant Mira (Z) 1.30; dalo veliko zanimanje ne samo v domo- ... , vini. temveč tudi na Norveškem, tako da 'BVO streljal pod samo gred. nadtinvnrpčnp vrednosti Z ozirom na so gledalci napolnili danes stadion Bislet, Po izenačenju je jugoslovanski na- nadpovprečne vrednosti z, zir m kjer je ves minuli teden potekalo pr ven- pa,vi6 iz8rubil no nresod Obramba Norvežanov je zelo dobra uspešno rešuje svoja vrata. Sele v 31. strel. Nogomet iezničarjii ^ Pti' težki katesorij'! je Lazarevič izgubil no presodili zmago njegovemu na. proti italijanskemu prvaku cti Segniju sprotniku. proti čemur eo tudi g.edal, 1 ... . ‘ — , 1 ... T-v.v,i„ c- + n nri. r> i nrnthotii-oli ci protestirali, Š1V četrtfiMtoVborbahtogoslovanski lJteMaTkloE^a%dlait°"toS ‘ vega krila pred vrata, ki ga je Kovačič boksačj niso imen ^ y Kastercz (Poljska) ; bantam: Sudas žal, >04a zaradi netočnega streljanja n, ^7®^ 'p"aku ConenL,:^rav ' učinkovito zmago Splita 3:9 (1:9) Gole so goj njS() dosegli zgoditka. legel irskemu prvaku v o i ^ al ffi»l”edvrK!Č dVa ln MatoS,Č enega* p„Vp„tir'nJS;MM preč?“'konccm^le sljlj^o tohnlkT Pavlič^ izguEil tudi Med igro so igrale! in občinstvo z eno- Kučar (Žel) dosegel drugi gol z močnim ------—— S® i^r.BinimL1 faSVact- ^eUner EvCOOSka prvenstva ter: Torna (CSR), srednja: Pap (Madžarska), poltežka : Dl Segni (Italija), težka: Beni (Madžarska). G€3sfowasije nogometašev is Belišča pri Osijeka Kladivar : Proleter (Melišče) 4:3 "smili"je‘iiergant Iz Maribora. ZSSR Nadaljevanje: Dinamo (K): Dinamo (E) 2 :0, Kril.ia Sovjetov^ V predtekmi je mladinsko moštvo Bra- namo (L) j ;2, Torpedo (St) : Neftja. finalu posameznic Todd (ZDA) pre- ■ i _ _ __I,-. a 1. i Nzv Lnl !In m I n ITinn ., v .. t -_ . j. - Z A.f \ . T) Inn m rt * — ... z t t \ a • 7> Tenis Prvenstvo Kenta Na prvenstvu Kenta v Bucknamu J9 = T—ztzl (7nM nrf>. i P > ... v ...... * „ - -- , t«v 1 11 V • — 1 — — * X- —- ni k a premagalo tehnično boljše mladince njk o Lokomotiv (M) : Dinamo Železničarja z rezultatom 3:1. (Tn) 1 :i. Daugava : Šahtjtor 1 :1, Di Celje, 19. junija. Nogometna enajsterica Proleterja iz Belišč pri Osijeku Atletsko prvenstvo ljubljanskih strokovnih šol namo (Mi) : Spartak 0:5, Torpedo me"d Američanoma"Cochelom in Mullo- zv, mur \ 0.4 TAivv.i-rv-.zv (U) • \ V t i. : 1 _ 1_--- zrl te riVnPl m gaia Summersovo (J. A!rika) s„6:3, 6:0. Finalno srečanje posameznikov ___j -• m -v /-x - V' r\! rt m i rt :f!« Torpedo (M) 15 itd ----- -- --- - „ , - . Komite Ljudske mladine v Ljubljani in CSR — 9. kok je ob zaključku uspešnega gostovanja atietska sekcija Fl) Enotnosti sta organi- va 4 ;it Viktoria, ------ . po Sloveniji odigrala danes popoldne z|raii atletsko prvensvo ljubljanskih st-ro- atk : SNV Kočice 1 :1, Sl. žilina (M); CDKA2 =4, Dinamo' (M) : vvs yem nfbUo’končano7čer" si je Cochel ...... v nrvem nizu zvil nogo. Na mednarodnem turnirju v Brnu je o.,z . osvojil prvo mesto med posamezniki 9. kolo: Trnava : Bratisla- pol1^k skonecki. ki je v finalu pre» ktoria, Plzen : Sparta. 