StflRnaiN METOM ZB PRESTOPNO L. 1904 ^IZP^IP IN ailfižl 10 V0P3rv/0 Želez LEKARJA Piccoli -ja v Ljubljani. I Dobiva sevlekarnah krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebel Kemične analize odličnih strokovnjakov kateri so * v železnatem vinu Reharja Jticcofi-ja v $juR[jani vedno potrdili navedeno množino železa, so najboljšo spričevalo ter dajejo naj večje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne, In vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) In bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 2 kroni. Ci/oriln T n’ občinstvo se opozarja, da se v OVctrilU ■ trgovino na brezvesten način spravlja vino, katero nima ni trohice železa v. sebi ter je s koše-niljo pobarvano. Tako vino nima nobene zdravilne veljave, pa ga tudi košeniljina primes ne stori za dijetetično sredstvo. , zin KOLEDAR (Vestnik) = XVI., XVII. = šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za prestopno leto 1904. Izdalo in založilo vodstvo. • Cena 1 K 20 v. V Ljubljani. Tislt ,,Narodne tiskarne". 1903. Vsebina. 1. Koledar za leto 1904. 2. Domovina. 3. Ivan Vesel (s podobo). 4. Dragotina Ketteja še nenatisnjeni prevodi ruskih pesmi. 5. Zapadla zvezda. 6. Kunovska. 7. Drobnosti o Prešernu. 8. Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda XVI. in XVII. •bJŽ . a-A i , v ^ <*> H. (y 33. rfc V cy Leto 1904 je prestopno in Ima 366 dni (med temi 67 nedelj in praznikov); začne se s petkom in konča s soboto. Začetek leta 1904. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 27. listopada. Godovinsko število. Zlato število .... 5 Rimsko število ... 2 Epakta ali lunino kazalo XIII | Nedeljska črka . C in B Solnčni krog .... 9 j Letni vladar: Mars. Letni časi. Začetek pomladi 21. sušca. I Začetek jeseni 23. kimavca. Začetek poletja 21. rožnika. ; Začetek zime 22. grudna. Premakljivi godovi. Sedemdesetnica 31. prosinca. Binkošti, 22. vel. travna. Pust, IG. svečana. Telovo, 2. rožnika. Velika noč, 3. mal. travna. J 1. adv. nedelja, 27. listopada. Vnebohod, 12. vel. travna. Od božiča do pepelnice je 7 tednov in 5 dni. Znamenja za lunine premene. Mlaj....................© Ščep ali polna luna . . ® Prvi krajec.............3 Zadnji krajec .... C- Solnčni mraki leta 1904. L. 1904. mrkne solnce dvakrat; pri nas ne bomo videli teh mrakov. 1.) Solnce mrkne deloma dne 17. sušca. Mrak bodo videli na vzhodu Afrike, v južno-vzhodni Aziji, na Indijskem Oceanu in na zahodni polovici Velikega Oceana. 2.) Solnce mrkne popolnoma dnč 9. in 10. kimavca. Mrak bodo videli na Velikem Oceanu in v zahodni polovici Južne Amerike. Luna leta 1904. ne bo mrknila. Cerkveni prepovedani časi. Ženitve so prepovedane od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega, — in od pepelnice do bele nedelje. Kvaterni in drugi posti so s križcem (fj zaznamovani. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih in javni plesi so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, o Telovem in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe itd. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in 24. grudna. PROSINEC ♦ JANUAR |j§i .55® '•&- 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji rm . 1 2 Pet. Sob. Novo leto. Obrez. Gosp. Makarij, op.; Martinijan, šk. Spominjajmo se družbe sv. Cirila in [fletodal Ko je bi Herod umrl. Mat. 2, 19-23. 3 4 5 7 8 9 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Ned. pred razgl. Gosp. @ Tit, šk.; Izabela. Telesfor, pap. muč.; Simeon Sv. trije kralji ali razgl.Gosp. Valentin, šk.; Lucijan, muč. Severin, op.; Bogoljub, muč. Julijan in Bazilisa, muč. C -iflpp- Beležke. 121etni Jezus v templju. Luk. 2, 42-52. 10 11 12 13 14 15 16 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. po razgl. Gosp. Pavel I. Higin, pap.muč.; Božidar,op. Arkadi j, muč.; Ernest, šk. Veronika, dev.; Bogomir. Hilarij, šk.; Feliks iz Nole, sp. Pavel, pušč.; Maver, op. Marcel, p.; Ticijan, šk. \ 0 svatovščini v Kani Gal. Jan. 2, 1-11. 17 18 19 20 21 22 23 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 2. po razgl. Gosp. Ime Jez. © Sv. Petra stol v Rimu. Kanut, kr.; Marij in Marta,m. Fabijan in Sebastijan, muč. Agna (Neža), dev. muč. Vincenc, in.; Anastazij, m. Zaroka Marije Dev. Jezus ozdravi gobavca. Mat. 8, 1-13. 24 25 26 27 28 29 30 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. po razgl. Gosp. Timotej. Spreobrnitev Pavla, ap. J Polikarp, šk.; Pavla, vd. Ivan Zlatoust, cerkv. uč. Julijan šk.; Efrem. vel. šk. Frančišek Sal.šk.;Konštanti n Martina, dev.; Ivan mil., šk. Prilika 0 del. v vinogradu. Mat. 20,1-16 3l| Ned. 1. predpepeln. PeterNol.,sp. Dan vzraste za 56 min. Dan je dolg 8 ur 36 min. do 9 ur 39 min. Hrvatsko: Veljača. „Q . . .... Poljsko: Lutv. Češko: Unor. ^ 29 dni- > Rusko: 4»eBpa., Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 g Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Ignacij,šk.m.; Efrem,c.uč. , 1-15. 13 14 15 10 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. postna (sredp.) Rozina. Matilda, kr.; Pavlina. Longin,m.; Klement Dvofak. Hilarij in Tacijan; Heribert. Jedert, dev.; Ivan Sark., bi. © Ciril Jeruz., šk.; Edvard, kr. Josip, ženin D. M. Judje hote Jez. kamenjati. Jan. 8,40-59. 20 21 22 23 24 25 20 Ned Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5. postna (tiha). Feliks in t. Božja Glava. Benedikt, op. Benvenut, šk.; Vasilij, muč. Viktorijan, m.; Nikolaj F., m. Gabrijel, v. a.; Epigmenij. ]) Oznanjenje Mariji Devici. Emanuel, m.; Dizma, desni r. Jez. prihod v Jeruzalem. Mat. 21,1-9. 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. 6. postna (cvetna). Rupert. Ivan Kap., sp.; Guntram, kr. Ciril, šk.; Jona, muč. Angela F., vd.; Amadej, sp. f Vel. četrtek. Gvidon, sp. © Dan vzraste za 1 uro 38 min. Dan je dolg 11 ur 3 min. do 12 ur 41 min. 'm. MALI TRAVEN * APRIL gbI*—$*• ^ 9n ^ Poljsko: Kvviecien. c. 30 dni. ,.r Rusko: Anpias. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji l, Pet. 2 Sob. t Vei. petek. Hugon, šk. T Vel. sobota. Frančišek P. Jezus vstane od smrti. Mark. 16, 1-7. 3| Ned. 4| Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Velika noč ali vstaj. Gosp, Veliki poned. Izidor, šk. Vincenc F., spozn.; Irena, d. Sikst, pap.; Celestin, pap. Herman, sp.; Eberhard,p. ( Albert, šk.; Dionizij, šk. Marija Kleofa; Demeter, m. 5 6 7 8 9 Jez. se prik. pri zap. vratih. Jan. 20,19-31 10| Ned. 1. povelik. (bela). Ecehijel,p 11! Pon. Leon I. Vel., pap.; Betina, d 12 Tor. Zenon, šk. m.; Saba, m. 13! Sred. Hermenegild, muč.; Ida, dev 14 Čet. Justin m.; Tiburcij, m. © loj Pet. Helena, kr.; Anastazija, d. TO, Sob. Turibij, šk.; Kalist, m. Jezus, dobri pastir. Jan. 10, 11-1(5. Ned. 2. povelik. Rudolf, muč. Pon. Apolonij, muč.; Elevterij, šk Tor. Leon IX., pap.; Ema, vd. Sred. Marcelin, šk.; Agna, dev. Čet. Anzelm, šk.; Brunon, spozn Pet. Soter in Kaj, pap. in muč. Sob. Vojteh, šk.; Viljem. D Jez. napov. svoj odhod. Jan. 1(5, 1(5-22 24 Ned. 3. povelik. Varst. sv. Josipa. 25 Pon. Marko, evang.; Ermin, muč. 20 Tor. Klet, pap.; Marcelin, pap. 27 Sred. Peregrin, duh.; Sava, vel. šk. 28 Čet. Pavel križev; Vital, muč. 29 Pet. Peter, m.; Robert, op. ( 30 Sob. Katarina Sienska, dev. fie prodajajmo sloi/enske zemlje tuiceml —'ir[FTT Beležke. J*. #4 ; c .88T VELIKI TRAVEN * MAJ Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Jezus obeča učen. sv. Duha. Jan. 1(5,5-14. Podpirajmo domačine 1 1 Ned. 4. povelik. Filip in Jakob. 2 3 4 5 6 7 Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Atanazij, šk.; Sekund, muč. Najdba sv. križa; Mavra, m. Florijan, muč.; Monika, vd. Pij V., pap.; Ircnej, šk. Ivan Ev. pred lat. vr.; Judita. Stanislav, šk.; Gizela, kr. C illini- - Beležke. Jezus uči o molitvi. Jan. 16, 23-30. 8 9 10 11 12 13 14 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5. povel. Prikazen sv. Mih. Gregor Nac., šk., c. uč. Antonin, šk.; Gordian. m.! c Mamert, šk.; Gandolf, op. 1 ^ Kristov vnebohod. Pankrac. Servacij, šk.; Glicerija, d. Bonifacij; Viktor in Korona. Jez.gov. o prič. sv.Duh. J.15,16-27,16,1-4. 15 16 17 18 19 20 21 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 6. povelik. Zofija, m.; © Ivan Nep., muč.; Ubald, šk. Paskal, sp.; Maksima, dev. Feliks, sp.; Venancij, m. Celestin, pap.; Ivo, sp. Bernardin, sp.; Bazila, d. m. f Valent, m.; Feliks Kant.,sp. Jez.gov.osv. Duhu in ljub. Jan.14,23-31. 22 23 24 25 26 27 28 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob, Binkošti. Ivan Vladimir. J) Blnkoštnl p. Andrej B.,bl.m. Marija Dev., pomoč kristj. f Kvatre. Gregor VII., pap. FilipNerej,sp.; Elevterij,muč. t Kvatre. Magdalena Pac., d. f Kvatre. Avguštin, šk. <^4.- Meni je dana vsa oblast. Mat. 28,18-20. 29 30 31 Ned. Pon. Tor. 1. pobink. Sv. Trojica. ® Ferdinand, kr.; Feliks 1., p. Kancijan s tov.; Angela, dev. Dan vzraste za 1 uro 11 min. Dan je dolg 14 ur 19 min. do 15 ur 30 min. -HSE ROŽNIK * JUNIJ J®T Hrvatsko: Lipanj. Poljsko: Czerwiec. češko': červen. ^ 30 dni. ^ 'K; ^ Tor. Sred. Ut Čet. Pet. Sob. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sred. Juvencij, m.; Gracijan, m. 2 Čet. Sv. Rešnje Telo. Marcelin. 3 Pet. I Klotilda, kr.; Oliva, dev. 4; Sob. Frančišek K., sp.; Kvirin, šk. Prilika o veliki večerji. Luk. 14, 1G-24, 5 Ned. 6 Pon. 2. pobink. Valerija. Norbert, š.; Bertrand, š. ( Robert, op.; Bogomil, op. Medard, šk.; Maksim, šk. Prim in Felicijan, muč. Srce Jezusovo. Marjeta, kr. Barnaba, ap.; Marcijan, m. Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15, 1-10. 12 13 14 15 rm* 17 18 Ned. 3. pobink. Ivan Fak., sp. Pon. Anton Pad., spozn. £ Tor. Vasilij, šk.; Elizej, prerok. sred. Cet. Pet. Sob. Vid in tov., muč. Franč. Regij, sp.; Jošt, op. Adolf, šk.; Lavra, nuna. Feliks in Fort., m.; Marko O velikem ribjem lovu. Luk. 5, 1-11. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. pobink. Julijana F., dev, Silverij, p.; Florentina. D Alojzij (Vekoslav), sp. Ahacij, m.; Pavlin, šk. Eberhard, šk.; Cenon, šk. Ivan Krstnik. Kres. Viljem, op.; Ivan, bi. O farizejski pravičnosti. Mat. 5, 20-24. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. 5. pobink. Ivan in Pavel, m, Hema, vd.; Ladislav. ® t Leon H., pap.; Irenej, sp. Peter In Pavel, ap. Spomin sv. Pavla, ap. Svoji k svojimi 'lil'" Beležke. P* l yv */ MALI SRPAN » JULIJ T~ Dnevi Godovi in nodeljski evangeliji 1 2 Pet. Sob. Teobald, pušč.; Julij. Obiskovanje Marije Dev. Zažigajmo kresove sv. Cirilu in Metodu 1 Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8, 1-!). 3 4 5 6 7 8 9 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 6. pobink. Helijodor, šk. Urh, šk.; Prokop, op. Ciril in Metod, slov. ap. ( Izaija, prer.; Dominika, m. Vilibald, šk.; Pulherija, kr. Elizabeta, kr.; Kilijan, šk. Anatolija, d.; Veronika J. d. 9i. Beležke. 0 lažnivih prerokih. Mat. 7, 16-21. 10 11 12 13 TT 15 16 Ned. Pon. Tor. Sred. 'Čet. Pet. Sob. 7. pobink. Olga. kn. Pij 1., pap.; Peter F., sp. Mohor in Fortunat, muč. Marjeta, d. m.; Evgen. © Bonaventura, šk. uč. Vladimir, knez ruski. Dev. M. Karm.; Groznata, bi. K J / a**-? 1 *■ 0 krivičnem hišniku. Luk. 13, 1-9. f 17 18 19 20 21 22 23 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 8. pobink. Aleksij, sp. Kamil Lel., sp.; Miroslav. Vincenc P.,sp.; Makrina. J) Marjeta, d. m.; Elija, pr. Danijel, pr. Marija Magd., sp.; Teofil, m. Apolinar, šk. in uč.; Liborij. Jezus se oka nad Jeruz. Luk. 19,41-47. 24 26 .m '28 29 30 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 9. pobink. Kristina, d. m.; Jakob, ap.; Krištof, muč. Ana, mati M. D.; Česlav, bi. Pantaleon,m.; Natalija, m. @ Inocencij, pap.; Viktor, muč. Marta, dev.; Beatriks, dev. Abdon in Senen, m.; Julita m. 0 fariz. in cestninarju. Luk. 18, 9-14. 31 Ned. 10. pobink. Ignacij Loj. Dan se skrči za 55 min. Dan je dolg 16 ur 45 min. do 14 ur 50 min. -®*a -S-^; VELIKI SRPAN » AVGUST 31 dni. Dnevi J.2 Pet. Pon. Tor. Sred. Čet. TT Pet. 6 Sob. Godovi in nedeljski evangeliji Vezi Petra, ap.; Makab. brat. Porcijunkula. Alfonz L., š. u. Najdba sv. Štef.; Avg. Gaž. Dominik, sp.; Agabij, šk. ( Mar.Dev.snežna; Ožbalt,kr. Preobraženje Gospodovo. Jezus ozdravi gluhon. Mark. 7, 31-37. 71 Ned. 13 Pon. Tor. Sred. Čet. Sob. 11. pobink. Kajetan, sp. Cirijak, Larg, Smaragd, m. Roman, m.; Emigdij, šk. Lovrenc, muč.; Hugon, šk. Tiburcij,m.;Suzana,d.m. g Klara, dev.; Hilarija, muč. f Hipolit in Kas., muč. O usmilj. Samarijanu. Luk. 10, 23-27. 14 Ned. 15 Pon. 16 Tor. 17 Sred. 18 Čet. 19 Pet. 20 Sob. 12. pobink. Anastazija. Vel. gosp. Vnebovz. M. D. Rok, sp.; Hijacint, red. Liberat, m.; Šibila, d.; Helena, kr.; Agapit, m. ]) Ludovik Toled. šk.; Julij, m, Bernard, op.; Štefan, kr. Jezus ozdravi deset gob. Luk. 17,11-19. 21 Ned. 22 Pon. 23 Tor. 24 Sred. 25 Čet. 26 Pet. 27 Sob. 13. pobink. Joahim, oče M. D. Timotej, muč.; Hipolit, šk. Filip Ben., sp.; Bogovoljka. Jernej, ap.; Ptolomej, šk. Ljudevit, kr.; Patricija, d. Cefirin I., pap.; Samuel,m. @ Josip Kal., sp.; Natalija. O božji previdnosti. Mat. G, 24-33. Ned. 14. pobink. Srce Marijino. Pon. ; Obglavljenje Ivana Krst. Tor. j Roza Lim., dev.; Feliks, m, Sred. ! Rajko, sp.; Izabela, dev. Ne pozabimo, kaj sla nam dala blagovestnika sv. Ciril in Metod 1 Beležke. Dnevi Čet. Pet. Sob. fiidovi in nedeljski evangeliji Egidij, op.; Verena, dev. m. Štefan, kr.; Antonin, muč. Evfemija; Bronislava. ( Jez. obudi mlad. v Najmu. Luk.7,11-16. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 15. pobink. Angelska. Roz. Lovrenc J., šk.; Viktorin, šk. Hermogen, m.; Pelagij, m. Melihar in tov. m., bi.; Reg. Mala gospojn. Roj. M. D. Korbinijan, š.; Gorgonij. © Nikolaj T., sp.; Pulherija, d Jez. ozdravi vodeničnega. Luk. 14,1-11 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 16. pobink. Ime Marijino. Macedonij, šk.; Gvidon, sp Virgilij, m.; Ljubivoj, š. Povišanje sv. križa. Nikomed, m.; Evtropija, vd Ljudmila, muč. ]) Lambert, šk. muč. O največji zapovedi. Mat. 22, 34-46, Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 17. pobink. 7 žalosti M. D. Januarij, šk. muč. Evstahij,muč.; Suzana, muč j Kvatre. Matej, ap. Mavricij in tov., muč. + Kvatre. Tekla, dev. muč. f Kvatre. M. D. reš. ujet. @ Jez. ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9, 1-8. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. 18. pobink. Firmin, šk. Justina, d. m.; Ciprijan, m. Kozma in Damijan, m. Venčeslav, kr.; Marcijal, m. Mihael, vel. ang.; Evtihij, m. Jeronim, c. uč.; Honorij, šk. Pošiljajmo slovenske otroke v slovenske šole 1 Beležke. -f-SSS VINOTOK ★ OKTOBER Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. Remigij, šk.; Areta, muč. Zahtevajmo po slovenskih krajih slovenske Javne Prilika o kralj, ženitnini. Mat. 22,1-14. 2 ■-) Ned. 19. pobink. Rožnov. C Kandid, muč.; Evald, muč. Frančišek Ser., sp.; Edvin,kr. Placid in tov.,muč.; Gala,vd. Brunon, sp.; Fida, dev. muč. Justina, dev.; Marko, grof. Brigita, vd.; Simeon, sp. napise 1 4 5 6 7 8 Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. TTUrr Beležke. Jezus ozdravi kralj. sina. Jan. 4, 46-53. S) 10 11 12 13 14 15 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 20. pobink. Vintif, bi. © FrančišekB.,sp.; Gereont, m. Nikazij, šk.; Firmin, šk. Maksimilijan, š. m.; Serafin. Edvard, kr.; Koloman, muč. Kalist, pap.; Domicijan, šk. Terezija, d.; Brunon, šk. Prilika o kralj, računu. Mat. 18, 23-35. 16 17 18 li) 20 21 22 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 21. pobink. Posv. cerk. ]) Jadviga, vojv.; Viktor, šk. Luka, ev.; Just, muč. Peter Alk., sp.; Etbin, op. Ivan Kentski, sp.; Felicijan. Uršula, dev.m.; Hilarijon, op. Kordula, dev. m.; Marija S. Dajte cesarju, kar je ces. Mat. 22,15-21. 23 24 25 .§ 28 29 Ned. Pon. Tor. iSd' Pet. Sob. 22. pobink. Severin, šk. Rafael, vel. ang.; Kristina @ Krisant in Krispin, m.; Evarist, p. m.; Lucijan in M. Frumencij, šk.; Sabina, muč. Simon in Juda, ap. Narcis, šk.; Hijacint, muč. Ji > • ; r' \ ^ Jezus obudi Jairovo hčer Mat. 9,18-26. 30 31 Ned. Pon. 23. pobink. Klavdij, f Volbenk, šk.; Lucila, d. Dan se skrči za 1 uro 36 min. Dan je dolg 11 ur 41 min. do 10 ur 5 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Tor. Vsi svetniki. ( 2 Sred. Vse verne duše; Just, m. 3 Čet. Viktorin, šk. m.; Ida, kr. 4 Pet. Karol Borom.,šk.; Modesta,d 5 Sob. ! Caharija, oče iv. Krstn. Pril. o pšenici in ljuliki. Mat. 13, 24-30 G Ned. 7 Pon. 8 Tor. 9 Sred. 10 Čet. 11 Pet. 12 Sob. 24. pobink. Lenart, op. Prosdocim; Engelbert, š. @ Bogomir, šk.; Deodat, muč Božidar, m.; Orest, muč. Andrej Av., sp.; Triton, muč Martin, šk.; Mena, muč. Martin, pap. m.; Livin, šk. m Pril. o gorčičnem semenu. Mat. 13,31-35 13 Ned. 14 Pon. 15 Tor. 16 Sred. 17 Čet. 18 Pet. 19 Sob. 25. pobink. Stanislav K., sp Serapijon, m. Leopold, vojv.; Jedert, d. j) Edmund, šk.; Otmar, op. Gregor, šk.; Viktorija, muč. Odon, op.; Evgen, sp.; Hilda, Elizabeta, kr.; Poncijan.p. m. O razd. Jeruz. in o sodbi. Mat. 24,15-35 20 Ned. 21 Pon. 22 Tor. 28 Sred. 24 Čet. 25 Pet. 26 Sob. 26. pobink. Varstvo M. D. Darovanje Marije Device. Cecilija, dev. m.; Maver, m Klement, p. m. Felicita, m. ® Hrizogon, muč. Katarina, d. m.; Jukunda, m Konrad, šk.; Silvester, op. O poslednji sodbi. Luk. 21, 25-33. i Ned. 28 Pon. 29 Tor. 30i Sred. 1. adventna. Virgil, šk. Jakob iz Marke; Jozafat K.,m Saturnin, muč.; Filomen, m. Andrej, ap.; Justina, d ( Sovražniki nas pritiskajo, bodimo složni I Wr Beležke. M,A. 4*- fr" * 31 dni. -%y Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Čet. | Eligij, šk ; Natalija, dev. m. 2| Pet. j Bibijana, muč ; Pavlina, dev. 3| Sob. | Frančišek Ks. sp ; Lucij, šk. Ivan Krstnik v ječi. Mat. 11, 2-10. 4 Ned. o Pon. G Tor. 7j Sred. 8 Čet. -Pet. 101 Sob. 2. adventna. Barbara, d. m. Saba, op.; Krispin, muč. Nikolaj, šk.; Apolinar, m. f Ambrozij, šk.; Agaton © Brezm. spočetje Mar. Dev. Peter Forezij, šk ; Sirij, šk^ Loret. M. B.; Melhijad, p. m. Ivan Krst. pričuje o Krist. Jan. 1,19-28. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. 17 Sob 3. adventna. Damaz, p. -Epimah, m.; Maksencij. Lucija, dev. m.; Otilija, dev f Kvatre. Spiridijon, šk. ]) Kristina, dev. + Kvatre. Evzebij, šk. m. f Kvatre. Lazar, šk.; Berta. Ivan Krst. poki. v prerok. Luk. 3, 1-6. Ned. Pon. Tor. S.d Pet. Sob. 4. adventna. Gracijan, šk. Nemezij, muč.; Favsta, vd. Liberat, m.; Peter Kanizij.sp Tomo, ap.; Glicerij, muč. Demetrij in Honorat, m. @ Viktorija, dev.; Dagobert, kr f Adam in Eva; Irmina, dev, O rojstvu Jezusa Krist. Luk. 2, 1-20. 23 Ned. 26 Pon. 27 Tor. 28 Sred 29 Čet. 30 Pet. 31 Sob. Božič. Rojstvo Gosp. Stefan, muč.; Arhelaj, šk. Ivan, ev.; Fabijola, vd. Nedolžni otročiči; Kastor, m Tomo, šk. m.; Trofim, m. ( David, kr.; Nicefor, m. Silvester, p.; Pavlina, muč. Bodimo ponosni, da smo Slovani I Beležke. i X "ti. , tji'" Dan se skrči do dnč 22. za 16 minut in zopet vzraste do konca meseca za 3 min. Dan je dolg 8 ur 31 min. do 8 ur 38 min. Slovanski svetniki in blaženi. BI. Andrej Bobola, m., 23. maja. BI. Anežka Češka, op., 2. sušca. Sv. Avguštin Gažotič, š., 3. v. sr. BI. Bronislava, red., 3. kim. Sv.Ciril in Metod, ap. sl.,5. m. sr. BI. Česlav, red., 20. mal. srp. Sv. Efrem, nadšk. kij., 28. pros. BI. Groznata, op., 10. mal. srp. BI. Hema, kneg.koroška,27. rož. Sv. Hijacint, red., 10. vel. srp. BI. Ivan, pušč., 25. rož. Sv. Iv. Kentski, pat. polj.,20. vin. Sv. Iv. Nep., m., pat. č., 10. v. tr. BI. Ivan Sarkander, m., 17. suš. Sv. Iv. Vladim., kr. dal., 22. v. tr. Sv. Jadviga, vojvod., patrona sleska, 17. vin. Sv. Jozafat Kuncevič, m.,28. list. Sv. Kazimir, krijvč. polj., 4. suš. Sv. Ljudmila, m., pat. č., 10. kim. BI. Melihar Grodecki in tov., m., 7. kim. BI. Mlada Pfemyslovna,o.,8. sv. Sv. Modest, ap. koroški, ‘J. sveč. Sv. Olga, kneg. ruska, 10. m. sr. Sv. Prokop, op., pat. č., 4. m. sr. Sv. Sava, v. š., pat. srb., 27. m. tr. Sv. Stanislav, šk., m., 7. vel. tr. Sv.Stanislav Kostka,sp., 13. list. Sv. Štepan Nemanja, kralj srbski, 13. sveč. Sv.Večeslav, m., pat. č., 28.kim. BI. Vintif, pušč., 9. vin. Sv. Vladimir, kn. rus., 15. m. srp. Sv. Vojteh, m., p. češki, 23. m. tr. BI. Zdislava, grof. češka, 1. pros. Vladarji Slovanom. Avstroogrskim: Frančišek Jožef I., roj. dne 18. vel. srp. 1830. Ruskim: Nikolaj II., roj. dne 18. vel. travna 1808. Bolgarskim: Ferdinand I., roj. dne 20. svečana 1801. Srbskim: Peter I., roj. dne 11. mal. srp. 1840. Črnogorskim: Nikolaj I., roj. dne 7. vinotoka 1841. Pruskim: Viljem II,, roj. dne 27. prosinca 1859. Saksonskim: Jurij, roj. dne 8. vel. srp. 1832. Italijanskim: Viktor Emanuel III., roj. 11. list. 1809. Turškim: Abdul Hamid II., roj. 22. kim. 1842. Število Slovanov v začetku XX. stoletja. Rusov .... Poljakov Čehov in Slovakov Lužičanov . Slovencev . . . Srbov in Hrvatov Bolgarov . . . . . 