Dragi Tito! prfc?°pismo L Redniku republi-s Proslave v No-mestu SJh S1* g«« Do- JJŽSvSJSftSE 5^' prežeti S,0aalistteni do-s?°.Obodni terP0T0m’ ^ J?*"»enotnosti Ir lde->° brat-nj!ln jamstvo s’VnuJe,nase hote-i naJtopiej?i 5yobode, pošilja-Pozdrav inrev^al0zatv°je vi-sy^° -nas PORUmnC1°narne ideje, v UE popeljale stoL?i revščine tPr, ’.lz zaosta- JiOsom V ^žbo knfhlga °pu' on!, premeri ’ .^nko s po- S?rifravljeni smoUSKtvarjamo Svnih ljudi n^P°r°v na- Tn°?ravn0je^1v bo™° tVoji J tev PJn, sociaiivL 0JU za sa- ^Odn *Va in enr.t ’ Za ^rcpi- •el°vneV un nar°dnostiPSti naših Jih nat Pehe n?? Va n°ve Sa živtdružbenega LPOc!r°' Su2enia in za m Pobti' tivna nj pravna£n svetu’ Od^Udebžba^nei.vrščena |aneslKVf??J8\°blji Dn^ nhodnih s°velit e janntv nai' Mt&is najvcčiim 0rri0 uu- •tietl dan ^Upanicm siSSSSS ■>' »ovjf ^»ljenje ?đo P°Peljali v fft^vtebodnu^ d**60 osti?* ^ereiski že,ja S5^«eteiWi“e °narne .0cJnosti in „>1^ naro- * kaojSj^revolu- Zveze ko- xv‘.“fe Ob letošnjem 1. maju _______________________________________________________________________________________Svobodni, na ^ ~ •■ a«« Janez Vipotnik v nedeljo na Glavnem trgu: »Preganjajmo površnost, neodgovornost...« SVOJI zomiji Razvoj nas navdaja s ponosom „Ni nam treba biti razočaran nad tem, kar ^ v povojnem obdobju dosegla Dolenjska. Nasprotno, njen razvoj nas navdaja s ponosom," je poudaril član predsedstva SR Slovenije Janez Vipotnik na osrednji dolenjski proslavi ob 34-letnici ustanovitve OF in 30-letnici osvoboditve, ki je bila v nedeljo na Glavnem trgu v Novem mestu. Proslave se je udeležilo več kot 10.000 ljudi, med njimi tudi borci XV. divizije, ki so imeli hkrati zbor, med gosti so bili Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, dr. Marijan Brecelj, Franc Leskošek, Miha Marinko, Franc Tavčar, Bogdan Osolnik in drugi. Dolgotrajno in spontano ploska- Glavni trg prikorakab preživeU borci nje se je razlegalo, ko so v sončnem XV. divizije. Najprej štab in pn-dopoidnevu na praznično okrašeni štabne enote, nato 15. SNOUB, 12. SNOUB, 5. SNOUB „Matija Gu-bec“, 4. SNOUB „Ivan Cankar", Artilerijska slovenska brigada, člani Okrožnega odbora OF za Novo mesto in Belo krajino, borci Železniške brigade, potem pa zvesti dediči njihovih tradicij, poslanstva in moči; brigadirji, teritorialne enote domicilnih občin XV. divizije, udcleženci pohoda k Beceletovijami itd. Vse se je bliskalo v zastavah, odlikovanjih in tistem notranjem občutku veselja nad doseženim razvojem. (nadaljevanje na 4. strani) Janez Vipotnik: „Dolenjska bo še hitreje napredovala.” ije ^&«S0e^P->vea, u •, ?est> v n Je prostih ^st°tkov to* j jSjJJni 47°metu 16 142 delov- JtS,^a^pa«.fu. n°Va 1cl0“bS m 'f" Več kot 10.000 ljudi je v nedeljo na novomeškem Glavnem trgu pozdravilo preživele borce XV. divizije. (Foto: M. Bauer) Tedni tiKomunista« na Dolenjskem 50-letnico pisane partijske besede in 30-letnico osvoboditve bodo dolenjski komunisti proslavili med 1. in 20. majem - Več razstav 30-letnico osvoboditve in 50-letnico pisane partijske besede bodo na Dolenjskem proslavili med 1. in 20. majem. Teden glasila „Komunist“ se bo v Trebnjem in Črnomlju začel 1., v Metliki in Novem mestu pa 5. maja. y tem času bodo vse osnovne organizacije ZK na sestankih kritično spregovorile o pisani partijski besedi, idejnopolitičnem usposabljanju članstva in 30-letnici zmage nad fa- <•; ft-s? na °ddolžitev ■ B^^gsar tsajsc; v ^lturn 110 °dd°lžila svojim osvobodi- tT%,^ov'^yPnebL!Vdružabne prireditve se bodo K° ^estnljih 0rr>enim JW° zaPisanemu v zgodovino tC5° tol! mh ulicr1-0 samo nekaj. nžic‘ okupirane Ljub-Kt0(1C °-9- maia hrt i° 0 števil° Mudi, prićakuje-i ^nciS^nInenik Ip« °,na V08alu Titove in Šubiče- I V* oblila ?02tnanu-Stn mu partizanskemu ko-I CV,*i o tnici neza pirn ^netu- Spomenik jc dr1'' nt'n *5? Srednja slovenska i S'i&Lin^'Jotesl ? v LJub|jani 10. m; I n a- Za n- Pret*sednik mestne konffc- / >Vevof ^ oH^.^dnik nfi slavnostno spregovoril I moa^edSedstva SR Slovenije* ki bo ^$keea ,°ji 9 m viJ^-a sPomenika revolucije na kiparja Dra t ^r°k spomenik je 8a Tršarja in arhitekta Braca šizmom. V vseh občinah bodo izvolili poverjenike za list „Komunist" in ustanovili aktive poverjenikov. V tednu ,,Komunista“ bodo na Dolenjskem razstave marksistične literature v knjižnicali, šolah in delovnih kolektivih. V Črnomlju bodo pri matični knjižnici odprli stalen oddelek marksistične literature. Več krajev bo obiskala potujoča razsta-va. Poleg tega bo še več drugih manifestacij. Sestali se bodo aktivi komunistov. V Črnomlju bodo na novo ustanovili aktive komunistov - delegatov v samoupravnih interesnih PRILOGA V današnji Prilogi vas opozarjamo na začetek novega feljtona, ki ga bomo objavljali na šesti strani Priloge. Njegov naslov je LESENE HARFE DOLENJSKI-; prvi, ki gostuje v rubriki, pa je Tekavčev kozolec iz Jurne vasi pod Gorjanci. Lahko ste že uganili, da bomo pisali o kozolcih, podih, kaščah ... z bogato zgodovino. Na zadnji strani nadaljujemo z gradovi (tokrat je na vrsti Zalog), brskamo po Trdinovih notesih, gledamo v nebo za vremenom. Dober dan smo rekli Dolenjcu Pinu Mlakarju, znanemu baletniku, ki je bil rojen v Novem mestu. Naše uredništvo je bilo v gosteli v Podzemlju in zapis, ki ga objavljamo na tretji strani, nosi naslov BO Zl-^MLJA BREZ KMETOV SE ZEMLJA? Kot običajno jc druga stran namenjena zanimivostim in nasvetom, sedma pa kuhuri. skupnostih. V šolah bodo pogovori s starejšimi komunisti in borci NOV. Več osnovnih organizacij bo priredilo ogled spominskega doma v Kumrovcu. Nove člane ZK bodo sprejeli v vseh štirih občinah: v Novem mestu okoli 300, Trebnjem 40,'MetUki 25 in v Črnomlju 30. Partijske knjižice bodo podelili na slavnostnih sprejemih, kjer bodo sodelovali tudi komunisti jubilanti (člani ZK trideset let in več). LJUBLJANČANI NA BREŽIŠKEM ODRU V sredo, 7. maja, bo v Brcžicah gostovalo Mestno gledaUščc ljubljansko s komedijo Branislava Nušiča „Mister Dolar'. Občinstvo bo ob tej priložnosti pozdravilo znane igralce; Judito Hahnovo, Janeza Škofa, Aleksandra Valiča, domačinko Marjano Jaklič - Klanškovo, Danila Bezlaja, 1’rančka Drofenika in Milana Kalana. Delo režira Matija Logar. Za prvomajske praznike pričakujemo deloma sončno in toplo vreme, okoli sobote so možne pooblačitve z manjšimi padavinami. Trideset let živimo in delamo v svobodni domovini. Ko so 1945 zaplapolale prvomajske zastave, so še potekali zadnji boji za osvoboditev slovenskih tal Cvetje, ki je prav tako bujno vzbrstelo kot danes, je takrat prekrilo tolike smrti v tihih, nemih in mnogih pravkar izkopanih grobovih. Prekrilo je tudi trpljenje in okrasilo radost viharnega pričakovanja zmage in svobode. Prvi maj pred tridesetimi leti ni bil le znanilec zmage, ampak tudi resnično svobodnega življenja na domačih tleh, na svoji zemlji. Na poti, ki smo si jo izbrali, smo zlasti Slovenci prvič po desetletjih in stoletjih tesnobe zadihali iz polnih pljuč. To svojo pot v prihodnost smo si z drugimi jugoslovanskimi narodi izkrčili s tisočerimi žrtvami Za tako pravico potekajo boji v svetu že desetletja dolgo, od tistih dni pred devetdesetimi leti, ko je po čikaških ulicah prvič tekla svobodnjaška - proletarska kri. To je bil dogodek, ko je delavski razred prvič r zgodovini stopil organizirano na pot političnega boja za uresničitev svojih elementarnih pravic. Samoupravni socializem, k je nastajal pri nas iz korenitih družbenih sprememb, se v praksi nenehno po triu ic utrjuje oblike nepusic ' . • odločanja delavcev v družbenem življenju in :. ; nem delu. To je ustavna ^ j naših delavcev, zapisana sprejeti ustavi. Seveda i. lahko, saj gre konec koni j proces, ki nenehno spn;. j odnose in ljudi, zavest iu . Proces, o katerem govcr;-:r: mora biti nenehno usmene i ' iskanje novega, plemenitejšemu, bogatejšega, usmerjen r tem smislu, da človek naposled človeku resnično postane človek. Tretji most v Posavju Po kulturnem programu boštanj-skih šolarjev, nastopu sevniških pevcev je predsednik izvršnega odbora republiške skupnosti za ceste Vinko Gobec v nedeljo prerezal trak in most izročil namenu. Čezenj so za konjeniki iz Bošta-nja zapeljali številni avtomobili, v sprevodu pa je za častnimi gosti, predsednikom republiškega ustavnega sodišča Jožetom Brilejem, republiškim sekretarjem za notranje zadeve Marjanom Orožnom, predstavniki posavskih občin, stopilo okrog 4.000 domačinov z obeh bregov reke. Kot je dejal v uvodnem govoru predsednik sevniške občinske skupščine Valentin Dvojmoč, je bila prometna zagata na starem lesenem mostu huda ovira za sevniško gospodarstvo. Čezenj je bilo domah nemogoče voziti kontejneije in ^Icz-ne konstrukcije. Z modernizacijo -:c-ste proti Planini in dalje v Kozj:.-nsko se odpira pomembna tranzitn i pot. Seveda bi bilo zato treba prič ti čimprej modernizirati cesto preti Mokronogu, kar predlagajo republiški cestni skupnosti, da vnese v naslednji srednjeročni program. Novi most, ki ga je v glavnem zgradil celjski Ingrad, je dolg 160 metrov. Vozišče je široko 12,6 metra s pločniki na obeh straneh. V most je vgrajenih 1.800 kubičnih metrov betona, 220 ton armature m 20 ton jeklenih kablov. Veljal je 12,6 milijona dinarjev. iP" _ ... - delo povezuje!“ Novi most bo bodo zgrajeni nekateri objekti na Graditelji mostu so na slavolok ponosno zapisali: „Reka ločuje -opravil svoje tudi pri „zlivanju“ Sevnice in Bošta^, še posebno ko boštanjski strani: motel, črp^ka in driigo. (Foto: Železnik) tedenski mozaik v zgodovini delovanja različnih varnostnih služb se je zgodilo že mnogo nenavadnih reči, toda zgodba, ki se je spletla v zadnjih oseminštiridesetih urah v Johanesburgu, v Južni Afriki, je zares nenavadna. Tiskovne agencije so najprej sporočile, da je izraelsko diplomatsko predstavništvo v tem mestu zavzela „neka sku-pina“ teroristov, za katero pa niso vedeli čigava je in komu pripada Nekaj ur kasneje -izraelski radio je medtem sporočil, da gre za palestinske komandose - se je zvedelo, da predstavništvo ni napadla „sku-pina“, še manj pa palestinska. Napadel ga je (in to od znotraj!) pomočnik šefa varnostne službe v izraelskem konzulatu, neki David Potter. Zakaj je to storil, je v tem trenutku še nejasno, da pa se je izraelsko zunanje ministrstvo (in še posebej njihova varnostna služba, ki naj bi preprečevala prav podobne napade) neizmerno osramotilo, pa je več kot na dlani. In cena: 2 mrtva in več kot 30 ranjenih ... draga sramota.. . Ta čas pa je nizozemsko ministrstvo za gospodarstvo priredilo svojim državljanom neprijetno prvomajsko presenečenje: od prvega maja naprej bodo Nizozemci morali kupovati dražji bencin. Nove cene so za 1,6 centa (za 1 l super) in 1,4 centa (za 11 navadnega bencina) višje od sedanjih še več kolesarjev... Presenečeni, neljubo kajpak, pa bodo tudi tisti, ki so doslej hoteli dobiti dovoljenje za bivanje na Švedskem po ovinkih. Švedski dt'žavni zavod za priseljence je namreč sporočil, da bodo poostrili postopek za izdajo dovoljenj za bivanje na Švedskem tistim, ki za to navajajo kot razlog zakon ali skupno življenje z švedskimi državljani. Švedski državni zavod je namreč pojasnil, da so se za ta ukrep odločili zato, ker so določila zakona trabljali. Tujec (ali tujka) je sklenil zakonsko zvezo s švedskim državljanom običajno samo za to, da je dobil dovoljenje za bivanje v- tej deželi, takoj nato pa sta se zakonca ločila. Včasih so tak zakon sklenili tudi za izdatno denarno odškodnino... Konec počitnic po švedsko.. . pregled - tedenski notranjepolitični pregled SPOŠTOVANJE SEBE IN DRUGIH Imamo že 50.000 samouoravnih soorazu- mov Kljub števflnim slabostim in problemom, ki spremljajo naš razvoj družbenega dogovaranja in samoupravnega sporazumevanja, lahko že zdaj ugotavljamo, da smo s to metodo urejevanja odnosov v naši dmžbi zastavili pot, ki je najuspešnejša za reševanje številnih družbenopolitičnih in razvojnih pit)bIemov, Že v razmeroma kratkem času smo namreč reSli nekatera vprašanja, ki nam jih v starem sistemu ni uspelo razčistiti dolga leta. Toda že sam začetek novega urejanja zadev je povzročil občasne zastoje in druge težave; nerazumevanja in odpore. Vsi smo se zavedali pomena pregovora, da je vsak začetek tež^, in hkrati vedeli, da moramo odločno in čimprej spremeniti tudi nekaj v naši zavesti in predvsem razmišljati malo drugače, kot smo prej. Problemi in težave pa so prilili olje na ogenj vsem nasprotnikom samoupravnega sistema, ki so na posameznih slabostih gradili svoje „teorqe“ o nezmožnosti takšnega urejevanja medsebojnih odnosov. Socialistični samoupravni odnosi so dosegli raven, ki onemogoča vsakršno prisilo, vsiljena stališča in ovinjkaijenje ustavne usmeritve. Seveda pa se moramo zavedati, da je treba jiove oblike urejevanja družbenoekonomskih odnosov neprestano nadzorovati, kritično analizirati in z najuspešnejšimi poseganji praktično vsako- dnevno demantirati vse stike samoupravnega uresničevanja medsebojnih odnosov. Zlasti pa je bistveno, da neprestano dajemo jasne odgovore na številna vprašar^a, ki se zastavlja o. Nedvoumno moramo opredeliti pravice in dolžnosti udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja, načine reševanja medsebojnih sporov, sankcije za neuresničevanje sprejetih dolžnosti in zagotoviti javnost spo-ramumov in dogovorov. Seveda pa je še posebej bistveno, da mor^o vse dogovore in sporazume v resnici sprejeti delovni ljudje, da sole-ti skladni z družbenimi načrti razvoja in da se svojih nalog pri tem zavedajo tudi vsi organi in organizacije, ki bi morale bedeti nad njihovim uresničevanjem. Zato je pomembno, da bo na tej podlagi temeljfla politika srednjeročnega razvoja, da bomo zagotovili skladen razvoj na vseh področjih in tudi v tej smeri uredili sistemske predpise tako, --------------------------Ml _ * li iz ^ Viemamci, ki jun je uspelo v zadnjih nekaj dneh zbežati z so začasno nastanieni v ampriiškf^m vnisickpm nnnričž^n nn ntnku GuaMl V 1 Iz zadnjega PAVLIHE DELITEV DELA Minuli teden je bil, lahko rečemo, na družbeno-političnem področju predvsem preverjanje sedanjega stanja našega gospodarstva; v ocene, kako se izpolnjujejo določila letošnje razvojne resolucije na vseh ravneh, v razpravo o tem, kaj je treba ukreniti za naprej. Poudariti velja, da ugotovitve in ocene glede gospodarskih gibanj zares niso rožnate, da opažamo pri uresničevanju resolucije celo vrsto odstopanj — da pa navzlic temu stanje le ni tako dramatično, kakor bi ga hoteli prikazati nekateri. Dramatiziranje sicer nelahkega gospodarskega stanja sproža vodo na mlin tistim, ki se navzlic novi ustavi še vedno ogrevajo za administrativne rešitve, tega pa seveda ne moremo in ne želimo več dopustiti. Po končanem večdnevnem zasedanju zveznega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko (zasedanje je bilo do prejšnjega ponedeljka na Brionih), kjer so kritično ocenili sedanje osnutke za izdelavo srednjeročnih ter dolgoročnih razvojnih dokumentov, ki da še ne temeljijo dovolj na resničnem samoupravnem planiranju združenega dela, so sklenili, da je treba čimprej ustanoviti ustrezna telesa, ki bodo dogovorno izvedla pripravo ustreznih planskih dokumentov za naprej. Dan zatem (prejšnji torek)je zasedal izvršni komite predsedstva CK ZKS, ki je ob ocenjevanju idejno-političnih gibanj ter ures ničevanja začrtane razvojne politike v repub-Hki ugotovil precejšnja odstopanja od letošnje resolucije. Izvršni komite je sklenil, da bo treba v vseh občinah ponovno preučiti izvajanje stabilizacijskih programov ter oceniti spremembe v položaju delovnih ljudi v TOZD po določilih nove ustave ter kongresnih dokumentov. Po oceni izvršnega komiteja je mogoče slediti začrtani razvojni politiki samo z zavestnim delovanjem vseh samoupravnih subjektov, s političnim delom pa bo treba preprečiti vse oblike pritiskov, podjetniške di skupinsko-lastniške interese, zanemarjanje skupnih ciljev ter vztrajanje pri nerealnih zalitevah in programih. Isti dan je zasedalo tudi predsedstvo CK ZKJ, kije obravnavalo uresničevanje zakonitosti v gospodarstvu ter naloge ZK v boju proti gospodarskim prestopkom in kriminalu — ob tem pa še nekatera vprašanja nadaljnjega razvoja družbenega planiranja. Sekretar v izvršnem komiteju Srzentič je ob uvodnem referatu o uresničevanju zakonitosti v gospodarstvu ter o boju ZK proti Ocene gospodarskega stanja kriminalu poudaril, da je več vzrokov za to, da CK ZKJ preuči to problematiko. Različne oblike prilaščanja družbene lastnine predstavljajo predvsem politične probleme, ki se slednjič odražajo na odnosUi v posameznih okoljih in v družbi sploh, je dejal. Po 21. seji predsedstva CK ZKJ in še posebej po pismu smo te pojave dokaj zajezili, je dejal Srzentjč, vendar s stanjem zakonitosti v gc spodarstvu ter dejavnostjo ZK v boju proti raznim nezakonitim pojavom še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. V razpravi na seji predsedstva CK ZKJ je med drugimi sodeloval tudi Edvard Kardelj, ki je poudaril, kako nujno je, da vsi organi odgovorno opravljajo svoje funkcije pri zagotavljanju zakonitosti. Vsi tisti, ki skušajo delati nezakonito, je dejal Kardelj, se morajo zavedati, da bodo odkriti in preganjani. V naS družbi moramo še posebej zaostriti vprašanje odgovornosti vseh in vsakogar. Sredi prejšnjega tedna je zasedala skupščina SFRJ — oba njena zbora sta se poglobila v ocene glede izpolnjevanja temeljev skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja v državi, temeljev, začrtanih z letošnjo razvojno resolucijo. Izkazalo se je, da se v prvih letošnjih mesecih resolucija ne izpolnjuje tako, kot je bilo predvideno — to velja za nekatera zelo pomembna razvojna področja. Ce se bo tako nadaljevalo, je v svojem uvodnem ekspozeju v skupščini poudaril član ZIS Gojko Ubiparip, se nam utegne skaliti ves za letos načrtovani gospodarski razvoj. Po njegovih besedah se kopica sprejetih gospodarskih ukrepov izvršuje vse prepočasi, združeno delo pa prepočasi prevzema funkcijo regulative. Rečeno je bilo še, da bo očitno treba čimprej sprejeti določene dopolnilne ukrepe za spodbuditev ustreznih gospodarskih gibanj v državi in za pravočasno preprečitev negativnih teženj, ki se kažejo v sedanjih gibanjih. Republiški izvršni svet, ki je zasedal prejšnji četrtek, je takšne splošne ocene docela potrdil - Kaj veljajo v določeni meri tudi za nak) republiko. Ocena je, da sc po podatkih iz prvega letošnjega četrtletja tudi predvidevanja republiške razvojne resolucije ne uresničujejo ustrezno, da so v tem tudi nekatera res velika odstopanja. To velja še posebej za zunanjetrgovinsko menjavo, za investicije ter za splošno in skupno porabo. Izvršni svet je poudaril, da je nujno treba urediti probleme zunanjetrgovinske menjave (z ustreznimi ukrepi), da je treba povečati odgovornost za uresničevanje začrtane politike glede porabe, ter je treba na zvezni ravni sprejeti res samo tiste ukrepe, ki so za ureditev gospodarsko neugodnih gibanj nujni. Konec tedna - v petek - je zasedala tudi republiška skupščina, zbori so obravnavali uveljavljanje in izvajanje delegatskega sistema po enem letu od sprejema nove ustave. Sprejeti so bili obsežni sklepi za uveljavljanje delegatskih odnosov na vseh ravneh - od temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti do republiške skup.