0:4, ma^ai "Madžara, Foroja s 6:4. 6 :4, 9:7, prijateljsko tekmo s celjskim Kladi- kovnih šoli Tekmovanje je bilo v nedeljo S1 'ostrava 2 :1, Kladno : Mahet P o v. vj ______________________z _ ... _ .. varjem. Gostje so bili prvem pol- dopoldne na letnem telovadišču ^ Tivo- Bistrica. 4:0, Teplice : židenlce V]), prvrakinjo žfiškovo s 3:6. 6:3, 9:7. varjem. uostje so mn v prvem pol- dopoldne na L............................. - času v vidni premoči ;n do 14 minute ijju. Udeležilo se ga je preko 169 mla-tirtifcega polčasa vodili že s 3:6. Ce- dincev in mladink, ki so dosegli nekaj med posameznicami pa .Terlrzejotvska (Poljska) z zmago nad češkoslovaško Slavia : Bohemians 1:3. Lestvica.: ___. - _________ ______ - - _____ ____________ ... _______ ___ . . Bratislava 15, Slavia 13, Sparta, žlli- ljani pa so nenadoma zaigrali kakor prav dobrih rezultatov. Na koncu tekmo- na X1 itd, prerojeno in v iepi poletni igri dali vanja so bile podeljene najboljšim tek- Reprezentanca Poljske, ki se pri. - z^_., movalcem in tekmovalkam diplome in pravija za srečanje z Dansko, je v lepe nagrade. tektie»im*mladinci: 1. Umerov (Grafika) Vl z 0:1. Edini gol je dosegei šiman, salke Zoie Holščevnikove na 3090 m 12 2. 2. Borštner (Gr) 12.4; skl, ------- c',cfnvni r,Vnr'’ rekorrt met krogle, mladinke: l. škender (Ind. v Helsinkih je reprezentanca Nizo-Sola, Vevče) 9.08 ra. 2. Radib Olga zemske premagala Finsko s 4:1. .. , , (Ind. šola Vevče) 8.04; Dunajski Sportldub je na gostova, odigrana noogm. tekma med Proleterjem ^ tg,,,, mladinke: 1. Škeader (Ind. šola nju v Nizozemski igral neodločeno iz Belišča pri Osijeku m domačim R*1' Vevče) 9. 2. Šega (Oblačilna) 9.5; , i :j z kombiniranim moštvom Amster- darjem. Tekma se je končala z zmago Y višino, mladinci: 1. Dimitrovski (jama premagal pa ie reprezentanco gostov 3:0 (1:0). Domača enajsterica je ^ «■ 11— ZZ1-X 1 — • 4 gole. Sodil je Orel iz Celja. Videmšek. Rudar (Trbovlje) : Proleter (Melišče) 0:1 V sredo 15. junija je bila v Trbovljah odigrana noogm. tekma med Proleter jem iz Belišča pri Osijeku in domačim Ku- ri r S a n j e Štev svetovni rekord __, . Mednarodna zveza za drsanje je na Badotnu izgubila, proti vodilnemu mo- svojem zadnjem zasedanju v l ariZU štvu češkoslovaške lige SNV Bratisla- priznala rezultat 5:29.1 sovjetske drsalke Zoie Holščevnikove na 3090 n-, za nov svetovni rekord, stari rekord je imela Norvežanka Lila Schou-Nil-šen s 5:29.6. Plavanje H©vi madžarski rekordi zaigrala lepo in je stalno ogražala vrata skak T Yičino, mladinke: l. škender An-gostov, vendar ni bilo v napadu strelca, ki bi realiziral akcije v gol. Edini gol vitsui tekme je_ padel zaradi nesporazuma me^ krogle, mladinci: 1. Borštner (Gra- .(loniti l.-nv« iz> I (1X7 n lrvlln