95,105.023 . . . 18,704.353 . . . 8,039.347 . . . 108.884 . . . 1,352.780 . . . 8,107.131 . . . 4,850 000 130,882.518 Po »Slov. P?e hi.* To število vzrašča vsako leto za več nego dva milijona; torej znaša sedaj število vseh Slovanov krog 143 mil. Narastek se ne more zaznamovati pri vseh slovanskih rodovih. Število Lužičanov In Slovencev pada. Vzrok je ponemčevanje. Zato podpiraj vsak zavedni Slovenec družbo sv. Cirila In Metoda, ki vzgaja slov. deco v narodnem duhu in zabra-njuje na ta način raznarodovanje in propad našega naroda. Poštne določbe. I. Določbe zei pisemsko pošto. Navadno pismo v Avstro-Ogrsko, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20gr (gramov). Navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosniške in hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar) in celo Nemčijo z Helgolandom, imeti mora tuzemsko znamko za 10 v (vinarjev). — Za lastni kraj, kjer se oddA pismo (za »mestna pisma«), je pisemsko-poštna znamka za (i v, naa 20.gr 12 v. Pismo nad 20gr do vračunši 250gr v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo imeti mora poštno znamko za 20 v. Pisem nad 250gr težkih ne sprejema pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni pošti. — Le uradna, poštnine prosta dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu do 2l/a kg (kilograma); taka pisma namenjena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino pa le do 1 kg. Pisma v Inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20gr 10 v, nad 20 do 250 gr 20 v; v Črnogoro za vsakih 15gr 10 v; v Srbijo za vsakih 15 gr 15 v; v druge države za vsakih 15 gr 25 v. Priporočena (rekomandirana) pisma plačati morajo kot priporočilno pristojbino brez razločka teže tako za tu-kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 v. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve. Vzvratni listi (retour-recepisi) se pridevajo pismu le na izrečno zahtevanje. Ža to plača oddajnik 25 v. Dopisnice so dovoljene v celem obsežju svetovno-poštnega društva. Iste stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in cele Nemčije 5 v; v Črnogoro 5 v; v Srbijo in druge k svetovno-poštnemu društvu spadajoče dežele 10 v. Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko, kakor navadne dopisnice; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč v vse dežele svetovno-poštnega društva. Tiskovine. Kakor tiskovine proti znižanim pristojbinam za take pošiljatve se dopuščajo: knjige, mehko in trdo vezane, slike, karte, objave itd., tiskane, kamnopisane in fotografovane. Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo obsezati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov; v notranjem prometu, potem v onem z Nemčijo ne smejo prekoračiti teže 1 kg, v ostalem sv&tovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kg. Dovoljeno je pri cenilnikih lastnoročno vpisovanje cen in podpisavanje imen; pri korekturnih polah korekturni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati se sme tudi rokopis. Kot pristojbina za notranji promet Avstro-Ogrske in oni z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 v do 50 gr\ 5 v do 100 gr; 10 v do 250 gr; 20 v do 500 gr; 30 v do 1 kg. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50.gr 5 v. Obrazci In poskušnje blaga. Poskušnje blaga se morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, kakor ime ali tvrdko odpošiljalčevo, naslov prejemnikov, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo poskušnje blaga pre-sezati 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 gr. Pristojbina v notranjem prometu in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 v do 250 gr, od 250 do 350gr 20 v. V ostalem svetovno-poštnem prometu 5 v za vsakih 50 gr, najmanj pa 10 v. Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 v. Ako pa naj se izroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaračuni se vroč-nina z 1 K za vsakega 7 */, km (kilometra). Poštno-denarne nakaznice (komad po 2 v) do zneska 1000 K sprejeti mora vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Liechtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do GOO K GO v, do 1000 K 1 K. V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo v Plevlje, Prie-polje in Priboj) in v Srbijo je od denarnih nakaznic plačati: do 40 K 20 v, do 100 K 40 v, do 300 K 80 v, do GOO K 1 K 20 v, do 1000 K 2 K. V Nemčijo, Turčijo (c. kr. poštne urade) in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 v, za vsakih na-daljnih 20 K 10 v. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge vnanje države znaša: za vsakih 25 K 25 v, do 100 K; čez 100 do 1000 K od vsakih 50 K 25 v. — V Angleško, Irsko in Združene države Severne Amerike: za vsakih 25 K 25 v. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske je porabiti »mejnarodne poštne nakaznice«, katerih kom.stane 2 v. Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev itd. Zalepke po G v, ozir. one po 10 v se rabijo kakor pisma. Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeti iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, naznaniti mora to dotičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da ostane odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati iz tega, da se pismo nazaj vzame. Ravno tako se tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko premeni. Pokazati se mora dotiinemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako glaseč se naslov, in ako je pismo zapečačeno, tudi isti pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 v, v dežele svetovno-poštnega društva 50 v. Zgodi se to lahko tudi brzojavnim potom. II. Določbe za vozno pošto. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke (pakete) z denarjem; listine z navedeno vrednostjo; zaveznice in dr.; pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250gr-, vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg\ pošiljatve proti poštnemu povzetju; vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morejo oddajati zaprta ali odprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 v) zadostuje zapečačenje z dvema pečatoma; ako se rabijo pa drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navzkrižne zavitke in zapreti s petimi pečati. — Zavita denarna svota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih samo za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice itd. se morajo vedno zaprti oddati; navesti se mora njihova vrednost, ter naj se zapečatijo s petimi pečati, ako se porabi navzkrižni zavitek. Vozno-poštne pošiljatve morajo se vsebini primerno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do vsebine, ako se ne odprč ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvice itd.) pritisniti se morajo pečati v zadostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam, ki presezajo 50 gr, pridejati se mora poštna spremnica (komad stane 12 v). Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morejo vozno-poštne pošiljatve tudi pošijati v notranjem prometu. V slučaju, ako se izgubi pošiljatev ali pa poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za vsak kilogram 4 K. 8 poštnim povzetjem smejo vozno-poštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati ysi avstrijsko-ogrski ter bosniško-hercegovinski poštni uradi in do istega zneska tudi v Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, navesti mora oddajnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami: »povzetje...............K . . v«, natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 v. Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo, Ogrsko, obsedne dežele, Črnogoro in Srbijo po ‘/i°/o. to je 1 v od vsakih 2 K, najmanj pa 12 v. Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne pošiljatve dostavljajo se na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim selom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda »ekspres« ali »s posebnim selom«. Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 v v slučajih, v katerih se pošiljatve same vročč, v onih slučajih pa, v katerih se dostavijo samo naznanila (avisi), 30 v. Za pošiljatve v deželne okraje znaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7l/a km. Lestvice za pristojbine štempljev ali kolekov. I. Kolek za menice, Do 150 K .... .... — K 10 v čez 150 „ 300 „ .... — » 20 „ i) 300 „ (100 „ .... ... — „ 40 „ 1)00 „ 000 „ .... — „ (10 „ )) 000 „ 1.200 „ .... — 80 „ )) 1.200 „ 1.500 „ .... .... 1 „ }} )) 1.500 „ 1.800 „ .... .... 1 „ 20 „ )} 1.800 „ 2.100 „ .... .... 1 „ 40 „ )) 2.100 „ 2.400 „ .... .... 1 „ GO „ )) 2.400 „ 2.700 „ .... ■ • • • t ,» 80 „ i) 2.700 „ 3.000 „ .... 2 )> )) 3.000 „ (1.000 „ .... 4 ” )} j) (1.000 „ 0.000 „ .... . . . . (1 „ J> )f 0.000 „ 12.000 „ .... . . . . 8 „ >> )) 12.000 „ 15.000 „ .... .... 10 „ )> tf 15.000 „ 18.000 „ .... . . . . 12 „ » )f 18.000 „ 21.000 „ .... . ... 14 „ )> 21.000 24.(XM) „ .... .... 1(1 „ )f )> 24.000 „ 27.000 „ .... .... 18 „ )> Do 4 K čez 4 „ 40 II II 40 „ 80 1) II 80 „ 120 D II 120 „ 200 II » 200 „ 400 II II 400 „ 000 II 11 000 „ 800 II II 800 „ 1.000 D 11 1.000 „ 2.400 11 2.400 „ 3.200 II 3.200 „ 4.000 II 4.000 „ 4.800 tl 4.800 „ 0.400 II 0.400 „ 8 000 II 8.000 „ 9.600 II 9 000 „ 11.200 II 11.200 „ 12-800 II 12 800 „ 14.400 II K v — II 14 a II 26 a — II 38 a — II 64 n 1 II 26 a 1 II 88 a 2 II 50 a 5 II — a 7 II 50 n 10 II — n 12 II 50 n 15 II — a 20 II — a 25 II — n 50 Q " II, — n oo II — a 40 II — a 45 II — n III. Kolek za pogodbe. Do 20 K čez 20 „ 40 „ II 40 „ 60 „ II 00 „ 100 „ II 100 „ 200 „ II 200 „ 300 „ II 300 „ 400 „ II 400 „ 800 „ II 800 „ 1200 „ II 1200 „ 1000 „ II 1000 „ 2000 „ II 2000 „ 2400 „ II 2400 „ 3200 „ II 3200 „ 4000 ,, II 4000 „ 4800 „ II 4800 „ 5000 „ II 5600 „ 0400 „ II 0400 „ 7200 „ II 7200 „ 8000 „ — K 14 v — 2« „ — » 38 „ — .. » 1 „ 26 „ 1 „ 88 „ 2 „ 50 „ 5 II II 7 „ 50 „ 10 II II 12 „ 50 „ 15 II II 20 O' II II <50 II II II II II II 40 II II 45 II II 60 II II Zabavi in pouku. Domovina. ako lep si, dragi dom! Ko blišči sred sivih gor Tvoj se vrh, Triglav mogočni, Al ko gleda v tmini nočni V Savo zvezd nebeških kor. Kako lep si, dragi dom! Kako lep si, dragi dom! Ljubi tebe blagi rod, Zemlja mila, zemlja krasna! Sreča tebi večno-jasna Sveti naj brez vseh nezgod. Kako lep si, dragi dom! Kako lep si, dragi dom! Tu prebival moj je ded, Tu živijo dragi starši, Bratje moji in tovarši, Ljubši mi kot celi svet, Kako lep si, dragi dom! t Ivan Vesel, 9./5. 1863. Ivan Vesel. tVužba sv. Cirila in Metoda si šteje v dolžnost spo-minjati se svojih umrlih dobrotnikov, ki so ji od-hajaje v krilo rodne zemlje slovenske volili po večje vsote ali pa jo v svojih oporokah celo imenovali za glavno dedično. Spominjati se jih hoče v svojem koledarju s kratkimi životopisninii črticami, katerim pri-doda po možnosti njihove podobe. Prvi bodi v tej častni vrsti Ivan Vesel, rojen v Velikem Mengšu št. 22 dne 16, velikega srpana 1840, umrl dne 10. grudna 1900. Malokatera gomila je bila tako počeščena, kakor grob na vzvišenem holmcu trnovskem poleg Ilirske Bistrice, ki spava v njem smrtno spanje dekan Vesel. Prvi sedaj živeči slovenski pesnik Simon Gregorčič mu je napravil napis, okitile so ga deve slovenske in cvet slovenstva se je zbral o veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda dne 7. velikega srpana 1902 solzen krog njega bridko se zavedaje, da stoji ob grobu narodnega duhovnika. Naroden duhovnik je bil pokojni trnovski dekan Ivan Vesel. Zadnji dokaz tega nam je njegova oporoka od dne 9. grudna 1900, ki proglaša družbo sv. Cirila in Metoda za glavno dedično. Po izplačanih volilih in pristojbinah je prejela naša družba po rajnem Veselu ob požrtvovalnem trudu odvetnika^drja Frančiška Štora v gotovini 3859 K 31 v in vrhutega krasno knjižnico vredno najmanj 1200 K, vkupe torej N V____________________________________J 5059 K 31 v. Po pravici prišteva družba sv. Cirila in Metoda Ivana Vesela svojim odličnim dobrotnikom. A še bolj nego z oporoko je dokazal pokojnik svoje iskreno rodoljubje z življenjem, posvečenim do zadnjega dihljaja slovenstvu. Par mesecev, predno je preminil, sem ga posetil. Kaj je storil prvi hip? Ni mi šel razkazovat svojega s tolikimi žrtvami sezidanega krasnega župnišča, nego vzhičen mi je takoj pokazal zbirko ruskih cvetov, presajenih na slovensko slovstveno gredo, ki jih je prirejal za natisek in imel prve tri pole že natisnjene v rokah. Od radosti mu je sijal obraz, ko mi je prebiral doneske pobratima Gregorčiča, Aškerca, drja Mencingerja, Ketteja. Sredi književnega delovanja ga je zalotila smrt. Omenjeno delo — Rusko antologijo v slovenskih prevodih — je častno dovršil Anton Aškerc po Veselovi smrti. Slovenska knjiga je prirastla Ivanu Veselu na srce. Zvesto ji je služil dolgih štirideset let. Kako ji je služil, to sta nam popisala njegova prijatelja: dr. Karol Glaser v svoji slovstveni zgodovini in Anton Aškerc konec pravkar omenjene antologije. Od nekdaj sem se s spoštovanjem oziral na Ivana Vesela kakor na pisatelja iz onega častitega kroga, ki mu je bil duša pokojni profesor Anton Janežič. Njegov »Slovenski Glasnik" je bil tisti žrtvenik, ki je položil nanj Ivan Vesel skrivaje se pod psevdonimom: I. Vesnin leta 1861. svojega slovstvenega prvenca — črtico iz Prešernovega življenja naslovljeno: »Povodnji mož". Predno je bil vstopil v ljubljansko semenišče, je poslušnikoval Vesel v benediktinskem samostanu šentpavelskem na Koroškem hote se pomenišiti. To je bilo leta 1860. V istem samostanu je bival tedaj nekdanji Prešernov prijatelj benediktinec Radovljičan Blaž Zima, ki je nekoč v mladih.letih spremljal pesnika v Ljubljani tja „pod zvonarja, kjer je v lepo zidani hišici znani „Dolenec“ točil sladko dolenjsko vino“ in je cvetela ondukaj njegova hčerka krasotica Zalka, „lepša od lepe Vile, ki^o je rodila zelena gora“. Prešernovo srce je vzplamenelo zanjo. Snubil jo je, a Zalka ga je odbila rekoč: „Gospod dohtar je predober, jaz ga ne morem ljubiti". Prešeren je vstal, šel domov in napisal „balado iz Valvasorja: Povodnji mož“. Takšen komentar je dal Prešernov prijatelj Zima tej prelestni pesmi. Za „Povodnjim možem11 je prinesel „Glasnik“ Veselovo novelo „Bojmir“, ki so se ji čudili vrstniki zaradi lepote jezika, nam pa je dokaz, kako je gorelo njenega pisatelja srce za naroda svobodo. V ljubljanskem semenišču, kamor je bil sprejel knezoškof Vidmar s Koroškega vrnivšega se Vesela, se je zasnovalo pred dobrimi štiridesetimi leti o začetku nove ustavne dobe živahno slovstveno gibanje. Središče temu gibanju je bil rokopisni časnik „Slovenska Lipa". Krog „Lipe“ se je zbiral cvet tedanjih bogoslovcev: Mijo Ferenčič, Blaž Sušnik, Tomo Zupan, Janez Bilc, Friderik Križnar, Vilibald Zupančič, Janez Parapat, Janez Šafer, Josip Smrekar, dr. Jurij Strbenc, Lovro Bergant, Leopold Gorenjcc-Podgoričan, Karol Klun, Matej Lotrič, France Štrukelj-Jaroslav in kajpada Ivan Vesel, ki je urejeval lista tretji in deloma četrti letnik. Ob koncu šolskega leta 1863. se urednik Vesel s toplimi besedami spominja odhajajočega drja Strbcnca, kije „vsadil „Lipo“ in neprestrašeno branil proti vsakemu nezgodnemu viharju, proti vsaki slani, ki bi jo bila hotela popariti. Podpirala sta ga v tem blagem delu precej iz početka Janez Bilc in Vil ib. Zupančič, vrla domoljuba, ki sta ji zvesta ostala do konca." Poleg materinščine so gojili nekateri semeniščniki razne slovanske jezike. Vesel se je z nenavadno vnemo lotil ruščine. Nanj je vplival prvi slovenski prevajalec iz ruščine Anton Žakelj — Rodoljub Ledinski,*) ki je podaril bogoslovcu Veselu ruski almanah „Sčver-nije cvčti na 1832 god." Iz tega zabavnika je poslovenil Ledinski Rozenovo pesem „Prokljatije“ in jo objavil v „Novicah“ leta 1852. Menda se ne motim trde, da je zlasti Ledinskega zgled in bodrilna beseda bila vzrok tisti plodonosni ljubezni do ruske poezije, ki je oduševljala Vesela prav do njegovih zadnjih hipov. Govore o Ledinskem, pripomnim, da je on priobčil Veselu Prešernov nadpis „Bog“, ki je šele v Pintarjevi izdaji natisnjen pravilno. Vesel je jel prevajati iz Homjakova, Puškina, posebno pa iz Lermontova; prevel je tudi nekaj pesmi Vjazemskega, Karoline Pavlove, Kozlova, Nekrasova, Jazikova, Krylova, Deljviga, Polonskega. Na tem polju je malone oral ledino. Pred Veselom smo imeli Slovenci jako malo dobrih prevodov iz ruščine. V izbiranju tvarine je imel srečno roko. Večidel je dobro pogodil zmisel izvirnika in umel vliti svoje prevode v prikupno, zares slovensko obliko. Nekateri prevodi njegovi so klasiški. Kako diven je Puškinov „Gvadalkvivir“ v Veselovi preobleki! Lehak zefir Pihlja nemir. Šumi, Beži Gvadalkvivir. *) Kdaj izda „Slovenska Matica" zbrane poezije znamenitega Rodoljuba Ledinskega? Glej, izšla je luna zlata, Tiho . . . čuj . . . gitare glas . . . Na balkon Španjolka mlada Je oprla se ta čas. Lehak zefir Pihlja nemir. Šumi, Beži Gvadalkvivir. Spusti plašč, moj angelj sladki, In kot jasen dan sijaj! , Vidim naj ta hipec kratki Ti nožico skoz držaj! Lehak zefir Pihlja nemir. Šumi, Beži Gvadalkvivir. Vesel je priobčeval svoje prevode v Janežičevem „Glasniku“, pozneje v Matičnem »Letopisu (1. 1870. krasno zbirko pod zaglavjem: »Severni cveti“, povzetim z gori omenjenega almanaha) in v Trstenjakovi »Zori". Večji spev, Lermontovljevo povest »Izmael-bej" je objavil v »Cvetju" leta 1864. Prvih XXI. poglavij tega prevoda se nahaja znatno popravljenih v rokopisni ostalini Veselovi, ki jo hrani družba sv. Cirila in Metoda. Zarodek krasne »Ruske antologije" Vesel-Aškerčeve sega torej nazaj v semeniško dobo Veselovo. Ali je Vesel peval kaj izvirnih pesmi? Malo. V javnost je prišla, kolikor je znano podpisanemu, samo epa, in sicer »Črnogorska tnati" v »Glasniku" leta 1863. Ob Lovčenu se bori knez Mirko. Hrabra je njegova četa in zmagovita. Tudi žene pomagajo. Turčin vstrcli Črnogorki sina. Ona se grozno osveti zato in usmrti tri sovražnike. Taka je vsebina Veselovi baladi-Izmed malega števila v rokopisu ohranjenih ..izvirnih pesmi njegovih so skoraj vse rodoljubne in razen treh štirih vse spočete v semenišču. Pesem „V pomladi" nas spominja Levstikovega »Opomina k veselju", in končuje z rodoljubnim refrenom: Daje veselje nam nado, Prišli da bodo kdaj srečniši dnovi, Da oživela bo Slava, Da se zbudili nje krepki sinovi. Značilen je sonet iz 1. 1863.: Domovini: Ah domovina moja zemlja draga, Napajala kdaj kri je trate tvoje, In danes spenja zloba sile svoje, Da tvojega duha za zmir premaga! V krvavih bojih le cvete ti zmaga. Glej vrag tvoj zbira vedno nove roje, In zoper tebe vodi v divje boje, Da čelo tvoje moči smrtna sraga. Ak vzameš v bojne vrste tudi mene, Da bijem boj za drage moje slavo: Naj vse moči duha so posvečene, Gori srec za-te naj vse življenje; Postavil o sebi sem močno trdnjavo, Čuvaj bo mdga naroda trpljenje. Proroški je »Maščevanja dan" (25. 11. 1863) — slovanski »dies irae": Grozen dan bo maščevanja dan! Ko strašno bo dvignil se Slovan, Tirjal drago kri očakov svojih, Vročo kri, prelito v divjih bojih; Za skeleče solze, mile vzdihe, Glasne želje, za vse muke tihe Maščevavni meč mu bo poslan! Maščevavni meč mu bo poslan, Z novim krepkim duhom bo navdan; Oj krotil sovražnike bo grozno, Tepel hudo, akoravno pozno, Tisočletno maščeval teptanje, Vse prevare in gorjč vsakdanje, Ko napočil bo slavjanski dan. Ko napočil bo slavjanski dan, Pred sodbo sovražnik bo pozvan; Polje, gora, reka bodo priče, Kak Slavjan pravico božjo kliče; Sam iskal takrat si bo pravice, 'Zmil v krvavi reki si krivice: Le tako bo sramni čas opran. Le tako bo sramni čas opran, Le tako sovražni rod pregnan; Svet pretresle bodo strašne bitve, Meč zmaguje tam, kjer ni molitve; Iz pepela orel se slavjanski Dvignil bode tenis velikanski: Grozen dan bo maščevanja dan. Borbo med slovenstvom in ednajststoletnim zatiralcem njegovim je žarko opisal Ivan Vesel v svojem „Drogu“ — petdejanski žaloigri iz slovenske zgodovine sredi druge polovice 8. stoletja. Zaradi tesnega okvira, stavljenega tem črticam, in nadejaje se, da družba čim prej razveseli Slovence z objavljenjem „Droga“ opuščam podrobnejše poročilo o tej znameniti igri, kateri je prisodilo dramatično društvo leta 1876. darilo. Vesel je namerjal opiliti in izpopolniti „Droga“ in ga prirediti za slovenski oder; žal, da ni izvršil te namere. Zelo ga je veselil napredek ljubljanskega slo- venskega gledališča in nekaterekrati se je iz lože doli čudil veščini naših igralcev. Menda je bil eden najlepših večerov njegovih tistikrat, ko je pred kakimi desetimi leti gledal uprizoritev Gogoljevega*) »Revizorja", one krasne vesele igre, ki jo je bil on prevel iz ruščine in je izšla v »Slovenski Taliji“ 1. 