ščine. tedenski zunanjepolitični^^ Ultimat za umik GUAM ---------------------------------------------, ^.uvuijuK iiuvuj TiheiH Vietnama, so začasno nastanjeni v ameriškem vojaškem oporišču na otoku Guam v živijo pod šotori pod oskrbo ameri^e armade. Njihova usoda pa je za zdaj zelo nego ® kaj se bo zgodilo z njim čez pet, deset let. Na sliki: delitev hrane v enem izmed begu Vietnamcev na Guamu. (Telefoto: UPI) kot jih predvideva ustava. Res je namreč, da so samoupravni sporazumi za zdaj v glavnem usmegeni v urqevanje odnosov na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov ter cen. Toda njihova osnovna slabost je v tem, da si hočejo podpisniki često zagotoviti najrazličnejše privilegije ali ustvariti možnosti za „mirnejše življenje" znotr^ posameznih panog, da se nemalokrat zadovo-Ijujejo samo s formalnimi kriteriji in da se pogosto zadovo-Ijujejo samo z navideznimi obveznostmi. Zato ostaja kot bistvena naloga, da bomo začeli temeljito vskligevati sporazume med seboj in jih dosledno prilagajati sicer jasno začrtani družbeni usmeritvi. Petdeset tisoč sporazumov, kot smo jih doslej zabeležili, predstavlja namreč šele osnovo, na kateri je treba Igraditi naprej. Toda že dejstvo, da smo to dosegi, je uspeh,ki ga je treba spoštovati. Spoštovanje do sporazumov pa pomeni hkrati z željo, da bi v ‘združenem delu resnično tudi združeno uresničevali združene želje, pogoj, da nam bo vsem prej (in ne le nekaterim med nami) bdje. JANEZ KOROŠEC Začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama je zahtevala od Američanov, naj v 24. urah končajo umik iz Južnega Vietnama. Ta ultimat so poslali sredi pouličnih bojev, ki so se že začeli v Saigonu. Dogodki v Južnem Vietnamu so se začeli razpletati z vrto-^avo na^co. Nekaj najpomembneje mejnikov zadnjega tedna: Sajgonski diktator general Thieu se je pod splošnim pritiskom mor^ umakniti in je odstopO. Nekaj dni kasneje ga je zamenjal Veliki Minh, eden izmed južnovietnamskih voditeljev, Id je zadnjih deset let živel v senci in ni preveč obremenjen s sodelovanjem na strani ozloglašenega režima. Po odstopu generala Thieuja — ta je zbežal na Formozo — ki je tako končal svojo kariero, so sestavili novo vlado, v kateri ni nobenega ministra iz bivšega kabineta saigonskega dflctatoija. Tako so izpolnili enega izmed pogojev začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama za začetek pogajanj. Že pred tem so se začeli Američani množično umikati iz dežele, ki so jo zadnji dogodki silovito pretresli in v kateri je saigonska oblast (pa še ta silno negotova) omejena v bistvu zgolj na glavno mesto in njeno neposredno okolico. Znamenj, da je režim pred dokončnim razsulom, je vse več, eden najbolj očitnih je razpad celih enot sajgon^e voj^e in njihovo množično prehajanje na stran osvobodilnih sil. Med drugim so štiri letala napadla tudi veliko letališče blizu Saigona, od koder se v paničnem begu umikajo iz države zadnji Američani in njihovi najbližji južnovietnamski sodelavci. Tako se prfcomost v ^3 p/ bodži se je timi dnevi z ^ Kmerov, ki da bo ostd p jjtelj , hanuk njihov zaradi 50.000 Amenč^ je, rfijon božanov in ^ vojnega pozaf dolaijev . • ■ ‘f*.. opustošeni deželi. Predsednik F cev ročil, kaj kaiujp j ^ sr ^ vezdaj.dejd delu sveta,. Ustične države svet rij r m . ✓tVfA stotna, * , da si napredek ^ iKuspeh- „e & „os, tesnejSj^J tSi fjio ^viš5u v Ljubn^^ Gospodarskem Učil odprta tretia meHnamHno j) učfl iu šol^A odprta tretja mednarodna ^ in vzbudila veli- ■ ^^edali so pedagoškimi s, JO tudi učitelj iz Doienj- (Foto; France Brus) Minuli teden je praznoval Šolski center za gostinstvo Novo mesto tridesetletnico dela. V počastitev praznika so priredili partizanski pohod v Karlovce za Hmeljnikom, kjer je bil septembra 1942 ustanovljen partijski komite železničaijev. Na mitingu so sodelovali tudi vojaki in starešine novomeške garnizije. Zgodovinski dan za razvoj dolenjske regije? V ponedeljek, 28. aprila, so predstavniki črnomaljske, metlice, novome^e in trebanjske občine v Trebnjem podpisali sporazum o izdelavi regionalnega načrta Dolenjske in pogodbe z urbanističnim inštitutom o prvi fazi izdelave. (Foto: I. Zoran) Ob dnevu prosvetnih delavcev občine Kočevje so se kočevski prosvetni delavci srečali z učitelji iz pobratene Doline pri Trstu. Na sliki: učenci osnovne šole Kočevje izročajo šopek cvetja ravnatelju osnovne šole Simon Gregorčič iz Doline. (Foto; F. Brus) M^EJSKnNlM° To‘ejSKo2B|RKO tudi btestan°'novino na^lh lzgnan- ptcž'vcli nZklh dncvih0f-011 gra' ln čim .tujem fu’ 1 so jih zSjj Pošljčjo 8Ohb-rCJO h: ^nli°r NovnskJ )stra*1 in trepet« g ■jjJf j6 ^j.,strah^^liti bref kl°^VOra s* zlasti v teh dneh sko- ^ -!> Ir na vn trePet sati i:. h 0 v°luharju. Ta škodljivec je 0 * N2 * C“ 311 v sad„lev.’ rrtnarjev in poljedelcev Da L J 'iPl£>«X1’ Ve»dat ne°™Jaku' ngotovimo po značilnih S A,akok°>»k"°vi Da*: ,f jićr). nasadih 5anio tznUiit- >1)1’,. a * ne upira pritisku, ko < ^in!0tT1olje ’ ternveč tudi * *k° škode pa ne dela samo 2 na njivah-na ka,cHh sp°d*da S k" * delnim uspe- j i C *thjJe^jih n . P°zimi u • nastavUanje vab in pasti, % 'A ^ l i’ kotPrr5nah Je nin ° -ln\a vo*uhar na voljo malo J llV'M ^ v, toi^orin goče škodljivca zatreti z različ- i /X**?* razviiara,CU!Jlin’ zlasti Pa cymag, ki v J f \f0Pov * v h ^tevata n< strupeno cianovodikovo i k ^cS>i *£S* jeseni^r Previdnost endrin (upo- j f H ^ ga ’j§*nii °ksafen, ker ju uporabljamo i "* rfcJScJ? ^0rah trgjvin^ sorazmerno nov izdelek poly- j /M ^>or> do v kilogramskih pločevin- | i^j'Sl^Ve ^pnr u^nje za nai° 1 na občinskem oddelku J K/\r° ^nar°Ve ali jani° ga t i,Up' ^truP Je v obliki temno i K v Ped R8iohS°',da tc vsujemo v j VSSk na U2> obtluknjc’ ki J* ‘zvrtamo v «fJ S&. fosfJayih 2rn Pcm vrcnicnu in v nepre- | ^ «£ dotiku z vlago razvija j k" od zraka in ki prodira ! )>V Jjiv n* l P°ytanJ,i; žal pa Z* U‘dl dru8e škodljivce, kot £ 7 1 a. py^nol daje P3 ne prizanese niti koristnim, J jk P°rabi tepa H*' UsPeh, če ga uporabimo * S rU^a ^ trC*>a iuu*vse * 2 ,. Inž. M L. f slovnik. A seje ni bilo! Oba zbora skupščine sta bila nesklepčna, ker je na sejo prišlo premalo delegatov. Že prejšnja seja je pokazala, da nekatere delegacije sploh ne pošiljajo delegatov, da se celo opravičijo ne. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, kaj je s temi delegacijami. So morda v njih izvoljeni nepravi ljudje? Naj morda ta nezainteresiranost pomeni, da je našemu delovnemu človeku vseeno, kaj se dogaja v našem kulturnem življenju, da noče o njem soodločati? Ali pa^ lahko kar postavimo najtežje vpraša-' nje: smo premalo zreli za samoupravljanje? Ne! Številni uspehi in široko zanimanje delovnili ljudi za samoupravljanje potrjujejo, da smo resno zavzeti za preobrazbo naše družbe, da resnično želimo odločati o dogajanju v naši družbi. Toda ta primer, ki je, upajmo, samo enkraten, ponuja upravičen dvom o pravilni izbiri posameznikov za delegate, potrjuje, da nekateri niso dovolj zreli. Tisti, ki vlogo delegata jemlje tako neresno, ne zasluži zaupanja delovnih ljudi in s svojo neresnostjo pripomore k temu, da se kolo novega ne giblje tako hitro, kot bi se sicer lahko. Vinko Gobec odpira sevniški most Kako do cest? Predsednik izvršnega odbora republiške skupnosti za ceste Vinko Gobec je ob otvoritvi novega mostu v Sevnici navedel nekatere zanimive podatke o naših cestah. V republiki je makadamskih še 1.700 km regionalnih cest, čeprav jih jc bilo v 30 letih posodobljenih 5.500 km. Za to, da bi izpolnih srednjeročni program 1971-75 manjka okrog 40 milijonov dinarjev. Ce bi hoteli Bo treba tako? Tudi modernizacija je stalna skrb Kje si, delegat? gvetal zgled Za četrtek, 24. aprila, je bila predvidena seja skupščine kulturne skupnosti Novo mesto. Na nji bi morali obravnavati in sprejemati tako pomembne samoupravne akte, kot so finančni načrt, statut in po- Tako, sestanka je konec, zd tj se pa lahko pomenimo . . . (Karikatuni; Marjan Breg;ir) Med organizžicijami združenega dela v črnomaljski občini je v preteklem letu po podatkih SDK semi-ška tovarna kondenzatorjev najuspešneje poslovala. Kljub temu, da sc tutU v tem kolektivu srečujejo s celo vrsto težav, ki bi sc marsikomu zdele nepremostljive, so jiii z zagrizeno borbo 7.a trg, s kvaliteto izdelkov in solidno dobavo uspešno premagali. Iskra zaposluje blizu 1200 ljudi in je dosegla v letu 1974 — 148 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je za 28 odstotkov več kot leto dni prej, izvozila pa je za več kot 2 milijona dolarjev blaga. Izvaža že v 20 dižav, pri čemer velja še posebej poudariti, da je izvoz porasel za 23 odstotkov in da ga usmerjajo predvsem na konvertibilno področje. Iskra je postala tako prvi izvoznik v občini. Kolektiv izpod se miške gore in drugi del v Črnomlju, ki sta zrasla brez tradicije in v zelo težkih razmerah, je znan tudi po tem, da ima zelo dober posluh za krajevno problematiko. Izdatno podpira komunalno, kulturno in športno dejavnost, razen tejia ima največ lastnih stanovanj med vsemi kolektivi v občini in tudi skrb za kadre kaže tu lepe sadove. Ce bi se po kolektivu Iskre in nje-{lovi i/najdljivosti, pa tudi požrtvovalnosti /uledovali manj uspešni kolektivi, najbrž ne bi bilo nič na-rolx‘. R. B. i^redfio I« SMfVtSfltt ••• Podatki kažejo, da v novomeški občini več kot 6.000 delavcev, ki so mlajši od 27 let, nima dokončane osemletke. Ta nič kaj razveseljiva številka razkrije več reči Najprej slabo izobrazbo generacije, ki je tako rekoč šele stopila v proizvodne odnose, potem tudi dejstvo, da v delovnih organizacijah pri novih zaposlitvah niso gledali v spričevala. Ob tem lahko sodimo, da se v podjetjih dolgo niso zmenili za nedokončane osnovnošolce, saj je pobuda za tako imenovane večerne osemletke sta- Boljši odnos ra povprečno komaj pet, kvečjemu šest let. „Pravi“ rezultati takega odnosa so se kajpak kazali v slabši storilnosti, nezadostnem sodelovanju zaposlenih pri upravljanju in sploh pri odločitvah na mnogih področjih. Povečana sh-b za izboljšanje izobrazbene struktur'’, je vidna, ni pa še zadovoljiva, čeprav povedo podatki, da je v zadnjih letih v novomeški občini končalo izredno šolanje na višjih šolah 180, na srednjih 500, na poklicnih 200 in na osnovnih 500 ljudi Ko so ta vprašanja pretresali na občinskem komiteju Z K, so menili, da ni dovolj skrbeti zgolj za število izobražencev in strokovnjakov, skratka za šolane ljudi, marveč je skoraj pomembnejše to, da so izšolani ljudje tudi primerno zaposleni Analize namreč povedo, da so v nepravilnem oziroma neustreznem zaposlovanju strolx>vnjakov še velike rezerve. Po mnenju komiteja je nujno vse to spremeniti, izboljšati To se da doseči z boljšo organizacijo dela, ustreznim sistemom nagrajevanja, ureditvijo samoupravnih in delovnih odnosov in kajpak z večjo skrbjo za nenehno strokovno (in dopolnilno) izobraževanje zaposlenih. Časi, ko so se podjetja zadovoljevala zgolj z zidanjem novih hal, nameščanjem novih sodobnih strojev, niso pa skrbela za strokovno usposobljenost, morajo biti za vselej pokopani /. Z. Razvoj- (nadaljevanje s 1. strani) V tridesetih letih prehojeno pot je opisal Janez Vipotnik, član predsedstva SR Slovenije in nekdanji komisar XV. divizije, ki je opozoril, da je bilo pred vojno v vsej Beli krajini komaj 98 delavcev, na območju zdajšnje novomeške občine pa je bilo zaposlenih nekaj čez 3000 delavcev. Zdaj je v obeh belokranjskih občinali v družbenem sektorju skoraj 7000 delavcev, v novomeški več kot 18.000, v Trebanjski pa blizu 2.500. Narodni dohodek se je v letih od 1963 do 1973 povečal v Črnomlju za 450 odstotkov, v Metliki za 853, v Novem mestu za 638 in v Trebnjem za 184, skupaj v regiji povprečno za 564 odstotkov, kar je več kot slovensko povprečje. „Dolenjska regija,‘ je poudaril Vipotnik," je dober primer, kako so benificirane obresti za naložbe v manj razvita območja že dale rezultate. Napredek je viden povsod, kjer je zakon omogočil dodatne pospeške ustvarjalnosti in mobilizacijo lastnih sil. Dolenjska repja je tudi zgled dobrega izkoriščanja možnosti za razširjanje industrije in središč na manj razvita območja.” Ob tem je Janez Vipotnik opozoril tudi na nekatera manj razveseljiva dejstva, ki spremljajo dolenjski razvoj. Dolenjska regija v izobraževanju zaostaja za slovenskim povprečjem. V Sloveniji ima 55 odstotkov ljudi več kot osnovnošolsko izobrazbo, na Dolenjskem le 29 odstotkov. Podobno velja tudi za srednje, višje in visoke šole. V Sloveniji pride na 10.000 prebivalcev 120 študentov, na Dolenjskem pa le 81. „Dolenjska," je poudaril Vipotnik, „bo zagotovo hitreje napredovala v svoje dobro in v dobro skupnosti, če bo sistematično razvijala strokovno ih družbeno vzgojo šolarjev in vseh ljudi, če bo predvsem vsebinsko, sistematično razvijala samoupravljanje, da bo delavec, ki ga je socialistična revolucija, katere sestavni del in nosilec je on sam, dvignila v osebnost. Do kraja bo moral uresničiti svojo samoupravljalsko pravico.” V nadaljevanju govora je Janez Vipotnik poudaril, da bomo morali bolj pohiteti tudi k oni slovenski tradiciji, ki je nekoliko zbledela, namreč, biti dober, vesten, kvaliteten delavec. Preganjajmo površnost, ohlapnost in neodgovornost, ki tu in tam izpodnaša uspehe naše ustvarjalnosti. Kajti samo trden temelj vzdrži visoko stavbo. Mi pa zidamo visoko. Govoreč o mednarodnih odnosili in položaju Jugoslavije v tem okviru, je Vipotnik poudaril, da je usoda Jugoslavije odvisna predvsem od nje V počastitev 304etnice osvoboditve in srečanja borcev 15. divizije je novomeški Partizan v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL organiziral množični pohod k Beceletovi jami pri Starem gradu nad Otočcem. Pohod je uspel, saj se ga je udeležilo okoli 500 ljudi. Na sliki; prva skupina si ogleduje vhod v jamo. (Foto: Janez Pezelj) PRIZNANJA OF Med letošnjimi prejetnniki priznanj Osvobodilne fronte so tudi Maks Bilc iz Sevnice, eden od organizatorjev narodnoosvobodilnega boja in aktiven družbenopolitični delavec; Anton Dvojmoč iz Črnomlja, požrtvovalen delavec v času osvobodilnega boja in pri povojni izgradnji Bele krajine; Anton Ožbolt iz Kočevja, partizanski borec, družbenopolitični delavec v času NOB in po njem ter uspešen delavec pri partizanskem zgodovinopisju; Ivanka Pavlin iz Trebnjega, partizanska borka, požrtvovalna aktivistka v ZK in drugih družbenih organizacijah. DBH vključena v Ljubljansko banko Kreditne odnose naj bi zamenjale drugačne oblike kroženja denarja, pri katerem bi delavci neposredno odločali o rezultatih dela Na 16. zboru upravljavcev Ljubljanske banke sta 24. aprila 1975 prvič sodelovali tudi delegacija Dolenjske banke in hranilnice iz Novega mesta ter delegacija varčevalcev LB. Obe so zbrani delegati LB pozdravili z aplavzom, zlasti nastop Zdravka Petana, ki je govoril o prehojeni poti DBH in o julija 1973 sklenjenem samoupravnem sporazumu o poslovnem in tehničnem sodelovanju obeh bank. Po dveh uspešnih letih je sodelovanje pripeljalo do integracije obeh bank, kateri je delovni predsednik tov. Vižintin v imenu vseh upravljavcev LB zaželel mnogo dobrih posledic. same, od njene notranje trdnosti, njene usmeritve in sposobnosti, kako jo uresničuje. „Mednarodni odnosi danes bolehajo za mnogimi nasprotji in odpori in tudi mi doživljamo vulgarne in bedne napade na našo državo in njeno družbeno ureditev." „En sam odgovor imamo,“ je pribil govornik, „odgovor za notranjo in zunanjo porabo: dogovor v duhu našega najbolj dragocenega izročila, da krepimo našo enotnost, da smo strnjem v SZDL na čelu z Zvezo komunistov, da usmerjamo naše akcije na ključne točke družbenega napredka, da razvijamo samoupravljanje in z vsemi silami težimo za tem, da uveljavimo delavca, da bo do kraja razpolagal s sadovi svojega dela, da utrjujemo bratstvo in enotnost, pa tudi varnost in obrambo domovine pred vsakršnim sovražnikom." Udeleženci veličastnega zborovanja na novomeškem Glavnem trgu so poslali tovarišu Titu pozdravno pismo (objavljamo ga posel^j). V petek, soboto in nedeljo^ bilo v trebanjski, metliški, črnomaljski in novomeški občini v počastitev 30-letnice osvoboditve in jubilej Osvobodilne fronte več krajevnih proslav. Podobno kot osrednja na novomeškem Glavnem trgu so izpričale misel, ki je v vseh nas: Ponosni smo na doseženo, še bolje bomo delali, gorje tistemu, ki bi si drznil seči po koščku naše domovine. (Poročila o praznovanjih ob dnevu OF objavljamo še na komunskih straneh). » MARJAN BAUER Iz obsežnega dnevnega reda 16. zbora upravljavcev Ljubljanske banke bo za naše bralce verjetno najbolj zanimivo, da so vsi delegati soglasno sprejeli predlagane sklepe in pogodbo o integraciji DBH z ŠMARČANI ZA ZGLED V torek je predsednik sevni-ške krajevne skupnosti Oton Šket izročil namenu asfaltirano Šmarsko ulico. Asfaltni trak je dolg 260 metrov, širok 6,5 metra, zraven je tudi pločnik (1,5 m). Pohv^na je udele3)a občanov: 20 stanovalcev te ulice je na hišo prispevalo po 5.0(K) dinarjev, hkrati pa so opravili še za 50.000'dinarjev raznih del (izkopi za javno razsvetljavo, telefonski kabel, ostala ročna dela). Ob tem seveda plačujejo tudi prispevek za mestno zemljišče in druge dajatve. Skratka: lep primer soudeležbe občanov tudi v mestu in ne le na podeželju. Ljubljansko banko, sklep o organiziranosti bančnega poslovanja na območju/-občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Krško, Brežice in Sevnica, sklep o vključitvi podružnice DBH Krško v organizacijski sestav LB in začasen sklep o opravljanju določenih bančnih poslov v podruž-nicali LB Celje in Novo mesto. S tem je uspešno sklenjeno večmesečno politično in strokovno delo na širšem območju Dolenjske in Spod. Posavja, ki je pripeljalo do reorganizacije bančništva v pokrajini. O uresničitvi dogovora o poslovni politiki LB v letu 1974 in o nadaljnjih nalogah ustavnega preoblikovanja banke je govoril na zboru CJregor Klančnik, n^redsednik izvršilnega odbora LB. Pri tem je med drugim poudaril, da je banka uspešno uresničevala smernice in naloge, ki so jih njeni upravljavci začrtali s poslovno politiko. LB je v minulem obdobju uspešno krepila svojo kreditno zmogljivost, različni premiki v njej pa so ji dajali in večali tudi novo vsebino. Poglablja se zlasti sistem samoupravnega sporazumevanja ter načelo solidarnosti in skupne odgovornosti. Upravljanje banke je čedalje bolj demokratično in v duhu nove ustave, čeprav banka pogreša nove instrumente in mehanizme, na Na obisk v Arcevio Bratske vezi se vedno bolj krepijo Predstavniki pobratenega italijanskega mesta Arcevia, ki so bili navzoči na prodavi občinskega praznika v Ribnici, so uradno povabUi, naj ribniška delegacija obišče njihovo mesto. Tokrat so se tudi dogovorili, da bodo dosedanja uradna srečanja razširili še na druga področja. Obisk ribniških predstavnikov v pobratenem mestu bo sovpadal s proslavo 30-letnice sodelovanja italijanskih in jugoslovanskih partizanov. Proslava bo 11. maja. Po sklepu izvršnega sveta občinske skupščine bo razen uradne delegacije odšel na pot tudi pevski zbor iz Dolenje vasi, kar žc pomeni zače- tek razširjenega sodelovanja ined pobratenima občinama. V prihodnje so predvidena srečanja tudi na športnem področju, najprej obeh nogometnih moštev, potem pa tudi drugili ekip. Za sodelovanje so pokazali zanimanje tudi ribniški avtomobilski tekmovalci, vendar v Arcevii nimajo podobnega kluba. Letošnje proslavljanje 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom, kar slave širom po svetu, bo spet pomenilo korak naprej, k še tesnejšemu sodelovanju med pobratenima občinama različnih držav. Ta krepitev bratskih vezi pa pomeni tudi krepitev prizadevanj za mir na svetu in za prijateljsko sodelovanje med vsemi narodi. I*. 2. '4 Žužemberku je bila v petek zaključna slovesnost ob „Tednu solidarnosti z vietnamskimi pioniiji**, je bil od 9. do 15. decembra lani. Pionirski odredi, ki so za vrstnike v Južnem Vietnamu zbrali • i\eč denarja, so dobili pismena priznanja, najboljši odred, letos je bil to žužemberški, pa tudi ' stavo Osvobodilne fronte Južnega Vietnama. Predstavnikom žužemberškega pionirskega odreda jo je izročil južnovietnamski veleposlanik v SFRJ Minh—Nam. Slovesnosti so se udeležili tudi Franc Leskošek, Mara Rupena—Osolnik, Olg^ Vipotnik, Niko Lukež in drugi. (Foto: S. Mikulan) katerih naj bi slonelo bančno poslovanje. O slednjem je predvsem govoril na zboru LB tudi podpredsednik izvršnega sveta SRS Roman Albreht. Poudaril je dobro gospodarjenje LB in njeno odprtost do ustavne preobrazbe; velik je pomen žc doseženega, toda družbeni procesi ne dopuščajo predaha. Čakajo nas še zelo zapletene naloge, zlasti v zvezi z denarjem, kije integralni del dohodka in v zvezi z opredmetenim človekovim delom, ki ostaja pravi ekvivalent vrednosti. Veliko napornega dela bo še potrebnega, da bomo politično opredeljene ideje izpeljali v nove zakone, je med drugim dejal tov. Albreht, toda tudi banka zato ne more čakati na končne rešitve. Zato naj sproti uresničujejo vse tisto, kar v praksi pomeni njeno nadaljnje preobraževanje v duhu ustave. TONI- GOSNIK Borcem enake pravice Dolenjske občine zahtevajo, da se vprašanja borcev ureja enotno v vsej Sloveniji Najmanjša priznavalnina borcev NOV na Dolenjskem naj bi bila poslej vsaj 250 din mesečno. Skupščina dolenjskih občin, ki je 28. aprila zasedala v Trebnjem, se je zavzela za enotno razreševanje tudi drugih vprašanj borcev v Sloveniji. Pri tem so delegati poudarili, da razreševanje teh vprašanj ne more in ne sme biti odvisno oti gospodarske moči posamezne občine. Priporočili so tudi, naj bi viške iz skladov zdravstvenega ■ zavarovanja porabili za okrepljeno zdravstveno varstvo borcev in razširili dispanzersko-ambulantno službo za borce na. Dolenjskem. Da nameravajo v Sloveniji priznavalnine poenotiti že prihodnje leto, je v razpravi povedal tudi Slavko Kovačič v imenu republiških onia-nov. Priznavalnina naj bi poslej no bila le možnost, marveč pravica slehernega borca. Pripravljajo družbeni dogovor, na podlagi katerega naj bi v naši republiki oblikovali ustrezen solidarnostni sklad. Skupščina dolenjskih občin jc razpravljala tudi o drugih vpra.