1884. Najtrajnejši spomenik si je postavil Vesel v slovenskem slovstvu s svojimi »Psalmi". Njihovega prevajanja se je lotil leta 1871. in ga ob izdatni pomoči prijatelja Simona Gregorčiča dovršil leta 1892. V uvodu lični knjigi nam pripoveduje, kako je slovenil psalme in izraža željo, da bi čitatelji spoznali njihovo lepoto. Lepo je jedro, ki ga hvali Vesel, a krasna, skoro dovršena je tudi oblika, v katero ga je povil prepesnitelj. Veselovi »Psalmi" so prava dušna hrana slovenskemu narodu in jako bi bilo želeti, da se razproda brzo tistih štiristo izvodov, ki jim je sedaj lastnica družba sv. Cirila in Metoda. Da izpopolnim sliko Veselovega slovstvovanja, omeniti mi je še »Olikanega Slovenca", ki ga je po Kniggejevih in Wenzelovih delih spisal za »Matico Slovensko" leta 1868. Kakor mi je pravil, je namerjal to knjigo predelati in iznova izdati. Bivaje med narodom si je prilastil Vesel iz narodnega jezika marsikateri biser, ki ga je porabil v svojih prevodih. Erjavcu je nabiral za »potno torbo" sadna in trtna imena. Še bogoslovec je priobčil v »Novicah" 1.1861. štiri narodne pesmi iz okolice Loškega potoka. Duhovit mož je bil pokojni trnovski dekan in »zmiraj vesel", zlasti kadar se je iskrila na njegovi *) Mimogrede omenjam tu, da Gogoljevega .Tarasa B u 1 jbe“ ni poslovenil Vesel, nego Gorcnjec-Podgoričan. gostoljubni mizi kapljica z Gregorčičevega hriba. Z „goriškim slavčkom" ga je spajala vez najiskrenejšega prijateljstva. Prijateljeval je domala z vsemi živečimi slovenskimi književniki; poseben prijatelj pa mu je bil starina dr. Mencinger. Težko je opisati Ivana Vesela. Bil je premnogo-stransko delaven. Koliko je storil za šolo! Postojinski je bil čvrst voditelj za svojega kapelanovanja v notranjski metropoli ob hirajočem dekanu, slovenskem pisatelju Petru Hicingerju. Omenjene šole izvestje je prineslo dve leti zapored, namreč leta- 1866. in 1867. sestavka izpod njegovega peresa: „Poezija v ljud- skih šolah" in „Zemljepis v ljudski šoli". V „omike svete dom" — v šolo med nežno mladino je rad zahajal dekan Vesel. Slovenski šoli je ostavil do malega vse svoje imetje, kakor sem omenil uvodoma. Kaj je storil Vesel v duhovskem zvanju? Samo dveh točk omenjam tu — krasne gotiške cerkve, ki jo je zgradil pri sv. Duhu pcLg Krškega, ko je tamkaj župnikoval. Fin umetniški ukus je dokazal Vesel s to zgradbo. Zlikal si ga je na mnogih potovanjih po Italiji, Nemčiji in Avstriji (še zadnje leto je nameraval posetiti pariško izložbo). Druga točka pa je uprav vilinsko župnišče, ki ga je postavil v Trnovem, ne da bi bil obremenil ondotnih župljanov. Duhovska steza mu je postajala čezdalje trnoviteja. Ž nje ga je poklical v svoje kraljestvo večni plačnik dne 10. grudna 1900. „Kot z jasnega strela me je ta izguba zadela!" pisal je Simon Gregorčič o smrti Ivana Vesela. Velika izguba je zadela tedaj ves narod naš, ki hudo pogreša takih duhovnikov, kakršen je bil Ivan Vesel. |. Vrhovnik. Dragotina Ketteja • T •' še nenatisnjeni prevodi ruskih pesmi.*) Angelj. Pu$kln. .Stoji pred vhodom paradiža, Lep angelj z nagnjeno glavč, Zli dčmon pa, sovražnik križa, Nad hadsko vzdigne se tem6. Dvoječi didi zanikovanja Na čisto bitje vprfc oči, In prvikrat se črv kesanja V njegovih prsih oglasi: Zaman jaz nisem va-te vpiral Očij, seraf. Ah, nisem jaz Vsega posvetnega p eziral Ni v raji vsčmu zrl v obraz. *) V f Ivana Vesela zapuščini, kateri je sedaj lastnica družba sv. Cirila in Metoda, se nahajajo nekatere izvirne in prevedene pesmi pokojnega Dragotina Ketteja. Poslednje so bile namenjene »Ruski antologiji". Razen Puškinove »Rože" so ondi natisnjene vse, toda izpod peresa drugih prevajalcev. 7. njihovimi prevodi naj se primerjajo tu objavljeni Kettejevi. Natisnjeni so lnez izpremembe, takisto Veselove pesmi, kolikor jih prinaša letošnji »Koledar". Roža. Puškin. [je naša roža, Ljubi moji? Uvela roža Tukaj leži. Ne govori: Tak mladost ginc, Ne*govori: Tak radost mine, Cvetku dej tam: Adijo, mili, In na cvet lilij Pokaži nam. Molitev. Lermontov. trenotkih, kadar mi greni Življenje zla bolest, Molitev čarobna hiti V azur do svitlih zvezd. V soglasji živih mi besed Je blagodejna moč, Odprč se nenavaden svet In dražesten kot noč. Kot kamen dvojb od vroče se Ti duše odvali In verje se in joče se In spet lahk6 je v nji. Jadro. Lermontov. V meglicah sinjega inorja. Čemu pustilo domovino? Kaj išče sredi teh voda? Šepeče val, vihar pritišče In škriplje jarbola, drhti. Ah, ono sreče pač ne išče, Ah, in od sreče ne beži. Pod njim srebrnih vod lazur je, Nad njim pa solnca zlati soj, Pa le nemirno prosi burje, Kot da bi v nji le bil pokoj. Zapadla zvezda. Cedcli smo ob potoku za travnikom. Voda pod nami ni šumela, stala je tiho kakor bi poslušala ali bi spala in sanjala — nedaleč spodaj je bila struga za-ježena, da se je nabirala voda za mlin. Nocoj je mlel stari Lojze le na eno kolo. Šumenje padajoče vode se je slišalo od mlina precej jasno, a pod nami ni šumel potok. Če se je pogledalo v strugo, se je opazilo pri slabi mesečini, kako se pregiblje vršina leno in se ziblje komaj vidno dol proti mlinu. Bil je tih, mlačen večer, večer, ob kakršnih se pasejo konji najrajši . . . Prijetno se sedi ob takih večerih v mehki travi — kakor bi sedel na blazinah v sanjavi sobi, se ti zdi. Vse tiho in mirno je naokoli, le žaba se oglasi včasih v potoku, na travniku zaprha konj, v vasi zalaja pes, zavriska kje fant, zapoje vrstico pesmi in umolkne spet . . . Prijetno se sedi ob takih večerih v mehki travi in prijetno se kramlja. „. . . Vsakemu človeku da Bog ob rojstvu zvezdo" — je govoril z resnim glasom stric kovač, ki je poznal vse čudežne storijce in mnogo velikih skrivnosti. Njegovo lice je bilo mirno, samozavestno, oko je vpiral venomer v nebo. Tudi vsi mi smo zrli zamišljeno tja gor na krasni obok, ki se je razpenjal nad nami velik in resen in krasan in je bil posejan z neštevilninii zvezdicami — vse več jih je bilo kakor na modrem oboku farne cerkve in mnogo lepše so bile kakor one v cerkvi, mnogo svetlejše. Vsi smo se zagledali tja gor in smo poslušali vestno in napeto, pri srcih pa nam je bilo slovesno in svečano. „Saj vidite, kako se prižiga zvezda za zvezdo — rodijo se ljudje, in Bog prižge vsakemu njegovo zvezdo." „A naš stric Matijec pravijo, da so zvezde take kakor naša zemlja", se je oglasil nekoliko boječe sosedov Karlček. „Kake? — Kakor naša zemlja?" — se je razhudil stric. — „Ali je naša zemlja svetla, ali gori?" „Matijec pravijo, da se z zvezd vidi naša zemlja ravno taka, kakor se zde nam zvezde." „Ta šleva! Ker tiči vedno v knjigah, so mu zmešale vso pamet. In v Boga ne veruje, zato kvasi take neslanosti." „In da so zvezde večje kakor je naša zemlja, pravijo." „Ta je šele praval — Saj sem rekel, da ne veruje v Boga, zato je ves zmešan ... Ne poslušajte Matijca, deca, in verujte meni: luči so, ki jih prižge Gospod Bog ob našem rojstvu . . . Pred Gospodom in Zveličarjem Kristusom ljudje niso imeli vsak svoje zvezde, se trdi. Niso bili kristjani... Pri rojstvu Gospodovem se je prikazala njegova zvezda, in odtedaj imamo tudi mi vsak svojo, mi namreč, ki verujemo v Kristusa križanega." „In Turki jih nimajo?" —je vprašal brat Lojzek. „Trdi se, da ne. In meni se dozdeva to prav verjetno : kako naj prižge Gospod Bog zvezde tudi tem pesjanom, ki žro kristjane kakor črešnje." „Ali res jedo kristjane, stric?" — se je oglasilo več radovednežev. „Seveda jih . . .“ „Kaj pa, striček, ko kdo umre, kaj pa je tedaj z njegovo zvezdo?" — je posegel vmes s svojim tenkim glaskom Janežev Leksej. „Ko umre kdo? Zvezda se utrne in vgasne. Ali nisi videl še nikoli, kako se je utrnila zvezda?" „Sem, stric ..." „In pravijo, da se ne sme ugibati, katera je ravno naša. Ali je res, striček?" —je poizvedoval brat Tonček. „Seveda ne. Če ugibaš in naletiš na svojo, se utrne in umreš?" „Res? Umrl bi?" „Umrl. Ali pa bi postal vsaj nesrečen za vse življenje, ker ne bi imel lastne zvezde — bil bi tako-rekoč že za življenja mrtev." ■ — V potoku je poskočila riba in je plosknila zvonko na vodo. Ozrli smo se vsi: veliki kolobarji so se zazibali po površju, od brega do brega, vse nebo se je gugalo v vodi, bledi polmesec se je pačil prav čudno, zvezdice so trepetale, kakor bi tresel veter svetle plamenčke, ki gore globoko na dnu struge. Spodaj pri mlinu je zašumelo glasneje: mlinar je spustil še drugo kolo. Sem s ceste je zazvenel peket konjskih kopit — nekdo iz vasi je gnal konje šele zdaj na travnike. Stric kovač je pripovedoval, kako je videl pasti neke noči z neba čudovito lepo zvezdo. Črez nekaj dni se je izvedelo, da je umrl v tisti noči car ruski. „Ali je bila ona zvezda carjeva?" — je poizvedoval mali Leksej s tenkim, nekoliko boječim glaskom. „Seveda carjeva" . . . In pripovedoval je dalje, kaka čudna znamenja da so se kazala na nebu pred stoletji, ko so prihajali turški pesoglavci v slovenske pokrajine. Vsi so poslušali napeto, a jaz sem slišal strička le napol. Legel sem v znak v mehko travo in se zatopil ves v neskončno nebo nad seboj. Lučiča pri lučici . . . zvezdica pri zvezdici . . . Katera je pač moja ... Ali ta — ali ona svetla poleg nje, ali ona nekoliko temnejša, ali ta ... ali ta .. . Ne, postoj — ne sme se ugibati . . . „Kako so morale padati pač tedaj zvezde, ko so morili grozni pesoglavci ljudi tako brez usmiljenja . . .“ je vzdihoval mali Leksej z boječim, otroškim glaskom. „Saj sem rekel že: vse križema je šlo na nebu . ..“ Ali je ta moja ... ali ta, ki tako drhti . . . ,.Glejte, stric!" — je zaklical Karlček. Vsi so utihnili in so pogledali na nebo proti jutru, kjer se je utrnila velika svetla zvezda in je padala bliskovo v globočino. Za seboj je črtala dolgo svetlo pot — a kratek hip, in ugasnila je zvezda, in otemnela je svetla pot. Jaz sem se ves prestrašil. Zakril sem si oči z rokami in sem zaplakal poltiho. „Kaj ti je, Ksaver?" Nisem odgovoril. Plakal sem še bridkeje. „Ali ti je storil kdo kaj? Morda te je Tonček vščipnil?" „Ne. — Moja zvezda se je utrnila." „Tvoja . . .?“ „Da. Ugibal sem in ko sem prišel do te, se je utrnila." Molk je zavladal naokoli, težak, da je legal na prsi in je jemal sapo. Le spodaj je šumel mlin, in kobilica je zarezgetala prav tik nas, kakor bi se začudila ali bi jo bilo postalo strah ob našem hipnem molku. „Ne bodi smešen, mali! Saj vse to ni res, jaz sem rekel le tako ..." A prepričal in potolažil me ni in ni mi izgnal iz srca boli, ki ga je napolnila do vrha, ker sem vedel, da nimam več zvezde in da umrem ali pa moram živeti vse življenje brez sreče, kakor mrtev že v življenju. Vstal sem in sem se napotil v tihi noči sam proti vasi domov, in sem plakal vso pot. . . In ko hodim zdaj v tihih nočeh po samotnih in žalostnih svojih potih in se zagledam v neskončno modrino nad seboj, vso okrašeno z blestečimi zvezdicami, se spominjam onega večera ob potoku na domačem travniku. In postane mi še težje pri srcu, kakor mi je podnevu, še bolestnejše. Čutim: res je, kar je pripovedoval onega večera stric kovač ... In moja zvezda se je utrnila resnično oni večer, zato živim brez sreče na svetu, kakor mrtev že v mladem življenju ... Ksaver Meško. Kunovska. 1878—1903. ^fia vojsko, fantje Kunovci, Naprej za dom in za pravico — Naj jarem turški se zdrobi, Kjer Lavdon že z močno desnico Je pisal mir, zatiral rop, Tam kjer grmel je Vegov top, Razpel naš prapor v Belemgradu . . Imamo puške risane, Slovenska krj pretaka žile, Naš vodja vitez Prieger je — Ž njim zmagamo sovražne sile: Z očetom našim noč in dan, Borimo sc kot oroslan — Vsi zvesti si gotove zmage! Ura, na Jajce naš junak, Naprej — na Livnem se ustavi, Preganjaj s svincem sužni mrak, S krvjo trinogov sc proslavi — Pred taboj begaj jad in strah, Pred taboj begaj trinog plah — Za njim pa smrt in maščevanje. Čuj, Bosno stresa topov grom, Nebo žarečih strel sikanje, Doni jeklenih mečev lom . . . To ni več boj — je vražje klanje: Le glej naskok, glej vdar na vdar, Za tropom trop in — nov vihar — povsod pogum, obraz za zmago . . . To smo slovenski Kunovci, Mi smo, kot v naših gorah skala, Pogum za dom nas vse bodri, Svobode luč nam sveti dalje . . . Le pridi vrag —r a boj se nas, ■ Mi smo na bran ti vsaki čas — Za dom, za krst, svobodo zlato! Ivan Nep. Resman. Drobnosti o Prešernu. Dve posvetitvi „Krsta pri Savici“. l. T/ lilapapir vezan t. j. broširan „Kerft per Savizi" izza leta 1836. mi je lastina. Ko sem kupoval pred kakimi šestimi leti pri Giontiniju nekaj, dal mi je vslužbenec ta vezek z besedo: ..Prešernov avtograf je notri; mogoče — da vas zanima.“ Res, da je pisano s Prešernovo roko na drugi strani zvežčevi doslovno takole: Donum auetoris fur meinen Vetter Johann Prefherin Ho-rer der Physik. Dr. Prefherin m/p. Poznal sem tega „Vettra“, ki je preminil notar v Radovljici. Bil je veseljaček, če mu je neslo, in vsaj na pol nemčevalček, postave bolj male, nego velike, rdečega obraza in plešec. Star ni postal. Pesnik se je menda premislil: Ut quid perditio haec, — in mu ni izročil „Krsta". Njegov oče Boštijan — po domače — iz Vrbe mi je zelo v spominu iz mojih res lepih mladih dni -V .........................................................■ : * — 47 — v hiši starega očeta Urbana Frtina, pri Kraljiču na Breznici. Po nedeljski maši se je o zimskem času hodil gret v starega očeta hišo. Kosili so takoj po maši; a se ne spominjam, da bi bil kdaj prisedel. To se ni zlagalo z nazori kmeta — boljarja, ker Boštijanova hiša je bila ena prvih v Vrbi. Osebno mu je bil notar »Johann“ še dosti podoben — precej majhen, kakor 011, v obraz rdeč, kakor oče — a prijaznega nastopanja pa nikakor ni imel tega, kakor oče in tiste lepe belordeče barve v obrazu tudi ne, kakor oče. Ko je hodil Boštijan do Kraljiča na Breznici, bil je morda 60—701eten; a obra-zova barva je bila nenavadno sveža in mladostna, recimo štiridesetih let. Omenjam očeta Boštijana tu tudi zato, ker je bil v Kranju pesniku strežnik v njega zadnjih prehudih dneh — telesno in duševno prehudih. Beda je trkala posebno še takrat na bolnikova vrata; a župnik Jurij iz Koroške mu je bil uober brat. Jurij je imel to, česar pesnik nikoli. Z denarjem za pesnika-brata je poslal v Kranj sestro Lenko, to, ki počiva v mojem grobišču pri sv. Krištofu v Ljubljani. Tomo Zupan. 2. V zapuščini vpokojenega deželnega blagajnika in odbornika družbe sv. Cirila in Metoda Dragotina Žagarja, umrlega dne 11. rožnika 1903, sem našel zanimivo knjigo, vezano v polplatno z obledelim napisom na hrbtu: „Kerst Čbelica 1-5“. Napis ji označuje vsebino. V enih platnicah je združen tu drja Prešerna „Kerft per Savizi“ z vsemi letniki ■ ■■ ' ■■ ................................... — 48 — »Krajnike Zhbelize" (prvi trije so drugega natiska, poslednja dva prvega). Dragocen je „Kerft“, ki se začenja ž njim knjiga. Na drugi strani njegovega naslovnega lista stoji namreč nastopna svojeročno pisana posvetitev Prešernova: Gofpodu Smuku. Naj fhtejejo vfi drugi dnar, Sa vino pevz da pefem v dar. Dr. Prefherin s. r. Da, »gospodu Smuku" — po domače Vodopivcu*) ha Viru št. 13 onkraj Bistrice na Dunajski cesti so svoje dni mnogi šteli za vino denar. Zlobni jeziki so rekali nekdaj celo, da je v Vodopivčevi gostilni sv. Martin, čegar znamenje stoji poleg nje, zapil svojega konja, ker ga nima v velikem oltarju v Dobu, kamor spada Vir. Na glasu je bila ta gostilna nekoč. Od Trsta pa do Dunaja ji baje ni bilo enake, kar se tiče pijače in druge postrežbe. Sloveli so posebno Vodopivčevi šparglji. Tej znameniti gostilni je gospodaril še pred dobrimi šestdesetimi leti Frančišek Smuk, rojen na vernih duš dan 1. 1793. Njegova hiša, sezidana leta 1831. v eno nadstropje, je s posestvom — celini zemljiščem — vred spadala pod velesalsko gosposko. Pet let mlajša soproga Margareta mu je bila rodom s Črnuč in se je pisala po starših za Severico. Ž njo je imel sedmero dece. Po njegovi smrti je jelo hirati gospodarstvo pri Vodopivčevih. Poslednji udarec jim je dala železnica, ki je *) Na Smuka-Vodopivca na Viru sta me 'blagovolila opozoriti : gospa Ana Podkrajšckova in g. mestni komisar Ivan Robida; srčna hvala jima zato! izpraznila dunajsko cesto in kajpada tudi obširno Vodopivčevo dvorišče in hlev, kjer so dotlej ostajali tnnogi vozniki. Frančišek Smuk je bil tudi župan— „Oberrichter“. Preminil je dne 5. velikega travna 1844 za sušico in počiva na dobovskem pokopališču. Na desni strani žagradskih vrat v Dobu je v steno vzidan njegov spomenik: črna marmornata plošča z božjim očesom v timpanu, vrhu katerega stoji žara ovita z . belim ovojem. Na plošči je tale napis: - Zur Erinnerung — gewidmct dem inniggeliebten Gatten und — Vater — Franz Smučk, — Realitaten-besitzer, geb: am 2. November 1793 — gest: am 5. Mai 1844 — von seiner tiefbetriibten Gattin — — Margaretha, geb: Sever — und seinen trauernden Kindern: — Margaretha, Anna, Maria, Franziska — Franz, Michael und Rosalia. —.— Ruhe sanft zu friih verwclkter Vater, Miilisam, sorgevoll war dcines Lcbens Lauf, Weinend stchen dcine Kinder liier am Grabe, Scnden Bitten fiir dein Heil zum Schdpfer auf. — Margaretha Smučk, — geb. 1798, gest. 15. Mai 1877. — V dnu stoji kamenarjevo ime: Ign. Thomann fecit. Smukovi nagrobni verzi so krasni. Morda jih je napravil isti pesnik, ki je bil poklonil Smuku „Kerft pcr SaviziVDanes bi mu bila Vila zapela slovensko. Toliko so se prcmcnili časi—in mi v njih. Prešeren je bil dobro znan z Vodopivčevimi in je rad zahajal v družbi svojih ljubljanskih prijateljev na Vir. Kako je došla Smuku poklonjena knjižica v Žagarjeve roke? Najbrže mu jo je podaril Smukov 1 j a . 4 sin Frančišek, rojen dne 27. sušca 1834, ki se je posvetil vojaštvu in postal nadporočnik. Naposled je zblaznel in umrl v graški bolnici. Tudi drugim členom te nekdaj ugledne rodbine ni bila sreča posebno mila. Njihovo posestvo je prišlo v tujo last. Na Viru št. 13 gospodari sedaj g. Frančišek Majdič, posestnik lepo urejenega parnega mlina, ki ga je sezidal na dolenji strani hiše. I. Vrhovnik. Prešernova pipa. Julija meseca t. 1. je bilo. V hiši bolesti in pokore — v ljubljanski bolnici — sem ležal ter lečil svojega rojstva polomljene kosti. Pogostoma me je tu pohajal pobratim, trnovski župnik Vrhovnik. Nekoč vstopi nenavadno vesel. Na obrazu že sem mu bral, da prinaša mikavno posebnost, važno novost. In istinito! Iz žepa izvadi starikavo, v polplatno vezano knjigo ter mi jo molče pomoli. „Kaj vraga!“ viknem, „si pa že zopet kje iztaknil kacega domačega .starega kvasika‘?“ Glej 1 Bila je prvotna izdaja dr. Prešernovega „Krsta pri Savici“, kateri je bila privezana Kastelčeva ..Kranjska čebelica", a prvo stran njenih platnic kitila je lastnoročna dedikacija prvega slovenskega pesnika, namenjena Smuku !*') „Duša, kako si prišel do te knjige?" baram prijatelja. »Našel sem jo v zapuščini rajnega deželnega blagajnika Dragotina Žagarja." *) Glej sestavek: Dve posvetitvi »Krsta pri Savici" 2. „To je vrlo zanimivo. Ta epigram ni še objavljen nikjer. Kdo je bil ta Smuk?" „Ne vem." „Očividno je bil krčmar, h kateremu je zahajal dr. Prešeren, velik čestilec pristne kaplje, na vino. To morava dognati. V Ljubljani bivajoč posečal je naš pesnik gostilno pri Bitencu v Blatnih ulicah*) in ono pri zlatem jagnjetu**) na Št. Peterskem predmestju, kateri so kasneje prideli ime: pri malem avstrijskem cesarju. Morda se je jeden lastnikov pravkar omenjenih krčem pisal za Smuka. Meni živi še nekoliko tu bivajočih starejših sorodnikov in znancev. Mogoče mi njih kdo razreši to zagonetko." Zdajci pripomni moja, pri tem pogovoru navzočna soproga: „Za Smuke so se pisali Vodopivci na Viru pri Dobu. Morda je Prešernov Smuk tam doma." „Beži, beži," jo zavrnem jaz. „Na Vir, skoro tri ure od Ljubljane, naj bi bil hodil dr. Prešeren vino pit? Ta je bosa!" Tudi prijatelj je pritrdil mojemu mnenju. Ali trdovratna moja žena me opozori na nagrobni spomenik Smukov, vzidan na dobovskem pokopališču, kateri je bil izklesal nje pokojni oče, oziroma moj tast, Ignacij Toman, in čegar epitaf sva čitala zajedno jedva tri tedne pred tem pogovorom. Občudoval sem *) Zdaj kolodvorske ulice. Na njenem starem prostoru stoji zdaj hotel Štrukelj. **) Zdaj Sv. Petra cesta. Tudi že porušena. Novozgrajena hiša nosi št. 5 in ime: pri avstrijskem cesarju, ter je last gospe ' Marije Potočnikove. Prvotna stara gostilna »pri avstrijskenVcesarju" je mejila na krčmo »pri zlatem jagnjetu", oziroma »pri malem avstrijskem cesarju". Na starem torišču obeh teh gostilen je zdaj zgrajen novi hotel »pri avstrijskem cesarju". ondaj klasični slog onih granes ter ljutil se, da ima Smuk, po imenu sodeč, pristen Slovenec, nemški nagrobni napis in poleg še v kraju, kjer bivajo izključno domačini Slovenci! — Nekaj dni kasneje sva hodila skozi Vir. Tu mi pokaže soproga veliko jednonadstropno hišo. Vidiš, to je bila svojina v Dobu pokopanemu Smuku. Po domače se je rekalo hiši: pri Vodopivcu. Opozorila me je tudi na poleg te hiše stoječe znamenje sv. Martina. Pregledovaje je, sem se grohotal izvirni ideji kiparjevi, ki je oblekel berača v anahronistične — zakrpane hlače. Umcje se, da je ta sv. Martin oježen, dočim je vpodobljen tam na velikem žrtveniku župne cerkve v Dobu, kateri je zavetnik in koji župi pripada tudi Vir, v vladikini opravi. Dasi mi opazka soprogina o Smuku ni hotela v glavo, bilo je vendarle nekaj na njej. Moj prijatelj je namreč kasneje dognal, da je virški Vodopivec — Fran Smuk tisti, kateremu je dr. Prešeren dcdiciral gori omenjeno knjigo. Toda v kaki zvezi je vse to s Prešernovo pipo? vpraša radoznali čitatelj. Pehajoč se, da dožetiem, kdo bi bil oni Smuk, napotil sem se tudi h gospe Mariji Potočnikovi, hišni posestnici in gostilničarici pri avstrijskem cesarju, vdovi po pekarju in posestniku Ivanu Potočniku, zamrlem dne 4. junija 1884. leta. Pokojnik je prikupil 1875. leta sosednjo hišo, t. j. hišo, v kateri je bila že omenjena krčma: pri zlatem jagnjetu, in kojo so potem jeli tia-zivati: pri malem avstrijskem cesarju. Dr. Prešeren je svoj čas zahajal v to gostilno. Gospa mi sicer ni vedela ničesar povedati o Smuku, omenila pa je, da hrani pipo, ki je bila svojina drju Prešernu. Pripo- vedovala mi je, da jo je nekoč prinesel pokojni nje mož domov, rekoč: „Tn imam Prešernovo „fajfo“; moramo jo lepo spraviti, da bo v spomin." Kedaj, kodi in od koga je rajni Potočnik osvojil si to pipo, tega njegova gospa vdova ni mogla povedati. Rad bi bil kupil to pipo, toda ni mi bila na prodaj. Na mojo prošnjo je obljubila gospa Potočnikova, da jo podari Rudolfinišču, a rade volje mi jo je prepustila za nekaj časa. O priliki sem pokazal pipo g. arhivarju Aškercu, ki je menil, da treba preje dognati, je li dr. Prešeren sploh kedaj kadil. Skliceval se je na osebo, katere nasprotna izjava iz več vzrokov ne more biti merodajna. Dr. Prešeren je kadil! Gosp. Rudolf Endlicher, c. kr. okrajni tajnik v p., pripoveduje tozadevno: Dr. Chrobatova soproga je bila moja sestra. Dalje časa smo imeli s Chrobatoviini celo stanovanje in hrano zajedno. Ko je bil dr. Prešeren koncipijent pri mojem svaku dr. Chrobatu, bil sem jaz še jurist ter sem ga osebno dobro poznal. Pri dr. Chrobatu sta bila na hrani poljska emigranta: grof Horodinski in Emil Korytko, na črno kavo pa je prihajal po obedu često koncipijent dr. Prešeren. Pri tej priliki se je pušilo in jaz sam sem videl, da je tu dr. Prešeren vedno redno kadil. Evo dokaza od še živečega očividca, da je dr. Prešeren pušil, in povsem tem ni niti povoda dvojiti, da je pipa, katero hrani sedaj gospa Potočnikova, avtentično Prešernova. Pipa je lesena ter na glavi in dulcu okovana z belim pakfongom. Glava z okovom vred je ll-5 cm visoka, a noga, ki nosi sedem narogljanih, zaokroženih — 54 — okraskov v podobi školjke, meri v dolžini 13 cm. Gorenji prerez glavi ima 5, a vzbočeni, na vrhu zaokroženi školjkasti pokrov 2 cm visočine. Dulcev prerez = 4-5 cm. Glava je v dolenjem koncu počena ter zamazana z rdečim pečatnim voskom. Iz pip take oblike so kadili naši očetje v dobi od leta 1830. do 1860. 1. Živo pomnim, da sta mi imela ded in oče tej slični, s srebrom okovani luli. In jcdnacih pip se bo dobilo gotovo še nekaj izvodov pri starejših ..aristokratih11 trnovsko-krakovskih. Veren, seveda pomanjšan lik Prešernove pipe vidiš ob koncu te črtice v sklepni vinjeti. Narisal jo je po naravi moj netjak, g. stavbenik A. J. Kozin. Pišoč to črtico in razmotrivajoč poleg Prešernovo pipo sam pušim iz dolge lule. Bolujem sicer, a ipak mi izvrstno diši zlata zel. Iz dima pa, ki se v kolobarjih vije po sobi, pronika prelesten lik! Ob pisalni mizi sedi prvi naš Francč s pipo v ustih in piše nesmrtne svoje poezije, a tabakov dim mu, vencu slično, okrožujc resno glavo. Tudi njemu diši zlata zel. In ne morem si kaj! Iztrkal sem svojo porcelanko, izvadil jej cev ter nasadil nanjo pipo Prešernovo. Še bolje diši iz nje vonjavi knaster in dehteči krul. In vlečem in pušim iz te svete relikvije ter sanjam dalje o neumrljivem srečno-nesrečnem našem pesniku. Harambaša. _______V-g £- , ...... - -ŠS_____ -------------------:—s-- »'n > Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda. XVI. in XVII. Vfi________________<8________---------_________ — fo.................. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XVII. velika skupščina dne 7. avgusta 1902. 1. v Ilirski Bistrici. I. Letošnja velika skupščina se je vršila ob velikanski udeležbi v prijazni in bogati II. Bistrici. Ko se je ustavil iz Ljubljane došli vlak na postaji II. Bistrica-Trnovo, zagrmeli so topiči došlecem v pozdrav in v obilnem številu zbrani tamošnji bivalci pa so jih pozdravili z navdušenimi živio-klici. V bližini kolodvora pri slavoloku je pozdravil skupščinarje imenom moške podružnice nje prvomestnik nadučitelj Martin Zarnik, imenom ženske podružnice pa gospa prvomestnica Pavlina Bach man nova. (Gdč. Terezina Tomšičeva je poklonila prvoinestniku krasen šopek.) Obema se je zahvalil družbin prvomestnik Tomo Zupan. Po z navdušenjem sprejetih vsprejemnih nagovorih in po prvomestnikovi zahvali so se napotili domačini in skupščinarji skozi bogato in ukusno nakiteno vas Trnovo k službi božji v dekanijsko cerkev. V bližini cerkve je stal krasen slavolok, pri katerem sta udeležnikc z iskrenimi nagovori pozdravila trnovski župan Rudolf Valenčič imenom občine in dekan dr. J. M. Kržišnik pa imenom svoje župnije. II. Po prvomestnikovi zahvali se je pričela sv. maša — pokojnica za rajnega dekana Ivana Vesela in za mrtve ter žive družbenike, katero je daroval omenjeni gospod dekan in pri kateri je krasno pel bistriško-trnovski mešani zbor. Koj po cerkvenem opravilu obiskali so skupšči-narji ta dan lepo okrašen grob družbinega velikega dobrotnika pokojnega dekana, slovenskega pesnika in pisatelja Ivana Vesel. Sedaj se podado udeležniki velike skupščine v prijazno s slavolokom in z zastavami krasno in obilo olepšano vas II. Bistrico Pri slavoloku je došlece imenom svoje občine prav prisrčno pozdravil bistriški župan Anton Žnideršič, kateremu se je zahvalil prvomestnik Tomo Zupan. III. Ob 11. uri se je pričela glavna skupščina v lepo okrašeni dvorani hotela „Ilirija“. Prvomestnik Tomo Zupan, je otvoril skupščino povdarjajoč narodno zavednost Bistričanov in Trnovčanov, ki so že od nekdaj storili največ za narodno prosveto. Bistrica je imela prva svojo podružnico, katere prvomcstnica od začetka do sedaj je požrtvovalna rodoljubkiuja gospa Bachmannova. Pozval je Bistričane, naj oni, ki so takorekoč najbolj poklicani v to, sodijo, ali je družba sv. Cirila in Metoda tudi v prošlem letu zadostila svoji nalogi ali ne. Konstatujoč sklepčnost velike skupščine, pozove prvomestnik družbinega tajnika dekana Antona Žlogarja, da prebere vodstveno poročilo. Poročilo tajništva za XVII. veliko skupščino družbe sv. Cirila in JVletoda v Ilirski Bistrici dne 7. avgusta 1902. Slavna skupščina! » Velecenjene dame! Mili rojaki! Ljudsko štetje 1. 1900. razgrnilo je nam Slovencem žalostno sliko. Na vsej periferiji naših dežel se krči slovenski živelj. Dasi podatki štetja glede materinega jezika oziroma narodnosti nikakor niso zanesljivi — in v znanostne svrhe ne porabljivi, dasi vemo, da nas je v istini več, kakor so nas našteli v svoji prebrisanosti naši nasprotniki, vendar nam tudi to dejstvo glasno kliče: memento mori! Kaj je vzrok našemu nazadovanju? Poleg velike narodnogospodarske krize — ki se vleče kot črna nit skoro po vsej Evropi — so krčenju našega naroda krivi naši nenasitljivi nasprotniki na eno in naša lastna nebrižnost na drugo stran . . . Koliko ran zasekava slovenskemu življu leto za letom nemški Schulvcrein, Stidmark, Sudmhrkische Bank od nemške; Lega nazionale, Dante Allighieri in sorodna društva od laške strani, je slovenskim rodoljubom dovolj v spominu. A tudi indiferentnost raznih slojev mej nami je zakrivila, da je »prišel, ko so ljudje spali, sovražnik ter zasejal ljuliko mej pšenico'1. Znano je, da plevel veliko rajši raste kakor dobra setev . . . Razni para-siti, zasejani po nasprotnikih po vseh naših deželah, izpivajo najboljšo kri na našem narodnem telesu. Ali moremo kar hladnokrvno gledati, kako gineva naš rod? Ni čuda, da je nastala družba sv. Cirila in Metoda, ki hoče odbijati neopravičene napade naših sovražnikov, pa tudi vzdramiti iz letargije lastne rojake. Nedvomno pa preti našemu narodu največja nevarnost na šolskem polju. Vkljub natornemu pravu, vkljub jasnemu državnemu zakonu nima naša mladež še zadostno slovenskih šol. V tej sili preostaja nam le samopomoč in samoobramba — in to izvršuje v skromnih razmerah uprav naša družba. Kako je v pretekli upravni dobi izpolnovala svoje zvanje, naj slavni skupščini njeno vodstvo načrta vsaj v glavnih potezah. Vodstvene seje. Pri lanski skupščini v Mariboru, katera se je vsled trudaljubivih ondotnih rodoljubov sijajno izvršila, so bili v družb in o vodstvo zopet poklicani: Dr. Dragotin vitez Bleivveis-Trsteniški, Gregor Einspieler, Anton Žlogar kot prejšnji in kot novi član Dragotin Žagar. — Nadzorništvo je ostalo isto. — V razsodništvo je bil mesto zamrlega predsednika notarske zbornice Ivana Gogola izvoljen odvetnik dr. Danilo Majaron, in mesto v družbino vodstvo poklicanega Drag. Žagarja pa c. kr. profesor Makso Pleteršnik. ' Vodstvenih sej je bilo pet. V teh so se reševale najvažnejše zadeve, v nujnih zadevah pa je ukrepalo prvomestništvo in tajništvo. O podružnicah. To leto nismo zabeležili nobene nove podružnice. To bi še ne bilo najhujše, ako bi le dosedanje v polni meri izvrševale svojo domovinsko dolžnost. Ni dvoma, da je od podružničnega načelništva odvisen društveni razvoj. Ko bi naše podružnice bolj uvaževale društvena pravila, ki imajo jako širok obseg, veliko živahniše družbino življenje bi se razvilo po Slovenskem, veliko več poduka, glediščnih iger in poštene zabave bi imeli — in s tem povzdignili tudi naš priprosti ljud k omiki in narodni zavesti; a pridobila bi naša družba tudi v gmotnem obziru, ker mnogobrojni mali prispevki slednjič spravijo vkup veliko vsoto, saj je istinita prislovica: Zrno do zrna pogača — kamen do kamena palača. Tega v svTOti so si po-sainni naši družbeniki, ki gredo med maso naroda, da jo pridobe za domovinsko stvar. Za zgled naj navedemo častitljivega starosto vpok. sodnika Frana Hrašovec, ki po Nemškem Gradci nabere po stotine družbinih podpornikov, ko bi jih brez njegovega napora ne imeli niti po desetke. Mogoče da tudi ta vzgled vpliva na akademično mladež, kajti tudi aka-demična podružnica pošilja lepih prispevkov, kar je tem več vredno, ker si studujoča mladež takorekoč pritrgava od,ust — in daruje še potrebniši naši deci. Radostno pa beležimo v glavnej knjigi lepo število novih pokroviteljev, prav blizo smo tretji stotini. Letos pristopivši pokrovitelji so navedeni v »Imeniku pokroviteljev" pod št. 20, 28, 45, 49, ,80, 105, 183, 185, 192, 193, 202, 262, 263 in 309. Do 1. vel. srpana 1902. šteje naša družba 144 podružnic in sicer 78 mešanih, 36 ženskih in 30 moških. Pokroviteljev je 298, ustanovnikov 1181, letnikov 5341 in rednih podpornikov 2491, skupaj torej 9309. Žal, da moramo pri tem omenjati, da smo prejšnja leta že beležili večjo vsoto — celo 12.000. Da se je skrčilo število, gre na rovaš spečim podružnicam. Naj jim bode to opomin, da bodo budeče! In to bodo tem rajše, če stopijo z vodstvom v družbine zavode. Ti so navedeni zadaj pod naslovom: »Družbini zavodi." Pri tem moramo omenjati, da bi imeli še veliko večje število šolarjev, ako bi to dopuščali naši učni prostori. Slavna skupščina! Ali ni prizor v srce segajoč, ako si predočimo to celo armado šolske mladine, katera bi sc zgubila v nemških, oziroma v laških šolah, če bi je ne ščitila uprav naša družba? Ali ne vidi vsak rodoljub, ki je položil kak dar na domovinski altar, da s tem rešuje slovensko deco narodnega pogina? In pomislite, če bi se teh 2580 otrok vzgojilo v nam nasprotnem duhu, koliko zla bi iz tega izviralo, kako mračna bi bila naša bodočnost! A družbini zavodi jim dajo trdno podlago in varno zaslombo za prihodnost, kajti v njih se vzgo-ju je v pravem duhu. Hočemo imeti značajni naraščaj, mora se naša mladež vzgajati v verskem, narodnem, patrijotičnem duhu. Družbino učiteljstvo se zaveda te svoje visoke zadače, zato hoče v zmislu zdrave pedagogike vzgojiti nam uprav tam, kjer so naše postojanke in kjer se v kaj čudni luči kaže patrijotizem naših nasprotnikov — značajne katoličane, vnete Slovence, zveste Avstrijce. V dokaz tega navedemo verske, narodne in pa-trijotične slavnosti po naših zavodih, ki se redoma ponavljajo vsako leto in po otrocih blagodejno vplivajo na rodbine — reči smemo, da so tako prava šola slovenskega rodoljubja. Da se pa v naših zavodih izpolnjujejo do pičice tudi državni šolski zakoni in naredbe, imajo priložnost prepričati se razni državni šolski nadzorniki, kakor tudi vsi od družbinega vodstva naprošeni cerkveni in posvetni nadzorniki za gospodarske in pcdagogično-didaktične svrhe. Šolski in učni pripomočki. Kolikor bolj se razširjajo naši zavodi, toliko bolj rastejo tudi šolske potrebščine. Družbino vodstvo je drage volje ustreglo vsem utemeljenim prošnjam, katere dohajajo osobito iz obmejnih pokrajin. Vsled tega seje razposlalo 2611 šolskih, zabavnih, poučnih knjig, in se nabavilo učil in samoučil za 229 kron. Dobrotniki. Glede teh naj tajništvo le splošno omenja, da se vkljub premnogim narodnim davkom, ki jih zahteva tako bujno razvito društveno gibanje na Slovenskem, trudoljubivost za našo družbo ni ohladila. Vodstvo je razposlalo običajne okrožnice posojilnicam, hranilnicam, narodnim društvom, županstvom slovenskih občin — in ni trkalo brezuspešno na njihovo požrtvovalnost. O teh in drugih prispevkih slavno skupščino itak obvesti družbino blagajništvo. Na čelu vsem občinam stoji z rednim svojim darom ljubljanska prestolica. Izmed deželnih zborov samo kranjski redno prispeva, med tem ko drugi darujejo le nam nasprotnim društvom, in naši družbi, katera se žrtvuje za njih deželane, ne darujejo ničesar. Iz tega se vidi, kje vlada krščanska pravičnost, kje pa tiacijonalna nestrpnost. Znano je, da dobro osnovane veselice, zabave, poučni shodi . . . pripomorejo največ vodstveni blagajni. Kolikor se je javilo družbinein vodstvu, osnovale so take zabave: ženska in moška podružnica v Krškem, podružnica v Mariboru dramatično predstavo, istotako ženska podružnica v Črnomlju, podružnica v Tržiču, podružnica v Mokronogu, ženska podružnica v Dorn-bergu, ženska podružnica v Vel. Laščah, ženska in moška šentpeterska v Ljubljani, šenklavško-frančiš-kanska in šentjakobsko-trnovska ženska v Ljubljani, ženska in moška podružnica v Kamniku, čitalnica v Šiški, Litija — vedno originalna v naše družbine svrhe — osnovala je zabavo šolski mladeži. Več tvrdk zalaga razno blago v družbin prid. Te so navedene zadaj pred anoncami. Glejte slovenske gospodinje, skoro vseh vsakdanjih potreb lahko dobivate pri domačih trgovcih, s tem pa ob jedncm podpirate tudi slovensko deco — skazujete pravo krščansko delo usmiljenja, katero Vam bo poplačano z blagoslovom v Vaših rodbinah v zmislu Zveličarjcvih besed: Kar ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, to ste meni storili! Naj ne bo torej nobene slovenske hiše, ki bi se ne zalagala z omenjenimi potrebščinami! Tudi to akcijo vrlo podpira slovensko čas-ništvo, katero je od začetka do slej ohranilo svoje simpatije naši družbi. Njemu, visokim korporacijam, podružničnim načelništvom, županstvom, posojilnicam, društvom, posamnikom, ki so kakor si bodi podpirali družbine težnje, naj je danes izrečena iskrena vodstvena zahvala. Ko nam dolžnost naklada hvaležno' se spominjati zamrlih dobrotnikov, ne smemo danes zamolčati moža, slovenskega pesnika, ki je v tej župniji deloval in tu sklenil svoje blagonosno življenje, to je dekan Ivan Vesel, kateri je v svoji oporoki odlikoval našo družbo ten jej volil večino svoje ostaline. Da je ta tem večja, zahvaliti je družbitiega razsodnika gosp. dr. Fr. Štora, kateri je ves svoj zaslužek prepustil v družbine svrhe. V zadnji upravni dobi imenujemo mej prominolimi gospo Marijo Bračko, župana Stepic v Višnji gori, Matija Drobivnik, Ivana Dolinar, bivšega nadzornika naših šol v Trstu. Preminol ja iz lanske skupščine znani župnik Pogačnik na Koroškem ob skrajni slovenski meji. Gospa Franja Macak, soproga višjega evidenčnega nadzornika v Trstu, istotain je zamrla bivša prvomestnica ženske podružnice gospa Natalija Truden. Koroški Slovenci obžalujejo svojega starosto 94letnega prošta Lovro Serajnika; ko se je šlo za to, da naša družba podari koroškim bratom prvo slovensko šolo, je častitljivi starček prvi ponudil svojo hišo v Velikovcu zanjo — a se ve, prostori niso bili primerni, pa z veseljem je obiskal tudi sedanjo našo „Narodno šolo“ v Št. Rupertu. Bivši podružnični prvo- 5 mestnik in pokrovitelj Fran Peče je umrl v Starem Trgu pri Ložu. Vpok. župnik Ivan Globočnik počiva v Beljaku na Peravi. Bivša prvomestnica ženske podružnice Ana dr. Zarnikova v Ljubljani. Župnik Fran Korman, rodom Nemec, se je spomnil naše družbe, vidoč lepe uspehe v „Narodni šoli“ velikovški. Župnik Ivan Grm v Škocijanu na Dolenjskem. Fran Fischer, hotelir v Kamniku, dobro znan od ondotne skupščine. Gospa Agneza Boljka spomnila se je družbe z volilom. Župnik Anton Preši in župnik Fran Klemenec sta se preselila v večnost. Operni pevec Josip Nolli kot urednik Slov. Naroda je z nepretrganimi zbirkami naj-izdatnejše podpiral našo družbo. Istotako počiva v Ljubljani Josip Kušar, predsednik kupčijski zbornici. Zanimiv pojav preteklega leta je ta, da se je mnogo teh umrlih družbe spominjalo v svojih zadnjih voljah, zapuščajoč nam po 200, tudi po 400 kron. Tega v tej meri do letošnjega upravnega leta še nikoli ni bilo. Slavna skupščina! Tu imate torej skromen obris družbinega gibanja v pretekli dobi. Ne preostaja nam druzega, nego Vas opetovano povabiti na vztrajno delo. Kolikor je od vodstva odvisno, bode ono -ki je v teh 17 letih skoro nespremenjeno pred Vami, neprestano motrilo položaj slovenskega šolstva v najbolj nevarnih postojankah našega ozemlja. Odložilo ne bode vajeti iz rok, dok ga podpira Vaše zaupanje. Vodilna zvezda — prava krščansko-na-rodna šola na podlagi materinega jezika vsej slovenski deci, ki prebiva na tej lepi zemlji, odkazani jej po pravičnosti božji — razsvetluj tudi v bodoče naša pota! A to je tudi pesnikova zvezda oznanjevalka srečnih dni ... Ali ne zaslužijo rodovi, doslej tlačeni, milejše bodočnosti; in med temi trpini skoro največji si ti, moj narod .slovenski! Koliko žrtvuješ za druge in zase, kar bi po pravici drugi morali storiti zate. Ti se vzdiguješ, ti hrepeniš po višji izobražbi, po pravi omiki, katera sc crpi v ljudski, srednji in visoki šoli, ter hočeš biti ravnopraven brat mej avstrijskimi narodi, a neprijatelji tvoji te skušajo vkleniti v verige inferijornosti! . . A duh slovenstva, duh slovanstva se več vsužnjiti ne da . . . Tvoj je vstajenja dan! . . Dvajseti vek bo naš, zdaj pride Sloven do besede; naše pravo mora zmagati . . . Zorna setev zavetnikov naše družbe — ss. blagovestnikov Cirila in Metoda — gre v tem veku v klasje. Ako se slovenski rodovi oklenejo njunih vodilnih idej v delovanju za vero in dom napoči jim kmalu zlati vek. — Vsaj kar nas je v naši družbi, oziramo se zaupno v slovanska Dioskura! Prapor, ki sta ga ona razvila pred tisočletjem, naj visoko vihra in zbere vse sinove in hčere okrog sebe, da se bo izpolnilo, kar poje pesnik: Mi smo zedinjeni In vsi prešinjeni Od enega duha. Ne veste, da nas na tisoč Pod eno zbranih je zastavo? Pod enim svetim praporom Korakamo na boj Za vero in za mili dom, Za lepi jezik svoj. Mir" 1902, št. 28. Prvomestnik Tomo Zupan se je spominjal umrlih družbenikov ter povabil skupščinarje, naj se v znak hvaležnosti in iskrenega obžalovanja dvignejo raz sedeže. (Se je zgodilo.) Ker se na prvomestnikov poziv nihče ne oglasi k tajnikovemu poročilu, se preide k 3. točki dnevnega reda. V. Glavni blagajnik Martin Petelin poroča po pravilih o denarnem družbinem stanju za 1. 1901. K A Č U N družbe sv. Cirila in f/letoda V Ljubljani za XVI. upravno leto 1901. Dohodki K „ 1 Prispevki podružnic 11325 76 2 Pokrovitcljnina 2654 — 3 Dohodki podružniških in drugih veselic 3850 09 4 Podpora slav. deželnega zbora kranjskega 2000 — 5 Podpora slav. obč. sveta ljubljanskega . 