šanjih. O tem bomo več poročali v naslednjih številkah. PIRANSKI POSVET O DELAVSKIH GLASILIH Po najnovejših podatkih izhaja v Sloveniji 386 glasil delovnih skupnosti s povprečno mesečno naklado 660.000 izvodov ter skoraj 200 občasnih intemiii l?iltenov. Zaradi take množine teli glasil sta sektor za obveščanje in politično propagando re-pubUškega sveta Zvc.:c sindikatov Slovenije in delavska univerza „Tomo Brejc“ v sodelovanju s komisijo za obveščanje obalnega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Kopru pripravila od 28. do 30. aprila v Piranu posvetovanje ,.Glasilo delovne skupnosti v medsebojnem obveščanju delavcev na delegatskih osnovah". Osnovni namen posvetovanj je bil oceniti vključevanje glasil in bilkv nov delovnih skupnosti v delovanje sindikatov in zveze sindikatov ter poudariti njihov pomen pri uresničevanju sklepov 8. kongresa ZSS in 7. kongiesa /SJ. Hkrati so osvetlili tudi obseg, domet in odmevnost glasil delovnih skupnosti na Slovenskem. Janez Vipotnik; Dolenjski kmetje so jo hranili . hila vezana Če je z a katero enoto mogoče trditi, da je , ^0^ eno področje, je bila XV., če vključujem pod pretek0 Belo krajino, izrazito dolenjska divizija. Zras ,^v VesĆ35 iz dolenjskih kmečkih fantov, delavcev, štude se je bojevala na Dolenjskem. Dolenjski kine je osno") skrbeli zanjo, združeni v OF predstavljali P° . jje> tega njenega boja. Mi, nekdanji partizani XV. .J, # ^ kc bomo nikoli pozabili. Zato nam ni vseeno, -rteV-Ni*121;. Jk področje, ki je v času vojne prispevalo toliko obdobr jtn treba biti razočaran nad tem, kar je v povoj naS navdaj3• ^ dosegla dolenjska regija. Nasprotno, njen raZV Av; ponosom. Dovolite mi, da povem nekaj poda veniji» 7; "e Veliko novih obratov, ki so v ponos ce 1 nejtu,Be^ kruh in skupno delo oblikuje zavest delavcem £rjcj,> ^ du, pogonih Iskre, Beti, Industriji motornin , jave W, voteksu, Novolesu, Labodu, Dani, tovarni p v celi® v* pirja, pogonih Tesnilke itd., itd. Pred v°j"°£n;ein, ^ j# pi' krajini 98 delavcev, nič bolje m bilo v lr oSienih p njem območju novomeške občine je bilo z P delavcev. Danes je v obeh belokranjskih ob c )8< v družbenem sektorju 6855 delavcev, v Nove $ ^ j in v Trebnjem 2.452. Dolenjska regija im* j kmečkih prebivalcev, 1948. leta jih je bilo > ^73. le nio Narodni dohodek je pojastel od ^6^- ^tij! ^ Črnomlju za 450 %, v Metliki za 853 %, y --jza^-j ' 638 % in v Trebnjem za 184 %, vsi skupaj . ^ 5, . medtem ko je v Sloveniji v tem času po ^ zadnf',, JJej: Narodni dohodek v kmetijstvu se je pove^ ^oVCniJj , J letih v Črnomlju za 246 %, Metliki za 45 > v celi S ^ za 278 % in Trebnjem za 287 %, medtem odarstv3je nte, niji v tem času porastel za 306 %. Rast go»p je r Sot v regiji nad slovenskim povprečjem, me kmetijstva nekoliko pod njim. . ^ vN°ver' bo^ (Član predsedstva SRS na nedeljski pr stu) • ^ Mika Špiljak: Velika moralna Dejstvo je, da so delovni ljudje po dobro sprejeli stališča sindikata o spre . ^ ^ 2^ ustvarjanja in delitve dohodka, miP mil nagrajevanju po delu, morali^ ^ organizacije in razsipništva. To je velika priložnost, ki nudi možnost, da ramo in gremo še pogumeneje V*ivnostjo» delitve dohodka je treba nadaljevati z Rezultati, ki smo jih dosegli in ki jih ^ da spodbuda za to. Mnogi ljudje se lahko poveča in izboljša življenjska rave vodnjo in večjo produktivnostjo. S te dru^ tudi osnovni problemi našega ekonom razvoja. v (Predsednik Zveze sindikatov Jugo* odgovorih „Komunistu") Mladi v Večja organiziranost mladih dejavnost - V vsaki KS naj^ tud' Približno 80 delegatov iz posameznih občin se je udele^o prve seje konference mladih v kmetijstvu pri RK ZSMS, ki je bila v soboto, 19. aprila. Na seji so sprejeli pravilnik o organiziranju mladih v kmetijstvu in iz-volUi novo predsedstvo, sekretarja in predsednika. Jože Dular jc v svojem referatu spregovoril o nadaljnjem razvoju kmetijstva, o nalogah ZSMS, organiziranju aktiva mladih zadružnikov, o vključevanju mladih kmetov y ZSMS. Glede kadrovske problematike je ugotovil, da bi potrebovali najmanj dvakrat več strokovnih moči, kot jih imamo sedaj, zato bo potrebno skrbeti za čim večji vpis mladih v kmetijske šole. Delegati so v razpravi spregovorili o delu AMZ, o zahtevku po pravilni delitvi dohodka po delu, o kooperaciji in drugih vprašanjih, ki tarejo POVSOD PODPRTA ZAMISEL Pred kratkim so bili končani sestanki političnih aktivov na celotnem območju črnomaljske občine. Med drugim so obravnavali možnost za uvedbo samoprispevka \ korist šolstva in otroškega varstva, ker so težave na tem področju najhujše. Povsod so podprli to zamisel, zavedajoč se, da gre pri tem predvsem za korist lastnih otrok. enota, bolj boljšanju Besedah j negaznia^** t ^4 o ĆrfMM 0Wl[ L vili sre [o stran ste napisah sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Zgledna veterinarja Naje veterinarske *'bij0 za “[estamci že vrsto let Pveje fivine^S , oscmenjevanje [°Vnei1' podr’nx . obscžnem dednemu h v PrisPcvajo h ka-v*ni paSo ^ živinoreje, pred-°Mivine. P°gresljivi pri zdravlje- S ^oijem dohŽivin0rejci daleč i » ° Pa to T, 0 zavcdajo, pre- , ^‘postaji zatr>1Zpr^° veten' j A,0bjavljen’nas oHn- 0 v ta na’ ' jr, °J2 Sanda Pnmef: : 5y*na, si u a’ "Jh kmet z Malega ■ SSem truda in pn : J£*eje. Ker ima S h° ^avo d°-i cS k? krmo tik oh s,koraj vso kJ> £ mhda wa, 71 amsld !■%*&!■» hSTS?-. " iS,!?~S.Sr“~ i?BsS?KE' eSfniSSlUŽi gotovo t Pi fii^veterinS0 pa še> da dl ^sko^r^ Nezavarovan je, kar 1‘dV^11 odreda"1 Tkonferenci t>0leniskilnovne šole o K b^lgade i3 ToPlicah ”Baza ?°“ v ^iteiji JftNe dei0 Sf kritično rvejJe j . kali novih ftKr? skupaj z ^ bodo ^ drueim Za usPeš- „ 4es0,J Posamez^ rg^° ^nili, 0< Rivale no B redno vzd/j f P10nir- ^teski, v Dolenfekih t ‘"„^PO-®4u, v t ljanah, zS °Pbcah. ? v vasf ^ Hrast- bodo vsat k. OdlnA^r °S°relcu SS9"«i. ‘j «. * Stoje, in tako polL"?/manJ ^*v.PadlS 83 čutiin ^zahsP°- ^lp*«o?owb<*°- Vc“klh fržtS'*nih oiSSjS •?“ kul-ieli Da “ko &)ortr, J12aciJ so usta- tSnS s^t na 5ou“80vor»v o 8 ^gapl1^0^«- grobišča t Ćlovju j * i# vse $ 'oblam i K H??1-od- half iri °vem ^e^vec v i? m8nian, Jjfl Sot^^tu. RoilD°mu JLA ,en« ^^‘ipŽpiamo 'VaU ’ m» loti vsa- ^Prijeti23 Vse“- KadraV-jo tudi l^H l^lo l Je treba fejitev >0?ftaviti ll AI h .«££ ti j! ,(|J$ mti?*'to; K ^tor10' Mo[t *u8°. % Srff'vtock / i £Uni Odlir1 f°to- K $»;&£*« ? dj£-'•£ \ (h H°,zad°- nk T ’^deiaftniv feF^iS^s 1 Vtoa'nater?'V0 “ mnogo prispeva k dvigu našega kmetijstva nasploh. j, ^ „DOMIADA" Na letošnji ,,domiadi“, srečanju mladine iz šestih dijaških domov (Murska Sobota, Celje, Kranj, Koper, Nova gorica in Novo mesto - Krško), ki je bilo od 18. do 20. aprila v Murski Soboti, jc sodelovalo tudi 60 gojencev in gojenk iz Novega mesta in Krškega. S sovrstniki so se pomerili v različnih športnih disciplinah in šahu ter dosegli lepe uspehe. Sodelovali so tudi v kulturnem programu; . i TONE VRANIČAR S srečanja mladine dijaških domov Slovenije, ki je bilo letos v Mur^ Soboti. (Foto: Igor Makuc) Naj zaostali še zaostanejo? Modernizacija ceste Trebnje—Dobrnič—žužemberi( je nujna - Prostorski plan SR Slovenije predvideva modernizacijo šele 2000 I. Delegati krajevnih skupnosti Dobrnič, Knežja vas in Svetinje ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij so na nedeljskem zboru v Dobrniču z razočaranjem sprejeli odločitev v regionalnem prostorskem planu SR Slovenije za leto 1975-2000, ki prvotno predvidene modernizacije ceste Trebnje-Dobmič-Žužemberk ne upošteva. Ne glede na širši značaj te ceste in njen strateški pomen so prebivalci od nje veliko pričakovali. To območje je brez pitne vode, nima zdravnika, nima nobene možnosti za zaposlitev, skratka: je zaostalo. Okrog 1600 prebivalcev se preživlja od kmetijstva, precej zaposlenih pa se dpia po slabi cesti voziti na delo v Trćbnje in Žužemberk. Na delo pridejo že utrujeni od slabe vožnje. Brez dobre ceste si ne moremo zamisliti tudi boljše kmetijske pro- KMETOVALCI NA IZLETU Ob zaključevanju pouka na Poklicni šoli za kmetovalce na Grmu - v Novem mestu je vodstvo šole pripravilo dvoje poučnih ekskurzij r ptvi letnik „zimske” je obiskal Slovenske gorice, drugi letnik pa bo maja odšel na ogled Kmetijskega sejma v Novem Sadu. Slušatelji prvega letnika so na poti obiskali Ptuj in Ormož, kjer so si ogledali modeme vinske kleti, prisluhnili strokovnim razlagam in vina tudi pokusili. Po znani vinski cesti so nadaljevali pot v Križevce, ki so središče modernega kmetovanja. Udeleženci ekskurzije so si ogledali dvoje naprednih kmetij in obrat kokošje farme v Bučečovcih. Tamkaj so se srečali z mladimi zadružniki tega kraja. V Rakičanih so obiskali kmetijsko šolo, potem pa nadaljevali popotovanje v Mursko Soboto, Radence in na Kapele. MARJAN TRATAR izvodnje, saj je povezanost z večjimi potrošniškimi centri pogoj. Prebivalstvo zato upravičeno pričakuje, da bo cesta prišla v plan in da bo modernizacija možna v najkrajšem času. Ce pa ne bo, bo to hud udarec napredku našega območja. Prepričani smo tudi, da bi odlaganje mo- dernizacije ceste vplivalo negativno na politično razpoloženje občanov, da bodo postali pasivni in se bodo neradi vključevali v drugo dek). KS Dobrnič KS Knežja vas KK SZDL Dobrnič KK SZDL Knežja vas Brezobzirnost voznikov Križišče pri bivši šoli v Trebnjem je bilo do nedavnega zelo nevarno. Z razširitvijo križišča se je varnost prometa precej izboljšala (k temu pripomore tudi prometno ogledalo),, toda še boljše bi bilo, če bi v križišču postavili semafore. Stroški za semafore in njihovo vzdrževanje gotovo ne bi bili tako veliki, da jih Trebnje kot mesto ne bi zmoglo, posebno če bi se trebanjska skupnost povezala s Cestnim podjetjem iz Novega mesta. Nasploh je v Trebnjem premalo poskrbljeno za varnost pešcev, predvsem otrok. Nekateri avtomobilisti, zlasti mlajši in vozniki tovornjakov, divjajo skozi mesto, največ po Rim- MLADI IZ PRAPROČ SO DEJAVNI 5. aprila so imeli mladi iz 00 Pra-proče že peti sestanek v letošnjem letu, na katerem so pregledali četrtletno delo. Do zdaj so imeli že 12 delovnih akcij oz. so 300 ur delali na igrišču in, cesti. Pripravili so tudi predavanje o narkomaniji in proslavi ob kulturnem prazniku in dnevu žena. Za zabavo pa so poskrbeli s šestimi plesi. Imajo probleme z nekaterimi mladinci, ki ne prihajajo na sestanke in delovne akcije, zadovoljni pa tudi niso z letos ustanovljenima šahovskim in strelskim krožkom, ki zaradi nezainteresiranosti članov ne delata. F. MOHAR ski cesti. Ne upoštevajo predpisov o omejitvi hitrosti. Ob nedeljah v dopoldanskem času nekateri prirejajo pravcate hitrostne dirke, ki so skrajno nevarne za ostale udeležence v prometu. Takemu brezobzirnemu početju je treba čim prej narediti konec z večkratnimi kontrolami hitrosti in visokimi kaznimi. V Trebnjem je tudi premalo označenih prehodov za pešce. H. T. SIN ODGOVARJA Odgovor na članek HLAPEC JERNEJ „Sin me poganja čez domači prag“, ki ga je- v rubriki „To stran ste napisali sami“ objavil Ignac FURAR iz Šmalčje vasi v Dolenjskem listu z dne 10. 4.1975: Podpisani Peter FURAR iz SmalČje vasi 14, na katerega se nanaša zgoraj navedeni članek, ki ga je objavil moj oče Ignac FURAR, se ne mislim spustiti v polemiko z očetom, ki v članku trdi, da sem ga pognal čez prag in da ga moja žena pet let ni niti enkrat poklicala k mizi in podobno. Opozoriti želim le na sodbo Vrhovnega sodišča SRS v Ljubljani Pž A91/1A z dne 11. 2. 1975, ki je dokončno razsodilo v mojo korist in je očetovo tožbo zavrnilo. Ugotovilo je, da očetu „nihče ni direktno preprečeval posameznih gospodarskih poslov* (5. stran sodbe), sam oče pa je na obravnavi dne 11. 2. 1975 izjavil, da po lastni volji ni hotel jesti, kar je pripravila moja žena. Navedena sodba je že sama po sebi zadosten dokaz, da so očetovi očitki neutemeljeni. Peter FURAR Športno igrišče zgrajeno Kljub težavam je mladim uspelo dograditi igrišče Za športne dejavnosti - Delavni mladinci Zadnji mesec v letu 1973 smo se na ustanovnem sestanku mladinske organizacije Praproče dogovorili, da bomo zgradili športno igrišče: Kot edini primerni prostor je prišla v poštev vaška gmajna, Gradnja je bila težavna, saj je bil teren prenizek in ga je često preplavljal potok. Morali so ga dvigniti za okoli 80 centi-meteov. V ta namen so morali napeljati do 130 kubičnih metrov zemlje. Zj» to delo so porabili kar r,KURIRČKOVA POŠTA" NASUHORJU Pionirji podružnične šole Suhor aprila sprejeli „Kurirčkovo posto od stopiskih pionirjev in jo varno prenesli čez Gorjance na Su-nor. Slovesnost ob spre^mu smo J*ridi v Dragomlji vasi, kjer smo ob ubornem ognju zbrani pionirji, mladci, vaščani in udeleženci NOB po ,°g®tem kulturnem programu pri-luhnili tovarišem Martinu Težaku, Škofu, Jožetu Južni, Marti-u Kočevarju in Mariji Krstinc, ki so ifii?' Prepovedovali o vojnih dogodil v tem kraju, o tem, kako je Dra-^mija vas enotno pomagala partiza- DaT' ^ j p rtiMni. Na to danes spominja spo-enik na robu vasi. Zatem so nas rci povabili v vaški dom, kjer je len . vojno šola in zbirališče, in i smo s pionirsko zastavo in pesmi-Ai-P^^^'^^'^akali v vas, so nas doma-„ ^ postregle z malico tako kot ifi • P.^tizane. Naslednji dan smo pošto" predali pionirjem IZ Metlike. VLASTA POPOVIČ o.š. SUHOR 700 delovnih ur v 25 lokalnih akcijah. Čeprav smo imeli pri gradnji precej težav z nekaterimi vaščani, je bilo igrišče postavljeno v dogovorjenem času. Zataknilo sc je pri nekaterih %)ortnih rekvizitih; nismo mogli dobiti denaija za koše, mrežo za odbojko in mrežo za ograjo. Naprosili smo nekaj delovnUi organizacij za pomoč, a je nismo dobili. Kljub temu smo vse potrebne stvari nabavili. Otvoritev igrišča naj bi bila povezana s pohodom brigadirjev v Praproče, vendar smo jo morali zaradi slabega vremena preložiti. ZSMS PRAPROCE m Prometni nered - brez potrebe Način, kako V Novem mestu urejevalci prometa ovirajo promet Cesta komandanta Staneta je močno prometna, saj je to glavna prometna žila, ki pelje skozi Novo mesto. Prehod Na vratih pa je, ker je dokaj ozek in je tam vrh tega še prehod za pešce, pravo prometno grlo, ki se kaj pogosto zamaši, ker sc v bližini kar naprej zadržujejo avtomobili zaradi močno obiskovane trgovine z barvami in laki. Nič čudnega, če jc zaradi velike uporabe treba tam prehod za pešce pogosto znova začrtati, ker sc bele lise kmalu zbrišejo. Toda zanimivo: medtem ko bi človek pričakoval, ila bo podjetje, ki je dolžno skrbeti za obnavljanje ..zcber“, opravilo posel v takih urah, ko jc čim manj prometa. se to dogaja stalno v dopoldanskih urah, ko je na cesti največ vozil, pa tudi pešcev. Tako je bilo na primer tudi prejšnji teden: Delavci so 18. aprila okoli devete ure dopoldan - bil je petek, tržni dan! - zastavili z opozorilnimi tablami polovico cestišča in poslikali z belo barvo tla. Potem so čakali, da se jc barva posušila, odšli za nekaj časa drugam, pustih, da jc bilo pol ceste zastavljene, in čez čas prišli nazaj ter ves postojTck ponovili na drugi polovici ceste. Tako je bila cesta do polovice zastavljena vsaj dve uri! Ves ta čns so je promet razvijal pač tako, kakor se jc vo/nikom zde- 16. aprila smo pospremili na zadnjo pot Toneta Vraničarja iz Metlike, ki se je pod bremenom življenja zgrudil v 62. letu starosti. Kot kmečki sin in pozneje obrtnik se je že leta 1941 vključfl v delo za OF. Sodeloval je z organizatorji in prvoborci, ki so delaU v rajonu Metlika - vzhod. Leta 1942 so ga okupatorji zaprli v Novem mestu, kjer je bil do junija 1943. Po zaporu je živel pri očetu v Slamni vasi in deloval kot rajonski aktivist OF. Po kapitulaciji Italije je bil nekaj časa zaposlen na komandi mesta Metlika, postal spet rajonski aktivist in aktivist za okrožje Bele krajine ter bil član narodnoosvobodilnega odbora za Belo krajino, kjer je kot referent skrbel za izgradnjo ljudske oblasti in nabavo orožja. Po osvoboditvi je postal sekretar OF in sekretar komiteja KPS za okraj Novo mesto. Kmalu je prišel v Črnomelj in postal član NOO za okraj Črnomelj. Bil je predsednik planske komisije, ki je imela za nalogo izgradnjo porušene domovine. Za tem je postal referent za kmetijstvo in narodno zaščito in skrbel za razvoj zadružništva. Ves čas je deloval kot član številnih družbenopolitičnih organizacij in društev, bil je odbornik OLO Črnomelj in Metlika. Pred upokojitvijo je deloval na občini Metlika kot referent za vprašanja borcev in invalidov NOB. IGjub težavam, ki jih prinaša nagel razvoj, je ostal zvest nazorom, za katere je žrtvoval mladost in celo življenje, zato ^ bomo ohranili v najlepšem spominu. R. F. NI NUJm da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne ie-Ijo pisca lahko ostane njegovo 4>ravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL ANA KASTELIC Slovenski pionirji so letos že trinajsto leto zapored pripravili „Kurirčkovo pošto“ z najboljšimi željami maršalu Titu ob njegovem rojstnem dnevu. V okviru te velike akcije so 23. aprila pioniiji osnovne šole „Janez Trdina" iz Stopič skozi sovražnikove zasede varno prenesli „Kurirčkovo pošto" in jo pod Goijanci predali pionirjem s Suhorja v Beli krajini. Po predaji „Kurirčkove pošte“ je zbranim pionirjem spregovoril udeleženec NOB Milan Badovinac, zatem pa je sledil bogat kulturni program. lo. Zdaj seje vlekel dolg rep stoječih vozil proti središču mesta in proti prosvetnemu domu, zdaj proti avtobusni postaji. Prometnega mihčnika ves ta čas nobenega - dasiravno je postaja milice samo nekaj metrov stran! Menda niso dirigirali prometa kar skoz okno? Vsega tega seveda ne bi bilo, ko bi Cestno podjetje ali kdor že ima te stvari na skrbi, opravilo risanje prehoda v nočnih urah, ko ni prometa, vsekakor pa nc dopoldan v najbolj prometnem času in celo na - tržni dan! K. B. Novo mesto Veliko Novomeščanov se je v ponedeljek, 21. aprila, na šmihelskem pokopališču poslednjič poslovilo od umrle Ane Kastelic iz Kandije. Pokojna se je rodila v Tržiču na Gorenjskem 1884. Po poklicu je bila učiteljica in je že pred prvo svetovno vojno prišla v Novo mesto. Tu se je poročila s trgovcem Edmun-dom Kastelcem. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Najstarejša hči Marjanca živi sedaj v ZDA, sin France je upokojeni oficir in se je naselil v Ljubljani, na domu v Novem mestu pa je ostala hčerka Jelka. Med obema vojnama je bila Ana Kastelic članica naprednih društev, še posebno se je udejstvovala v takratnem sokolskem orkestru. Med NOB je sin France odšel v partizane, kmalu zatem pa je okupator vso Kastelčevo družino pregnal iz domače hiše in jo prisilno izselil v Nemčijo. Po osvoboditvi se je Kastelčeva izčrpana in bolehna vrnila v izropani dom. Pokojna je bila članica ZB in drugih množičnih organizacij. Bila je zelo. razgledana ženska in je mimo prenašala vse življenjske težave. Kijub visoki, starosti, je do zadnje^ prebirala dnevno časopisfe; naročnica Dolenjskega lista je bila od začetka. Z njeno smrtjo je odšel najstarejši prebivalec Kandije in eden najstarejših Novomeščanov. Vsi, ki smo pokojnico poznali, jo bomo ohranili v najlepšem spominu. VANE MURN O GLASBI IN OKUSU Sem reden bralec Dolenjskega lista, brez katerega bi bil moj dom prazen. Naj precej preidem na stvar, ki me v 17. Številki lista moti. To je prispevek z naslovom „J. Tuli v Ljubljani". Nisem starokopiten, vendar se ne-strinjam z ljudmi kot je Drago Vovk, ki s svojimi članki povzdiguje tuje „čupavce“ in hkrati potiska v ozadje slovensko pesem. Na take in podobne prireditve ni treba hoditi v Muenchen, tako sliko dobimo v večernih urah tudi na naših ulicah. Hitro najdeš divje obraze, dolge lase, v petju pa tudi ni velike razlike. Za Vovka in še mnogo takih bi bila dovolj pot do Ljubljane, kjer je 4. aprila imel koncert ansambel bratov Avsenik. Tam bi shšali zvoke lepih slovenskih melodij, katere današnja mladina pozablja. ANTON HERVOL BREŽICE LILJANA ZrVKOViC, Beti: „Pred pričetkom pouka sem se Politična šola je več kot samo šola Učenje, delo v občinskih poiitičnbi šolah skoraj vedno pomeni začetek organiziranega političnega šolanja v družbi. To učenje naj bi usposobilo mlajše in starejše zaposlene občane za dobro opravljanje samoupravnih in političnih funkcij v temeljnih organizacijah združenega dela. Prav zato so v Metliki (OK ZKS in občinski sindikalni svet ter druge družbenopolitične organizacije) od besed prešli k dejanjem. Sklenili so, da bodo poslej načrtno pripravljali politične šole, skozi katere naj bi šlo kar največ zaposlenih občanov. Tako se je pred kratkim končala 50-uma šola, ki se je je udeležilo 30 slušateljic in slušateljev, med njimi največ mladih komunistov in sindikalnih delavcev. Vsi so šolo uspešno končali, o delu v njej in o svojih vtisih pa so nekateri povedki: JANEZ VIDETIČ, Mercator: ,JCaj mislim o politični šoli? Vsekakor je bila letošnja odlično pripravljena, organizatorji bala, da bo šola dolgočasna. Že prva ura pa me je prepričala o nasprotnem. Morda je bilo dobro to, da so nam predavali mladi ljudje in smo že zaradi tega lažje sledili tudi zahtevnejšim predavanjem. Mislim, da bi morah imeti take „politične semi-narje“ vse leto, saj mnogi mladi komunisti in sindikalni delavci z marksizmom niso dovolj seznanjeni. Mnogi so se z idejami revolucionarnih mož seznanili že v šoh, toda znanje, če ga ne obnavljaš, kmalu izpuhti.