1000 — 6 Darila 31 slovenskih občin 461 - 7 Darila 44 slov. posojilnic in 4 društev . 2212 54 8 Dar koroških Slovencev 1000 — 9 Novoletni darovi 119 — 10 Darovi Bohorjanov 77 93 11 Ciril-Metodovi darovi 236 75 12 Razni darovi 1614 66 13 Iz nabiralnikov 82 53 14 Zbirke časnikov 5157 20 15 Od vžigalic 1400 — 16 Od kave 600 — - 17 Od voščila, mila in cilindrov .... . 203 54 18 Volila 2-932 84 19 Prejete obresti 342 83 20 Za prodane knjige 657 — 21 Za prodane društvene znake .... 60 — • 22 Za J. Vrečkov spomenik 200 — 23 Vrnjeno posojilo 2010 — ' 24 Vrnjeni davek 93 73 Skupaj . . 40191 40 Stroški . . 39694 35 Prebitek . . 497 5 Saldo 31. decembra 1900 . . 2721 87 Saldo 31. decembra 1901 . • Nadzorstvo: Oroslav Dolenec. Frančišek Ivan Vrhovnik. 3218 Ravnihar. 92 70 - '1' r o « U i K h 1 Šolstvo v Trstu 12520 56 2 Šolsko poslopje v Trstu 4024 64 3 Šolska vrtca v Rojanu in na Greti . . 3513 4 4 Šolstvo na Goriškem 2150 — 5 Šolstvo na Muti 1821 28 6 Poslopje na Muti 271 97 7 Šolski vrtec v Mariboru 1327 — 8 Šolski vrtec v Celju 1256 — 9 Šolstvo v Velikovcu 5309 67 10 Šolski vrtec v Tržiču 1444 — 11 Podpore 510 — 12 Nagrade 1190 — 13 Knjige, učila in tiskovine 1341 99 14 Stanarina v .Narodnem Domu“ . . . 168 — 15 Za društvene znake 324 — 16 Obresti od dolgov 1522 84 17 Dano posojilo 180 — 18 Za spomenika dobrotnikoma .... 300 — 19 Razni stroški 519 36 Skupaj . . 39694 35 V Ljubljani, dne 17. februarja 19 Vodstvo: Tonio Zupan, prvomestnik. Anton Žlogar, Marti tajnik. bh 32. n Petelin, gajnik. Po tem dokončanem svojem službenem poročilu si izprosi blagajnik Martin Petelin besede ter zasebno nadaljuje: Za prihodnost imam glede dohodkov dobre nade Od 1. januvarja do 7. avgusta je bilo 23.568'14 K dohodkov in 19.444'35 K troskov. V dobrih sedmih mesecih sc je torej nabralo 23.568'14 K v pokritje za tekoče leto proračunjenih družbinih troškov v znesku 31.619'99 K. Ako prejmem v ostalih petih mesecih tek. leta še 8051 '85 K, bo proračun popolnoma pokrit. Da bodo pa prispevki v omenjeni dobi tudi obilni ni dvoma, Če prihajajo take pošiljatve, kakor včeraj od ženske in moške podružnice v Kamniku dohodek veselice. 600 K. Taka darežljivost slovenskega domoljubja vzbuja prijetne nade, da bodo dohodki koncem tekočega leta prekoračili proračun za par tisoč kron. Zahvaljujoč tfse one faktorje, ki so pripomogli blagajni k tako lepemu uspehu, zlasti vse marljive podružnice, posebno ženske podružnice in slovensko novinarstvo, ki je blagohotno ob vsaki priliki opozarjalo na našo družbo, jih prosim še nadaljne iste blagonaklonjenosti. VI. Prvomestnik pozove uda družbinega nadzor-ništva, mestu, župnika Ivana Vrhovnika, naj veliki skupščini prebere „poročilo družbinega nadzorništva". To poročilo se glasi: Računi so se pregledali 17. februvarja 1902. za 1. 1901. Tega dne je bilo dohodkov............... 4641-69 K troškov . 2608.00 „ prebitka............... 2033'69 K Saldo 31. dec. 1901 . . . . 3218'92 „ skupaj . . . 5252'61 K Nadzorništvo izreka blagajniku zalivalo na vzornem redu in predlaga, da naj slavna skupščina potrdi račun za 1. 1901. in da v zmislu § 22 družbinih pravil vodstvu oprostilo. (Soglasno sprejeto.) VII. Prvomcstnik Tomo Zupan naznanja, da je letos treba voliti prvomestnika in tri odbornike. Ker je na dnevnem redu tudi prvomestnikova volitev, prepusti predsedništvo podpredsedniku Luki Svetecu. Skupščinar župan Anton Žnideršič predlaga, da se izvoli prvomestnikom z vzklikom dosedanji prvomestnik Tomo Zupan. Skupščina pritrja temu nasvetu. Na predlog župana Antona Žnideršiča se z vzklikom soglasno izvolijo dosedanji odborniki, nadzorniki in razsodniki. (Imena izvoljencev se objavijo skupaj ob koncu). VIII. Prvomcstnik naznanja, da je s tem končan današnji vspored ter vpraša, ima li kateri čč. skupšči-narjev kako željo, ter ali sploh hoče kdo kakega pojasnila v družbinih zadevah. Dež. poslanec dr. Otokar Rybar, odv. v Trstu, izjavlja, da družba za Trst največ žrtvuje ter izreka za to družbiuo naklonjenost imenom tržaških Slovencev prisrčno zahvalo. Zahvaljuje se tudi, da je družbiuo vodstvo za prihodnje šolsko leto 1902./3. dovolilo otvoritev V. deškega razreda pri Sv. Jakobu v Trstu ter prosi, naj bi se tudi dekliška šola razširila v petrazreduico. Dalje toplo priporoča, da se otroški vrtec na Greti še nadalje vzdržuje, ker je neobhodno potreben. Tudi vabi naj družbiuo vodstvo potom slovenske državnozborske delegacije na Du- naju posreduje, da reši vlada rekurz tržaškili Slovencev za slovenske šole v Trstu. Prvomestnik naznanja, da se bodo podane želje in prošnje obravnavale v prihodnjih vodstvenih sejah ter izjavlja, da je družba glede rešitve omenjenega rekurza že opetovano prosila državnih poslancev njihovega posredovanja o tej za slovenstvo sploh važni kulturni zadevi. Skupščinar Svetko Hanibal Škrl 'iz Trsta nasvetuje, naj bi se vpeljala kontrola ob prodaji razglednic v družbin prid ter prosi naj se deluje na to, da bodo vžigalice ceneje. Skupščinar Josip Močnik, mestni župan v Kamniku, pa izraža željo, da bi se izdelovale boljše in manjše vžigalice po nižji ceni, kakor so sedanje. Prvomestnik obljublja tem željam po možnosti ustreči. Ker nihče več ne želi besede, prosi prvomestnik dovoljenja, da pismeno izjavi potom c. kr. okrajnega glavarstva v Postojini lojalna čustva današnje velike skupščine do najvišjega prestola. Sprejeto z burnim odobravanjem. K sklepu se prvomestnik zahvaljuje dekanijskemu predstojništvu za božjo službo, za pobožnost vnemajoče cerkveno petje, vsem prijaznim bivalcem iz II. Bistrice in Trnovega, osobito načelništvu ženske in moške podružnice, dekanu, trnovskemu ter ilirsko-bistriškemu županu za njihove prisrčne vsprejemne nagovore; vsem čč. zborovalkam in zborovalcem; vsem delegatom naših posameznih podružnic; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob da- nasilji veliki skupščini — prav vsem, katerim je pri srcu družba sv. Cirila in Metoda. Družba je vsled lojalne izjave XVII. velike skupščine prejela naslednji čcstilni jo dopis v slovenskem jeziku: Deželno predsedstvo na Kranjskem. Št. 3690 pr. Ljubljana, dne G. septembra 1902. Cenjenemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Njegova ekscelenca gospod ministerski predsednik kot vodja c. kr. rninisterstva za notranje zadeve mi je na podlagi dotičnega Najvišjega povelja naročil, da cenjenemu vodstvu naznanjam Najvišjo zalivalo za povodom XVII. velike skupščine v 11. Bistrici dne 7. avgusta t. 1. v imenu družbe sv. Cirila in Metoda poklonjeni izraz zvestobe, vdanosti in pokorščine. C. kr. deželni predsednik: Hein 1. r. IX. Popoludne ob 1. uri je bil skupni obed ua vrtu hotela „Ilirija", katerega se je udeležilo toliko oseb, da je bil vrt popolnoma zaseden. Med obedom so prav pridno svirali in peli tamburaši iz Petrinja; tudi dobro izvežban kvartet je večkrat nastopil. Prvi je nazdravil prvomestnik Tomo Zupan z vznesenimi besedami presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. Napitnica se je vsprejela z velikim navdušenjem. Anton Žnideršič, župan ilirsko-bistriški, je napil družbi; podpredsednik Luka Svetec prvič Trnovčanom in Bistričanom, drugič državnemu poslancu ter prvomestniku naše posestrime „za Istrn“ Alojziju Spinčiču; Spinčič družbi; prvomestnica tržaške ženske podružnice gospa Karla Ponikvarjeva slovenskemu narodu; kanonik župnik Frančišek Treiber imenom koroških Slovencev žilavosti in vstrajnosti slovenstva in dekan dr. J. M. Kržišnik pa slovenskemu ženstvu. Med obedom se je brzojavnim potom čestitalo škofu Juraju Josipu Strossmayru v Slatino povodom njegovega dijainantnega doktorskega jubileja. Po obedu so si skupščinarji ogledali prijazno in lepo vas II. Bistrico, industrijalna podjetja ter izvirek Bistrice. Preverjeni smo, da ostane ta xdan vsakemu skupščinarju v prcprijetnem spominu. Omenjati je še, da so pred zborovanjem XVII. velike skupščine bistriške in trnovske gospice: Alojzija in Bibijana Bizajlovi, Mici Brinšekova, Josipina Čer-makova, Antonija Hodnikova in Terezina Tomšičeva pogostile skupščinarje z mrzlimi jedili in da so omenjene in gospice: Eda Orožnova, Anica Močnikova, Antonija Kadivčeva, Helena Bavdekova ter gospe: Helena Vidmarjeva in Marija Trčkova nabrale za družbo velikih svot s prodajanjem razglednic, družbinih znakov in sladkorčkov. Brzojavnih in pismenih pozdravov je došlo 23. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XVIII. velika skupščina dne 6. avgusta 1903. leta v Litiji. * Vzgledno narodno in družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno č. prebivalstvo prijaznega trga Litije je le njemu prirojeno prisrčnostjo vsprejelo letošnjo veliko skupščino. Na kolodvoru je bila zbrana velika množica godbo in gasilnim društvom, katera je iz Ljubljane došle skupščinarje z živio-klici ob zvokih veličastne narodne himne »Naprej zastava Slave" navdušeno aklamirala. V imenu dekanijske duhovščine je došlece prav prisrčno pozdravil dekan Anton Žlogar ter je prvomestniku Tomo Zupanu izročil 200 K pokrovitelnjine te svoje duhovščine. Imenom litijskih Slovenk pa je nagovorila skupščinarje gdč. Ana Mešekova v prav navdušenih besedah kličoč vsem iskreno: »Živeli! Živeli stotisoč-krat!“ ter je izročila prvomestniku v znak spoštovanja do družbe krasen šopek svežih cvetlic s trobojnim trakom. Ko sc je prvomestnik obema zahvalil za prisrčen sprejem, odkorakalo sc je — na čelu godba in gasilno društvo —z zastavami in zelenjem jako ukusno okrašeno restavracijo pri »Pošti", kjer je bil pripravljen zajutrek. Po dohodu skupščinarjev s štajerskim vlakom ob 9. uri se je vršil glavni pozdrav pri prekrasnem slavoloku ob mostu z jako umestnim napisom: „Le k nam, ker naši ste!“ Tu je goste pozdravil imenom občine trški župan Damijan in posebno prisrčno ter duhovito pa jih je nagovorila gospa Ana Ditrichova imenom litijske podružnice podavši prvomesniku mesto običajnega šopka 200 kron podružnične pokroviteljninc. Pa tudi mladina ni zaostala za odraslimi. Tudi ta se je po dečku v gorenjski narodni noši, govorečem v vezani besedi poklonila mladim srcem posvečeni družbi. Vsem se je zahvalil prvomestnik. Že tu pred vsprejemom in pa med sprevodom v z zastavami, slavoloki in zelenjem bogato okrašeni trg so litijske dame obsipale goste s šopki. Ob pol deseti uri je domači župnik podružnični predsednik Jernej Zupančič daroval sv. mašo za mrtve in žive ude, pri kateri je izborno pel pomnoženi litijski cerkveni mešani zbor. Prvomestnik Tomo Zupan otvori na Oblakovem vrtu ob polu 11. uri skupščino, konstatira njeno sklepčnost, predstavi vladnega zastopnika, c. kr. višjega nadkomisarja Antona Kleina ter sklepom vodstvene seje z dne 5. avgusta 1903. predlaga, naj skupščina izvoli za častnega uda starosto slovenskega in ve-lezaslužnega podpredsednika družbe sv. Cirila in Metoda Luka Svetca. Vsled po predlagatelju naštetih in že v obče znanih in priznanih Svetčevih in njegove č. rodbine zaslug za družbo sv. Cirila in Metoda skup-ščinarji navdušeno in soglasno pritrdijo prvomestni-kovemu predlogu. Ko je prvomestnik spremljal novega častnega uda k predsedniški mizi, priredili so mu skup-ščinarji prisrčno ovacijo. Prvomestnik nadalje izjavlja, da je bil prvi in zadnji častni ud pokojni vodja koroških Slovencev Andrej Einspieler, drugi in sedaj edini pa je Luka S ve te c, kateremu je izročil diplomo častnega uda. Silna redkost te družbine odlike govori torej za nje dragoceno veljavo. Prvomestnik Tomo Zupan pozove dekana, tajnika Antona Žlogarja, da prebere vodstveno poročilo od XVII. redne velike skupščine v II. Bistrici, dne 7. avgusta 1902, pa do danes. Izvestje tajništva za XVIII. veliko skupščino drmžbe sv. Cirila in JVTetoda v Litiji, dne 6. avgusta 1903. leta. % Kar pride, zopet odide. Društva nastajajo in zgi-njajo. Kakor nanese potreba, snujejo se razna društva. Našo družbo sv. Cirila in Metoda je v življenje poklicala že skrajna sila, v kateri se je nahajala šolska mladež, osobito po obmejnih krajih naše slovenske domovine. Naša družba ima že svojo zgodovino za seboj —- dolgih 17 let. Ta zgodovina — o kateri govore „Vestniki šolske družbe sv. Cirila in Metoda" v svojih 15 zvezkih, zadnji je izšel leta 1902. — je častna za nas, sramotna za naše narodne nasprotnike. Častna — pravimo — za nas, ker se borimo za vzvišene idejale. Mi hočemo priboriti vsej slovenski mladini po vsejčiherni domovini pravico pouka in vzgoje v mili materinščini, kjerkoli se jej ta krati in zabranjuje vkljub jasnemu državnemu zakonu. Sramotna je ta zgodovina za naše nasprotnike; kajti oni se na laški in na nemški strani bore proti zdravemu razumu, proti božjemu, naravnemu in državnemu pravu; naši nasprotniki za sebe zahtevajo narodno vzgojo in jo imajo, a nam je ne privoščijo, in kjerkoli morejo, iznarodujejo slovenske otroke. In oblastva, ki bi morala biti zaščitnica vsem narodom — to -gledajo, to trpe, mesto da bi vzela sama v roke šolstvo ter ga uredila vsakemu narodu v zmislu njegovih potreb ter tako zadovoljila vse svoje narode. Žal! da se 'ne poslušajo blagohotni nasveti dobro-mislečih in sicer celo nemških mož. Naj omenjamo tu samo, kar piše znani državnik baron Helfert (v „Kultur“, 1903 št. 304 ozir. „Mir“ št. 24 1. 1903.) o naših avstrijskih razmerah: „Vsakatera država more obstati in se razviti le na tistih podlagah, na katerih je nastala. O jednotni državi po francoskem uzorcu v Avstriji ne moremo govoriti. Avstrija je nastala po združenju mnogih samopravnih delov in le v tem sestavu za-more obstati. Združena celota zajema svojo moč iz zdravja in moči svojih delov . . . Jaz sem še danes prepričanja, da bi vse v naši lepi Avstriji bilo lepše,... če bi se terjatvam raznih narodov bolj ustrezalo, kakor se zdaj godi. Najvažniši del narodnostne jednakopravnosti pa je ravno -pravnost v šoli, in tega načela sem se vedno držal. Moji svetovalci so me pošteno podpirali, zlasti odločni Exner. Ko se ije nekoč govorilo o ravnopravnosti Rusinov, mi je le-ta pisal: „Načelo jednakopravnosti terja, da je ljudski jezik tudi učni jezik v š o 1 i“ ... Tako tajni svetnik Helfert, Temu pač vsak pravičnomisleč državljan lahko pritrdi. In^vendar uprav Rusini ter Slovenci trpe največje krivice. Zato si pa pomagajo, kakor vedo in znajo Zato ima družba sv. Cirila in Metoda že dolgoletno zgodovino, ki bo pričala poznim potomcem, kako trnjevo pot je hodilo slovensko šolstvo, predno je zmagalo na vsej črti. Že osemnajstič stopa danes pred Vas, čč. skup-ščinarji, vodstvo družbe Sv. Cirila in Metoda, da Vam razgrne zgodovino preteklega 17. leta. Ako izvestitelju sledite, uverili se boste, da je naša družba zvesta ostala svojini tradicijam tako, da pred Vami stoji kakor ob prvi skupščini nespremenjenih nazorov ter visoko vihti naš trobojni prapor slovenski. Iz vodstva. Lanska skupščina se je vršila blizu ob mejniku dveh pobratimskih narodov — slovenskega ter hrvat-skega v Ilirski Bistrici na Notranjskem, kjer je prisostvoval tudi prvomestnik posestrine hrvatske družbe sv. Cirila in Metoda, državni poslanec Vekoslav Spinčič. Čast in zahvala ondotnim rodoljubom in do-morodkinjam, ki so skupščinarjem v tem oddaljenem kraju storili boravljenje tako prijetno. Med zborovanjem so bili v družbino vodstvo poklicani: Monsignore Tomo Zupan, starosta Luka Svetec, župan Ivan Hribar, ravnatelj Ivan Šubic. Ker je bil med izžrebanimi tudi prvomestnik, pozvala ga je skupščina na isto mesto. Nadzorstvo in razsodništvo je ostalo isto. Vodstvenih sej je bilo sedem. O podružnicah. Kakor drevo brez vej, tako bi naša družba ne vspevala brez podružnic; iz njih zajema svojo živ-ljensko moč. Lani smo izkazali vkupno 144 podružnic. O vseh se ne more trditi, da bi bile vztrajale pri svoji prvotni navdušenosti, skoro tretjina se sme šteti med „speče“. Najbolj žalostno je, ako podružnica, ki se je svoječasno osnovala z veliko gorečnostjo ter zbirala v tistem kraju vsaj bolj zavedne rodoljube okrog svojega 6 ognjišča, vsled malenkostnih osebnosti zaspi, ali se celo razdraži, kar se je baje v par slučajih zgodilo, dasi vodstvo o tem ni obveščeno. Čudno bi bilo, da bi se ne dobilo par rodoljubov, ki bi jej vdihnili nove življenske moči. Gotovo bi bilo sramotno za kraj, ki ima že narodno postojanko, če bi jo brez boja prepustili nasprotniku. Tekom upravnega leta so bile ustanovljene naslednje podružnice: Tek. št. 145. „Gorenja Radgona1' na Štajarskem: (javljena še le letos, osnovana 1901); Št. 146. „Polzela“ na Štajarskem; št. 147. „Žice pri Ločah" na Štajarskem. Tako je tudi zelena Štajarska za našo družbo bolj ozelenela. Št. 148. „Ženska podružnica v Novem mestu." Št. 149. Podružnica za „Jesenice — Koroško Belo." Osobito ta podružnica, ustanovljena dne 2. avgusta, mora razveseliti slehrnega Slovenca, kateri opazuje borbo rodoljubov v »Gorenjski dolini", uprav na kraju, kjer kmalu prisopiha hlapon pod Rožico in otvori tesnejo zvezo s Koroškimi brati. A vedite, rojaki, da po tisti progi pride tudi sovrag, ki bo sejal ljuliko med pšenico. Most do Adrije bo po tej železnici prej zgotovljen. Začetkom avgusta torej vodstvo beleži v glavni knjigi 146 podružnic, in sicer: 80 mešanih, 31 moških in 35 ženskih s približno 8000 člani, med temi 324 pokroviteljev, 1203 ustanovnikov, 5414 letnikov, drugi so podporniki. Radostnim srcem pripomnimo, da število ženskih podružnic za sedem presega ono moških. Slovensko ženstvo sc je v naši družbi tako lepo orga-uizovalo, da se lahko postavi vzgled ženstvu številnejših narodov, nego smo mi. — 83 — Brezdvomno izročajo slovensko dame naši družbi največje prispevke, kar spričujejo tudi letošnje pokro-viteljnine. Letos smo tretjo stotino pokroviteljev že daleč presegli. Letos pristopivši pokrovitelji so navedeni v »Imeniku pokroviteljev" pod št. 21,32, 36, 60, 91, 95, 106, 117, 126, 127, 132, 147, 148, 149, 157, 158, 159, 160, 174, 175, 176, 177, 184, 232, 290,310. Ker imajo naše podružnice po svojih pravilih neoporekljivo pravico pri svojih zborovanjih poleg tvarine upravnega značaja obravnavati i druge poučne predmete ter s predstavami nuditi primernega vedrila, lahko nadomestujejo — izvzemši politično vsako drugo poučno-zabavno društvo. Primerne zabave ki dosežejo tudi lepe gmotne prispevke, so osnovale, kolikor se nam je poročalo, nastopne podružnice: moška in ženska v Celju, istotako obe v Ribnici, v Kamniku, v Kranju, šentpeterski v Ljubljani. Izvenaka-demiška podružnica v Gradcu (čije duša, c. kr. okr. sodnik, starosta Hrašovec je danes tu navzoč). Ženska podružnica v Rojanu, podružnica za Beljak in okolico, in v Kotmarivesi, podružnica »Gorenjska dolina v Kranjski gori", ženske podružnice: v Črnomlju, Novem mestu, Logatcu, Mariboru. V Mariboru sta uprizorile obe podružnici in druga narodna društva meseca junija ljudsko veselico v velikem slogu, ki je družbi naklonila nad tisoč kron. Družbini šolski zavodi. Društveniki žele vedeti, kako so se porabljali njihovi darovi, ki so jih položili na domovinski altar. 