“ MIRKO STOPAR, Novoteks: „Zdi se mi, da sem se v nekaj urah kar piecej naučil in osvojil vsaj nekaj znanja, ki mi bo pomagalo, da bom lažje sodeloval na sestankih in obenem razumel govornike. Sem predsednik samoupravne interesne skupnosti v podjetju in priznam, da sem se pred šolo skoraj bal nekaterih sestankov; kajti večkrat se grem rad na sestanek, ker vem, da na njem ne bo le dolgočasno govorjenje. Zato bi bilo prav, da bi poslej v občini organizirali še več podobnih tečajev za mlajše ljudi, delegate, ki se pred vsakim sestankom počutijo tako, kot sem se nekoč jaz.“ MARIJA ŠTRUCELJ, Komet: ,,Ne morem reči, daje bila politična šola - šola. Bila je ni5-kaj več, nekaj takega, kar smo mladi ljudje že dolgo časa pogrešali. Zato se mi zdi zelo pomembno, da bo poslej prirejal občinski komite Zveze komunistov tovrstne obHke izobraževanja, in kot sem slišala, bodo s takimi šolami začele tudi druge dmžbenopolitične organizacije. Prav bi bilo, da bi v bodoče poskrbeli za ustrezno šolanje tudi tistih mladih družbenopolitičnih delavcev, ki delujejo v osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih, kajti le dobro obveščeni, izobraženi družbenopolitični delavci bodo v naši občini v kratkem pripravili še eno politično šolo, ki naj bi bila nadijevanje prejšnje. Vesela bi pa so poskrbeli tudi za dobre predavatelje, ki so nam na primeren in zanimiv način zaokrožili sliko znanja, ki 'smo ga do sedaj že imeU, pa ga nismo znali pravilno uporabiti.JPrav bi bilo, ko bi poslej pripravili še več takih šol, kajti s to obliko političnega izobraževanja bomo dobili bolj razgledane delegate in dobre mlade politične delavce. Do sedaj so šole premalo pozornosti posvetile marksističnemu izobraževanju, skrb občin pa je, da to napako popravijo. mije zgodilo, da nisem vsega razumel, kar so govorili. Sedaj bila, če bi me organizatorji po-vabfli tudi v to šolo.“ MALCI PLUT, občinska skupščina Metlika: „Nad šolo sem navdušena. Odlično zastavljen program, odlični predavatelji, odUčni tovariši. Sola je uspela prav zaradi dobrega sodelovanja med predavatelji, slušatelji in vodstvom, tako da nismo imeli nikakršnili zastojev. Cesar nismo razumeli, to so nam predavatelji radi ponovili Kje postaneš miličnik kadet? V jubilejnem 30. letu od osvoboditve mineva 31 let, odkar je 13. maja 1944 vrhovni komandant NOV in POJ maršal Jugoslavije tovariš Tito izdal odlok o ustanovitvi oddelka za zaščito. Od takrat daljć se je nenehno razvijala in krepila služba organov za notranje zadeve, ki imajo dandanes v skladu z družbenopolitičnim razvojem nalogo skrbeti za varstvo neodvisnosti in.nedotakljivosti v osvobodilni socialistični-revoluciji rojene države, ustavne ureditve, samoupravnih pravic človeka, družbenega premoženja ter osebne varnosti občanov in njihovega premoženja. Za tako zahtevno in odgovorno delo so potrebni kar najbolj vsestransko izšolani miličniki, zato pomeni biti miličnik: biti strokovno sposoben, moralno trden, politično razgledan in tehnično usposobljen. SREDNJA KADETSKA ŠOLA V TACNU Popolno izobrazbo si mladinci lahko pridobijo v šolskem centru republiškega sekretariata za notranje zadeve v Tacnu pri Ljubljani, ki je edina tovrstna srednja šola v Sloveniji. V tacensko šolo za miličnike kadete je lahko sprejet vsak mladinec, ki je uspešno končal osemletko in ni starejši od 17 let. Kandidati, ki izpolnjujejo vse pogoje razpisa (traja do konca šolskega leta), morajo na zdravniški pre^ed in opraviti sprejemni izpit, ki obsega preizkus znanja iz slovenskega jezika,, preizkus telesnih zmogljivosti in psihološko testiranje. Letos bodo sprejeli v šolo okoU 180 mladincev, ki bodo že druga generacija bodočih miličnikov, pred katero je štiri- letno šolanje. V štirih letih se bodo mladinci izpopolnili v 29 predmetih, med katerimi je 10 splošno izobraževahiih, 12 strokovnih in 7 vojaških. Po uspešno končanem šolanju so mihčniki kadeti oproščeni služenja vojaškega roka in s pri-ddbljeno srednjo strokovno izobrazbo sprejeti na delovna mesta na postajah milice s splošno delovnim področjem. Po enem letu dela na teh postajah so lahko razporejeni na postaje prometne, mejne, želei^ni-ške, pomorske in letalske milice ter v druge službe organov za notranje zadeve (kriminalistična služba itd.). Nadarjeni in pri delu na postajah milice prizadevni kadeti se lahko nadalje šolajo na ustreznih vi^ih in visokih šolah ter napredujejo v službi. V redni ali izredni študij usmerja kadete tudi, kadrovska služba republiškega sekretariata za notranje zadeve. NAJSODOBNEJŠI KABINETNI POUK Mladinci, ki so sprejeti v tacensko šolo^ imajo brezplačno prehrano, stanovanje v udobnem internatu, učUa in učne pripomočke, upiformo, i>erilo in obutev ter dobijo vsak mesec denarni znesek Ka manjše osebne potrebe in prevoze domov. Zimske in letne počitnice preživijo doma; prve trajajo 10 dni, druge dva meseca, razen po 2. in 3. razredu, ko gredo kadeti na enomesečno praktično delo na postaje milice. Med šolanjem gredo domov ob državnih praznikih ter vsak prvi petek v mesecu in se vrnejo v nedeljo zvečer. Odlični kadeti gredo domov tudi vsak tretji petek v mesecu. Proste izhode imajo vsi kadeti vsako soboto in nedeljo od 13. do 22. ure. Pouk poteka v kabinetih, ki šo opremljeni z najsodobnejšimi učnimi pripomočki. Po šest ur dopoldne in tri popoldne (za utrjevanje snovi in priprave za naslednji dan pod nadzorstvom vzgojiteljev) se kadeti srečujejo s teoretičnim in praktičnim poukom petkrat na teden. Tehničnemu znanju kadetov daje šola zelo veHk poudarek. V prvem razredu se vsi naučijo fotografirati in izdelovati slike ter ravnati z napravami za zveze (telefon, teleprinter, radijske postaje). V drugem razredu imajo 10-dnevni smučarski tečaj, ves čas šolanja pa se v pokritem šolskem bazenu učijo plavati in reševati iz vode. Kadeti se naučijo voziti moped, motorno kolo in osebni avtomobil ter v četrtem razredu opravijo vozniški izpit za A in B kategorijo. Vsa štiri leta se učijo streljati, samoobrambe in druge veščine. ŠPORT IN KULTURA Kadeti imajo organizirano samoupravljanje, ki poteka znotraj š(plske in razred niii skupnosti. Hkrati šolska in razredne skupnosti obravnavajo učno-v/gojne probleme ter pripravljajo izvenšolsko športno in kultu rno-prosvetno dejavnost, tako da kadeti prosti čas preživljajo nadvse pestro in koristno. V okviru šolskega športnega društva deluje 22 sekcij ali klubov, v kulturno-prosvetnem društvu pa je dejavnih šest sekcij. Vse sekcije ali klube vodijo kadeti pod mentorstvom učiteljev in vzgojiteljev; tekmovalni rezultati v šoli in izven nje so precejšnji, kar je posledica tega, da se kadeti za to ali ono dejavnost odločajo po svojih nagnjenjih in sposobnostih. Za športno dejavnost imajo na voljo urejena zunanja igrišča ter velik športni objekt, v katerem je velika športna dvorana za splošno telesno vzgojo ter mala dvorana, ki je namenjena za borilne športe (judo, jiu-jitsu, rokoborba, karate), kino predstave in različne kulturne prireditve. Kadeti so člani ZSMS, njihova osnOvna organizacija pripravlja politično-ideološka in poljudnoznanstvena predavanja. Prirejajo tudi družabne prireditve, literarne in glasbene večere, imajo redni abonma v Drami, Mestnem gledališču in Operi ter vsak teden lastno kino predstavo. Zapis pripravil: D. RUSTJA in razložili — tudi po .trikrat. Zato smo bili „učenci“ sproščeni in nas ni bilo sram spraševati „vsakodnevne“ stvari. V takem ozračju smo delali vseh 50 ur. Zato bi bilo prav, ko bi s podobnim načinom izobraževanja nadaljevali, k pouku pa bi morali prihajati vsi, tudi izobraženci, ki so že marsikaj pozabili. IN še nekaj mije bilo močno všeč: za vse slušatelje je komite občinske konference ZK Metlika z občinskim sindikalnim svetom in občinsko konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije Metlika pripravil enodnevni izlet v Kumrovec in Don jo Stu-bico. V Titovem rojstnem kraju smo si ogledali njegovo hišo, v ^ovem Domu borcev in mladine pa so nam podelili spričevala. V učili in kalili Ijalci, ki do sedaj Stubici smo si ogledali mogočen spomenik Matiji Gubcu in s tem se je letošnja politična šola tudi končala.“ JANEZ BRINC, Kmetijska zadruga Metlika: „Takrat, ko mi je sekretar OK ZKS Metlika tov. Jože Mozetič izročil spn-čevalo, sem bil zelo vesel. Pa ne toliko spričevala, pač pa dejstva, da sem na 50-umem. političnem tečaju pridobil precej znanja. Sedaj si lažje razjasnim nekatere politične pojme, gospodarska dogajanja, samoupravljanje pa mi je precej bliže. Mislim, da bi bilo prav, ko bi poslej organizirali še več podobnih šol. Ni potrebno, da so po nekaj mesecev. Morda bi bilo prav, ko bi pripravljali dvodnevne tečaje, v katerih bi se možnosti za vanje.“ SILVO ortno gradbeno rfi kongresni doloinienU ^ jo, da je takšna vanja zelo potre slejorganizir^ševe P I tečajev, z Vnfl delavce. Doma -fjdoS upam, da bom Pj^ znanje lahko jjj 1# mladinski organi^^^pre^ vedam se, da c ^ nas, ki smo kon šolo, še precej de^jili^ vati moramo ^ ga ustava, uresni . Paj sklepe Politih® ‘ J? SZDlzSMS.td:P*^i,AH mi je dala dov J ^ dam pa se, da I vem. Zato upai^^jj lahko udeležil tu šole.“ • ® I . jaNEZ^; llllllln MIRAN VUCKO iz Murske Sobote, 1. let.: „Za poklic miličnika sem sc zanimal žc v osnovni šoli; priteguje me delo z ljudmi. Vse znanje, kar ga bom potreboval pri opravljanju zahtevne^ p'bklica, mi bo dala šola, ki je zastavljena zelo široko in temeljito. Zaenkrat mi učenje ne dela težav, sodelujem tudi pri recita-cijskem in šahovskem krožku ter se veliko ukvarjam s športom." MARJAN FAJFAR iz PoUc pri Gor. Radgoni, 1. let.; „Hitro sem se vključil v resno šolsko dejavnost in precej so me izvozili za razrednega starešino. Milični-ški poklic me veseli, zanj sem sc odločil žc pri prvem testiranju v osnovni šoli. Z vstopom v kadetsko šolo sem ustregel tudi materi in očetu, ki mc ob štirih otrocih gotovo ne bi mogla vzdrževati na kakšni drugi srednji šoli.“ TOMI MAGDIČ iz Tišine pri Murski Soboti, 111. let.: „Se sam no vem natanko, kaj mc jc pripeljalo v kadetsko šolo, ali veselje do poklica ali ugodnosti pri šolanju in možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje. Zadnje čase se je v šoli ptccej spremenilo: dobili smo novega ravnatelja, sodobno opremljene športne objekte, delno jc spremenjen tudi dnevni red, vse to v prid kadetom. Po učnem uspehu sem dokaj dober, toda ne tudi odh-čen, da bi po končanem šolanju lahko sam izbral kraj službovanja. Izbrali mi ga bodo predpostavljeni in upam, da bom šel v kak^o manj^ mesto, na primer v Škofjo Loico.“ JLRNKJ Dl-SANClC iz Gornjih Sušic pri Dol. Toplicah, III. let.: „Rad imam uniformo in resno delo z ljudmi, zato bom s poklicem, ki sem si ga sam izbral, gotovo zadovoljen. Ko sem prišel prvič v Tacen, me jc grabilo domotožje, toda hitro sem se vživel v delovno okolje in v letih šolanja pridobil tisto teoretično znanje, ki ga miličnik potrebuje. S prakso se bo treba spoprijeti na delovnem mestu, pač tam, kamor me bodo določili. Rad bi prišel kam na Dolenjsko.“ SILVO Nl-MANIC iz Bušinje vasi pri Suhorju, I. let.: „2c v osnovni šoli sem sc navdušil za vsestranski, zanimivi in zahtevni poklic miličnika, zato nisem nič pomišljal, kam naj grem po končani osemletki, čeprav bi mc starši lahko vzdrževali tudi na kateri drugi srednji šoli. Hitro sem sc navadil na -lisciplino delovnega okolja. Najvažneiše pa ic^ to, da mi gre dobro pri pouku.“ Ni K S S Sil s K k)v S lil? 'C Beretičevi fantje iz Šmaijete - kmalu po osvoboditvi. zidanica 194) v njci i„r- povc> “ ^gačJ C| njihovih / v°Jakov žilain ri najra2ličneiJ 0mačih . Uga partizanskaaUp-na poro Ta l. skdPošta ^nic^nesilna casa p d pred voin^ • * in ?„ "*«i ii',®1''1«! za' f*3'mol‘-vV!, 'udi naP'cdniin ^ c|uiB*s SL“*p««j ’ ki so preži-SjNmajski""""" po- ga, Tpi ^oni VpHn",ou ijrina-> bilo ?,"?>) "ovc- >Stab OHPr,ašal’kJe P>il D Sino ?0 pel[al sem \ Jrihod k0n° n,ekc hiše, S otar Se'n ? anta Sta-da av*c*h. Moja nPa? služ' kProti Jtražami 0ga je or^°Vražnikii rujeni m°8očilri ln s teni hoteno poi u V;04, r> naj c- e nie pride A<^iLJa"lmvšta- ecn5cjavi1- ’ °kolf S9-ki0obmOZn'am S ^fckaP^a ^ \ (fn0žnam, J,ni l)0ve-^ten^ko 0la lz Dohr SCm l)a U^n!1 f»n-SS n 1 * je .M kr»jev fe V p°znai ^n>oia » poti, poznam veli drugo vojno, danes 50-lctni upokojcncc, ki živi v Šmarjcti, dnevi vojnih dni, kakor tudi neredki trenutki radosti. Okoliščine, v kate- ^OV ta- 'Vpraša-te časi, zasekani v spomin dobro spominja. V spomin so se mu globoko vsekali tudi najbolj črni rih jc to doživljal, zlagoma tonejo v pozabo. Od prvega dne vojne da- lje .. . Eden za drugim so šli v partizane: Albin, Boris, Miran, Ciril, Slavko. •Najprej je nekega dne 1942 doma rekel na svidenje Albin. Za njim Ciril, Miran in Boris. Ciril pripoveduje: „Z Miranom in Vladom Jurančičem smo vodili pionirski odred, ki je bil osnovan na našem območju. Nekoč, ko smo šli na sestanek na Brezovico, so iz teme planili po nas s kamni , in koli fantje, ki jim je zmešala glavo nasprotna stran. Komaj smo sc izvlekli, toda ne za dolgo. Zvedeli smo, da so nas izdali in da laiiko vsak vsak trenutek pričakujemo aretacijo. Preden so naju z bratom dobili, sem jo Italijanom pošteno zagodel. Takole jc bilo: K nam so prišli Italijani prav v trenutku, ko sva jo hotela z bratom podurhati. Beseda jc dala besedo, pa je eden od Italijanov vzel papir in s svinčnikom napisal: VIVA ITALIA! Jaz pa, ne bodi len, na drug papir: ŽIVLILA 01! Tako sva nekaj časa čečkala in obešala te liste na steno, ne da bi sc Italijanu sanjalo, kaj sem napisal jaz. Sele ko je prišlo na ušesa nekomu, ki je razumel slovenski, se je mojemu „kolegu“ poblisnilo. In orgije so se začele. Ker pa si ni dovolj zapomnil, kakšen sem, jc pri aretaciji pokazal na brata, jaz pa sem zbežal. s Svobode pa nisem dolgo užival. Ko so me dobili, so me zmikastili in zvc7.ali. Kmalu sem se znašel za zapahi v Novem mestu. Tako tepen kot tu ni.scm bil nikoli v življenju. Nekega dne so planili v celico in nas, ki smo bili v njej, zvezali po dva in dva, odvlekli na železniško postajo in pahnili v vagon. Žalostno romanje se je končalo v Ljubljani - v belgijski kasarni. V trenutku sem pozabil na udarce, bolečine in ponižanje, ko me je iz nekega nadstropja poklical brst. Potem sem dosegel, da sva bila zaprta skupaj. Iz belgijske kasarne so nas poslali v taborišče v Gonar.s, od tam v Re-nici. Bilo jc težko, ni bilo jesti, ni bilo obleke, bila pa je bolezen, slabost. Tako še danes ne morem razumeti, kje smo zbrali toliko moči, da smo se enkrat celo uprli. Na srečo pa jc Italija kmalu razpadla. Ker smo hoteli na prostost, kamorkoli, taborišče pa je >bilo še v^jdno zastraženo, smo se dogovorili: založili sc bomo s hrano, obleko in odejami, potem pa udarili po stražarjih. Tako se je tudi zgodilo. Nekateri so čakali Nemce, češ da bodo vsaj zanesljivo skupna akcija XFV. in XV. divizije je bil napad na Žužemberk od 24. do 28. julija 1943. Med nudim bojem so se Italijani iz trga umaknili, potem pa ga bombardirali. (Iz knjige: Fotografski dokumenti o boju KPS) bo treba. Med svojimi opravki sein potem ra/.mišljal o težki Situaciji, v kateri se je znašel štab kor|)usa XV. divizije, ki Je uiiela sicer bogate izkušnje in oila prekaljena v neštetih borbah in akcijah. Sestanek v štabu se je /avle-kel v pozno popoldne. Padal'je ^ prvi mrak, ko je prišel kurir pome, naj sc javim v štabu. Povedali so mi, da dobim naniestnika za dežurno ^Južbo, ja/ sam pa se naj pripravim na pot. Nisem vedel kam, pa tudi vprašal jiisem. Odhod bo ob 21.. uri. Dobil sem konja in kot vodič sem vodil skupino v smeri proti Volčjim jamam. To je bil uekak operativni štab. ki bi naj v neposredni bližini brigad, K* so bile na položaju okrog Sovražnikovi}' postojank. Koli- kor se spon’injam. je IV. Gubčeva brigada oblegala Žužemberk, XII. brigada Dobrnič, Cankarjeva pa Trebnje. Cetrti bataljon Gubčeve brigade je hkrati napadal tudi Dobravo. Kljub hudemu odporu Nemcev in domačih izdaja N cev so ti morali kloniti pred partizi'ni. Za svoj beg so sovražniki izrabili požar v vasi. Goreti so začele hiše in gospodarska poslopja. Vojaki so pobegnili na vse strani, saj so bili večinoma domačini. Vrnimo se sedaj na pohod operativnega štaba, ki je hodil iz Kleč proti Volčjim jamam preko Krke, kamor je prispel okrog polnoči. Poiskal sem hišt). Tam sr.io se ustavili le za kratek čas. Bila je to Murnova hiša, ki je bila |)o svoji legi in velikosti najprimer- nejša za naš postanek. Po kratke irt razgovoru smo krenili proti Žužemberku, kjer so okrog prej omenjenih postojank naše brigade trajale ogorčene borbe. Bila je lepa pomladanska noč, čeprav za marsikoga poslednja. Kmalu po prvem jutranjem svitu smo dospeli v vas Reber, kjer se je nahajal štab Gubčeva brigade, in sicer v hiši. po domače Vebrovi. Tain so se sestali tudi koniandanti VII. korpusa, XV. divizije in drugih bojujočih sc brigad. Moja najvažnejša naloga je bila. da nikomur ne dovolim vstopa v hišo, v kateri je imel štab svoj operativni sestanek, in da pazim na- morebitne |X)jave sovražnih letal, o čemer bi moral poveljstvo takoj obvestiti. Za njegovo odgovorno delo preživeli, mi pa smo pospešili korake. Pešačili smo več dni. Pravzaprav smo hodili ponoči, podnevi pa smo se skrivali in načrtovali pot naprej. Nenadoma smo zaslišali slovensko govorico. Prešinilo nas je: ,Na slovenskih tleh smo!‘ In res smo v kraju, v katerem smo se znašli, spoznali Most na Soči. Naleteli smo na partizane in z bratom sva takoj stopila v južnoprimorski odred.“ Ciril sc spominja, da so ga poslali v obveščev^ni center. Kot obveščevalec jc preživel prenekatero hudo uro, nekajkrat pa gledal tudi smrti v oči. Pravi: „Nekoč sem kot obveščevalec vrgel brzostrelko na ramo, stlačil v žep pismo, ki so mi ga zaupali, zajahal kolo in se odpravil na pot. Pozabil sem že, komu sem se moral javiti, v spominu pa mi je ostala hiša, kjer sem zvrnil več kozarcev terana. In prav teran bi me bil kmalu pokopal. Ko sem se ravno odpravljal naprej, sem zash'šal hrumenje motorjev. Sprva sem mislil, da prihajajo avioni. Hrup je postajal tako močan, da se je zemlja tresla. V vas se je izza ovinka pomikala kolona tovornjakov, polnih vojakov. Očitno so-ve-deli, da sem v tisti hiši. Ko so se vozila ustavila, je nekaj vojakov pod vodstvom oficirja vdrlo v hišo, drugi pa so se z naperjenim orožjem raztepli po okolici. Sam ne vem, kdaj sem se znašel v meter visokih koprivah pod oknom. Pripravil sem bombo in brzostrelko. Zgoraj v sot^i je bilo glasno, kar se s treskom odpre okno in skozenj po- Ciril Beretič — danes. je bilo malo časa. Jaz sem stal v nekakšni veži pred hišo, od koder je bil lep razgled proti Žužemberku. Nekako med 8. in 9. uro zjutraj se je zgodilo tisto, česar ni nihče pričakoval. Bil je to eden izmed najtežjih bombnih napadov. Padcem bomb so sledile močne eksplozije zažigalnih bomb. Po tleh plazeč smo se umaknili iz hiše in se med m itraijiranjem in eksplozijami spustili na prosto, kjer smo se počutili, kakor da bi viseli med nebom in zemljo. Letala so letela tako nizko, da je njihova senca pokrivala naša zatočišča. S komandantom Stanetom sva pribežala do košatega drevesa in tam čakala do konca letalskega napada. Nasproti nama je stala kmečka sadna sušUnica, v kateri so se skrivali otroci, stari od štirih let navzgor Kmalu sva bila bornb-nega blagoslova deležna tudi midva, s tem da je naju pokrila razpršena zemlja. Stane pa je dobil še nekaj brazgotin po obrazu. Komaj je letalo odvrglo bombo, že je drugo letalo zače- lo streljati odzadaj in bilo je vprašanje, kdo bo vzdržal. Težko si je predstavljati ljudi v tistih trenutkih, med kričanjem otrok, mukanjem živine, mitra-Ijiranjem iz zraka in prasketanjem gorečih hiš in gospodarskih poslopij v plamenih . . . Ko po enaintridesetih letih opisujem te dogodke, si jih ne morem niti natanko predstavljati. Tudi otrokom, ki so danes že gospodarji, bodo ostali ti žalostni dogodki v neizbrisnem spominu. Strah, ki so gd prestali po tuji krivdi, prepričljivo dokazuje, da okupator ne prinaša niedu, temveč samo zlo. Vse te tragedije so največ krivi tudi takratni domači izdajalci, ki tega madeža ne bodo nikdar mogli izbrisati s sebe. Cerkev na Za fari naj opominja in kaže mlajšim rodovom. gleda tisti oficir, ki je vodil preiskavo v hiši. Če bi pogledal dol, bi bilo ali po meni ali po njem. Potem se je kričanje poleglo, klicali so v zbor. Takrat sem zaslišal korake, ki so zašli v koprive. Vojak se je ustavil kakšen meter od mene in me začel močiti. Gledal je nazaj in ni videl, kako ga imam na mulii.