6* Stopijo naj z nami v vzgojcvalne in učne zavode in naj si ogledajo mladež, ki se zbira ob druž-binem ognjišču. Njih zgodovinski razvoj so popisali že prejšnji „Vestniki". Za leto 1903. so našteti zadaj pod naslovom: „Družbini zavodi". Častiti skupščinarji! Tam je toliko številk, da si jih skoro ni mogoče zapomniti. A eno številko si blagovoljno zapomnite vsi, da lahko vsakemu poveste: čemu daruje za družbo sv. Cirila in Metoda. To je 2491 slovenskih otrok, ki bi brez naše družbe izginili v valovih iredente italijanske in germanske. In če še opozarjamo na okoliščino, da ima osrednja Kranjska največ podružnic in največ prispeva v družbine namene — a ima le en sam zavod, torej efektivno najmanj dobička, je to le eklatanten dokaz, da ima družba res pred očmi glavni smoter: zaprečiti raznarodovanje naše dece, kjer je v največji nevarnosti. Bratje in sestre slovenske, živeče ob mejah naših, osrednja dežela Vas s tem kliče, da se oklenite njenega materinega osrčja ter napijte domovinske ljubavi, s katero Vas ona objcmlje kot svoje drage sinove in hčere! Šolsko-učni pomočki. Kakor prejšnja leta razposlala je družba raznim šolam 2563 knjig, za blizo 300 kron pa mnogovrstnih učil. Dobrotniki naše družbe. Tako živahno društveno gibanje, kakor je razvito na Slovenskem, zahteva tudi ogromnih denarnih žrtev. Narodni davek že skoro presega moči posameznih rodoljubov. Vender moramo z veseljem konstatovati, da se radodarnost za našo družbo nikakor ni zmanjšala, pač pa v zadnjem letu še povečala. Dokaz, da častito občinstvo ve ceniti napore naše družbe, ki zahtevajo ogromnih vsot-za vzdrža-vanje šolskih zavodov. Iz poročila blagajniškega boste, čč. skupščinarji, izvedeli posamezne darove, tu le splošno omenjamo, da se med dobrotniki nahajajo mnogobrojna narodna društva, posojilnice, hranilnice, občine in posamniki. Naši družbi v prid so prirejala razna društva veselice, zabave, koncerte, slavnostne predstave itd. Kolikor se je vodstvu javilo, bila so: Bralno društvo v Žužemberku, Bralno društvo pri sv. Barbari pri Mariboru, kakor tudi ..Mladinska zveza" istega društva, mladina v Podbrezju na Gorenjskem in mladina v Litiji, rodoljubi v Mariboru, mladeniška in dekliška Marijina družba na Breznici na Gorenjskem, dekliška Marijina družba v Šmartnem pri Litiji povodom jubileja f papeža Leona XIII., Bralno društvo v Tržiču na Gorenjskem, tržaška narodna društva na vrtu Ciril-Me-todove šole veliko ljudsko veselico. Lepe božičnice in šolske veselice so bile v družbinih zavodih v Celju, Mariboru, Št. Rupertu, Gorici in Trstu. • Nabirke ob veselih in žalostnih dogodkih za našo družbo so že običajne; tudi družbini nabiralniki v rodoljubnih hišah še niso pozabljeni. Družbeni nadzornik Ivan Vrhovnik je spisal: Listi nabožnoslovstveni, izišli so kot ponatis iz „Danice“. Istotako: pesnik Janez Bilc: „Tarbula“ in „Smrt pra- vičnega", kar sc je razposlalo znanim rodoljubom, ki so doposlali zanje družbi lepih darov. Trgovske tvrdke, ki zalagajo razne potrebščine v korist naši družbi so navedene zadaj pred oznanili (anonsami). Naši časniki drage volje priobčujejo družbine vesti, vnemajo slovensko občinstvo za družbo ter radi pobirajo darove. Vsem naštetim in nenaštetim se s tem izreka iskrena vodstvena zahvala. Smrt neprenehoma zahteva svojih žrtev. Pokosila je tudi naših članov in dobrotnikov dokaj. Pred vsemi se hvaležno spominjamo Nj. Svetosti papeža Leona XIII., kateri je s svojo okrožnico „Grande munus“ zanetil ogenj krščanske in narodne navdušenosti za sv. blagovestnika Cirila in Metoda med slovanskimi narodi; tudi naša družba sloni na Leonovih idejah. Poleg tega je f Leon XIII. odičil tudi našega družbinega prvo-mestnika s papeško-dvornim dostojanstvom v znak, da odobruje naše družbe delovanje za krščansko in narodno vzgojo slovenske mladine. Preminoli so: župnik Fran Walter; šolska sestra M. Kamila Boljkovac, bivša učiteljica ženskih ročnih del na Muti; bivši prvoborec Ivan Nabergoj, dež. poslanec na Proseku; zgodovinarja in pisatelja Vrhovec in Rutar, profesorja v Ljubljani; Marija Zadravec, posestnica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu; Marija Pirnat, posestnica v Ljubljani; Fran Štrukelj, hotelir v Ljubljani istotako ondi gdč. Ida Ravnihar ter poštni kontrolor Ivan Košiček; Marija Primožič, posestnica na Vačah; vojaški župnik, kanonik Karol L. Huth; Luka Kenda, posestnik v Kropi, je volil družbi 40% svojega premoženja. Notar iv Konjicah Martin Kocbek si je stekel velike zasluge pri družbinem zavodu na Muti; Dr. Andrej Vojska, dež. sodni nadsvetnik v Novem Mestu; Josip Hutter, c. kr. davčni nadzornik v Litiji; Fran Trdina, trgovec v Ljubljani; bivši član našega vodstva Andrej Žumer, c. kr. okr. šolski nadzornik v Kranju; župnik Alojzij Lcdvinko v Škocijanu na Koroškem; Mihael Truden, veletržec v Trstu; dekan Matej Sitar v Šmariji pri Ljubljani; v Ljubljani kurat Ivan Mavrič, zapustivši družbi 200 kron; veletržec F. Ks. Souvan, družbini pokrovitelj; vpokoj. deželni blagajnik Dragotin Žagar, član našega vodstva, ki je do zadnjega sodeloval pri mnogih narodnih podjetjih. Vseh živih in mrtvih dobrotnikov smo se danes spominjali pri sv. daritvi. Prominulim naj bo blag spomin, živim pa naj bode bodrilo za neumorno delo v korist lastnega naroda. Slavna skupščina! Iz teh skromnih podatkov že ste si lahko napravili sliko društvenega gibanja v preteklem letu. Culi ste, da imamo, res lepo število podružnic — a če listamo med njimi, najdemo še dokaj imen, katerih tu ni. O, ko bi pač šinila tu in tam iskra slovenske zavesti ter zanetila ogenj pozitivne delavnosti za duševno in gmotno povzdigo našega naroda! Besed je bilo dosti, a videti hočemo dejanja. Saj veste, častiti, da moramo Slovenci priboriti si vse z lastnimi močmi. Neumorno delo nas bo okrepilo, da bomo kljubovali vsem viharjem, ki se zbirajo nad nami. Kdo ne vidi, da sovrag sili že v osrčje našega ozemlja; da so vsa podjetja, ki jih tujci snujejo med nami, več ali manj naperjena proti nam! Bodimo vendar na straži; saj se gre vendar za tisto krasno domovino, ki je zdaj še naša, ki bo pa po naši malomarnosti lahko postala tuja! In tu mora nehati vsaka malenkostna osebnost. „Vsi moramo pred očmi imeti le eno veliko zadevo: blagor svojega naroda, svoje domovine! („Slov.“ 1. 8. 1903.) Zato pa nas mora prevevati ljubezen, katera je nositeljica velikih dejanj, katera zre na skupni blagor. Družbinemu vodstvu plava to pred očmi, vsa družbina zgodovina je teinu porok. Zato Vam, častiti, družbino vodstvo želi take ljubezni strinjajoč se s pesnikom Gregorčičem: „Saj pač dovolj ognjena Ljuba v do doma ni nobena ..." Vodstvo Vas zagotavlja, da hoče vztrajati pri tem trudapolnem delu za rešitev slovenske mladine; apeluje pa tudi na Vas, čč. skupščinarji 1 da nesete seboj ta ogenj domovinske ljubavi ter ga netite mej brati in sestrami tako, da najde po vsejčiherni Sloveniji dejanski odziv pesnikov klic: „Brodarjem pomoči nesimo, Naš čolnič pogube otmimol* Prvomestnik se s toplimi besedami spominja umrlih udov, posebno pa pokojnega družbitiega odbornika Dragotina Žagarja, ki je priobčeval v časopisih notice v prid družbi. Na prvomestnikov poziv so skupščinarji v znak sožalja v počcščcnjc spomina blagih pokojnikov vstali s svojih sedežev. Mesto blagajnika, gim. profesorja Martina Petelina, ki je zaradi bolehnosti bival v morski kopeli, je poročal odbornik, gimn. profesor dr. Ivan Svetina sledeče: RAČUN družbe sv. Cirila in Metoda V Ljubljani za XVII. upravno leto 1902. Dohodki K h 1 Prispevki podružnic ' 10859 92 2 Pokroviteljnina • 2374 — 3 Dohodki podružniških in drugih veselic 2285 64 4 Podpora slav. obč. sveta ljubljanskega . 1000 — 5 Darila 4 občin 118 — 6 Darila 42 posojilnic in 4 društev . . . 2763 75 7 Dar koroških Slovencev 1000 — 8 Novoletni darovi 698 30 9 Darovi Mohorjanov 224 90 10 Cirii-Mctodovi darovi 91 20 11 Razni darovi 1392 94 1? Iz nabiralnikov 114 09 ' 13 Zbirke časnikov 3604 91 14 Od vžigalic 1800 — IS Od kave 600 — 16 Od platna .400 — 17 Volila 3881 57 18 Prejete obresti • 101 53 19 Za prodane knjige • 573 32 90' Za prodane društvene znake .... 198 67 21 Vrnjeno posojilo 80 Skupaj . . 34162 74 Troški . . 35232 43 Primankljaj . . 1069 69 Saldo 31. decembra 1901 . . 3218 92 Saldo 31. decembra 1902 . . Nadzorstvo: 2149 23 Martin Malenšek. Oroslav Dolenec. Frančišek Povše. Ivan Vrhovnik. X r o š lt i K h 1 Šolstvo v Trstu 12553 2 Šolsko poslopje v Trstu 2040 3 Šolska vrtca v Rojanu in na Greti . . 2760 91 4 Šolstvo na Goriškem 2600 . 5- Šolstvo na Muti 1500 6 Poslopje na Muti 138 53 ( 7 Šolski vrtec v Mariboru .... 1068 ; 8 Šolski vrtec v Celju 600 9 Šolstvo v Velikovcu 3981 16 10 Šolski vrtec v Tržiču 1401 20 1 11 1 Podpore 380 — 12 Nagrade 1590 — 13 Knjige, učila in tiskovine 1700 82 14 | Stanarina v ..Narodnem domu“ . . 168 — 15 Obresti od dolgov 2444 26 16 Razni troski 306 55 Skupaj . . 35232 43 V Ljubljani, dne 26. februarja 1903. Vodstvo: Tomo Zupan, prvomestnik. Anton Žlogar, Martin Petelin, tajnik. blagajnik. V imenu nadzorništva je poročal mestni župnik Martin Malenšek. Poročilo se glasi: Računi so se pregledali 14. aprila in 20. julija 1. 1903. Dne 14. aprila t. 1. je bilo v blagajni 8716-82 K, dne 20. julija t. 1. pa 6494 K — h. Slednje imenovana vsota je bila naložena pri sledečih denarnih zavodih: V mariborski posojilnici 200 K, državna obligacija 200 K, temeljna delnica dolenjskih železnic 200 K, v ljubljanski mestni hranilnici 353-29 K, v novomeški hranilnici 10 K, delnica ..Narodne tiskarne" v Ljubljani 120 K, v poštni hranilnici 4630'99 K in v gotovini 779-72 K. Nadzorništvo predlaga, da naj slavna skupščina potrdi račun za 1. 1902 in v smislu § 16. družbinih pravil da vodstvu oprostilo. — Skupščina je to storila. V odbor, nadzorništvo in razsodništvo so bili na predlog prvomestnice šentjakobsko-trnovske ženske podružnice, gospe Ivane Zupančičeve per acclama-tionem izvoljeni prejšnji odborniki, nadzorniki in razsodniki; le mesto umrlega Dragotina Žagarja je prišel v odbor razsodnik dr. Fr. Stor, mesto njega pa v razsodništvo dr. Fr. Tominšek. Na prvomestnikovo vprašanje, če kdo želi besede ali kakega pojasnila, oglasi se predsednik gretske podružnice Fr. Godnik in prosi, naj bi družba zopet prevzela gretski vrtec v svojo popolno oskrbovanje. Delegat Fr. Dretiik nasvetuje, naj o tej prošnji ukrepa družbino vodstvo, oziraje sc na družbino gmotno stanje. Delegat Iv. N. Resman izreka imenom skupščine družbinemu vodstvu toplo zahvalo na njegovem požrtvovalnem delovanju ter prosi nadaljnega vstra-janja v prid obmejni slovenski deci. — 92 — Delegat Ant. Stemberger iz Trsta predlaga, da družba naprosi slovenske državne poslance, naj se pridružijo češki obstrukciji s pogojem, da Cehi prevzamejo v svoj program tudi slovensko šolstvo. Preds. T. Zupan izjavlja, da spada obstrukcija v politični delokrog. Ker se družba glasom svojih pravil s politiko ne sme pečati, ne more dati stavljenega predloga na glasovanje. Obljublja pa, da je voljan naprositi slov. drž. poslance, da kaj store za slov. šolstvo. Prvomestnik Tomo Zupan predlaga, naj današnja skupščina po deputaciji treh članov izreče udanost, zvestobo in pokorščino Nj. Veličanstvu cesarju Franc Jožefu I. potom tukajšnjega okrajnega glavarstva. Predlog se je vsprejel z velikim navdušenjem. Konečno sc prvomestnik zahvali župniku Jerneju Zupančiču za božjo službo, Litijčanom na prisrčnem sprejemu, skupščinarjem in vsem družbinim dobrotnikom za njihovo požrtvovalnost ter zaključi zborovanje ob 721 uri. Družba je vslcd vdanostne izjave XVIII. velike skupščine prejela naslednji častilni dopis v slov. jeziku: Št. 345.)./pr. Ljubljana, 13. avgusta 1903. Cenjene mu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v roke visokočastitega gospoda p r v o m c s t n i k a Tomo Zupana, komornika Nj. Svetosti papeža, c. kr. profesorja i. t. d. v Ljubljani. Vslcd Najvišjega povelja Njega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva naznanjam cenjeni družbi sv. Cirila in Metoda Najvišjo zalivalo za presvitlcmu cesarju povodom letošnjega glavnega zbora poklonjeni izraz zvestobe in vdanosti. Za c. kr. deželnega predsednika: Schaffgotsch s. r. Ob 1. uri se je pričel skupili obed v gostilničnih prostorih gosp. Oblaka. Med obedom je svirala litijska godba. Prvi je nazdravil prvomestnik Tomo Zupan presvitlemu cesarju Franc Jožefu I. Napitnica je razvnela notranja čutila poslušalcev, ki so jih izrazili z živahnimi slava- in živio-klici. Godba je pa zaigrala cesarsko pesem, katero so navzočniki stoje poslušali. Napivali so še: Dr. Ant. Medved narodni Litiji in prvomestniku Tomo Zupanu, gospa Kristina Gregorčičeva jako duhovito narodni zavesti obljubljajoč, da hoče ženstvo tudi v bodoče vršiti svojo narodno dolžnost; izborna govornica gospa Karla Ponikvarjeva iz Trsta v izbranih besedah opisuje nalogo narodne žene in matere ter napije vzorni narodni rodbini Svetčevi in Fr. Treiber družbi sv. Cirila in Metoda. Ob 4. uri popoldne so skupščinarji z godbo na čelu odkorakali v Šmartno, da si ogledajo novo dekanijsko cerkev. Vas Šmartno je bila vsa v zastavah in zelenju. Pred slavolokom so skupščiuarje pričakovali: župan z občinskim odborom, gasilno društvo, pevsko društvo „Zvon“, dekleta v narodni noši, ki so obsipala goste s šopki, in prebivalstvo prikupljivega Šmartna. Ko je pevsko društvo „Zvon“ odpelo krasno skladbo skupščinarjcm v pozdrav, pozdravil je goste župan Leopold Hostnik imenom občine, učenka Anica Knafličeva imenom mladine, podavši predsedniku krasen šopek, Gregor Porenta imenom gasilnega društva in pevovodja Rudolf Pleskovič imenom društva „Zvon“. Sedaj so si ogledali izletniki zares prekrasno in veličanstveno dekanijsko cerkev. Po ogledovanju cerkve se je razvila na vrtu in dvorišču gostilne pri Robavsu živahna zabava ob ubranem petju vrlega društva „Zvon“ in ob zvokih litijske godbe. Nastopilo je tudi več govornikov. Brzojavnih pozdravov je družba prejela 17, katere je tajnik Ant. Žlogar navzočnikom prebral. Ob 7. uri zvečer so jeli odhajati veseli skupšči-narji proti kolodvoru, hvaleč Litijčane in Šmarčane, ki so jim nudili toliko prijetnega užitka. Imenik z izkazom poslanih doneskov Naslov podružnice : I. Kranjsko. — Družba sv. Cirila iu Metoda . ..................... 1 Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska podružnica 2 Bled................................................... 3 Brdski sodnijski okraj ..................... 4 Cerklje na Gorenjskem......................................... 5 Cerknica in okolica: Ženska podružnica........................ 6 Črnomelj: Moška podružnica............................. 7 Črnomelj: Prva belokranjska ženska podružnica . 8 Gorenjska dolina s sedežem v Kranjski gori 9 Gorje in okolica....................................... 10 Idrija: Moška podružnica .................................... 11 Idrija: Ženska podružnica.................................... 12 Kamnik z okolico: Moška podružnica ... 13 Kamnik: Ženska podružnica.................................... 14 Kostanjeviškl okraj . . .......................... 15 Kranj: Moška podružnica............................................................................ 16 Kranj: Ženska podružnica.................................. . 17 Kropa-Kamna Gorlca-Dobrava................................... 18 Krško in okolica: Moška podružnica . .... 19 Krško in okolica: Ženska podružnica.......................... 20 Litija...................................................... 21 Ljubljana: Prva ljubljanska.................................. 22 Ljubljana: Šenklavško-frančiškanska ženska podružnica 23 Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska moška podružnica 24 Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska ženska podružnica 25 Ljubljana: Šentpeterska moška podružnica 26 Ljubljana: Šentpeterska 1. ženska podružnica 27 Logatec: Moška podružnica *)................................. 28 Logatec: Ženska podružnica................................... 29 Loški potok.................................................. 30 Meniševska v Begunjah........................................ 31 Metlika..................................................... *) L. 1903. oživljena. podružnic za 1901. in 1902. leto. 1 i tT 3 5 c i ~ ! g Znesek' za leto C t/3 ’> 0 0 c ra 5 ji I 0 G. 73 'ra' O. 1901. 1902. «3 i 1 S, tn D "S -J O CU en K h 1 K h 1 12 66 15 1 93 — — 133 50 — 7 5 — ■ 12 — 2 8 63 16 89 105 127 60 — 1 12 49 — 62 53 32 98 — 2 — 55 — 57 110 — — — 5 — 5 — — 6 43 4 53 104 58 86 48 7~ 2 4 40 — 46 23 24 80 — — 5 33 — 38 50 .— 66 ' — 2 11 18 31 32 80 34 — 1 21 40 20 82 76 7— 68 j — 5 16 143 18 182 220 — 287 80 5 2 63 3 73 82 — 126 30 f — — 6 — 6 ! — 5 15 87 8 115 171 175 60 , — 1 21 65 — 87 726 — 194 I — 4 8 — — 12 ; — — 7 38 9 54 91 34 76 92 — 1 4 40 — 45 198 33 80 ' — 31 8 24 79 142 962 — 419 — j 33 29 52 — 114 141 103 ' — 16 25 145 80 266 514 10 584 — 1 6 14 61 — 81 187 — 122 _ ! — ! 20 31 145 20 216 820 10 584 — j 10 24 107 5 146 965 79 214 54 — i 6 21 300 40 367 1236 18 719 81 | — — ,— 5 4 32 — 41 312 40 74 40 — i 2 17 j— — 19 — — | — 10 •— — 10 - - i 9 9 Naslov podružnice : 32 Mokronog ..................................... 33 Naklo z okolico na Gorenjskem . 34 Novo mesto: Moška podružnica 35 Novo mesto: Ženska podružnica*) 36 Pivka s sedežem v Št. Petru .... 37 Poljanska dolina.............................. 38 Postojina: Moška podružnica ... 39 Postojina: Ženska podružnica .... 40 Prem.......................................... 41 Radovljica: Moška podružnica ... 42 Radovljica: Ženska podružnica .... 43 Ribnica: Moška podružnica..................... 44 Ribnica in okolica: Ženska podružnica 45 Seliče na Gorenjskem.......................... 46 Senožeče ..................................... 47 Smlednik...................................... 48 Stari trg pri Ložu: Moška podružnica 49 Stari trg pri Ložu: Ženska podružnica 50 Šiška......................................... 51 Škofja Loka: Moška podružnica 52 Škofja Loka: Ženska podružnica 53 Trnovo-Bistrica: Moška podružnica 54 Tržič in okolica.............................. 55 Turjak . ............................... 56 Velike Lašče: Ženska podružnica . 57 Št. Vid nad Ljubljano: Ženska podružnica 58 Vipava........................................ 59 Vrhnika: Moška podružnica .... 60 Vrhnika: Ženska podružnica ... 61 Zagorje ob Savi............................... 62 Zatičina-Višnja Gora.......................... 63 Železniki na Gorenjskem....................... 64 Žužemberk in okolica.......................... Skupaj *) Ustanovljena 1. 1902. Znesek za leto 1901. 1902. o. 100 145 107 264 123 130 143 200 113 282 504 560 124 139 201 198 248 127 133 239 533 154 103 116 140 121 105 229 629 2655 1 506 4020 10195 7159 Naslov podružnice 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 II. Štajersko. Braslovče........................................... Breški okraj v Brežicah............................. Celje: Moška podružnica............................. Celje: Ženska podružnica .............. Gornji Grad......................................... Gornja Radgona...................................... Gradec: Akadeiniška podružnica...................... Gradec: Izvenakadcmiška podružnica .... Št. Jurij ob južni železnici: Moška podružnica . Št. Jurij ob južni železnici: Ženska podružnica Konjice............................................. Laški trg in okolica................................ Lehen .............................................. Sv. Lenart v Slov. Goricah.......................... Ljutomer z okolico . .................. Sv. Lovrenc nad Mariborom: Ženska podružnica Maribor: Moška podružnica........................... Maribor: Ženska podružnica.......................... Ormoški okraj: Moška podružnica .... 20 Ormož: Ženska podružnica............................... 21 Ponikva................................................ Ptuj................................................ 23 Rečica v Savinjski dolini.............................. 24 Ruše in okolica: Ženska podružnica .... 25 Sevnica................................................ 26 Slovenska Bistrica..................................... 27 Slovenji Gradec in okolica............................. 28 Šaleška dolina v Šoštanju.............................. 29 Škofja Ves pri Celju................................... 30 Šmarje-Slatina......................................... 31 Trbovlje in okolica: Moška podružnica 32 Trbovlje in okolica: Ženska podružnica . 33 Velenje................................................ 34 Velika Pirešica........................................ 35 Vransko................................................ 36 Vuhred-marcnberški okraj .............................. 37 Žalec pri Celju........................................ Skupaj > O 3 e > o c 'J2 'Sč 'S i—i o o. 'ro* c. Znesek 1901. za leto 1902 —£ O o. (/3 D "5 nJ o a. 3 GO K tu K ] h 13 13 1 13 — — 14 — — — — O 9 150 40 204 153 7 567 01 3 5 250 20 278 OQ 255 — 736 51 aO 100 100 217 30 200 — 1 5 25 — 31 52 — 50 - 3 24 146 9 182 260 — 534 02 2 5 5 32 10 5 49 60 65 — 1 15 41 10 67 — — 83 78 — 8 17 — 25 34 — — — 4 24 10 38 — — 49 — _ 133 11 144 403 46 267 10 1 4 30 — 35 200 — 270 — 10 12 130 — 152 328 29 472 49 — — 100 — 100 111 89 380 — 1 14 17 10 42 40 N 35 — -1 10 34 — 44 60 80 48 80 3 0 17 20 1 5 41 39 — 40 10 — . 2 — — 2 — — — — — 37 — 37 1 100 — 140 — 1 4 8 100 z 4 109 Z 200 . — 19 20 18 57 25 40 41 81 — 8 < — — 6 A — — — * 0 40 4 45 66 80 — 25 26 5 56 126 53 — — — 44 2 46 200 88 20 __ 1 2 15 18 5 50 — 4 85 — 89 — — 170 — — 10 20 6 36 82 40 66 1 16 45 — 62 90 33 295 I 1668 167 2163 2910 15 | 4622 48 Naslov podružnice: III. Koroško. 1 Apače........................................... 2 Beljak in okolica............................... 3 Celovec In okolica.............................. 4 Črna In okolica................................. 5 Haber pri Medgorjah............................. 6 Št. Janž v Rožni dolini...................... 7 Št. Kancljan in okolica...................... 8 Kotmara Ves In okolica.......................... 9 Libeliče........................................ 10 Pliberk in okolica s sedežem v Šmihelu 11 Pokrče in okolica......................... 