“ Ciril Beretič je osvoboditev dočakal kot mitraljezec. Sodeloval je tudi v bojih za Trst. Iz povojnih dni mu je ostalo v spominu, da je šest mesecev stražil belogardističnega generala Rupnika. * „Bratje^smo se prvič po osvoboditvi videli poleti 1945. Ne morete si misliti, kakšno srečanje je bilo to! Človek postane otročji, pomehkužen. Vsi v lepih uniformah, sami mladi partizani, bratje, ^sinovi, da bi jih bila vesela vsaka mati.“ V spomin na ta dogodek je ostala fotografija, na kateri so štirje Beretičevi. .Miran je imel takrat 21 let, Boris 22, Albin 24 in Ciril 20 let. (Sliko objavljamo: zadaj sta Miran in Bons, spredaj Albin in Ciril.) Še en dogodek je ostal Cirilu v spominu: srečanje z očetom. Bilo je kmalu po koncu vojne. „V novi uniformi in z orožjem na rami sem jo rezal od domačega vinograda dol proti naši domačiji v Šmarje ti. Kar zagledam moža, upognjenega in si^ih las. ,Dober dan, oče!‘ ga ogovorim, ,ali imate kaj piti? ‘ ,0 ja, imam, za partizane vedno, veste, tudi moji fantje so ...‘ Tedaj sem v možu spoznal svojega očeta. ,0če, to sem jaz, Ciril!* ,Glej ga, no, pa te še poznal nisem,* je rekel oče. Potem sva pol ure ihtela drug drugemu na prsih. Kot najmlajšega me je imel oče najrajši.** Od petih Beretičevih sinov so zdaj živi še - trije. Slavko je padel pred koncem vojne pri Stični -kako, še danes ne ve nihče. Albin je umrl pred štirimi leti na dan borca. Dve leti pred njim je na isti dan umrla Beretičeva mati. Miran in Boris živita v pokoju v Ljubljani. Ciril je ostal v Smarjeti. „Huda nespečnost me daje, od takrat, ko sem se v neki primorski partizanski hiši prebudil ves v obvezah, ranjen v roko in glavo, po obrazu pa sem imel vse polno ran od glogovih trnov, ki so se mi na begu zasadili v lice. Saj pravim, debelo knjigo bi lahko spisal o teh svojih doživljajih .. .** l. ZORAN kako se ne sme delati in uničevati lastni narod za podle Judeže ve groše. Naj se pri tem še spomnim na dogodek v vasi Reber. Kaj je sovražnik dosegel s tem bombardiranjem in napadom na slovenske vasi in na življenje v njih? Od bomb in streljanja so bili ubiti trije otroci, stari 3 do 11 let (Glavanovi, p. d. Kmetovi), uničenih je bilo 26 hiš z gospodarskimi poslopji, več ^av živine in mnogo živeža. Pravo čudo je, da je vsaj ta hiša, kjer se je nahajal operativni štab, ostala na srečo nepoškodovana, čeprav je bila morda glavni cilj za napad na naš štab prav v tej hiši. Vendar na strani partizanov ni bilo človeških žrtev, pač pa je podsulo kurirja Milčeta in enega partizana. Po napadu sem govoril z Milčetom, ki je rekel, da nič ne vidi zaradi peska in prahu. Pozneje je ozdravil. Pred kozolcem je poginila ena izmed partizanskih mul. Franc Groznik Partizanske brigade so se hrabro bojevale še dalje, dosegle častno zmago nad sovražnikom in ga pregnale v njegove izhodiščne postojanke v Novem mestu, od kqder je prišel. Dogodki na Rebri pri Žužemberku mi bodo ostali v trajnem spominu. FRANC GROZNIK, Celje »Iz src napev krepak« Šentjemejski oktet: „Lejpšega kraja nej, kot je Šentjam, lejpšega ptiča nej, kot je petjaln .. V brošuri, izdani za Srečanje oktetov 73, je predsednik prireditvenega odbora Miloš Poljanšek pisal: „Pevska kultura, ki je stoletja živela med našimi ljudmi, je prišla zadnji čas v nekakšno zadrego. Starejšim generacijam glas počasi zamira, mlajši pa se raje zgledujejo po manj elementarnih vzorih ljudskih pesmi. V modo sta prišla sladkobno ponarejanje domače pesmi in popevkar-stvo. Poplava pevske plaže pa vendarle ni zatrla petja ,fantov na vasi’. Delavci in kmetje se še naprej zbirajo na večer po delu in pojejo dostikrat v osemčlanski sestavi, kar postaja že značilno za današnje slovensko zborovsko petje. Srečati hkrati veliko amaterskih oktetov, ki živijo in delujejo pri nas, pomeni spoznati poštovanja vredno vztrajnost in Iju-tezen do pevske kulture, njihove posebnosti in siceršnje značilnosti.** Sekretar tega odbora Boris Savnik je prav tam poudaril: „Slovenska pesem ima še poseben, svojski čar: je mehka in odkritosrčna, preprosta in polna neizmerne lepote; izraža moč naše besede, naših bolečin, našega veselja, našega upanja in naše bojevitosti, velikega poleta in velike ljubezni vsega našega ljudstva.** „Okteti na dežju, občinstvo pod dežniki,** so pisala poročila s tega srečanja, ki se ga je udeležilo šestindvajset oktetov, tudi dva zamejska in eden iz Karlovca. „Vreme, ki se je za konec tedna skisalo, je spravilo organizatorje prvega srečanja amaterskih oktetov v hudo zadrego. V njej so se še najbolje znašli sami KRONIST JE PISAL Drago Gregorc, upokojeni učitelj in vse življenje kulturno-prosvetni delavec, je kot kronist Topliške doline in dopisnik desetletja dolgo marljivo beležil, kar sc je pomembnega zgodilo v Dolenjskih Toplicah in okoliških vaseh. Kulturno življenje v njegovih kronikah in novicah, ki mu jih je malone vsak teden priobčeval tudi Dolenjski list, ni bilo na zadnjem mestu. Z leti sc je nabralo veliko tega, in ko človek prebira te njegove zapise, dobi vtis, da je bilo nekdaj kulturno življenje v Dolenjskih Toplicah bogatejše, bolj razvejeno kot v zadnjih letih. Ko je z Grcgorčevo smrtjo tudi kronistovo pero za vselej utihnilo, se je s tem solidalizirala tudi kultura, saj sc dalj časa ni zgodilo nič pomembnega. Delo kulturno-prosvetncga društva, ki so mu dali ime po topliškeni revolucionarju in bo'cu Maksu Henigmanu, je spet bolj oživelo pred dvema ali tremi leti. To je razvidno tudi iz zapisnikov, še zlasti iz zapisov z občnega zbora društva pred dvema letoma. . Obdobje 1973 - 1975 pomeni v topliškeni kulturnem življenju preporod, saj sc je društvo pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti naslonilo na številne krajevne in območne dejavnike. V takem okviru so sc zvrstile proslave, recitali, pevski nastopi, gostovanja. Še zlasti viden pečat je dobilo sodelovanja z osnovno šolo Baza 20, mladino in zdraviliščem. Kot je na nedavnem društvenem občnem zboru poudaril sedanji predsednik Janez Šebenik, bo tako sodelovanje tudi v prihodnje; še tesnejše z organi krajevne skupnosti, ZB, SZDL in drugimi družbenopolitičnimi dejavniki. POGOJ: OBNOVLJEN DOM Dništveno prizadevanje v minuli mandatni dobi je bilo na treh področjih. Ob tem, da so poskušali razgibati delo vseh sekcij, je veljala osrednja skrb popravilu doma in zbiranju denaija. Predsednik Šebenik je dejal: ,,0 najnujnejšem popravilu našega prosvetnega doma smo govorili že na prejšnjem občnem zboru. Nato je odbor že na ciu prvih sej sklenil, da je treba obnoviti električno napeljavo in inventar, posebno pevci, ki so sklenili nastopiti kljub dežju, čeprav s polovičnim sporedom.** Tako se je zamisel, rojena leta 1972 za nekim gostilniškim omizjem, prvič po^ečila le polovično. Organizatorje je poseg višje sile stisnil pri srcu, nastopajoči pevci pa so sklenili: „Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo pa poje naj vmes.** Okteti so prirediteljem (pred novim srečanjem) sporočali: GORENJEVASKI OKTET: ,,Menimo, da je taka prireditev potrebna. Spodbudi na| skladatelje, da se bodo resno lotili komponiranja novih skladb in priredb za oktete.** GASILSKI OKTET, GORNJA RADGONA: „Vtisi z lanskega srečanja v Šentjerneju so nepopisni. Kljub dežju je bilo obiskovalcev veliko in vsem je bil koncert pravo kulturno doživetje.** KOROSkI OKTET, RAVNE NA KOROSKEM: „Ob lanskem srečanju smo se počutili zelo prijetno med pevskimi kolegi in vašimi Ijud- DOLENJSKI OKTET, NOVO MESTO: „Takih manifestacij, kot je bila lanska^ si še želimo. Vse priznanje organizatorjem, ki jim je vreme pošteno zagodlo, pa so program vseeno izpeljali do konca.** OKTET LOVSKE DRUŽINE, SODRAŽICA: „Težko je izraziti poskrbeti za nove stole v dvorani. Sami nismo imeli denarja,-zato smo iskali pomoč.** Odzvala so se podjetja: tovarna zdravil Krka, GG Novo vse, kar smo lepega doživeli in občutili, ko smo bili med vami.** IVEK KRPAČ, oiganizacijski vodja Koroškega akademskega okteta, je poslal pismo, v katerem pravi: Poročila s te prireditve so bila optimistična, saj se je v celoti posrečila. Takole smo med drugiin brali: „Po Sentjernejski koračnici, ki jo je polkovnik Vinko Savnik, novomeški odru in pod taktirko prof. Radovana Gobca ter ob spremljavi godbe odpelo Bučarjevo „Tam, kjer pisana so polja** in Gobčevo „Zdravico svobodi**. Leto jc okrog in na vrata trka Sre-* Čanje oktetov 75. Novomeška ZKPO je že dobila prijave 26 oktetov, vseh pa bo nastopilo 30 do 35. Prireditev bo 29. junija in tudi tokrat na šentjernejskem hipodromu. glavno prireditev Kot za koncert, ki bo zvečer pred tem v šentjernejskem kulturnem domu. Slovenski oktet bo pel ob domačem Šentjernejskem in Dolenjskem oktetu. Ta koncert bo namesto lanskoletnega koncertnega vrtiljaka, na katerem so peli vsi okteti, ki so se udeležili srečania. „Srečanje oktetov je hvalevredna manifestacija najbolj tipične, množične slovenske kulturne tradicije.** In sentjernejski hipodrom je spet pričakoval „iz src napev krepak**. Za Srečanje oktetov 74 se je prijavilo 28 oktetov iz raznih krajev Slovenije in Karlovca. ZKPO iz Novega mesta je pred prireditvijo sklicala tiskovno konferenco, na kateri je predsednik Boris Savnik sporočil, da „takega kulturnega dogodka, kot bo ta, novomeška občina še ni imela: v enem mahu bodo obiskovalci slišali nad 600 slovenskih narodnih in umetnih pesmi.** Preden so se okteti zbrali na prireditvenem prostoru v Šentjerneju, so po štirje peli na koncertih v več občinskih središčih. Pero pokrovitelja Srečanja oktetov 74, Janeza Vipotnika, je v jjro-šuro, ki je spet izšla pred glavnim nastopom, z zanosom napisalo: „V tem trenutku ima gojitev slovenske narodne pesmi poleg vsega drugega še poseben pomen. Poseben pomen predvsem v boju proti različnemu neokusu, različni kulturni odplaki, ki se tu in tam šopiri po » Iz src napev krepak « v Šentjerneju tudi letos rojak, napisal za to priložnost, zaigral pa jo je Novolesov pihalni orkester, je po eno pesem odpel vsak od prijavljenih oktetov - razen oktet lovske družine iz Sodražice, ki je udeležbo odpovedal. Na koncu dve-urnega sporeda posamičnih nastopov se je vseh 27 oktetov zbralo na stvo, dajo občni zbor vodil predsednik topliške krajevne skupnosti. Eden od sklepov, sprejetih na njem, tudi pravi, da bodo v Dolenjskih Ob Sušici kuturne suse Na leto&ije srečanje so povabili tudi slovenske oktete iz zamejstva -Trsta in Gorice. Skoraj zanesljivo pa je, da bodo prišli pet Karlovčani. Letos bo prvič sodeloval na srečanju Slovenski oktet, ki slavi 25-letnico ustanovitve. To bo prav gotovo kulturna poslastica tako za sameznih članih še izpred vojne. Nekoč, sc spominjajo, ni bilo težav z dramskimi predstavami: imeli so igralce in režiserje, sodelovali so starejši in mlajši. Takoj po zadnji vojni so se prvi prebudili starejši in začeli pridobivati mlajše za ljudski oder. Zadnja leta pa prav v dramski sekciji delo malo' šepa. Starejši so nehali, mladi, ki bi se po sposobnostih lahko vpregli, pa so se odselili. „Danes imamo malo ljudi, ki bi se navdušili za oder. To pa je nekoliko čudno, saj v Dolenjskih Toplicah in okolici le ni tako malo prebivalstva. Kaže, da bo ena najpomembnejših nalog novega društvenega odbora temeljiteje reševali vprašanja na tem področju. Pridobiti bomo morali člane, pri izbiri odrskih del pa se bomo morali potruditi, da bomo odbrali res dobra. Spodbuda nam je lahko dejstvo, da smo imeli še vselej polno dvorano, kadar so igrali naši,“ je razmišljal Šebenik. Dramska skupina jc v zadnjih dveh letih uprizorila Marinčevo komedijo „Poročil se bom s svojo ženo** in Nestroyevega „Utopljenca**. Pravkar so naštudirali Nušiče-vega „Navadnega človeka** in bo krstna predstava aprila. V kratkem bodo sklicali sestanek in poskušali glasbenem področju. Pri tem seveda ne gre za kakršenkoli odpor proti tej ali oni zvrsti glasbene ustvarjalnosti. Gre za nenehen boj za kvaliteto, za resnično kvaliteto v vseh zvrsteh ^asbene dejavnosti. Prav gotovo ne-kvalitete ni mogoče odpravljati z administrativnimi ukrepi ne s križar- pridobiti več navdušencev za igranje, ker bi v prihodnje radi več dch mačih predstav. VZPON ZBORA Pevski zbor, ki šteje trenutno 23 članov, je do zdaj nastopal samostojno, na koncertih z drugimi zbori ali pa je sodeloval na proslavah in drugih prireditvah, ki so bile v Dolenjskih Toplicah. Do sredine lanskega leta je zbor vodil Anton Fink, za njim pa je prevzel vadbo prof. Franc Milek iz Ljubljane, ki na Dolenjskem dirigira tudi zboru „Dušan Jereb** iz Novega mesta. Zbor je pod novo taktirko še bolj napredoval, izboljšala pa seje tudi disciplina članov. Po mnenju pevovodje je najbolj vredno to, da sc je v zbor vključilo več mladih pevcev. V naslednjih dneh bodo dobili pevci nove enotne obleke. TOZD gozdarstvo Podturn je na društveno prošnjo v ta namen že oilobrila 20.000 din, tovarna Novoteks pa je dala blago po znižani ceni. Da imajo Topličani in prebivalci okoliških krajev redno kino ob sobotah in nedeljah, skrbi društvena kino sekcija. V njenih rokali je tudi izbira filmov. Podobno kot v drugih skQ vojno. {/zasenčili^I ustvarjalnostjo, Ki ^ okds. m z vzgoji’ znaU razUkovati medplat .P^ nimi stvaritvami. blaS vrednosti nacni liteto na drug. Stranj no, ustvarjeno z . resnično notranjo m . - Boris Savnik prav>- rt bo tokrat izdala ktosMpetiiiupffl" dogovor z «oineP®'^ kasetni produkcij, pesem šestnajstih saj f, To je nedvomno poj ^ ^ Šentjerneju tudi v tev, ki je pn3a ške programe.* , no 30-letnici . tudi spored tak> i^podron«: J, na Šentjernejskem ^ junija slišali poleg . '„ih tudi borbene pesnu-S pesmi skupnih ‘" J sečJtf okteti zapeU ^ spremljavi „lasben' ** jHi b Straže. Za P^ostaUg ^ Šentjerneju posljbela ustanovljena godba. Mm Vsem 0‘iffS'nV'* kajpak tudi letošnjega tale beseda! ^ Med beUmi zidanica^, vinogradov, s ^ P ^ tu'i'TOp značaj, leS im slovipo konjstan v zadnjih irliia)®t “Icrai dejavnost. se je uveljavil j je s svojimi na J>tcr množice j«re? Dejavnost j o ^vrie boko sled v i lenjske.-kar^P.^j„egan> simbol je jgjn s , Lju, primerja ^luj, čem, postal K srečanja slovens ^^^.^ In dasotasreča^^jjaflsAnik da so dob^o grešljivo vraščei» ^ Job no poustvarjanje prav forganiza*®'’"' jjnsi mu oktetu kot orga ■ I.« |.rucev krajevnih ja J TopUcah boljši bi eali iS čali m njebofcP'““‘' NaP0-»r5 društvu tjuu« jzO% ustanovi^^ 00.^ tiudsko sekcjo -- y je ljudje zclji takih, ki bi movine jedava^Jj hi'^ Nekaj h P ^ naJ_ r V v V davateljt ^ Knjižn.aaxs‘ pozornost- ^ osn . aali,razm.ajaj^,„0rb^ ne čitaln. g Potrebna J . ^0' niJi zdaj malo^? .f„pliO>' J v DolcnjskJ' 1 Henigman, j mesto - TOZD gozdarstvo Podturn, Novoles in Gorjanci. Dom je dobil potrebno električno napeljavo s priključki, omaricami in svetili, prebelili so vse prostore, v dvorani pa na-mestiU nove stole. Marsikaj je še ostalo. Predsednik je na občnem zboru poudaril: „Urediti bomo morali oder, garderobo, stranišče pri odru, ogrevanje in še marsikaj. To pa spet pomeni stroške, ki jih sami ne bomo zmogli. Zdi se mi, da bomo spet morali najti skupen jezik s sindikati v TOZD, krajevno skupnostjo in novomeško ZKPO.** PRIKRAJŠAN AMATERIZEM Kot je dejal predsednik ZKPO Boris Savnik, ki se je udeležil nedavnega občnega zbora v Dolenjskih Toplicah, takega jezika ne bo težko najti. Daje kulturna dejavnost v tem kraju skupna skrb, dokazuje že dej- Toplicah takoj sklicali sestanek vseh za kulturni razvoj Tc^liškc doline zainteresiranih ljudi, predvsem pa predstavnikov družbenopolitičnega življenja. Kajpak je na pomoč od kulturne skupnosti oziroma od ZKPO letos težko računati, saj so na nedavni skupščini kulturne skupnosti poudarili, da bo treba spričo pomanjkanja denarja za kulturo v novomeški občini prikrajšali prav amaterizem. To je Topličanom sporočil tudi Boris Savnik in hkrati izrazil obžalovanje, da bo tako, saj se s tem amaterizmu, ki naj bi po lanskoletnem zaletu prav letos malo bolj razpel krila, dela nepopravljiva škoda. Pri KPD Maks Henigman delujejo: dramska skupina, pevski zbor, kino, knjižnica in ljudska univerza. Kako delujejo in kaj se jim obeta? Dramska dejavnost je poleg zborovskega petja ena najstarejših pri društvu. V arhivih hranijo podatke in slikavno gradivo o sekciji in po- ^ kultura . in ; izobra- ževanje jj UČDRi,Jr1NA0T0ČCU/ D*UGI na rog 'N BAZO 20 l]VCev ^novome^ke1 ^0SVctnih de-«£maja na n?5skc obcine bo letos ^Julih letih bodn*’ ^odobno kot v {f1P^luhnili S£,,UCItclji tudi to-fej?ra5anjih Savanjem 0 Pere- |! toJu% zbralo °*?bje iz šol se' ■'isMhSS^SS: med NOB U Postojank ^grozljiva i v , astika f (29re^°.vi hiši v Kk P 'to p ’d°mačin So Slikar Bor-'S£naj0 zla«ti owega dela do- MSt^^oS^ciiztre- ^tskihga’ da se ie S1?®!5*. saj je 't Hoten’ v?aj S0Vražen Zda-> Pri' | ^iskati a je to * ?°zljivo sa- »-«?>• iotsvovred"„ ^ '*"4»^r^ss Uudsk? 5JEsTO: ^l^VESDAr IVn° aJ?) Je dobiiJ ' nJKnice A1*1' d°poir/n že nekai h° -eno dc' $ Nik- h ne- TaVn ; dni odprta 7<0JPl0ldneodf ^ajnjende-^°botn do 19 .. 0 14. m p0_ brtdo 14 p^seeu Pa jLVsako dru- ldl Precej'%JižniLJ-0dprta od •au stvenih -n°v^ kniip / na.kupila V PriK*n ^ePOSlovn K?°^UdnO- ec talcev ineJuStrani ev m obisko- Razstavo o razvoju ljudske oblasti na območju črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine, ki so io 26. aprila odprli v Dolenjski galeriji, so si obiskovalci z zanimanjem ogledali že takoj po otvoritvi, (Foto: I. Zoran) Dokumenti dolenjske zgodovine V Dolenjski galeriji razstava o razvoju ljudske oblasti na Dolenjskem - Na sobotni otvoritvi je govoril Niko Šilih, član sveta republike j !!u V PreSe ■'' ■ ' ' ' 1 ”i^a)^sUkar'^R^ Minulo soboto so v Dolenjski galeriji (v okviru prireditev ob Pozna:« katerpoM 30-letnici osvoboditve) odprli razstavo o razvoju ljudske oblasti na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje v letih 1941 - 1945. Razstava obsega številne in najrazličnejše dokumente, ki jih hranijo Muzej ljudske revolucije in arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Dolenjski muzej v Novem mestu in Belokranjski muzej v Metliki. Strokovno jo jc pripravil Anton Stampohar, oblikoval pa Jo-vo Grobovšek. Gradivo, ki ga je imel na voljo Anton Stampohar, daje dokaj za-olaoženo podobo rasti ljudske oblasti na Dolenjskem, kjer so uspehi partizanskih enot že spomladi 1942 omogočili osvobpjeno ozemlje, na katerem so bili izvoljeni narodnoosvobodilni odbori kot prvi organi ljudske oblasti. Razstava pa je tudi pregledna, tako da je dober vpogled OGROŽENA OPERA Redno delo v ljubljanski Operi je Ogroženo. Razlog je kaj nenavaden: slaba električna napeljava. Ker si je v takem gledališču številne efekte brez primernega električnega toka težko misliti, jc opozorilo, ki je prišlo v javnost v zad njih dneh, toliko bolj razumljivo. Zahtevajo, da se ta pomanjkljivost odpravi tudi zato, ker ge sedanja električna napeljava še iz leta 1928. Kajpa^ problem ljubljanske Opere tudi s'lem še ne bo zadovoljivo rešen, saj trdijo, da so potrebna obsežnejša obnovitvena dela. AMATERSKA DEJAVNOST V BREŽICAH DO LETA 1980 Predsedstvo in nadzorni odbor občinskega sveta Zveze kulturno -prosvetnih društev Brežice sta na zadnji seji razpravljala o izhodiščih za izdelavo srednjeročnega programa amterskih dejavnosti. Med sklepe so zapisali, da bo v obdobju do leta 1980 v vseh 18 krajevnih skupnostih brežiške oWine vzpostavljena ena od oblik amaterske dejavnosti, predvsem pa bodo skrbeh za razmah drarnske, pevske in glasbene dejavnosti. Za vse to bodo potrebna sredstva in izobraževalni Icadri, prostorski problemi pa bodo prizadeli predvsem kulturno dejavnost v delovnih organizacijah, med katerimi naj bi '^ečji kolektivi imeli tudi kulturnega animatorja. Na seji so se dogovorili, oa bo letošnja revija šolskih pevskih zborov brežiške občine v nedeljo, lo- maja, najverjetneje v Brežicali. ii^n jelLlIiIC Um„ * 54 > !*§§P=S kh aliŠča rari^ SNr !r K&Clians^''" $Sll?^STAv* &.e>as“S«S?»d'nsk' ^ Je no dejanje pisatelja in dramatika Pri- za- tudi na številne dejavnosti, ki so se razvile na osvobojenem ozemlju. Kot je na otvoritvenem govoru poudaril član sveta republike Niko Šilih, bi bilo dokumentov še več, ko se ne bi bili med NOB izgubili ali pa bili uničeni. Menil je, da je zavoljo tega tembolj nujno zbrati vsa pričevanja še živDi udeležencev NOB, saj pomenijo le-ta skupaj z ohranjenimi dokumenti zgodovino, ki je naša in nepotvorjena. „Na Dolenjskem in v Beh krajini je bila večina prebivalstva organizirana že leta 1941, partizanske enote pa so bile le njegova udarna pest. Prav tako lahko trdimo, da so bila naša osvobojena ozemlja kraj za preizkus delovanja nove ljudske oblasti v novi Jugoslaviji, ki se je rojevala sredi hudih bitk z okupatorji in njihovimi domačimi pomagači.