12 Pribla Ves in okolica........................... 13 Rožak in okolica................................ 14 št. Šteben in okolica na Zilji .... 15 Tolsti Vrh in okolica...................... 16 Velikovec in okolica............................ 17 Ziljska dolina in župnija Vrata Skupaj . IV. Primorsko. a) Goriško. 1 Ajdovščina in okolica: Moška podružnica . 2 Ajdovščina in okolica: Ženska podružnica .... 3 Bovec .................................................... 4 Briška podružnica s sedežem v Biljani..................... 5 Cerkno in okolica......................................... 6 Dornberg-Prvačina-Vogrsko in Gradišče: Moška podruž. 7 bornberg: Ženska podružnica............................... 8 Gorica: Moška podružnica........................... 9 Gorica: Ženska podružnica.......................... 10 Kanal.............................................. 11 Kobarid: Moška podružnica................................. 12 Komenski okraj............................................ 13 Naklo na Krasu.......................................... 14 Prvačlna: Ženska podružnica............................... 15 Ročinj in okolica: Ženska podružnica.................... 16 Sežana in okolica: Moška podružnica..................... Znesek za leto 1902. 1901 o. •a c. 40 105 329 174 117 107 86 20 160 187 20 20 Tekoča št. Naslov podružnice : 17 18 19 20 Sežana in okolica: Ženska podružnica Šempas.................................... Tolmin: Moška podružnica . Tolmin: Ženska podružnica . Skupaj b) Trst. Greta pri Trstu ........................ Bojan pri Trstu: Ženska podružnica Sv. Ivan v Vrdell pri Trstu Trst: Moška podružnica .... Trst: Ženska podružnica .... Skupaj c) Istra. Podgrad Dostavek k „Imeniku podružnic*4. V letu 1903. sta prenehali ženska podružnica za Kobarid in mešana podružnica za Teharje. Ustanovili sta sc: Jcsenice-Koroška Bela: Mešana podružnica. 30 letnikov. — Polzela: Mešana podružnica. 23 letnikov in 24 podpornikov. Znesek za leto 1902. 1901. 797 743 500 400 300 200 1552 1840 172 238 155 3792 038 408 “3 3 C < r JTTJ ST S' C D. K S- O < 8=. o £.cr« g. g-a^.o S S g O £ £>< pr 3 /-^PT n 2. O d 2 ^ rv ^ 1/1 O *r3 c0<^^-o«n3 s- 3 5, :;Si» “H 3 »n O°“» 3 33 b o- < _ £ 2 *- 5 o o. o5SS T3 ro —•. . >-u ^ - " “ “S n> 3 -jr- ~ | £. 2.*0 r+ < 5 0 -, 3. a - re o' O *53' 0> • g ^.re 3 wg , « So I q — 71 3 N w “ 6) o 2 £ C •T3 r- ^ , < 3 3 O ^ § žTS-E" C/) w- ™ 2. P O g* o. n 'o’ N< r r rt < B “■ - 1 — 3 G<: ,5 O ffi’ § K 33 rt 3 ^ “o ro *J3 O : ca ' o N' “ D CD f-s Si* ^3 z. & s. ? 3 O n> g T3 ^--'traofu 3 p o - CD ?r c T3 GO O »-U rx pr “ ca pr p o 2 er* ^•3 2-N^c i rt 3 w 5, . a> — _ ^ 33. p. 2. O glJS » O 3» o ^ g« - ■ p Ss g- ■w pr Ca O O < • IO 1 ■3 £33 SE -t* ra rt Vi n, “ § -a E”S “* i"- 3-4? o a rtsg^B cS-p|§ -tmg2.-0 C? cd~ o- CB 0.2! CO ^ 1- [1 ft) fil —’-«r:. ca n < ,3 0*42« V« 5 o g n"?2. o’ rt Ž. g- g S » rx> j= S *— < z “O ^ 3 vi ^ o g O 3 * ca PT D §*- rv2.££*£l g S -o a« §<£ q W V Ca 3T O : ean> C. S * K « * 5T H O * c« o o o Č75< pr o o (/)< pr o M 05 I I to “j I * CD CD -vj <1 OD §H 03 05 -vi GO O’ H* 1 1 1 OP to CM to to O' CO CM IO o OP H-4 h-4 CO k-4 -vi 05 05 £- 4— I 4-v OP 1 05 CD GO 05 00 C5 ; 23 ! 56 7807 560 638 22 |. to od 05 CD tO O O' CD OP to to >-* fe s 05 f CD OP OP 05 to o i ro cd ►—* .. 4— i—*. CD O _ O' to O 4-v to o o I s CD CD tO lO O’ IO -vi CD LO CD lO OP 4— GO O 00 GO OP i-4 <1 -vi CM O« CM OP 4- -1 OP o« o O' lO 4— ap vi os cd O GO OP -vi =• a =. oj ga rsK Častni ud družbe sv, Cirila ln Metoda v Ljubljani. Svetec Luka, vitez Franc-Jožefovega reda, podpredsednik družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. d. Pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki so po § 4. a) dnužblnlb pravil vplačali vsa] po 200 kron. 1. Abiturijenti slovenski 1896. 1. v Ljubljani po zastopniku dr. Leonu Stare. 2. Abiturijenti slovenski in hrvatski 1891. 1. 3. Gospa Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani. 4. „Adrija“, pevsko društvo v Barkovljah pri Trstu. 5. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1895./6., zastopnik Štefan Singer, prefekt v Celovcu. 6. Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu. 7. Gosp. Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi. 8. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem. 9. Gospica Arcetova Josipina, posestnica v Ljubljani. 10. Bogoslovci slovenski, Gorica. 1891. 1. 11. „ „ „ 1892. 1. 12. „ „ „ 1893. 1. 13. „ „ „ 1894. 1. 14. „ „ „ 1895. 1. 15. Bogoslovci ljubljanski 1892. 1. 16. „ „ 1897. 1. 17. „ mariborski 1892. 1. 18. „ „ šol. leta 1895/6., 19. „ „ 1899 1. 20. „ „ 1902. 1. 21. „ „ 1903. I. 22. Gospa Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju. 23. Brezničani — mašniki, zastopnik najmlajši župnik. 24. Bukovec Fr., župnik v Trvižu v Istri. 25. Dr. Celestin Fr. f, vscučiliščni profesor v Zagrebu. 26. Čitalnica Narodna v Kranju. 27. Čitalnica v Planini pri Rakeku. 28. Čitalnica v Sp. Šiški. 29. Čitalnica Slovanska v Trstu. 30. Čitalnica v Vipavi. 31. Gospa dr. DeCkova Adcla, odvetnikova soproga v Celju. 32. Dekanija Šmartno pri Litiji, zastopnik vsakokratni dekan, sedaj Ant. Žlogar. 33. Dolenec Oroslav, posestnik v Ljubljani. 34. Dom Gorjanski v Gorjah, zastopnik njegov predsednik. Da-ovalec ameriški misijonar Josip Zalokar. 35. Doni Katoliški na Vrhniki, 36. Domoljub, neimenovan v Idriji. 37. Drčar Martin j-, župnik v Preski. 38. Gospica Druškovičeva Ana, trgovčeva liči v Ljubljani. 39. »Društvo bralno** pri Sv. Ivanu poleg Trsta. 40. „ „ Litija. 41. „ „ Trebnje. 42. Društvo delavsko podporno v Trstu. 43. »Društvo hranilno in posojilno** v Ptuju. 44. »Društvo konsumno** pri Sv. Ivanu v Vrdeli. 45. Društvo pevsko „Kolo“ v Trstu. 46. »Društvo slovensko učiteljsko** v Ljubljani. 47. »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev** za okraj Kamnik. 48. »Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj**. 49. Društvo »Zvezda** na Dunaju. 50. Družba Vincencijeva v Tržiču. 51. Duhovščina ljubljanskega mesta št. I., zastopnik mest. župnik Martin Malenšek. 52. Ista št. II., zastopnik stolni kanonik Fr. Lampe f. 53. Einspieler Andrej f, mnsgr., profesor v Celovcu. 54. Ferk Feliks, zdravnik in veleposest, v Mariboru. 55. Fon Jak., župnik v Kredi. 56. Gerdol Iv., posestnik v Škorklji pri Trstu. 57. Dr. Glančnik Jer., odvetnik v Mariboru. 58. Gregorčič Sim., duhovnik in slov. pesnik v Gradišču nad Gorico. 59. Dr. Gregorič Vin., dež. primarij v Ljubljani. 60. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani. 61. Gruden Jak. f, župnik. 62. Hajšek Ant., č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici. 63. Hren Jak., c. kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani. , 64. Hrovatin Ant. f, innsgr. č. kanonik v Trstu. 65. Jan Jurij f, č. kan. in dekan v Dolini v Istri. 66. Dr. Jeglič Ant. Bonaventura, knez in škof ljubljanski itd. itd. 67. Jurca And., veletrgovec v Ptuju. 68. Jurca Fr., trgovec v Postojni. 69. Gospica Kadivčeva Antonija, posest, v Ljubljani. 70. Kalan And., stolni kanonik v Ljubljani. 71. Kalister Fr. f, veletrgovec v Trstu. 72. Gospa Kalistrova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu. 73. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prija- telji po njega smrti 1893. 1. 74. Klub slovenski v Celovcu. 75. Koblar Ant., dekan v Kranju, c. kr. konservator. 76. Gospa Koblarjeva Marija, posestnica v Litiji. 77. Gospica Koblarjeva Vckosl. v Litiji. 78. Kotnik Fr. t, veleposestnik na Vrhniki. 79. Dr. Krek Gregorij, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v. p. akademik v Ljubljani. 80. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani. 81. Kržič Ant., c. kr. učitcljiščni profesor, ud c. kr. dežel, šolsk. sveta kot zastopnik „Katol. društva detoljubovC 82. Luxa Mart. posest, in gostil, na Proseku. 83. Gospa Majdičeva Ana, veletovarnarjeva soproga v Hudinju. 84. Majdič Peter, veletovarnar v Hudinju pri Celju. 85. Majdič Vin., veletovarnar v Kranju. 86. Gospa Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva soproga v Ljubljani. 87. Mally Fr. tovarnar v Ljubljani. 88. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki. 89. Martelanec Drag. f, hranilnični uradnik na Greti pri Trstu. 90. Matjan Jak., veleposest, v Zg. Šiški. 91. Mejač lv„ trgovec v Ljubljani. 92. Mestna občina Idrija. 93. Mestna občina Ljubljana. 94. Miklavčič Karel, župnik na Primskovein pri Kranju. 95. Mladina Litijska, zastopnik vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšek. 96. Dr. Munda Fr., odvetnik in posestnik v Ljubljani. 97. Murnik Iv., ces. svčtnik, vitez železni kroni III. vrste in Fran-Josipovcmu redu v Ljubljani. 98. Gospa Murnikova Marija f, bivša soproga ces. svfctnika. 99. Nabrgoj Iv. f, posestnik na Proseku. 100. Naselbina slovenska v Pulju, zastopnik c. in kr. mornarski kapclan Iv. Ambrož. 101. Notar Ant., ckspozit v Plavji, p. Zaulc pri Trstu. 102. Občina Draga. 103. Občina Seliče na Gorenjskem. 104. Občina Sežana na Krasu. 105. „Obitelj Truden-Bogdanovičeva" v Barkovljah pri Trstu v spomin f gospe Natalije Trudnove. 106. Oblak Iv., župnik na Bledu. 107. Perdan Iv. f, prvoincstnik trgovski kamori in veletrgovec v Ljubljani. 108. Dr. Perne Fr., c. kr. gimn. profesor v Kranju. 109. Petričič Vaso, predsednik ljubljanski mestni hranilnici, vcle-tržec v Ljubljani. 110. Plantan Iv., drž. poslanec, c. kr. notar v Ljubljani. 111. Podružnica akademiška v Gradcu. 112. Podružnica Bled v proslavo 50 letnega vladanja cesarja Fran Josipa I. 113. Podružnica Brežice. 114. Podružnica Kropa-Kamna-Gorica-Dobrava št. I. 115. Ista št. II. 116. Ista št. III. 117. Podružnica v Litiji, zastopnik vsakokratni predsednik, sedaj župnik Jernej Zupančič. 118. Podružnica v Loškem Potoku. 119. Podružnica v Mokronogu. 120. ..Podružnica Pivška" v Št. Petru na Krasu št. I. 121. Ista št. II. 122. Podružnica Šiška št. I. 123. Ista št. 11., zastopnik trgovec Ant. Pogačnik. 124. Podružnica v Železnikih. 125. Podružnica moška v Kamniku št. I. 126. Ista št. 11., zastopnik c. kr. višji okr. živinozdravnik Jos. Nik. Zadnikar. 127. Ista št. III., zastopnik mestni župan Jos. Močnik. 128. Podružnica moška v Kranju. 129. Podružnica moška šentpeterska v Ljubljani, zastopnik trgovski sotrudnik Fr. Mulaček. 130. Podružnica moška v Postojni. 131. Podružnica moška v Ribnici št. I. 132. Ista št. II., zastopnik c. kr. dež. sod. svetnik Fr. Višnikar. 133. Podružnica moška v Sežani št. I. 134. Ista št. II. 135. Podružnica moška v Starem Trgu, zastopnik vsakokratni predsednik. 136. Podružnica moška na Vrhniki št. I. 137. Ista št. 11. 138. Podružnica ženska v Ajdovščini št. I. 139. Ista št. II. 140. Podružnica ženska v Celju. 141. Podružnica ženska v Cerknici. 142. Podružnica ženska v Dornbergu. 143. Podružnica ženska v Idriji. 144. Podružnica ženska v Št. Jurju ob južni železnici. 145. Podružnica ženska v Kamniku št. 1. 146. Ista št. 11. 147. Ista št. 111., zastopnica gospa Marija Fischerjeva. 148. Ista št. IV., zastopnica odvetnikova soproga Ana dr. Krautova. 149. Ista št. V., zastopnica gdč. Terezija Karolnikova. 150. Podružnica ženska v Kranju. 151. Podružnica ženska v Krškem. 152. Podružnica ženska v Laščah. 153. Podružnica ženska šenklavško-frančiškanska v Ljubljani št. L, zastopnica gospa Marija pl. dr. Bleiweis-Trsteniška. 154. Ista št. II., zastopnica gospa Julija dr. Ferjančičeva. 155. Ista št. 111., zastopnica gospa Ana Lahova. 156. Ista št. IV., zastopnica gospa Marija dr. Zupančeva. 157. Ista št. V., zastopnica .Glasbena Matica' po vsakokratnem svojem predsedniku, sedaj po c. kr. rač. nadsvet. Ant. Svetku. 1 158. Ista št. VI., zastopnica gdč. nadzorovalna dama mestne višje dekliške šole Marija Wcssnerjcva. 159. Ista št. VII., zastopnica gospa odvetnikova soproga Lina dr. Hudnikova. 160. Ista št. VIII., zastopnica gospa ravnateljeva soproga Marija Grassellijeva. 161. Podružnica ženska šentjakobsko-trnovska v Ljubljani št. I., zastopnica gospa Hcdviga Šubičeva. 162. Ista št. II., zastopnica gospa Ivanka Gutnikova f. 163. Ista št. III., zastopnica gdč. mestna učiteljica-voditeljica Minka Maroltova. 164. Ista št. IV., zastopnica gospa mestna učiteljica Ivanka Beg-Praprotnikova. 165. Ista št. V., zastopnik magistratni oficijal Ant. Gutnik. 166. Ista št. VI., zastopnica gospa Marija Petrovčičeva. 167. Ista št. VIL, zastopnica gospa Ivanka Zupančičeva. 168. Ista št. VIII., zastopnica gospa Marija Peruškova. 169. Ista št. IX., zastopnica gospa Marija Kušarjeva. 170. Ista št. X., zastopnica gospica Jelica Lozacjeva. ►71. Ista št. XI., zastopnica gospica Brigita Souvanova. 172. Ista št. XII., zastopnica gospa Josipina Vidmarjeva. 173. Ista št. XIII., zastopnica gospa županja Milica Hribarjeva. 174. Ista št. XIV., zastopnik konc. vodja »Glasbene Matice" Matej Hubad. 175. Ista št. XV., zastopnica gospa 'tovarnarjeva soproga Jelka Naglasova. 176. Ista št. XVI., zastopnica veletrgovčeva liči gdč. Vera Souvanova. 177. Ista št. XVII., zastopnica posestnikova hči gdč. Lea Trtnikova. 178. Podružnica I. ženska šentpeterska v Ljubljani št. I. 179. Ista št. II. 180. Podružnica ženska v Logatcu št. I. 181. Ista št. II. 182. Ista št. 111., zastopnica gospa Ivana Šegova. 183. Ista št. IV., zastopnica gdč. Mimi Tollazzijeva. 184. Ista št. V. zastopnica gdč. učiteljica Evgenija Pchanijeva. 185. Podružnica ženska pri sv. Lovrencu nad Mariborom. 186. Podružnica ženska v Postojni. 187. Podružnica ženska v Prvačini. št. I. 188. Ista št. II. 189. Podružnica ženska v Radovljici št. I. 190. Ista št. II. 191. Podružnica ženska v Ribnici št. I. 192. Ista št. II., zastopnica gospa Albina Višnikarjeva, soproga dež. sod. svetnika. 193. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Podboj-Cenctova, posestnica. 194. Podružnica ženska v Sežani št. I., zastopnica gospa Mici dr. Treova v Gorici. 195. Ista št. II., zastopnica gospa Zinka dr. Rybareva v Trstu. 196. Ista št. 111., zastopnica gospa Franja Gubčeva. 197. Ista št. IV., zastopnica Ivanka Lozejeva, učiteljica v Tomaju. 198. Ista št. V., zastopnica gaspa Maša Gromova v Trstu.. 199. Ista št. VI., zastopnica gospica Ant. Drufovka. 200. Ista št. VIL, zastopnica gospica Zvczdoslava Delakova, učiteljica v Storjab. 201. Ista št. VIII,. zastopnica gospa Janja Štolfova. 202. Ista št. IX. 203. Podružnica ženska v Škofji Loki št. L, zastopnica Jerica Dolenčeva. 204. Ista št. II. 205. Podružnica ženska v Trstu št. L, zastopnica gospa Natalija Trudnova. 206. Ista št. II., zastopnica gdč. Milika Mankočeva. 207. Ista št. III., zastopnica g. Franja dr. Pertotova. 208. Ista št. IV. zastopnica gospa učiteljica Marica Nadlišek-Bar-tolova. 209. Ista št. V., zastopnica gospa Karla Ponikvarjeva. 210. Podružnica ženska v Št. Vidu nad Ljubljano. 211. Podružnica ženska na Vrhniki št. I. 212. Ista št. II. 213. Pogačar Sim., vpok c. kr. voj. oskrbnik v Ljubljani. 214. Posojilnica v Celju. 215. » v Mariboru Št. I. 216. 217. 218. št. II. št. III. v Ormožu. 224. Predovič Elija, vcletrg. v Ljubljani. 225. Profesorji slovenski ljubljanske 1. drž. gim., zastopnik vpok. c. kr. prof. Makso Pleteršnik. 226. Ramoveš Andr., župnik v Dobrepoljab. 227. Ramoveš Jer., župnik v Poljanah nad Škofjo Loko. 228. Gospa Ravniharjcva Fani, soproga dežel, knjigovodje v p. v Ljubljani. 229. Resman Iv. Nep., vpok. načelnik železnične postaje v Ljubljani. 230. Rodbina Lovro Vcrbičeva. V spomin ob očetovi smrti 11. avgusta 1897. Zastopnik Jos. Verbič, posestnik v Borovnici. 231. Rode Jos., posestnik v Kamniku. 232. Rodoljub neimenovan v Celovcu. 233. »Rodoljubi lokovski“ zastopnica gosp. Marija Muhova. 234. Rohrman Vik., posestnik in tovarnar v Ljubljani. 235. Rozina Julij j. trgovec v Podubu pri Ložu. 236. »Samci Novomeški". 237. »Samci Šentpeterski" na Krasu. 238. Dr. Sedej Fr., stolni kanonik in dekan v Gorici. 239. Skočir Avgust, župnik deželne bolnišnice v Gradcu. 240. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu. 241. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zastopnik c. kr. oficijal Iv. Hafner. 242. Slavija banka v Ljubljani. 243. »Slovenke litijske" št. L, zastopnica gospa Jos. Koblarjeva. 244. Iste št. II., zastopnica gospa Hel. Bevkova. 245. iste št. III., zastopnica gospa Milivoja Vončinova. 246. Iste št. IV., zastopnica gospa Agncza Lcnčkova. 247. Iste št. V., zastopnik c. kr. notar Luka Svctec. 248. Iste št. VI., zastopnica gospa Minka Vrančičeva, soproga želez, uradnika v Ljubljani. 249. Iste št. VIL, zastopnica gospa Kristina Gregorčičeva. 250. Iste št. Vlil., zastopnica gospa Ter. Svetcceva. 251. Iste št. IX., zastopnica gospa Hel. Bevkova. 219. 220. 221. 222. 223. Posojilnica v Radovljici. v Ribnici. Savinjska v Žalcu, in hranilnica v Trstu, v Vitanju. 252. »Slovenke Litijske in Šmartinske11 št. I., zastopnica gospa Ter. Svetčeva. 253. Iste št. 11., zastopnica gdč. Ljudmila Roblekova. 254. Iste št. III., zastopnica gospa Marija Zoretova. 255. Iste št. IV., zastopnica gospa Iv. Knafličeva. 256. Iste št. V. zastopnica učiteljica g;dč. Kristina Demšarjeva. 257. Iste št. VI., zastopnica gdč. Minka Demšarjeva f. 258. Iste št. VIL, zastopnica gdč. Amalija Jenkova. 259. Iste št. Vlil., zastopnica gospa Jos. Bartlova, nadučiteljeva soproga v Ljubljani. 260. Iste št. IX., zastopnica gospa Emilija Beneševa. 261. Iste št. X., zastopnik c. kr. notar Luka Svetec. 262. Iste št. XI., zastopnica gdč. Ana Moosova, učiteljica v Šiški. 263. Iste št. XII., zastopnica gospa Jos. Lebingerjeva, posestnica in trgovka v Litiji. 264. Slovenski rimski romarji, zastopnik knezoškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič. 265. „Sokol Dolenjski1* v Novem mestu. 266. »Sokol Ljubljanski11. 267. Souvan Fr. Ks. f, veletrgovec v Ljubljani. 268. Gospa Souvanova Uršula, soproga veletrgovčeva v Ljubljani. 269. Dr. Srnec Jos. odvetnik, dež. poslanec v Celju. 270. Gospa dr. Storova Ana, soproga odvetnikova v Ljubljani. 271. Dr. Stor Frančišek, odvetnik v Ljubljani. 272. Dr. Stor Fr., odvetnik v Ljubljani. 273. Stor Stanko, gim. dijak v Kalksburgu. 274. Svetec Luka, vitez Fr. Jos. reda, častni član .družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", c. kr. notar, posestnik i. dr. v Litiji. 275. Dr. Svetina Iv., k.-š. duh. svetnik, c. kr. giinn. profesor v Ljubljani. 276. Šabec Iv. f, veletrgovec v Trstu. 277. Gospa dr. Škofic-Trtnikova Iv. f, soproga prof. 278. Stepančič Fr. f, veleposestnik v Temnici. 279. Gospa dr. Tavčarjeva Franja, soproga odvetnika in dež. odbornika v Ljubljani. 280. Tiskarna Blaznikova v Ljubljani, zastopnica gospica Albina Blaznikova. 281. »Tiskarna Narodna11 v Ljubljani. 282. Tomažič Iv. E. f, mestni župnik v Škofji Loki. 283. Trg Litija. 284. Trg Vrhnika, zastopnik vsakokratni župan. 285. Dr. Turner Pavel, zasebnik na Dunaju. 286. Valenčič lv., trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici. 287. Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zastopnik duhovni predstojnik gorjanske župnije. Darovalec misij. Jos. Zalokar. 288. Vas Šmartno pri Litiji. 289. Vas Št. Vid pri Zatičini. 290. Vatovec Ivan Marija, dež. poslanec v Trstu. 291. Gospa Velkovrhova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani, 1898. L, v spomin 50-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. 292. Velkovrh Iv., tovarnar in mestni odbornik v Ljubljani. 293. Verbič Jos., tovarnar v Bistri. 294. Dr. Vicco Ant. f, vitez, graščak v Podgradu v Istri. 295. Dr. Vidrlč Lovro f, odvetnik v Zagrebu. 296. Vilhar Iv., ravnatelj, hišnik in meščan v Ljubljani. 297. Visokošolci slovenski na Dunaju, 1892. 1. 298. Volk lv., kapelan v Škocijanu pri Dobravi (Dolenjsko). 299. Dr. Vošnjak Jos., zdravniški svetovalec, posestnik v Venčeslu pri Slov. Bistrici. 300. Vošnjak Mih., posestnik v Celju. 301. Vrhovnik Iv., trnovski župnik v Ljubljani. 302. Vršeč Makso f, bankir v Ljubljani. 303. Zalokar Jos., duhovni pastir v Red Jacketu; Michigan, United States of North Amerika. 304. Zamejic And., vitez železne krone III. vrste, stolni dekan v Ljubljani. 305. Zarnik Ant., posestnik in trgovec v Krtini. 306. „Zaveza zagorskih Slovenk" št. L, zastopnica gospa Marija Weinbergerjeva. 307. Ista št. II., zastopnica gdč. Amalija Čerinova. 308. Ista št. III., zastopnica gdč. Lavoslava Eibcnstcincrjeva. 309. Ista št. IV., zastopnica gospa Uršula Jerinova. 310. Ista št. V., zastopnica gospa Ivana Poljšakova. 311. Zelenik Jos., posestnik pri Sv. Vrbanu poleg Ptuja. 312. Msgr. Zupan Tomo, komornik, konzistorijalni svetnik, c. kr. gimn. profesor, vlastelin. 313. Dr. Zupanec Jer. f, vitez Fran-Josipovega reda, notarske kamore predsednik. 314. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu. 315. Žlogar Ant., dekan v Šmartnem pri Litiji. 