* Pri otvoritvi je pel mešani zbor Krke pod vodstvom prof. Radovana Gobca, gimnazijci pa so recitirah partizanske pesmi, ^zstava bo odprta do 15. junija. Iz borbe klila kultura Zadnja razstava sUkarja Milana Napa iz Kosovske Mitroviče in kiparja Rudija Stoparja iz Sevnice, ki jo je minuli petek odprl nekdanji komisar Gubčeve brigade Franci Kolar v trebanjski Ga-lerni, se je na svojstven način vključila v predpraznično vzdušje. Kot je dejal v nagovoru pred otvoritvijo tovariš Kolar, šta bila v naši revoluciji puška in kulturno ustvarjanje nerazdružljiva. Kot zgled voditelja za zbiranje vseh naprednih tokov tudi na kulturnem področju je navedel Borisa Kidriča, ki ni le kot sekretar KPJ, temveč predvsem kot človek tudi v kulturi med NOB povezoval vse napredno. Možnost ustvarjanja so našli tudi preprosti ljudje, kot npr. kurirček Fonzi ah Vida Brest. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se takšna tradicija nadaljuje tudi s trebanjskim Taborom. Umetnostni kritik dr. Mirko Juteršek je Stoparjeve skulpture ocenil kot vsebinsko in likovno bogate. Napove slike je označil kot izrazito pripovedne, pravi vpliv Kosmeta, ustvarjanje tega nekdanjega Uškega rudarja pa je po kritikovem mnenju še težko ocenjevati, ker je likovni svet te pokrajine pri nas še premalo znan. K prazničnemu miku večera po podelitvi letošnjih občinskih priznanj OF je prispeval svoje tudi ubran nastop okteta Boštanj-ski fantje z borbenimi pesmimi. Kipar Stopar se je predstavil tudi kot avtor zborovske pesmi „Nocoj", ki so jo po notah Pavla Mihelčiča zapeU Boštanjski fantje. Prvina trebanjskega Tabora: likovno se lahko izraža tudi preprost človek. Na sliki ob otvoritvi (od leve proti desni) Franci Kolar, dr. Mirko Juteršek, Rudi Stopar in Milan Nap. (Foto: Železnik) moža Kozaka, ki jc za ljubljansko Mladinsko gledališče dramatiziral •"“dinsko povest „Ptički brez gnez-^ I rana Milčinskega. Delo jc na oder postavila režiserka Vesna Arharjeva. ^na oglfd jk ChSko slikarstvo - 24. aprila so v ljubljanski Narodni galeriji odprli razstavo „Češko slikarstvo 19. in začetka stoletja'*. Gre za izbor 80 olj in rt šestnajstih čeških mojstrov Od klasicizma do impresionizma. Kazstava bo predvidoma odprta do konca maja. UMI'TNIK KOVASTVA - V ^boto, 26. aprila, so v prostorih ^vaškega muzeja v Kropi odprli ^zstavo kovaških izdelkov mojstra n Bertonclja, ki velja za najvid-ejscga slovenskega umetnika v obli-ovanju masivnih izdelkov iž železa, ertoncelj je naredil po načrtih arh. orisa Kobeta tudi velik spomenik rt^m druge svetovne vojne, ki stoji V času hudih jezikovnih nemarnosti in brezbrižnosti v Sloveniji je izvršni odbor GO SZDL objavil pismo o jeziku. Listina je zahtevala od vseh članov, organizacij in vodstev SZDL tenkočutno skrb za razvoj slovenskega političnega izrazoslovja, izboljšano kulturo govorjenja in čim manj latovščine, spakedrank in nasilnih skovank v pisani besedi. To je bilo pred desetimi leti, in ker obhajamo jubilej objave nedvomno pomembne listine, poglejmo na kratko, ali se jc kaj izboljšalo. Lahko rečemo, da pismo o jeziku ni bilo zaman. S televizije nam govorijo po slovensko, v kinematografih beremo slovenski podnaslovljene filme, podjetja razglašajo prednosti svojih izdelkov tudi v slovenščini, v javnih obvestilih in drugih pismenih sporočilih je manj popačenk, mnogi politiki so pri obhkovanju govorjene in pisane mish preprostejši, manj učeni, dokop^i so sc celo do svo^ga lepega sloga. Skratka, narejenega je mnogo, a kljub temu še premalo. Jezikovna rja Stopnja kulture in zrelost vsake družbe se kažeta tudi v njenem odnosu do narodnega (materinega) jezika. Tudi za Slovence ne more veljati nič drugega. ,,Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo,** je pozival Koseski. Torej malomarnost do materinščine na Slovenskem ni mlada, zato je potrebno še močneje pritisniti pilo, saj so pege še pogostne in rja globoka. Pravilna, čista, lepa slovenska beseda - boljše razumevanje med Slovenci! Za to nam gre, saj če se ne razumemo, sc odtujujemo, seveda med seboj. Ali ne bi kazalo napisati novo pismo, z novimi poudarki? J. JUST Neprepričljiva epska razsežnost »Čudoviti prah« ali »romanje« k svobodi je ostalo nedorečeno Sploh se ne zgodi, da bi imeli v Novem mestu priliko videti tako rekoč premiero kakega slovenskega filma. Tokrat se je zgodilo, istega dne kot v Ljubljani smo tudi v Novem mestu prvič videh nov slovenski igrani film „Čudoviti prah“ režiserja Milana Ljubiča (glavni vlogi: Ljubiša Samardžič in Silvo Božič, glasba: Darijan Božič). Film jc kar primeren, oz. gre skratka, metaforiko o etičnosti, vztrajnosti in veri v prihodnost, je skušal režiser oblikovati skrajno epsko, toda v taki filmski preobrazbi književnega dela je ostal docela neprepričljiv. „Romanje“ junakov Golega in Dečka proti cilju, svobodi je samo nekakšno blodenje, izgubljena je tista prvinskost, ki bi junaka napolnjevala z močjo. Prah kamene istrske pokrajine, v sklop praznovanj ob jubilejnem letu osvoboditve, tega ne moremo oporekati. Toda če smo v napovedi filma v zadnji številki lista zapisali, da „etičnost in vztrajnost junakov dajeta ,Čudovitemu prahu* svojevrstno in za današnji čas aktualno razsežnost“, potlej lahko zdaj zapišemo, daje to tudi vse. Istoimensko prozno pripoved sodobnega lir vaškega pisatelja Vjekoslava Kaleba, ki združuje v sebi veliko pesniškili prvin. GALLUSOVA ZNAČKA ZA IVA STANIČA 19. aprila je Zveza kuiturno-prosvetnih organizacij Slovenije v Celju podelila pevcem učiteljskega pevskega zbora „1'mil Adamič** Gallusove zlate, srebrne in bronaste značke. Bronasto Gallusovo značko je dobil tudi Ive Stanič iz Kočevja za uspešno štirinajstletno vodenje različnih pevskih zborov in za kul-turnovzgojno delo pri širjenju glasbene kulture. Stanič je najprej začel voditi ženski pevski zbor v tovarni pletenin „Angora** v Ljubljani že leta 1961, zatem je nekaj časa vodil mešani pevski zbor „Ljubljanski zvon“, nato vrsto let pionirske in mladinske pevske zbore na osnovni šoli Kočevje, kjer še danes vodi štiri zbore in sodeluje tudi v učiteljskem pevskem zboru Slovenije „I'mil Adamič**. ' Priznanje in (iallusova značka bo za Iva Staniča velika spodbuda pri nadaljnjem delu na področju glasbe. VILKO ILC prah, po katerem je tako lepo hoditi bos in svoboden, pride prepozno. D. RUSTJA JAKI NA TUJEM Jože Horvat-Jaki, slikar iz Nazarij, se tokrat predstavlja s svojimi deli likovnemu občinstvu onkraj zahodne slovenske meje - v Kraški galeriji na Velikem Repnu. Znani slovenski pisatelj Tone Svetina, ki ga kot kiparja z likovnimi samorastniki vežejo prizadevanja pri upodabljanju sveta in resnice, je Jakiju za popotnico in vstopnico med občinstvo onkraj meje zapisal, da pomeni poglabljati se v Jakijev svet bloditi po hbirintih človekove podzavesti. IMMUU IZ NOVEGA PRAVILNIKA O OCENJEVANJU UČENCEV IN DIJAKOV Razstava del sUkarja Franceta Miheliča iz Ljubljane vzbuja veliko zanimanje med obiskovalci. Otvoritve 24. aprila se je udeležil tudi slikar z ženo, pisateljico Miro Mihelič. Razstava, katere pokrovitelj je krajevna skupnost Kočevje, bo odprta še do 12. maja. (Foto: J. Primc) 1. člen: Učitelji sproti preverjajo znanje učencev na različne načine m pri tem upoštevajo sodobna pedagoška in psihološka dognanja o ocenjevanju. Ocenjevanje ne sme biti časovno strnjeno pred ocenjevalno konferenco razrednega učiteljskega zbora. 3. člen: Lestvice ocen imajo naslednje stopnje: — za uspeh pri predmetih telesna, glasbena, likovna in tehnična vzgoja ter gospodinjstvo v osnovni šoli in telesna vzgoja v srednjih šolah: zelo uspešno, uspešno, manj uspešno; — za znanje iz drugih predmetov: odlično, prav dobro, dobro, zadostno, nezadostno; — za splošni uspeh: odličen, prav dober, dober, zadosten, nezadosten; — za vedenje: vzorno, primemo, manj primemo. Nezadostno in nezadosten sta negptivni oceni, dmge ocene so pozitivne. 4. člen: Pri ocenjevanju učenčevega vedenja je treba upoštevati zlasti učenčev oanos do sošolcev, do učiteljev in do drugih oseb, učenčev odnos do družbenega premoženja, učenčevo obnašanje v šoli in zunaj nje ter njegovo aktivnost v razredni skupnosti. 5. člen: Učitelj, razrednik, ravnatelj ali razredna skupnost lahko zahtevajo, da se učenčevo znanje komisijsko preveri in oceni. 6. člen: V vsakem polletju oziroma v vsaki izmeni sta dve ocenjevalni obdobji. V posameznem ocenjevalnem obdobju učitelj najmanj dvakrat preveri in oceni učenčevo znanje. 7. člen: Učenci srednjih šol smejo pisati na teden največ ^ dve pisni šolski nalogi, na dan pa ne več kot eno. Če je pri ž pisni šolski nalogi ocenjenih v oddelku več kot tretjina učen- ž cev negativno, se ocene razveljavijo, učenci pa pišejo novo šolsko nalogo. (Dalje prihodnjič) KRIŽE NA KOZJANSKEM. Oko se z veseljem ustavi na tej prikupni vasici s slamnatimi strehami. Od daleč je vse tako romantično. Šele ko prideš bliže, se pogovarjaš z domačini, spoznaš drugo, tragično plat opustelih ognjišč. Otroci se vozijo v šolo v Artiče. Do Pečic pešačijo, od tam dalje jih odpelje avtobus. Iz tega predela ni veliko šolarjev, ker ni inladih družin. Večina mladine si po šoli poišče kruh drugod. Največ jih je v Ljubljani. Ti prihajajo samo še na obiske. Vrniti pa se ne želijo več. Hribovske kmetije donašajo premalo. Nekako se prebijajo le tam, kjer je zaposlen vsaj en družinski član. Na delo hodijo v Brežice in v Krško. Pot je dolga in pozimi zelo slaba. Takrat se ne morejo voziti z mopedi ali s kolesi. Ek) avtobusa gredo peš in tako že utrujeni začnejo svoj delovni dan. OTROCI BEŽIJO V MESTA — Danes noče nobeden ostati na zemlji. Tudi jaz ne bi, če bi bila še enkrat mlada, — je s pri- Samotna ognjišča ugašajo vu. Strop v hiši se bo vsak čas sesedel, če tega ne bodo preprečili. Omerzova družina šteje tri odrasle ljudi. To so oče, mati in dvaintridesetletni sin, ki gre od časa do časa na dnino, da zasluži kak dinar. Kaže, da so vajeni životarjenja. Tisto najnujnejše posadijo in posejejo. Zadovljni so, da imajo pri hiši nekaj krompirja in komze. V sili prodajo kos zemlje. Potem ostane še kak dinar za pijačo, brez katere težko prebijejo. Mati je omenila, da so imeli 50 kokoši, ostalo jih je samo 15, ker je vse druge odnesel jastreb. Če ne bi dali k sosedu dimit prašiča, bi bili brez mesa. DOMA GOSPODINJA, V ŠOLI ODLIČNJAKINJA V Križah je doma tudi enajstletna Marta Moškon. Obiskuje peti razred osnovne šole v Artičah. Tri leta je bila stara, ko ji je umrla neozdravljivo bolna mama. Ne spominja se je več veliko, ve le to, da sta jo z očkom hodila obiskovat v ljubljansko bolnišnico. Mlada mati je zapustila možu tri otroke. Zdaj so vsi trije šolaiji: Marta, njen devetletni bratec Andrej in osemletna sestrica Majda, ki živi v vasi pri teti. Rodila se je takrat, ko ji je umirala mati. % dol tek Ana Pirnat: Vsi so šli... zvokom grenkobe v glasu pojasnjevala Ana Pirnat. — Veste, pri nas je bilo petero otrok, pa so šli vsi od doma. Petinštiridesetletni sin Ivan in tri leta mlajši Franc sta v Ljubljani. Ivan je delavec pri Elektrotehni, njegov brat monter v Litostroju. Franc ima težko življenje: bolezen v družini, zato mora sam nositi breme skrbi za dva otroka in bolno ženo, ki jo že tri leta pošiljajo iz bolnišnice v bolnišnico. Zbolela je za mul-tiplo sklerozo. Poskusili bodo še v Zenici, kjer baje neki zdravnik uspešno zdravi to bolezen.— Pirnatova imata v Ljubljani še hčerko, ki dela prav tako v Litostroju. Le ena hči se je poročila bliže, v brežiško občino. 'Včasih je bilo pri njih vse drugače, bolj veselo. Redili so po osem glav živine, zdaj imata v hlevu le kravo in dva vola, da lahko kaj pripeljeta z njima. Večina njiv je v pušči, druge jima zoijejo s traktorjem. Dva sovaščana sta tako srečna, da imata traktor. Pirnatova obdelujeta tudi vinograd, toda pomoč dobita zelo težko. Koruzo jima poškropijo, da je ni treba okopavati. Vprašujeta se, kaj bo z zemljo po njuni smrti, saj se jima najbrž ne bo uresničila želja, da bi jo obdeloval kdo od domačih otrok. Pri Umekovih sta doma še dva sinova. Eden hodi na delo v Brežice. Najmjajši je dopolnil šestnajst let. Šolo je pustil v petem razredu. Rad bi se zaposlil. Tako ne vedo, če bo kateri od njiju voljan ostati pod slamnato streho prikupne hiše, ki se ji leta že poznajo. Pri Omerzovih delajo novo ostrešje. Podrli so ga zadnji čas, sicer bi podlo skupaj kot na hle- Ana Omerzo: Hiša se podira... Vsepovsod je pomlad — na drevju, v travi, potoku, v razposajenih otrocih, pa tudi v sivolasem starčku, ki se je pogovarjal z nekaj tednom starim muckom, ko sva ga zmotila obiskovalca. „Poglejte ga, revčka,“ naju je ogovoril. „Podgana mu je spila oko, pa je tako prijazen .. . . Starček je bil žalosten, žalosten kljub cvetoči pomladi, kajti za vrati v hlevu je ležal njegov še ne 30-let stari sin. Sin, ki ljubi živali, ki ljubi svet, a je za večino priklenjen na posteljo. ŽIVINO IMAM RAD Za vrati hleva se je slišalo veselo petje in pogovarjanje. Vlado Žnidaršič, 100-odstotni invalid, si je krajšal dolge ure. Kdo ve, zakaj ima noge že od rojstva mrtve. Zanj predstavljajo noge dvoje okornih nenavadnih železnih bergel. Te ga, s pomočjo skrbne, a opešane ženice kdaj pa kdaj poneso ria vrt. A Vlado ne pozna solz V Rojah pri Šentjerneju živi 100-odstotni invalid Vlado Žnidaršič v hlevu na kmečko dvorišče, posejano z drobnimi piščanci. Iz pogovora z Vladom se čuti, da fant ne pogreša ljubezni staršev, saj oče in njegova druga mati skrbita zanj, kolikor le moreta. Vlado ne more prehvaliti njune skrbi, čeprav ljubezniva starčka zanj ne moreta narediti vsega. Spal bi sicer lahko v prijazni sobi, ki ju starši skrbno pripravljajo zanj, toda do sobe lahko pridejo le po stopnicah, starčevske roke pa so nebogljene. In tako Vlado kar naprej živi v svojem svetu, kot pravi, v svetu, ki ga razume le on. Takrat, ko je bil v bolnicah, kjer so mu hoteli obuditi nogi, je pogrešal vonj hleva. Sam pravi, da iz hleva ne bi šel v nobeno sobo. Tam bi bil kot v ječi. Pri živini mu ni dolgčas. LJUBEZEN NI DOVOLJ Vendar sama ljubezen staršev ni dovolj. Očeta je kap, s težavo se premika. Mati je sama za vse. Ko sva se pogovarjala z njo, so se ji orosile oči. Želela je skriti svoja čustva in jc za nekaj trenutkov odšla. In ko smo se pogovarjali naprej, jc pohvalila sosede. Da raili pomagajo, je rekla. Kljub temu pa Vlado še vedno leži v hlevu. Že nekaj let. Ne z godrnjanjem. Z razumevanjem, saj ve, da bi mu starši radi pomagali. Hlev je tako postal njegov drugi dom, konji, kravi in teliček prijatelji. V Vladu ni sovraštva - težke razmere so ga naučile prenašati težave. LE KNJIGA IN OČI Le malo je sveta, ki ga je Vlado videl, a dovolj, da ga je spoznal. Dovolj, da ve, kaj vse je izgubil, da ve, kako živi on, kako kmetje, kako mestni. Naš svet mu je daleč. Nanj pozablja, obenem pa nehote pove, da bi ga rad še gledal, spoznaval. Želi si, da bi šel globoko v gozd, med drevje, ki je, podobno kot on, za vse življenje prikovano na enem mestu. Sam pravi: „Hudo mije bilo, ko so me v zavodu učili ročnih del, pa mi ni šlo. Roke imam preslabotne, preveč se mi tresejo. Toda privadil sem se tudi temu in vem, da ne bom nikoli nič delal. Tako sta mi ostala le knjiga, nekateri časopisi in oči, s katerimi opazujem svet. Vesel sem vsakega obiska, vsakih besed. Nihče mi verjetno ne more verjeti, kaj mi pomeni klepet z ljudmi. In prav zato sem bil vedno vesel skrbi In obiskov novomeških socialnih delavk. Marta Moškon se P« letih ne ustraši no Marta je kar preveč mladi. V šoli je ^3»! doma pridno p . ^ ji. Sosedje okoli ni tako pridnih so Moškonovi. ^1,3 > j» Za letošnji dan Marte gasicc^jliiaj' zijci. Denar, k bUi za nakup sop »j, in poslali POg;;Sso!^ Kozjansko, o gnal^ J® Pionirskemu^ so se je spof^je šole & kranjske -jatelji- j kaj, postali njeni P^J^ Marta še ne poklic se bo J naprej tako p ^ežav ^ft nje ne bo 0®*^* ^gala, ‘‘J. Sv bo mogla-hišo. Zaael. naprej, ne ve hjšaP*fQ| malo „d’bre2 denar kakor ^ jq2ICA^ \ Kako so Sl pn^, spravile v ^ bTeme.Crgr;*'*;* videli, kako Tu bom je le preveč do osrečuje, ^ tuf je le preveč Takrat^^ni ''"Vlado ima osrečuje, ■ tufj w tarnanja. n* o boste lahko hudo, in uj |^ten 27-letnef >n ■ Šm S Sedaj, ko je vsepovsod pomlad, Vlado rad poseda na soncu. Na prijaznem kmečkem dvorišču mu ni dolgčas. Poigra se s piščanci, mačkami, zelo rad pa poklejHMa tudi z mimoidočimi. Ce bi bila starša močnejša, bi Vlado lahko \ečkrat zapustil svoj drugi dom — hlev. Kadar je Vladu še posebej dolčas, si zapoje. Kot pra\i s;im, se /elo nid igra / i\ahnim teličkom. Vladova druga mati je tik preden poskrbela, da je bil lepo Inles osvojil trideset točk Tudi Sevničani zmagali • Brežičanke igrale neodločeno - Lisca izgubila v 16. kolu slovenske rokometne lige so Ribničani osvojili že trideset točk, zmagali pa so tudi sevniški rokometaši. Brežičanke so v gosteh izgubile, Sevničanke pa po vodstvu le remizirale. ^počastitev 3o.ip* • ‘ " ‘ r ; aprila v osvoboditve in telesne kulture so v nedeljo, tfe 1. J’l*^O^evskl občini - O Dfplf pripravili partizansW pohod. Pohoda o 250 občanov, pioniijev in mladincev. (Foto: SEVNICA-ŠOŠTANJ 29:26 Ves prvi del prvenstvenega srečanja so vodili gostje in šele nekaj minut pred koncem polčasa so Sevničani ob bodrenju okoli 400 gledalcev najprej izenačili in nato še povedli. V nadaljevanju tekme so bili domači precej boljši in so vodili že s petimi zadetki. Gostje so zaigrali precej bolj natančno v napadu in prednost zmanjšali, toda po zaslugi odličnega Šumeja so domači rokometaši z neposrednimi konkurenti za tretje mesto zmagali in so sedaj pred njimi za tri točke. l^goligašem tesen poraz ^ SKL kolu SO Novomeščani zmagali, Metličani pa tesno izgubili Sevnica: Možic, Krištofič, Simončič 2, Jurišič 3, Vrtačnik, Bizjak, Svažič 4, Koprivnik, Doblekar 6, Lovšak, Šumej 14 inGologranc. E. R. INLES - RUDAR 28:19 Domači rokometaši — tokrat jih jc spodbujalo le 200 gledalcev — niso zaigrali tako, kot znajo. V prvem polčasu so zaigrali počasi, k odmoru pa so odšli s tremi zadetki prednosti. V drugem delu so Inlesovi rokometaši v napadu ,,trenirali" nekaj variant in vodstvo močno oovečali. Izkazala sta se predvsem Sile in Janez Kersnič. Inles: I. Kersnič, Abrahamsberg 1, Žul^ Mikulin 5, S. Kersnič 1, Matelič, Sile 10, Andoljšek 2, Ambrožič 2, Tanko, J. Kersnič 7. M.G. ETA - BREZICE 12:10 Brežičanke so v Cerknem zamudile lepo priložnost, da bi osvojile sedn*’ par prvenstvenih točk. V prvem polčasu sta bili ekipi izenačeni, v ^ugem delu srečanja pa so gostje popustile, tako da so domače igralke zasluženo zmagale. SAVA - LISCA 18:18 Sevničanke so se v Kranju predstavile v dobri luči, ob koncu srečanja pa so imele domače rokometašice obilo ^ortne sreče. Sko^ vso tekmo so gostje vodile, domačun pa je uspelo le trikrat izenačiti. Toda tudi to jim je zadostovalo za neodločen rezultat. Po tej tekmi so Sevničanke z 10 osvojenimi točkami na predzadnjem mestu. nogomet teiu • ° zmagali (1 A) so Novomeščani fliriie’ t pa so proti bivšemu drugoli- Ljj^J^košarkarski’li^**iL*^^^^‘ seje tudi prvenstvo v I ^obro pripravljaj ^ tekme so dokazale, da so se ekipe na betu ILIRIJA v jkar ® gl e je hitr i pr< '1^ polčasu . ?o imeli 01 izsilili drugi ‘JUČilartf ^jevLinKi- . wXVsp^,^d^avno ki Sl ^asto- ^ *^ške- RUDAR- NOVOTEKS 67:55 V prvi tekmi nov^a prvenstva I. A slovenske košarkarske lige so No-vome^ani gostovali v Trbovljah in izgubili z dosedanjim članom druge zvezne lige Rudarjem 55:67. Novo-teks je v prvem delu preveč spoštoval domače in ^al premalo napadalno, tako daje Rudar vodil 41:27. Pomlajena novomeška ekipa, v kateri igra letos kar šest mladincev, je drugi polčas igrala bolj borbeno m ga celo dobila, tekmo pa je kljub temu izgubila. Novoteks: P. Seničar 2, Bajt 8, Cukut 2, Ž. Kovačevič 4, Kopač 2, S. Seničar 3, Ivančič 11, Pirc 6, Janežič 6, Besednjak 4, Plantan 7, Kraševec. NOVOTEKS-JEŽICA 78:75 Tekma z novincem v ligi, prva na domačem igrišču v novi sezoni, se je Ro izenačeni borbi srečno končala, ekaj minut pred koncem so Novomeščani vodili za 10 košev in Ježica Ho te- Šele w !}ajnevar-. ^^borčanu ^^?!®>iborčan ™«lsebojnem 11 (oba Kekec -Nunčič- 3.' ■Jj' iN 22. točk, 2^n^ezniki: kff so na-w«o >ojil T, *fonku- '•»■iU 'ekm ^ niestu v so I fci še ] ^ajo ■S,%n5P’8»trvo‘l''' '»OŽIŠ*« * « “skd- tf* *3h '^^*1. Cf' u Odo /1 0'0. 1 »iel ‘ lahlto „1®) "ozU i koncu kljub ostri obrambi ni mogla narediti drugega, kot da je le zmanjšala razliko. Zmaga je vsekakor pomembna za mlado novomeško eki- VEHAR IN RUZAN ODLIČNA V počastitev 30. obletnice osvoboditve je Kolesarska zveza Slovenije pripravila v Savljah 28. krožno spominsko dirko padlim borcem -kolesarjem. Tekmovanja se je udeležilo kar 200 kolesarjev iz treh republik, med desetimi klubi pa so nastopili tudi Novomeščani in Krčani. V konkurenci starejših pionirjev se je na 5 kilometrov dolgi progi izkazal Novomeščan Vehar, ki je osvojil prvo mesto, med mladinci pa je dobro vozil Krčan Ruzan: 15 J^ometrov dolgo progo je prevozil z orugim najboljšim časom. po, ki igra pretežno z novimi, mladimi igralci, med katerimi so nekateri stari šele 16 ali 17 let. Vsekakor lahko od te ekipe čez nekaj let še veliko pričakujemo! Novoteks: P. Seničar 2, Bajt 28, Cukut 10, Ž. Kovačevič 14, Kopač 4, Ivančič 14, Plantan 6. PRVO KOLO V DOLENJSKI LIGI Začelo se je prvenstvo v dolenjski košarkarski ligi; letos nastopa 11 ekip. V prvem kolu so favoriti Loka 74, Bršlin in Žužemberk zlahka zmagali. Rezultati: Mirna:Žužem-berk 69:80, Bršlin:Straža 83:59, Šentjernej:Loka 74 46:88, Pod-bočje:Metlika 65:59, Dragatuš: Semič 56:58; Mirna peč prosta. V drugem kolu (to soboto) bodo igrali: Loka 74:Dragatuš, Straža:Sent-jernej, Metlika:Bršlin, Žužemberk: Podbočje, Mirna peč:Mirna, Semič pa bo prost. ŠKAFARJEVA ŠTIRIKRAT PRVA Pre’šnji teden je bil v zimskem bazenu v Kranju tradicionalni mednarodni plavži miting za mlajše pionirje in pionirke, na katerem je nastopilo okoli 150 tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Na tekmovanju so nastopili tudi tekmovalci iz krškega Celulozarja, najboljša med njimi pa je bila Škafarjeva. Nekateri rezultati: pionirke: (rojene 1967) — 50 m hrbtno: 1. Škafar 45,7; 50 m prsno: 1. Škafar 53,7; 25 m delfin: 1. Škafar 23,4,9; 100 m mešano: 1. Škafar 1:44,9. NA 9. YU RALLVU TUDI RIBNIČANI Tekmovalci AMt) Ribnica tudi letos nadaljujejo tekmovanje v rally športu. Milan Kajtna se je udeležil dveh diik in s sovoznikom Škuljem dosegel sorazmerno dobro uvrstitev. Zaradi težav s tekmovalnim vozilom zaenkrat nista štartala brata Železnik. Vodstvo AMD pričakuje, da bosta obe posadki uspešno nastopili na letošnji največji diAi, 9. YU r^y, id se točkuje tudi za prvenstvo Evrope. Tekmovanje je razdeljeno v dva dela. Prvi del bodo točkovali za prvenstvo SFRJ, oba dela skupaj pa za prvenstvo Evrope. ATLETI - V LJUBLJANI DOBRO Prvega letošnjega uradnega atletskega tekmovanja v Ljubljani so se udeležili tudi novomeški atleti in dose^ naslednje rezultate: starejši mladinci - 100m: 3. Bajer (Novo mesto) 11,6; mlajši mladinci -100 m: 1. Krašovec 12,0, 2. Stupar (oba Novo mesto) 12,1; 200 m: 1. Stupar 24,0, 2. Krašovec (oba Novo mesto) 24,8; starejše mladinke -100 m ovire: 2. Bele (Novo mesto) 19,8. ZAGORJE - ELAN 1:2 Elanovi nogometaši so tokrat gostovali v Zagorju. V prvem polčasu sta bili ekipi izenačeni, v drugem delu prvenstvenega srečanja ljubljanske podzvezne nogometne lige pa so bili gostje spretnejši in so zasluženo zmagali. Zadetka za Elan sta dosegla Ven ta in Brčič. G. M. BELA KRAJINA-ENOTNOST 2:0 Domači nogometaši so slavili še eno pomembno zmago. V gosteh so imeli enajsterico Enotnosti in jo zasluženo premagali. Oba zadetka je dosegel razpoloženi Weiss. S to zmago so Črnomaljci v ljubljanski pod-zvezni nogometni ligi še vedno na prvem mestu. M. G. RIBNICA-APNAR 2:2 V zaostali tekmi prv^a kola so Ribničani pred domačimi gledalci dobro zaigrali, toda nikakor niso znali izkoristiti številnih priložnosti za zadetek. Oba gola je dosegel Markovič. M. GLAVONJIC RIBNICA-PODPEČ 4:1 V prvenstveni tekmi ljubljanske nogometne podzvezne lige so Ribničani odlično zaigrali in krepko premagali enajsterico Podpeči. Domači nogometaši so se izkazali z domiselnimi podajami ter močnimi in točnimi streli. Zadetke so dosegli Lukič (1), Markovič (2) in Ovčarjevič (1). M. G. Gabrčanke premagale Krko Novomeščani so gostovali v Mariboru in srečanje izgubili s 3:0 roko. ^0 šolo ®^^insko ŠPORTNI KOMENTAR Hoja - poceni rekreacija Po švedski definiciji lahko prištevamo med športne zvrsti tudi vsakdanjo hojo, kajti šport so vse telesne aktivnosti, ^tekmovalne ali netekmovalne, ki vzpodbujajo športnike k boljšim dosež-kom, ostale pa k aktivnem počitku ali boljšemu počutju. In tako postaja hoja tudi pri nas vse bolj zanimiva, zlasti za starejše ljudi. Da je to res, je dokazal tudi novomeški spominski pohod ob 30-letnici osvoboditve, ^ je iz Novega mesta proti Seceletovi jami krenilo okoli 500 ljudi, med njimi tudi starejši. ^ato bi lahko organizatorja tega pohoda, novomeški Partizani in občinska konferenca SZDL, začela razmišljati o stalnih oblikah podobnih pohodov, kajti udeleženci so doka .ali, da bi se te vrste rekreacije zanesljivo udeleževali. Zavedajo se f^mreč, da je sodobni čk>- V 18. kolu slovenske odbojkarske lige so Novomeščani gostovali pri Mariborčanih in srečanje izgubili, igralke Krke pa so doma po izenačenem boju izgubile z ^ugouvrščenimi odbojkaricami iz Celja. J KRKA-GABRJE ___________________________________________ 2:3 Ce bi Novomeščanke v derbiju kola zmagale, bi bile na lestvici na drugem mestu. Toda vso tekmo seje poznalo, da si Celjanke želijo zmagati, medtem ko so domače odbojkarice igrale brez volje. Kljub temu so gostjam odvzele dva seta, v petem, odločilnem nizu pa so močno popustile in Celjanke so zasluženo zmagale. S tem porazom so Novomeščanke zdrknile na peto mesto in imajo 23 točk. vek postal sedeči čbvek in ima, razen tistih, ki se aktivno ukvarjajo s športom, pri nas še vedno premalo možnosti, da bi pregnal odvečne kihgrame, da bi krepil telo. Nekoč so zdravniki priporočali jutranje sprehode po svežem zraku, danes pa pospešeno, živahno hojo po valovitem terenu. Cim več vzponov je, čim bolj se čbvek zadiha, bolje je. A ktivm hoja namreč neprimerno bolj koristi kakor umirjena, lagodna. Zahodni pa tudi naši športni strokovnjaki so ugotovili, da bi občani za rekreacijo izgubili manj časa, če bi tekli na dan 10 minut. Ker pa mnogi niso več sposobni za tek, priporočajo hojo - pol ali enourno aktivno hojo. Pri nas na Dolenjskem imamo za hojo lepe terene in zainteresirane ljudi. Manjkajo nam še primerni organizatorji. J. PEZELJ Krka: Rajer, Zevnik, Forte, Boh, Fila, Fabjančič, Adamčič in Pilič. BRANIK - NOVO MESTO 3:0 Novomeščani so tokrat gostovali pri mariborskem Braniku in dobro zaigrali predvsem v prvem nizu. V nadaljevanju so se domači odbojkarji, ki so spretno izkoristili težko igrišče, zasluženo zmagali s 3:0 (13,8,7). Gostje so se pokazali v dobri luči, veliko nepotrebnih točk pa so dobili predvsem zaradi slabe telovadnice in drsečega parketa. Novo mesto; Lapajne, Goleš, Babnik, Graberski, Weiss, Vernik, Primc in Železnik. PELI ZOPET PRVA V Ljutomeru so v nedeljo s kasaškimi dirkami odprli letošnjo sezono konjeniških prireditev. Na ljutomerskem hipodromu se je pred 3000 gledalci predstavil tudi Šentjernejčan Jože Antončič. V II. in IV. dirki je Jože s svojo Peli odlično vozil in še enkrat dokazal, da je med najboljšimi v republiki. Jože že lani ni doživel poraza in z uvodno zmago je opozoril, da bo tudi v letošnji sezoni med najresnejšimi kandidati za vrsto odličij. Rezultati - II. in IV. dirka, handicap za 3 —12-letne kasače: 1. Peli (J. Antončič, Šentjernej) 1:39,9 (1:32,2), 2. Kima (J. Vavpotič Ljubljana) idr. Končni vrstni red: 1. Peli 2, 2. Kima 4, Alpina 6,4. Perica 8 točk idr^ VODI GRADIŠČE Prejšnji teden so dekleta v dolenjski rokometni ligi odigrale 3. kolo. Rezultati: Sodj^ica - Gradišče 4:16, Grosuplje - Ribnica 16:13. Vodijo igralke Gradišča, sledijo pa Grosupeljčanke, rokometašice Sodražice in Ribnice. M. G. VODI SMARJE-SAP V 17. kolu dolenjske rokometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Grosuplje — Semič 40:23, Gradišče - Vi&ija gora 23:32, Smarje-Sap - Šentjernej 31:16, Kočevje -Črnomelj 21:22 in Ribnica -Dobrepolje 32:18. Vrstni red: Šmarje—Sm 33, Črnomelj 29, Kočevje 27, Ifodražica 24, Ribnica 23, Gradišče 18, Semič 17, Višnja gora 16, Cerklje 13, Šentjernej 11, Grosuplje 10, Krka 9, Dobrepolje 5 in Ponikve 1 točko. M. GLAVONJIC KAJ, KJE, KDO? V sredo, 7. maja, bodo igralci v slovenski košaricar-ski ligi odigrali tretje kolo. Metličani bodo še enkrat igrali s težkim nasprotnikom — trboveljskim Rudarjem. Če bodo zaigrali tako, kot so v soboto z Ilirijo, se jim obetajo točke. Novomeščani gredo tokrat v Ljubljano, kjer se bodo pomerili z vrsto Pnil. Napoved — z dobro igro bi Novoteksova ekipa lahko osvojila drugi par točk. V slovenski rokometni ligi za ženske gredo Brežičanke k vrstnicam Borca. Po vsej verjetnosti bo tekma izenačena. Neodločen rezultat bi bil za gostje uspeh. Igralke Lisce, Id jim v drugem delu prvenstva nikakor ne gre, bodo doma igrale z rokometašicami Brai^a, ki doslej še niso izgubile srečanja. Neustavljivi Ribničani bodo v 17. kolu poskušali osvojiti nove točke v Slovenj Gradcu, Sevničani pa gredo po nove točke k zadnjeuvrščeni ekipi Drave. TEK „OSVOBODITVE" USPEL Novomeška občinska zveza za telesno kulturo jc v sodelovanju z atletskim klubom pripravila na predvečer dneva ustanovitve 01’ ,,Tek osvoboditve" po ulicah Novega mesta. Tekmovanja se je udeležilo okoli 100 mladi!) atletov iz šolskih ^>ortnih društev novomeške občine. Rezultati: pionirke - 800 m: 1. i^letelj 2:25,0; 2. Papež (obe Grm) 2:26,0; 3. Vide 2:31,0;4. Bele (obe ŠSd Polet, Šentjernej) 2:32,6; ekipno: 1. Cirm 12 točk, 2. SŠD Polet 14. 3. Bršlin 31, 4. Mirna peč 33, 5. Šmihel 43 idr.; pionirji -1000 m: 1. Semec (Novo mesto) 2:49,0; 2. Košmrl (Grm) 2:51,0; 3. Granda (Smarjeta) 2:52,3; 4. Gorišek (Polet) 2:54,4; ekipno: 1. Grm 15, 2. Polet 17, 3. Novo mesto 23, 4. Bršlin 37, 5. Smarjeta 39; mladinke - 1000 m: 1. Močan 2:27,3, 2. Pečjak 2:28,1; 3. Goleš (vse gimnazija Novo mesto) 2:29,0; ekipno: 1. gimnazija (Novo mesto) 6 točk; mladinci - 1500 m: 1. Križman (gimnazija Novo mesto) 4:13,0; 2. Murgelj (SŠD Kovinar) 4:18,0; 4. Zupančič (gimnazija Novo mesto) 4:18,5; 4. Turk (SŠD Kovinar) 4:19,2; ekipno: 1.jgimnazija Novo mesto 9 točk, 2. SSD Kovinar 12 točk. Plesni klub Novo mesto je v soboto zvečer v okviru počastitve 30-letnice zmage za Novomeščane pripravil čudovit večer — kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinskoameriških plesih, ki si g? je ogledalo okoli 500 občanov. Na sliki je novomeški par, zakonca Podkrižnik, ki je prišel v finale. BEBA MURN IKEBANA Kos odslužene trte, ki smo jo pobrali na izletu v vinsko gorico, lahko doma pridoma uporabimo. Nekaj vejic brinja, W smo jih tudi prinesli z izleta, in ena sama vrtnica je vse, kar potrebujemo za zanimivo dekoracijo. J jratfaneč) Edini na svetu Ko danes jugoslovanski narodi ob deseti obletnici začetka socialistične graditve gledajo na prehojeno pot, gledajo nanjo s ponosom. Ni države na svetu, ki bi v tako kratkem času dosegla tak vzpon, pa bodi to glede notranje izgradnje ali krepitve svojega gospodarstva in narodne obrambe, ali pa glede odnosov do drugih držav in krepitve mednarodnega miru na osnovi enakopravnosti velikih in malih narodov. In rezultati desetletniii naporov? Ni jih mogoče opisati v debeli knjigi. Zapisani pa so v vsem, kar se danes imenuje Titova Jugoslavija, zapisani so v srcih milijonov delovnih ljudi. PRI NAS PRIČAKUJEMO sleherni 1. maj z velikim veseljem. Takrat se navadno še bolj kot sicer spominjamo, kaj nam je uspelo v preteklem letu, sponmimo se vseh tistih v naši domovini, ki s posebnimi uspehi gnetejo novo podobo naših mest in vasi, ki nam dajejo nove stroje, nove ceste in nova poslopja in ki L velikimi napori trgajo spone zaostalosti. TUDI DOLENJSKA je dobila Materinski dom. Poprej so žene čakale v posebnem oddelku v bolnišnici. Materinski dom je čisto blizu porodniškega oddelka. Ima 4 sobe in 16 postelj. Postrežba je dobra, matere pa so zadovoljne, saj lepo v ppčitku in miru čakajo porod. Navzlic tesnim prostorom je življenje v domu prav lepo in prijetno. Žene imajo radio, manjka pa knjig in časopisov. DA SO LJUDJE na podeželju željni kulture in prosvete, jc prav gotovo stvarna ugotovitev, saj so pripravljeni ob vsaki, pa čeprav še tako nekvalitetni kulturni prireditvi napolniti prireditvene prostore do zadnjega kotička. Največkrat pa je res, da imajo prosvetne in kultume hrane premalo. Marsikje se sliši, da bi ljudje radi hodili na igre, da bi radi poslušaU lepo petje, da bi radi hodili na predavanja — seveda, kjer bi v lepi obliki kaj pametnega izvedeli. Nimajo pa priložnosti. ( Iz DOLENJSKEGA LISTA 29. aprila 1955) PO SVITU mu PRIZADLTI K0NJ1Ci:K - Trumanu Capotu, znamenitemu ameriškemu pisatelju, so na nekem letališču na 1'loridi ukradli 27 let staro torbo, v kateri je imel 1600 dolarjev, vozniško dovoljenje, filmsko kamero in še nekaj malenkosti, med njimi zasebni telefonski imenik s sedemsto številkami prijateljev in znancev. Capote je izjavil, da vse drugo ni nič vredno, toda izguba imenika je zanj pravcata tragedija, kajti njegov konjiček je — telefoniranje. Morebiti bo tudi zmikavt presedlal s kraj na kaj drugega! NAZADOVANJI' - Zvezni statistični urad ZR Nemčije je objavil najnovejše podatke o gibanju prebivalstva. Iz njih je razvidno, da jc umrljivost ve^a od natalitete, zato je bUo lani v Zahodni Nemčiji manj kar 90.000 prebivalcev. Kaj bo šele čez kakšno leto ali dve, če bo inflacija pognala* domov milijonske množice zdomcev? TO JE BIL PTIC! - V neki puščavi v Texasu (ZDA) so arheologi našli kosti največjega živega bitja, ki je kdaj letelo po zraku. Gre za ogromno „pošast“ (zaenkrat ji še niso dali imena), kije živela pred 60 milijoni leti in je imela razpon kril okoli 16 metrov. O vrabčki, škrjanč-ki, ptičke siničke, skrijte se! NI BIL ZVLST - Znana novinarka Lva Sereny, ki jc lani v 61. letu starosti zaslovela s knjigo „Z dna teme“ (opisuje razgovor z nacističnim zločincem Stanglom), je zahtevala razvezo zakona s 83-letnim možem Richardom. Razlog: zvedela je, da jo jc večkrat zapored prevaral (zmeraj z isto žensko) med 82. in 83. letom svojega življenja. Krepak, toda ne tudi kreposten starček, ali ne? PRISLUŠKOVANJI Najno- vejša metoda predvidevanja iiudih nevihtnih oblakov in »^menja je prisluškovanje. Neka ekipa sovjetskih učenjakov je namreč odkrila, da kumulusi, tik preden se spremenijo v nevihtne oblake, oddajajo posebne zvočne ,,signale“. ki jih je mogoče prestreči s posebno pripravo. Ko tako odkrijejo grde namene oblakov, se učenjaki spravijo nadnje z že davno znanimi raketami, la mati narava jc pa res četlaljo manj skrivnostna! NOV KOVANI C' V I ranciji bodo kmalu dali v obtok nov kovanec v nominalni vrednosti 50 frankov (okoli 200 din), kar bo največja denominacija, ki jo je v zadnjih nekaj desetletjih dobil kateri kovani denar v I ranciji. Osnovni namen tega kovanca jc kar najbolj povečati število varčevalnih „nogavic“. s tem potegniti iz obtoka okoli 400,000.000 frankov ter posredno pokazati zobe - inflaciji! PODUČNA IZJAVA llaroun Tazieff, priznani proučevalec vulkanskih žrel, ki se na veliko zavzema tudi za čim več zelenih površin v mestiii, je izjavil: „Onesnaženost človekovega okolja jc večja nevarnost kot atomska bomba. Če bomo naprej tako hiteli črpati in onesnaževati tisto, kar nam nudi, nas Zemlja ne bo več dolgo trpela na svoji površini!" Se strinjamo z njim. Kaj SO pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Šlo je od izhoda proti zahodu (Opolnoči) od 14. na 15. dan aprila bil je čutiti tukaj hud potres, kakoršen je vPreloki le redkokdaj. Čutiti je bilo namreč večkratno tako silno zibanje zemeljsko, da so kokoši iz svojega spavališča izpod streh zletele v temni noči na prosto in je opeka raz streh padala na tla. Šlo je od izhoda proti zaliodu. To se je ponavljalo v tej noči okolu trikrat. (Napovedana) je bila občinska seja v Loki pri Črnomlju. Prišli smo vsi odborniki, le župan ni hotel priti ter s svojo odsotnostjo hotel sejo preprečiti. Rajši je v Črnomlju ostal, prepiral se s farani, kateri so ga pošteno obdelovali, da se nima v naše duhovne zaletavati, ker še naš faran ni. V seji je bilo enoglasno obsojeno ravnanje župana, da seje dal premotiti priliznjenemu učitelju Šetini in dal svoj podpis in občinski pečat na prošnjo, zoper katero so vsi občani od prvega do zadnjega. (Č rnomeljsko) županstvo želi priob- Golobja nadloga Mesta se otepajo s preštevilnimi golobi čili tale popravek; ncresnica jc, da so posctniku Skubicu liberalni mestni očetje vzeli bika. Res je, da se je moral bik vsled uka/ov velesi, dež. odbora vzeti, ni res pa, da se je bika vzelo /ato, ker je volil Skubic Zupana. (V i n o g r a d n i k o m.) Bliža sc čas. da bomo rabili vezila pri zelenem cepljenji. Priporočen naj bo Gottlieb Koc/andede. Firma jc krščanska; dosedaj priporočane tlrmc niso krščtirislcc (Močan potres) je bil po vsej Dolenjski; par dni kasneje so ga opetovano čutili na Belokranjskem; torej se zemlja pod nami maje že kake tri tedne. Pravijo, da se je na Gorenjskem pri Kranju Kriška gora za 14 črevljev posedla. Studenci so drugo jutro kalni izvirali; ponekod se je kazal pred potresom rdeč blisek in nenavadna rdeča meglica je legla po potresu. (I/ DOLENJSKIH NOVIC 1. maja 1895) Če bi poiskali, katerih živih bitij je v velikih mestih največ, bi se takoj za ljudmi in podganami uvrstili golobi. Ti pernati poulični postopači so v vseh velikih mestih sveta, gotovo pa jih je največ v e\Topskih mestih. Njihovo število se je celo tako razmnožilo , da predstavljajo svojevrstno nadlogo sodobnih urbanističnih središč. Ne gre samo za tone iztrebkov, ki jih golobi puščajo po strehah, pročeljih in skulpturah, niti za njihovo uničujoče delovanje, vprašanje velike golobje popula-dje je povezano tudi z nekaterimi boleznimi. Strokovnjaki pravdo, da je mestni golob jwravi leteči inkubator nekaterih smrtno nevarnih bolezni. Med temi omenijo motnje v dihalnih oisanih, kriptokdcozo, encefalitis, histoplazmozo in še nekatere druge. Res je, da število smrtnih žrtev teh bolezni ni zaskrbljuj če, vendar tega vprašanja tudi ni zanemariti, posebno ne zato, ker največkrat prizadenejo otroke. Pf^ivalci mest so navezani na golobe, imajo jih za c^ras mest, zato niti ne vedo za hude borbe, ki jih imajo z njimi mestne uprave. Skoraj ni večjega mesta, ki ni poskušalo zajeziti globje ofenzive. Po^u^li so na razne načine: od kontracepcije, omamljanja, zastruplje\9nja, lovljenja do streljanja, a vse kaže, da človek v tej borbi vedno potegne krajši konec. Prav žalostno so se odrezali sicer domiselni Francozi: mrvice hrane so napoj|iyd z a)k<^Qlom» 9a»amye|ii^Io-be naložili v kamione m jih odpeljali na podeželje: toda golobi so se vrnili v mesta prej kot kamioni. V nasled njih poskusih alkoholizirane hrane še povohali niso .. . Borba z golobi še traja in zaenkrat ni uspešna. Znanstvo s tem dekletom je bilo za Taylorja usodno: uvedla ga je v skupino eksorcistov. Nevarne, nore igre Razsoden človek se je lahko samo smejal številnim skupinam, ki so rasle kot gobe po dežju in po vzoru izredno uspešnega ameriškega filma ,,Izganjalec hudiča“ oponašale obrede eksorcizma. Črne maše. izganjanje demonov, satanizem, vsega tega tudi ni bilo mogoče resno jemati, čeprav bi se mora-U sociologi resneje posvetiti tem pojavom. Pred leti je ves svet vznemiril pokol, ki ga je organiziral Mason, navdušen pripadnik satanizma. Zdaj je podoben šok doletel tudi Anglijo. Michael Taylor, čisto navaden Anglež, je po naključju prišel v stik s skupino eksorcistov. Prepričali so ga, da je obseden od 40 demonov, in pristal je, da demone izženejo iz njega. Celo noč je trajal mučni obred izganjanja, proti jutru pa je bil Taylor duševno že povsem zmeden. Ni več vedel, kaj dela. Odšel je domov in napadel svojo ženo. Iztaknil ji je oči in iztrgal jezik, da se je zadušila z lastno icrvjo. Potem ji je odrezal ušesa in, obrizgan s krvjo, gol zdirjal po ulicah rodnega Ossetta. Takega so ujeh policaji. Na sodnem procesu so spoznali Taylorja za nekrivega. Poslali so ga na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. Zdravniki pravijo, da je zdaj Taylor že ozdravljen in da je spet normalen človek. Toda kdo so pravi krivci? Neodgovorneži, ki so sc igrali nevarne igre? Film? Družba, ki dopušča take pojave? i Delati ali uživati Ob prazniku dela se vedno spominjam plačila, ki mi ga je naložila cesarica na Dunaju, ki me je mrzila zavoljo posekane lipe nad kamnito mizo. Rešil sem cesarstvo pred sovražnikom in za to mi je ponudila vina sod, ki drži petdeset malih veder, sto in pet pogač, dvajset jan-cev in oseminštirideset krač. Ni kaj reči, lepo darilo, vendar bi ga moral spraviti do Vrha pri Sveti Trojici, kajti cesarica mi je zabičala: „Prodati ne smeš cepera, ne tukaj ne na poti tja do Notranjske. “ Huda je bila pokora za posekano lipo, vendar si nisem mogel pomagati. Godrnjal sem, potlej pa raje ostal brez plačila, kot da bi mučil sebe in kobilico. Kako drugačni so dandanes mladi ljudje. Akoravno imajo družine in potrebujejo novce, nočejo delati več, kot je nujno potrebno. Takole se izgovarjajo: „Zdaj imam ravno pravšnje plačib, da dobim novce tudi za otroke. Ako bi delal več, bi se pretegnil pa šc otroški dodatek bi izgubil, zato je bolje, da ležim in uživam." V Tožbanji vasi poznam družino, ki ji je tudi to preveč. V časopis so dali napisati, kakšni reveži so, pa so jim dobri ljudje od vsepovsod pošiljali oblek in novcev, da so lahko še bolj zapravljali. Sosedje so se jezili, a ni pomagalo. Celo komisijo so dali poklicati, vendar so reveži darove poskrili, si nadeli najslabša oblačila, a za kosilo pripravili krompir v oblicah in močnik, ki ga že dolgo niso jedli. Vidite, po tej ah drugi poti marsikateri rad pride do nezasluženih novcev. Kadar mora pa kaj dati za skupno stvar, mu gre veliko težje od rok, potlej se pa še čudi, od kod draginja, ki nas tare. Opazil sem, da se zadnje čase ljudje zgledujejo tudi po marljivih delavcih, rekoč: ,,Poglej ga, kako je priden! Te milijone je s svojim delom zaslužil. Kar naj jih ima in uživa. “ MARTIN KRPAN TisočlBtj za ods®?! Zemlja P0*1’*3* gias prebivaj. Približno okoU^o ^ lahko dogodi, d 1 ,. MeSji živa bitja v 13 odkrila nen . bouf a/.resiti. - ses Jčera^ :o.dajihjeI^Cnaar lajbolj 0110 ^Vkibod°f tem bodo Pr po/drav Zemljanov W Skoraj sliti tako prav tako, kot zamisliti siln „p naše osončje od Toda vse t0 ."znans^ ovira nekat,er Ljniiv^f ki so se loaU^o0 sa: poslati spo^c „ase zeme^ke ^ rodnim dijll0.