316. Župnija Breznica, zastopnik vsakokratni župnik brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik Tomo Potočnik. 317. Župnija Cerklje na Gorenjskem. 318. Župnija Sv. Ivan pri Trstu. 319. Župnija Kranjska gora, zastopnik vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik. 320. Župnija Št. Lambert pri Zagorju ob Savi. 321. Župnija trnovska v Ljubljani. 322. Župnija Rojan pri Trstu. 323. Župnija Višnja Gora. 324. Župnija Zagorje ob Savi. Dostavek k »Imeniku pokroviteljev". 325. »Slovenke Litijske št. XIII.“ Zastopnik najstarejši družbin častni ud, sedaj c. kr. notar Luka Svctec. A. Vodstvo družbe sv. Cirilm in Metoda v Ljubljani po volitvi pri XVIII. veliki skupščini v Litiji 6. avgusta 1903. 1. Prvomestnik: Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., konzistorijalni svfctnik, gimn. profesor, odbornik .društvu za krščansko umetnost", posestnik i. dr. Izvoljen 1902.1. 2. Dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, ljubljanski podžupan, ravnatelj deželne bolnice, član c. kr. dež. šolskega svčta, hišni posestnik i. dr., 1901. I. 3. Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru na Koroškem in dr., 1901. 1. 4. Ivan Hribar, ljubljanski častni meščan, ljubljanski mestni župan, ravnatelj banke .Slavije", dež. poslanec i. dr., 1902. I. 5. Cesarski svet. Ivan Murnik, vitez reda železne krone III. vrste, vitez Franc-Jožcfovcga reda, 1903. 1. C. Blagajnik: Martin Petelin, c. kr. gimn. profesor, posestnik in dr., 1903. 1. 7. Podpredsednik: Častni član »družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani”, Luka Svetec, vitez Franc-Jožefovega reda, c. kr. notar v Litiji, posestnik in dr., 1902. 1. 8. Dr. Ivan Svetina, k. š. duhovni svetnik, gimn. profesor, izpraševalec iz veronauka pri učit. izpitih, 1903. 1. 9. Ivan Šubic, vitez Franc-Jožefovega reda, c. kr. ravnatelj umetno-obrtnc strokovne šole, ljubljanski mestni odbornik, 1902. 1. 10. Andrej Zamejic, vitez reda železne krone 111. vrste, stolni dekan, konzlstorijalni svetnik, član c. kr. mest. šolskega sveta, izpraševalec iz veronauka pri učiteljskih izpitih, predsednik I. Vincencijeve konference in dr., 1903. 1. 11. f Dragotin Žagar*), deželni blagajnik v p. 12. Tajnik: Anton Žlogar, dekan v Šmartnem pri Litiji i. dr., 1901. 1. B. Nadzorništvo družbe sv. Cirila in Metoda: 1. Oroslav Dolenec, hišni posestnik, svečar in dr. 2. Martin Malenšek, imejitelj zlatega križa s krono, šentpeterski župnik v Ljubljani. 3. Ravnatelj Frančišek Povše, vitez Franc-Jožefovega reda, dež. odbornik, državni poslanec, graščak in dr. 4. Frančišek Ravnihar, deželni knjigovodja v p., vlastelin in dr. 5. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani. C. Razsodništvo družbe sv. Cirila in Metoda; 1. Andrej Kalan, stolni kanonik, voditelj Marijanišča. 2. Dr. Danilo Majaron, predsednik odvetniške zbornice, odvetnik. 3. Dr. Frančišek Munda, odvetnik, hišni posestnik. 4. Maks Pleteršnik, c. kr. gimn. profesor v p. 5. Dr. Frančišek Tominšek, odvetnik. *) Pri XVIII. veliki skupščini v Litiji ti. avgusta 1903. I. je bil mesto umrlega Drag. Žagarja izvoljen dr. Frančišek Štor, odvetnik. Društveni zavodi. o CD CD iO Oh en CD CU C- o. O 03 >C/3 >—5 -O M cx a _ -o ^3 T3 v- O 00 co o co co 05 o »o (M 01 TD O, TD “O CL Ph O. -Q >N O- o. 03 CO CO 01 co Društva ,,Šolski Dom 05 (/) JD O >N o-E P- o P. a:^ g « "C .2 ' g »S ^o.-5 o >«/3 ^2 P3 W O « N d} y « 2 rL>u a3 *■* £*«/) C ^_j f C ;s TD OJ P. era O) > | > J-. GJ C3 N CO (M Zahvala in bodrilo. Iz imenika podružnic ter izkaza poslanih doneskov je razvidno, da je tudi v lotili 1901. in 1902. večina podružnic jako živahno delovala in so posamezni udje naše vseslovenske družbe prinašali doneskov na oltar domovinske ljubezni z ono požrtvovalnostjo, ki jo je rodilo in je vzdržuje prepričanje, da vrše vsi skupaj in vsak posameznik s svojim delovanjem v pravem pomenu dobro delo in se žrtvujejo v blag namen. Družbino vodstvo jim izreka za to iskreno zahvalo. Hvale vredna gorečnost, s katero so podružnice v zadnjih dveh letih nabrale in doposlale slavni družbi veliko svoto 37.690 K 29 h, pa naj bo hkrati bodrilo onim podružnicam, ki so z dopošiljanjem doneskov kaj zaostale, da izkažejo toliko večje svote za prihodnje leto. Vemo, da ni prijetno delo zbirati in prositi denarnih doneskov, ako je tudi namen še tako blag, ker se vsakdo boji, da bi ne bil komu nadležen. A včasih je vendar le potrebno spodbujati posameznike, ker marsikdo ob raznih drugih skrbeh prezre kaj dobrega, kar bi rad storil, ko bi ga kdo na primeren način na to opozoril. Mnogo pa bodo posamezni družbini udje podružničnim načelstvom olajšali delovanje, ako jim tudi neopozor-jeni douašajo svojih prispevkov, kadar je to njim samim bolj prilično. Zlasti naj bi se to godilo pri vseh podružnicah, ob veselih in žalih dogodbah v narodu in v družinah; ob raznih praznovanjih, sosebno še ob novem letu in kadar svetkujemo mili god svojih apostolov-pokroviteljev: sv. Cirila in Metoda. Knjižnica družbe sv, Cirila in Metoda, I. zvezek: „Franc Jožef I., cesar avstrijski", strani 64. Ves natis pošel. II. zvezek: „Rudolf Habsburški", oče avstrijske cesarske rodovine, str. 77, stane 80 v. III. zvezek: »Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik", str. 58. Ves natis pošel. IV. zvezek: »Junaki", I. snopič, str. 88. Ves natis pošel. V. zvezek: »Matej Ravnikar, tržaško-kopcrski škof", str. 36, stane 80 v. VI. zvezek: »Pesni Valentina Vodnika", str. 64, stane 60 v. VII. zvezek: »Junaki", II. snopič, str. 102, stane nevezan 60 v, vezan 70 v, 100 izvodov vkup nevezanih 50 K, vezanih 60 K. VII. zvezek: »Janez Cigler, slovenski pisatelj", str. 56, stane vezan 1 K 60 v. IX. zvezek: »Ljubezen do mamice", str. 74, stane vezan 80 v. X. zvezek: »Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole". Predgovor 38, pesmi 103, torej v vsem 141 strani, stane vezan 1 K 20 v. XI. zvezek: »Naš cesar Fran Josip I.“, II. natis. Str. 67 in stane nevezan 40 v. Spisal in založil družbin prvomestnik Tomo Zupan. Pisatelj-založnik je daroval ves ta drugi, 5000 proizvodov broječi natis, družbi. XII. zvezek: „Franc Jožef I.“, cesar avstrijski, II. pomnoženi natis. Str. 72 in stane nevezan 30 v. Spisal Frančišek Hubad, c. kr. učiteljiščni ravnatelj v spomin 501etnice cesarjeve vlade. XIII. zvezek: „Andrej baron Čehovin, slavni junak slovenski". Str. 39 in stane nevezan 20 v. Spisal Janko Leban, nadučitelj. XIV. zvezek: „Listi nabožno slovstveni", stane 80 v. Spisal Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani. Poleg omenjenih zvezkov se nahajajo v družbini zalogi še: „Materine sanje“. Slika v jednem dejanju, str. 20, stane nevezan 30 v. Spisal Engelbert Gangl, mestni učitelj v Ljubljani. „Smrt Pravičnega1*. Pismo Poncij Pilatove žene prijateljici. Po francoskem prosto poslovenila pokojna Lujiza Pesjakova. Cena 20 v. Psalmi. Preložil Ivan Vesel. Cena 1 K. Zvezke I., III. in IV. pa bi — če jih je kdo oddati voljan — družba zopet sama rada nakupila. Opomba. S kupom zvezkov II,, V., VI., VIII. in IX. smo poskočili v tej meri, kakor jih družbi primanjkuje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Založništvo blaga, ki se prodaja v prid Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, imajo sledeče tvrdke: Ivan Bonač v Ljubljani: Svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ivan Drufovka v Gorici: Voščilo za črevlje. Ivan Jebačin v Ljubljani: „Kavina primes" (cikorija) in „Sladna kava“. Frančišek Kollmann v Ljubljani: Cilindri za svetilke. Milo družbe sv. Cirila in Metoda: Založništvo v Ljubljani, Mestni trg. Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. J. N. Peteršič v Ptuju: Pisemski papir. Vaso Petričič v Ljubljani: Toaletno milo. A. E. Škaberne v Ljubljani: Ciril-Metodovo platno. Svetko Hanibal Škerl v Trstu, Via Giulia: Biškoti. Josip Štoka v Trstu, Via della Geppa 16/11: Cigaretni papirčki. Matej Žigon v Škofji Loki, Stearin-sveče. Navedeno izborno domače blago najtopleje priporočamo in prosimo, naj je vsaka Slovenka in vsaki Slovenec vselej in povsod zaliteva, ker s tem ne koristi le sebi, ampak tudi družbi sv. Cirila in Metoda. Kdor rabi to blago, vročuje naši družbi znatnih svot brez vsake gmotne škode. Od vžigalic je družba od 1. 1897. do danes prejela 11.000 K, od kave pa 4400 K. Lepe vsote to, a še lepše bi bile, da bi se naše prošnje bolje upoštevale. Zato pa Slovenci, da bodo naši koraki v boljšo bodočnost, vsaj naprej vstrajno sledite tej naši nameri in podpirajte vseslovensko šolsko družbo, kupujoč priporočeno blago. Naznanila v „Koledarju“ družbe sv. Cirila in Metoda n blagovolc naj cenjeni mnogo-brojni člani družbe uvaževati pri naročilili. Tu objavljene tvrdke so zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in nizko ceno. Ker je dohodek naznanil odme-njen družbi v korist, je želeti, da se čest. naročniki pri naročbah sklicujejo izrecno na inserat v .Koledarju", ker tako povdar-janje osigurava dotični uspeli inserjranja. (^^b|iana Ivan Bonač Šelenburgove ulice 5 4- 6. * Knaflove ulice 2. Zaloga in trgovina papirja - ter vseh pisarniških in šolskih potrebščin. (En gros & detail.) 5535" Edina zaloga izbornih svinčnikov družbe sv. Cirila in JVIetoda Hnrdtmuthovegn fabrikata. (Ceniki brezplačno.) Največja izber različnih razglednic. Velika nenomirana knjigoveznica. •■■■ Kartonažna tvornica z električno silo, 1i Zaklopnlce (Faltscliaclitel) s tiskom In brez tiska, i uj | Okrogle prešane Škatlje s tiskom in brez tiska. Kranjski redilni prašek za prašiče doktorja pl. Trnkoczyja, krmilno in varstveno sredstvo se primeša k piči tudi pujskom. 1 zavitek za 50 h zadostuje za tedne. Dobiva se pri trgovcih; po pošti 5 zavitkov od glavne zaloge: Lekarna Trnkoozy, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija. Zahvalna pisma, tudi uradna poverila prihajajo vsak dan. Najvišje odlikovanje v Londonu 1903. Uradno poverilo. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 filerje in 2 vinarja. Ljubljana, tretjega oktob. edentisočdevetstoena. (Notarjev pečat.) Ivan Plantan, c. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od jednega mojih ljudi za poskušnjo 1 zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požero, tako da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto 5 zavojev redilnega praška za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoStovanjem Josip Englisch, železniški nndziratelj. Največja zaloga Najnižje cene 'K-n Prevleke in popravila natančno in cenč. franc Stupica ~>i v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 1 priporoča razno železnino poljedelske stroje, traverze, železniške Sine In cement, pumpe In cevi za vodovode, žage in tehtnice z uteži ter razne Štedilnike. ima vedno vollKo scetlogo kave, riža, finega čaja in ruma, konjaka, Špirita, brinjevca ter ob času razna poljedelska semena, semena za zelenjad In cvetlice. L. niKU5CH tovarna solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, Mestni trg št. 16. Prekupcem so ceniki na razpolago. Domača tvrdka. Najnižje cene. izgotovljene obleke Gričar & Mejač Prešernove ulice Ljubljana Prešernove ulice. Velika izbera po poljubnem kroju izvr- iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. Najcenejše nakupovanje dobro in trpežno izgo- lovce, turiste, potovalce, različno prikrojenih — zimskih in vrhnih sukenj - itd. za gospode; za gospe: tudi s krznino obloženih in obrobljenih. V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter vspre-jemava naročila v i^vr«itev oblete po izbranem blagu. Nujna naročila v najkrajšem času. Največja zaloga za gospode, gospe in dečke. šene obleke tovljenih oblek za plaščev in plaščkov LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI J sc priporoča za vse v bančno stroko spadajoče transakcije, katere je pri- j|j O pravljcna najkulantneje izvršiti. ^ O Denarne vloge sprejema na knjižice in v tekočem računu, ter pi O jih obrestuje po 4«/« od dne vloge do dne vzdiga. 3] q Čekovne račune otvarja tvrdkam, knterc lahko poljubno razpo- < q lagajo s čeki o svojem imetji. Sprejema Naročila na vrednostne pa- Z 0 pirje; preskrbuje Nakup In prodajo vseh vrst rent, zastavnih pisem, “ prijoritet, delnic in srečk. Pri nakupu vrednostnih papirjev za N ^ Vojaške ženltnlnskc kavcije se ozira v prvi vrsti na kolikor > ^ mogoče visoko obrcstovanjc in preskrbuje vse tozadevne manipulacije. 7^ ^ Predujme na vredn. papirje daje proti prim. obrestim; sprejema P 0 Borzna naročila za dunajsko, pražko, tržaško in inozemske borze, g — katere najkulantneje izvršuje. ® Z Eskomptuje In vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta, ^ — Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoji. -— Zavaruje ^ srečke in druge vrednostne papirje proti kurzni izgubi pri izžrebanju. — j-Jj 0 Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema v Depot In oskrbo 0 vrednostne papirje. Prodaja večje Srečke na tekoči račun; v tem slu- • 2 čaju vloži kupovalcc na račun 20—80 °/0 kurzne cene in ostanek pa ® j lahko odplačuje v poljubnih obrokih. Izvršuje najkulantneje Izplačila ® yj za vsa tu- in inozemska mesta. — Blagovni oddelek se peča s pro- . Q dajo sladkorja. Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto. RavnateljstVO PODRUŽNICA V SPLJETU. Obče znana narodna manufakturna trgovina Česnik & JVIilavec Ljubljana, Lingarjeve ulice. Priporočata slav. občinstvu pri nakupovanju različnega oblačilnega blaga nju bogato zalogo. o Točna postrežba, o Cene nizke, o M 4*5 p s £ p iVi 1 S 5^ 1 g 5 6 Ml $ s £ p $ hS Ss S P i#j i (§P«P§ Ustanovljena leta 1838. C. kr. priv. v Trstu. Jamstveni zakladi družbe znašajo po sklepni bilanci od 31. decembra 1900 na temeljni glavnici (z vplačilom v gotovini 3,200.000 kron) K K 8,000.000 Premijske rezerve.................» 59,775.468 Dobitvene rezerve...............» 6,431.931 Kurzne rezerve.....................» 677'094 Zavarovalno stanje zavarovanj na življenje se je nanašalo 31. decembra 1900 na....................» 211,297.431 Od časa obstoja družbe, t. j. od 1. julija 1838 do 31. decembra 1900 se je v vseh strokah izplačalo za škode ...» 463,640.847 Družba prevzema po najkulantnejših pogojih zavarovanja proti požarnim, bliskovim in eksplozijskim škodam, dalje zavarovanja proti transportnim škodam na suhem in na vodi, življenska zavarovanja po različnih kombinacijah t kakor glavnice in rente, plačljive za časa življenja ali pa po smrti zavarovanca, otroške dote itd. Glavni zastop za Kranjsko pri firmi Ivan Perdan v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg štev. 13. Telefon 20. ./ \ ^ Jako velika izbeza nagrobnih vencev od K 3*— do K 30*—. Trakovi k vencem z napisi in zlatimi praml od K 3’60 do K 20*—. Žalni trakovi za na klobuke in rokave se prav hitro in dobro oskrbe. Trgovina z modnim blagom ]}. pl. Cicrjjeiuser Ljubljana, Stari trg 13 wPri čebeli". Daljo imum vodno v za logi : Moško in žensko šifonasto in trlcot- perilo; kravate vseh vrst; rokavice, glace & trlcot, moške in ženske nogavice; Velika izbera damskih mo-dercev in bluz; damski in otroški predpasniki, spodnja krila itd. itd. jJI 1111111111M11111II111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 j l£ s Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antlNeptl^iia Melusine ustna in zobna voda kolera utrdi dlesno In odstranjuje neprijetno sapo I; ust. 1 stoUliMiicu x tuiviKlnrn 1 K Melusine zobni prašek 1 alcatljloei C30 vin. Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot a steki. —T-~—Edina zaloga. : : E Zaloga vseh preizkušenih zdravil, med. mil, medicinalnih vin, špecl-E jalitet, najflnejših parfumov, kirurglčnih obvez, svežih min. vod Itd. | Deželna lekarna Milana Leusteka | v Ljubljani, Reseljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubilejnega mostu. Timiii ................................... Ulil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII i II i Hilli?; tm&Mm I >*. ^V*; Pk* K a Sr mA JUM310VAH3KA TOVARNA ; KAVINIM SUROOATOV >«✓ >UUU»LJANA " ' •I • 111 in Slovenska cikorija se prodaja v prid šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. SCCS8’ Vsaka zavedna slovenska gospodinja si štej v dolžnost, z nakupovanjem te cikorije podpirati prekoristno družbo in pa domače, narodno podjetje. Originalne zavitke in varstvene znamke razvidite iz priloženega lista. III Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani, —Lastnik: IVRh JEBfiClN. ===== Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih, po 15, 20, 40 kg težkih prav poceni. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo O ros lav Dolenec svečar in lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, WolfovB ulice št. 10. W I N I I I I S | i n i u J. LOZAR @ Mestni trg št, 7 Ljubljana Mestni trg št- 7 - priporoča volnenega perila zoper protin, za proževine za bolnike, povoščenega platna za vozičke in mize, zagrinjal na valjcih, belih srajc, barvanih srajc za hribolazce, ovratnikov, črnih in barvanih predpasnikov, žepnih robcev, zapestnic, zavratnic, nogavic, kopitcev, dokolenic, volne, bombaža belega in barvnega i. t. d, Zalagatelj potrebščin za sokolska in kolesarska društva. Vnanja naročila izvršujejo sc s povratno pošto. s m p m 1 1 y N s? 1 0 M I I I i§ 0 0 M 0 'I 0 I N (registrovana zadruga z neomejeno zavezo) V Ljubljani, Dunajska cesta v lastnBm novo zgrajenem zadružnem domu ustanovljena 1. 1882. z neomejeno zavezo, kar pomeni, da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice posojilo, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči za varnost hranilnih vlog1 naloženih pri tej posojilnici. — Poleg tega nabira posojilnica rezerv, zaklad, ki znaša uže K 80.000. Ker jamči vsak zadružnik ali dolžnik s celim svojim premoženjem za varnost hranilnih vlog, je le-ta nedvomljivo zagotovljena. Kmetska posojilnica obrestuje hra- plača rentni kar ob- po 472 ter nilne vloge davek sama za vlagatelje, na činstvo posebno opozarjamo. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem junija 1903 K 4,550.962’04. Skupno premoženje posojilnice K 4,727.573'46. Denar pa izposoja Kmetska posojilnica le na varne stavke na zemljišča po 5u/0 na leto z l°/0 uničevanja — 6°/„ na 35 let. Po preteku te dobe se dolg uniči; po 5‘/« z 1 7,°/0 uničevanja — 6S/, na 27 let in brez uničevanja po 57« splošno. Tudi na sigurno zajamčene menice, ali osobni kredit posoja Kmetska posojilnica denar — tu je obrestna mera odvisna od dogovora. Prošnje rešujejo se v tedenskih sejah ravnateljstva. Uradne ure so izvzemši nedelje in praznike od 8. do 12. ure dopold. in od 3. do 4. ure popold. Poštno hranilničnega urada št. 828.406. Kje naj se kupujejo dobre ure? Dr 9 Zaipril urarju v lijufoljanl, Pn Kdirl trg m«. «8. Priporoča veliko zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih ur; zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Optični zavod. Raznovrstna očala, ščipal- i ................ niki, dalnogledi, barometri,toplomerji itd. Popravila očal, novih stekel itd. se opravljajo **HI v moji lastni delavnici. Coniko rnzpošlljum brezplačno. Umetne zobe in zobovja stavi ter opravlja vse zobne operacije in zobna plnmbovanja zobozdravnik Dr, JB>. Bretl v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 1 vogal Špitalske ulice (uhod za vodo). Jos. Murnik V Ljubljani trgovina s špecerijskim, delikatesnim blagom ❖ in vinarna. * * * * Zaloga raznovrstnih pijač: šampanjca, konjaka, vina, ruma, likerja i. t. d. ^rape$ urar v Ljubljani, Jurčičev trg st. 3. Zaloga različnih stenskih in žepnih ur. Popravila se točno in ceno izvršujejo. Za vsako kupljeno ali popravljeno uro se jamči eno leto. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in — Laški trg zzzzzn -&■ v Ljubljani @ =5^ priporoča svoja izborna piva carsko, marčno in črno „Salvator" v sodcih in steklenicah. Naročila sprejema za Krajnsko: Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice štev. 4. Za Štajersko pa pivovarni v Laškem trgu in Žalcu. Zakaj je nemška kuharska knjiga »Prato: Die sOddeutsche KOche« tudi pri nas razširjena v mnogd tisoč eksem-plarjih? Zato, ker doslej ni bilo kuharske knjige v slovenskem jeziku, ki bi mogla po vsebini in po zunanji opremi ž njo uspešno tekmovati. ,DobM kuharica' ki je pravkar izšla v založništvu L. Schvventnerja v Ljubljani se pa lahko meri ž njo v vsakem oziru. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 koloriranih tabel, je trdno in elegantno v platno vezana, izkratka zadošča zahtevam in potrebam tudi najfinejše kuharice. Cena ista kakornemški knjigi, namreč le 6 K, po pošti 6 K 55 h. Slovenke, kupujte jo in kuhajte po njenih navodilih in ne bodete se kesale!