- nCj,av^ nembrezdnusirneg ^ fiešitev prejšnje križanke 2T .» K .... F A K T f R f' A sr L« A p A A D e R. L X GB1 C M r 1 Aj D 0 s A R e X K ( L A A R T 0 N r R 1 O Bk 0 p S L 1 s T C s A K 0 s T O J L o' T 0 R A R 1 J A S? 1 L A R A V R S P 0 A/ A > DL IGRA PRI TAROKU RA2TFLE- SEVALEC POLJSKA REKA KDOR STO Rl KOMU DOBRO PEVKA STEFOK 2.IME 1E 2A J KRIVflNJP ^ KOP D L SESTA- VLJALEC STATI- STIKE BICIKLI STKA RUSKO 2.IME ORAČ FWEŽEVA KRONA NORD. SMUClI m RA v PR^I KOS EDEN OD RODITELJEV DOSTAVEK CLAY /RSTA »PORTA jm mm ZVEZDA V ORLU imam ^ALAS£ IGRALKA MIRANDA TRUP PESNIK KARIDVAC SARAJEVO RASIST SMITH Čtivo KRILO LfiuE IGLAVEC lAOlA NATRI VRSTE REKA V SZ NEMEC BAJESmV. LETALEC TOl?E ENJE NEM. FILOZOF AFR. PTIC (^e)resnice * napako 11111 ('tkala)''a j® Je neN sti-^ sosedovo hišo. f°fe mnanem tekmovanju ie l»)SCstV° ubo«ao (.zloei y Nabral- J jitct r——-L iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiE je najdražja pijača Pred Duš^a P-88.^3 >>Prov'nca svobode«, plodna oaza, -^_cavsKimi viharji ščitijo ograde iz palm in borov in Je največkro!Vmostov’ se m P,°pIav- cen? vode dva ali t • ^av dežuje sa «na. » ie vod^™ ki i Tristometrska ^tfj| globin* veso^ tera bo p -a šele čez tisocletj Poskusi. da “ "Jj il|| morebitna sp° pM| ni» -B "“Sti » moremo gkor uspehih- j nlj pj: poskusi, da J spTU|Cskor^ vesolju. Ze radijski *^riku oddaj3 . ^ tor , , ,ozve^Je (£ s## 300.000a civU,Zfobstoja|4arraŽ hovega ob d(laja Signale 0JeS«^ skop sk°r^ /a dr1® ^ Xie to PO4''1« :iJ >,ar<0#' kor ne To pfih0< nekaj sto P -gg (li tri. b’proti zaho-.'0 puščave, ^ Prekinja- prsti P^'čakovl, ’ bi Egino**^ p ^®^«vitne » takv "'""O oa^i na za- I prsti čeiku katere sloji pied servisno traktorsko postajo velik pano z napisom: ,,Dar Sovjetske zveze“. Ze leta 1956 so se tamkaj začela prva dela in puščavski pesek Sahare so polagoma spreminjali v rodovitno prst, na kateri je prišla do veljave sodobna agronomija. Leta 1959 so prvih 5000fedanov (1 fedan je 4200 m2) plodnih tal proglasili za novo provinco, simbolično imenovano ,,Mudirijet T^rir“ (Provinca svobode)<^Pospra-vili so tudi prvo letino saliar-skega sadja in zelenjave. S sistemom zelo globokih vod- h v j” pridne roke iztrgale puščavi, '>*ata. zidanih hišah, pa tudi v kolibah nareje- ""“•iiiiiiii njakov in vodovodov, s katerimi črpajo vodo iz Nila, so do zdaj Mudirijet Tahrir razširili že na 43.000 fedanov. Ob zelenjavi in sadju gojijo tudi znamenito vinsko trto ,,Omar Kajam“. Rodovitno, Sahari „ukradeno“ oazo ščitijo pred puščavskimi viharji, hamsini, ograde iz palm in borov. V oazi, kjer so prvič v zgodovini Egipta začeli obdelovati zemljo z motokulti-vatorji in gnojiti z umetnimi gnojili, živi v. posebnih komunali nekaj tisoč fedija-nov, ki delajo na državnih posestvih. Vsi so pismeni, imajo zastonj šole, bolnišnico, gledališče in kino. Stanujejo v zasebnih zidanili hišah, ki spominjajo na hiše evropskiii vasi. V vsaki hiši je hladilnik, šivalni stroj, radio, v nekaterih celo televizijski sprejemnik. Oaza premore en sam hotel. v katerem se nastanijo redki turisti. Ob viskiju, vodki, konjaku ter drugili tekočih „mamilih“ zahodnega sveta je najdražja pijača --bistra voda iz nederij Sahare, ohlajena s kockami saharskega ledu. """‘l*lflllllll'llll>lllll>llllllllllllllllllllllllllilllllllililllllllllllillllllllllil|||||||||||||||||||||M||||||||||i||||||||||||HlE Samostan bo . stal drugje v severozahodni Cmi gori bodo prestavili znameniti Pivski samostan na nov prostor, šest kilometrov stran od današnjega. To pa zato, ker bo na mestu, kjer se nahaja zdaj, nastalo veliko umetno jezero nove elektrarne. Samostan je eden najdragocenejših kulturnih spomenikov v Jugoslaviji. Preselili ga bodo kamen za kamnom na hrib Sinjac. Selitev bo trajala nekaj let, k delu pa so pritegnjeni največji jugoslovanski strokovnjaki. Notranji samostanski zidovi so bili poslikani s freskami; njihova površina znaša nad 1200 kv. metrov. Vse to so morali najpoprej skrajno previdno sneti, da sc dragocene freske ne bi poškodovale. Konservatorjem seje posrečilo, da so posel opravili povsem brez nesreče, in zdaj so freske začasno spravljene že v novih prostorih. Tako jc najbolj naporno delo opravljeno. Potem so kos za kosom razstavili staro zgradbo in prenesli' gradivo n» novo mesto. Tam ga bodo na novo sestavili, tako da bo vsak kamen stal natanko tako, kakor je stal poprej, preden so pričeli samostan podirati. To delo bodo opravili menda že do konca letošnjega leta. Ko bodo dela končana, pa bo moralo zidovje stati kaki dve leti, da se temeljito posuši, šele potem bodo začeli znova nameščati slovite freske. Kot smo že omenili, bo poslej Pivski samostan stal na bregu umetnega jezera. Že do sedaj je imel vsako leto veliko obiskovalcev, ki so si želeli ogledati ta kulturni spomenik, njegove freske in zbirko dragocenih relikvij iz zlata in slonove kosti. Zdaj bo najbrž obiskovalcev še toliko več, kajti poleg prejšnjih znamenitosti jih bo poslej privabljala še nova zanimivost: preneseni samostan. Strokovnjaki pravijo, da bo preselitev izvršena tako dovršeno, kakor bi bili vso zgradbo hkrati prestavili z orjaškim dvigalom z enega na drugi kraj, čeprav je v resnici delo potekalo silno počasi in nadvse premišljeno, „kamen za kamnom". SVETIMPKRAVAMI h ki'" para i^nal^ kot'p P® dneh pomanjkanja sta na.ša tonle občana sedla v krčmo pa na- in za sjima je stekla po grlu ju- *'^adnie rižota z rizi-bizijem in za sladico. se vrnila v ^ ”^P^kala. Optimizem in podjetnost 8*avi. uušo in kup načrtov se je porodilo v *l?Pasti oči in je bil: sprehoditi se po mestu, ^'jskega ljudst ^ ‘n onega od velikega in- Fakirstvo sta obvladala in na vrsti je bilo kopanje v sveti reki Ganges. Namakala sta se naša junaka v vseh toplicah domovine, tudi po atomskih sta čofotala, pregnala sta revmatizem, zobobol in zlato žilo; no, ob Gangesu sta se znašla prvikrat! Kaj vse prežene ta sveti veletok, sta si komaj upala predstavljati. Celo bridko smrt nemara . . . Slekla sta se torej in zabredla v vodo med pobožne nagce. DR. BOŽO OBLAK Vpliv zdravnik svetuje temperature in tlaka Telesna temperatura zdravega človeka je dokaj stalna in se vrti okrog -37°C. Temperatura okolja pa se znatno spreminja, odvisno od klimatskega pasu, letnega časa, ure in mikrokli-matskih pogojev. Ljudje spadamo med toplokrvna bitja, ki imajo v svojih možganih poseben center za urejanje temperature, nekakšen termostat. Napredek človeštva v teku prazgodovine in zgodovine je temu centru zelo olajšal delo, da lažje obdrži stalnost temperature. Za to je človek izumil’ več različnih načinov. Stanovanje, kurjava, hlajenje, obleka, obutev in še drugi pripomočki ustvarjajo pogoje za večje človekovo udobje. S tem pa je današnji človek postal bolj občutljiv za zunanje vplive od svojih davnih prednikov, ki so bili bolj utrjeni zoper zunanje temperaturne spremembe in spremembe vetrov in vlage. Prevelika vročina in prevelik mraz škodljivo vplivata na telo, posebno še, če je v zraku preveč vlage. Nizke temperature povzroče prehladne bolezni, če je zrak vlažen, ozebline in v izrednih slučajih podhlaitev vsega organizma in celo zmrznjenje. Visoke temperature pa v primerni vlagi, ko telo ne more oddajati z izhlapevanjem odvečne toplote, neugodje, slabost in nemoč, toplotne krče ali pa toplotni kolaps. Razumljivo je, da ob dotiku z ognjem ah zelo vročim predmetom, tekočino ali plinom staknemo opekline te ali one stopnje. Samodejno urejanje telesne temperature ureja telo na približno naslednji način. Če je vročina, se najprej razširijo žilice v koži, postanemo rdeči. Kri iz globljih predelov telesa prihaja k površini in se tam ohlaja. Če to ne zadostuje, se potimo. Mokra koža je boljši prevodnik toplote in ohlajanje je večje. Če je to še premalo, potem začnemo globoko dihati, pa tudi bolj pospešeno ter tako oddajamo toploto, kije je preveč, s povečanim izločanjem hlapov skozi dihala. Ce je mraz. se prav nasprotno skrčijo , žilice v koži, postanemo bledi. Kri gre v globlje dele telesa, kjer se manj ohlaja. Če to ne zadostuje, se skrčijo v koži drobne mišice, ki dvigujejo dlačice, dobimo kurjo polt. Če še to ni dovolj, začno drgetati večje mišice in mišične skupine, kar sprošča toploto in telo se ogreva. Vlaga je v zraku vedno j>risotna v večji ali manjši meri, odvisno od toplote zraka. Cim bolj je zrak topel, več lahko vsebuje vodnih hlapov. Če se toplota zraka zmanjša, se vlaga izloči v obliki rose ali slane. Ker vlaga v zraku kot dober prevodnik odvaja toploto hitreje, imamo v suhem zraku občutek topline, v vlažnem pa hladu. V sopari, ko je zrak z vlago nasičen in še zelo topel povrhu, ne moremo, več oddajati toplote z znojem, ker znoj ne more hlapeti, počutimo se zelo neugodno in kmalu sledi toplotni kolaps. Vsi poznamo strupen vlažen mraz okrog ničle v meglenem zimskem vremenu, medtem ko nas v suhem mrazu pri 20°C pod ničlo skoraj ne zebe in mraz kar lahko prenašamo. Ker zaradi prehlada pade odpornost organizma in ker sc v vlažnem zraku tudi povzročitelji bolezni lažje obdrže ali celo razmnožujejo, ni čudno, da se ob času vlage in mraza bolj širijo nalezljive prehladne bolezni. Če pa je zrak presuh in še vroč. izločamo več vlage kot nonnalno, kar povzroči žejo. sušenje in pokanje sluznic in kože. To doživimo v puščavah, v proslorih. ki so ogrevani s centralno kurjavo, pri /elo gretih industrijskih peOeli. v nekateiih rudnikih in podobno. Vlaga je seveda tudi v zemlji. Na površini zemlje je je več v hladnih mesecih. Prcjirosto pravilo, ki pravi, naj ne sedimo na zemlji v mesecih, ki vsebujejo črko r, nas opozarja, da se bomo sicer prehladili. Vlaga \ zemlji se počasi zbira in priteče na dan kot studenec ali pa ostane v njej kot talna voda. Naša pokrajina je pretežno kraška. Zato odpadna voda, pa tudi gnojnica lahko pronica v globino, ne da bi se prej očistila. in okužuje pitno vodo in druge vodne vire, kar je zdravju nevarno. Neznatno dnevno gibanje zračnega pritiska zaradi izredne človekove prilagodljivosti nima pravega pomena za zdravje. Vedeti pa je treba, da se v vodi na vsakih 10 m globine poveča pritisk za l atmosfero. Ker človek zdrži, če je zdrav, brez večjih naporov 2,5 atmosfere pritiska, potapljanje do 25 m globine ni nevarno. Globlje pa lahko poči bobnič. Zmanjšan zračni pritisk v višinah, denimo, v gorah nad 3000 m, temelji na pomanjkanju kisika. Najprej se pojavi utrujenost, nato zaspanost, glavobol, slabost, bmhanje, okvare vida, sluha in mišičnih koordinacij, izguba spomina, nerazumno obnašanje, nezavest in smrt. Zato je v visokih gorah potreben kisik, kar velja tudi za letalce. (Nadaljevanje prihodnjič) — Za va.%, monsiinjorr. POl'A IN STJt<^ Občan išče pravico Dežurni poročajo ISKRA ZANETILA POŽAR -21. aprila okrog 11.30 je nastal požar v gozdu pri Rožnem dolu. Zgorelo je okrog 2 hektara gozda in cenijo, da je škode za 15.000 dinarjev. Vaščani so prizadevno gasili in preprečili, da ni nastalo še več škode. Najbrž je zagorelo zaradi isker od lokomotive, ki je malo prej vozila mimo. OBRAL JE AVTOMAT - V noči na 23. april je bilo vlomljeno v gostišče Veselica v Metliki. Nekdo je vdrl v lokal skozi kuhinjsko okno in vse prebrskal. V točilnici je tat našel 60 din, a mu to ni bilo dovolj. Polotil se je še iaalnega aparata in iz nje^ izbrskal 300 din drobiža. Kakor je prišel skozi okno, tako je tudi odšel. Z AVTOM PO PSA - 23. aprila zvečer je Avgust Zupevec iz Gotne vasi ugotovil, da mu je nekdo ukradel psički črno ijave barve, pasme volčjak. Vredni sta okrog 1.000 dinarjev. Lastnik meni, da je psički nekdo odpeljal z avtom. OKNO JE BILO VABLJIVO -24. aprila dopoldne so Rebovi iz Dol pri Metliki odšli v vinograd, pritlično okno domače hiše pa so pustili priprto. To je izkoristil spreten tat: prilezel je v stanovanje, vse razmetal in našd 350 dinarjev. RAZGRAJALA V HOTELU -24. aprila zvečer sta v novomeškem hotelu Kandija razbijala steklenice Branislav Miloševič iz Karlovca in Matija Mišanovič iz Novega mesta. Miličniki so ju za nekaj ur odvedli na hladno, prijavili pa so ju tudi sodniku za pretar^e. ODNAŠALA STA VINO Postaja milice v Krškem je dobila ovadbo, daje bilo vlomljeno v vinski hram Martina Veličeviča iz Dmove-ga, ki ima hram v Libelju nad Leskovcem. Ugotovili so, da sta nasilno prišla v stavbo Edvard in Albin Sirotka, doma z Brezovske gore. Ta dva sta vino odnašala že več dni in ga znosila okrog 150 litrov. Prijavili so ju javnemu tožilcu. Zdravila so kriva Po republiški statistiki je okrog 12 odstotkov nesreč na cestah nastalo zaradi uživanja zdravil, ki slabijo voznikovo sposobnost reagiranja. Pod vplivom nekaterih zdravil sc voznik slabše koncentrira, napačno ocenjuje globino, hitrost in smer gibanja, oddaljenost in tudi svoje vozniške sposobnosti. Na seznamu, ki ga je objavil Zvezni sekretariat za delo in socialno politiko, je 236 zdravil, ki so ljudem za volanom nevarne med vožnjo. In katera so ta zdravila? V prvi skupini so zdravila zoper nagle bolezni, kot: gripa, angina, nahod, bronhitis ali pljučnica. S tako boleznijo voznik ne bi smel za volan; če jemlje zdravila, na primer proti nahodu arbid, sinasec ali sirupe proti kašlju, pa je še bolj zaspan in po-toglav. Zdravila proti dolgotrajnim boleznim niso vsa sama po sebi škodljiva za šoferje, vendar so zdravila zaradi alergičnih obolenj, zaradi povečanega krvnega pritiska, pretirane detelosti, kroničnega alkoholizma spet taka, da slabijo voznikove sposobnosti. Najnevarnejša so gotovo zdravila, ki jih jemljemo samovoljno, če nas boli glava ali smo prekrokali noč, če nas boli zob, smo morda razbuijeni itd. Marsikdo pri zobobolu použije tudi več tablet na dan, potem pa se mirno usede za volan in sc vozi po mestu. Vedeti moramo, da so fenal-gol, plivadon, optahdon in podobne tablete zelo nevarni, posebno če jih vzamemo več na dan. Kljub vsemu večina zdravil pri zdravem in treznem vozniku, ki je urejen in spočit ter jemlje zdravila po zdravnikovem nasvetu v predpisanih količinah, niso problem za varen promet. Pač pa pretirano in samovoljno jemanje zdravil v kombinaciji s črno kavo ali alkoholom in cigaretami predstavna nevarnost, na katero opozarja tudi 144. člen zakona o varnosti cestnega prometa. -R. Od voza je po nesreči, ki se je zgodila 28. aprila okrog 10.30 na cesti med K^eljevim in Bučno vasjo, ostalo le nekaj desk in kolesa. Ta dan je s tovornjakom proti Novemu mestu vozil Vincenc Jerman iz Kisovca pri Žagoiju in trčil v konja in vprego, ki jo je v nasprotni smeri vozil ST^etni Franc Fabjan iz Dol. Kamenja. Po trčenju je tovornjak potiskal konja in voz še kakih 30 m in obstal v gozdu pod cesto. Pod kamionom je ležal mrtev konj, hudo poškodovanega voznika vprege Fabjana in njegovo 65-letno mater Marijo pa so odpeljali v bolnišnico. Marija Fabjan je še isti dan poškodbam podlegla. Nesreča je terjala še za 45.000 din škode. (Foto: R. Bačer) Izkoristil cementno krizo Zaradi preprodaje cementa Je bil Jože Hočevar obsojen pred sodiščem - Korist mora vrniti Poleti 1973, ko je bila gradbena sezona na višku, cementa nisi dobil niti za dolaije ne, razen po kanalih, pri „iznajdljivih“ posameznikih, kakršen je bil obtoženec. DVA VLOMA V ENI NOČI V noči na 23. april je nekdo vlomil v lokal Delikatese v Brežicah. Neznanec je razbil steklo in prišel v notranjost, kjer je s polic pobral precej cigaret in nekaj jedače. Naredil je za okrog 500 din škode. Ker ^ je nekdo videl, je zbežal, hotel pa je na vsak način priti do plena. Vse kaže, da je isti ptiček to noč vlomil tudi v prostore Zavoda Z3 kulturo, kjer je na enak način - z^razbitjem stekla - prišel v prostore. Jože Hočevar, nezaposleni komercialist iz Celja, je imel dobre zveze v trboveljski cementarni. Nabavil je 60 ton cementa v avgustu 1973 in ga prodal Leonu Kušljanu iz Šentjerneja. Kušljan je plačal zanj 47.600 din s prevozom vred, Hočevarju pa je precej ostalo in to je nedovoljena trgovina. Toda premeteni komercialist je cementarni plačal le polovico računa s Kušljanovim denarjem, ostalo vsoto pa je ostal dolžan. Prav zaradi tega je zadeva prišla na dan, ker je cementarna zagrabila Kušljana, daje moral plačati šc Hočevarjev dolg v znesku 22.000 dinarjev. Hočevar se je na novomeškem okrožnem sodišču izgovarjal, da jc nameraval pošteno poravnati račun v Trbovljah, vendar pa je denar založil in sc ni mogel spomniti, kam. So- dišče je smatralo, da je to precej za lase privlečen izgovor, in ga je obsodilo zaradi nedovoljene trgovine in zatajitve. Prisodili so mu 1 leto in 6 mesecev zapora, vendar pa je kazen odložena za dobo treh let, če bo v 6 mesccih po pravnomočnosti sodbe plačal 5.000 din premoženjske koristi in če bo Kušljanu v letu dni in pol vrnil 22.000 dinarjev. Ce teh pogojev obtoženec ne bo izpolnil v roku, bo šel v zapor. Sodba še ni pravnomočna. Uspehi Krčanov Pionirji prometniki so tekmovali v Kopru v našem pravnem redu je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene, v kateri sta mož in žena enakopravna in sta dolžna drug drugemu biti zvesta in si vzajemno pomagati. Iz te opredelitve zakonske zveze izhaja, da zakonca sporazumno odločata o skupnem gospodinjstvu, o izvajanju roditeljske pravice in o urejevanju premoženjskopravnih razmerij. Toda še vedno ugotavljamo, da smo sicer uveljavili v javnem življenju pravno enakopravnost moža in žene, ne pa tudi že dejansko enakopravnost v domačem okolju. Tu je žena šc večkrat samo pasivna spremljevalka enostranskih moževih odločitev. Zato niso redki primeri, ko pride do sodnih postopkov, v katerih se dokaže, daje mož razpolagal s ki jo dobi zakonec pri upokojitvi, ali nagrado, ki jo dobi za delovne uspehe, za skupno premoženje zakoncev, ker ima osnovo v njegovem delu. Drugačen pa je pravni položaj, ko gre za upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki ga pridobita zakonca z delom v zakonski zvezi, torej z delom doma ali pa na svojih delovnih mestih, to jc skupno premoženje. Delo zakoncev - kmetov je v skupnem obdelovanju zemlje in v sodelovanju njunega doma-činstva. S skupnim premoženjem gospodarita zakonca skupno in sporazumno; pri tem se lahko dogovorita, da samo eden izmed njiju gospodari. Ce pa sc zakonca ne sporazumeta o gospodar- prcj doseči v pravdi ugotovitev višine deleža, ki pripada njegovemu dolžniku - zakoncu. Zakonca lahko sklepata pogodbe o medsebojnih premoženjskih razmerah (darilne pogodbe in druge), vendar jc za veljavnost pogodlxj, če ne gre za običajna darila, potrebno, da je sklenjena pred sodiščem. Sodna oblika jc potrebna tudi tedaj, kadar tretje osebe izročijo premoženje obema ali enemu izmed zakoncev zato, ker sta sklenila zakonsko zvezo, npr. ko starši izročajo posestvo hčerki ali sinu, ko se poročita. Zakonca pridobita na skupnem premoženju lastnino po nerazdeljenih deležih. Ce hočeta postati solastnika po določenih deležih, jima dajejo zakoniti predpisi pravico, da že med tra- Premoženjska razmerja med zakonci pravnimi posli tudi z ženinim premoženjem, ne da bi ga bila ta za posel pooblastila ali da bi bila vdelovala pri sklenitvi posla; to je imelo za posledico pravno neveljavnost takega posla. C c sta npr. v zemljiški knjigi vpisana oba zakonca kot solastnika, je potrebno za veljavnost pogodbe, da jo oba skleneta in podpišeta; prav tako pa tudi morata tožiti ali biti tožena oba. Pač pa odgovarja upnikom za obveznosti, ki jih v zakonski zvezi prevzame zakonec za tekoče potrebe skupnosti, tudi drug zakonec. Sklenitev zakonske zveze nima na premoženje, ki ga je imel zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, v bistvu nobenega vpliva in ostane njegova last, t. j. posebno premoženje. S tem premoženjem zakonec samostojno upravlja in razpolaga. Prav tako ostane samo njegova last premoženje zakonca, ki ga je pridobil med trajanjem zakonske zveze, a ne z delom, ampak kako drugače, npr. z dedovanjem, darili. Vsekakor pa je šteti odpravnino. stvu s skupnim premoženjem, lahko predlaga zakonec sodi&u, da v nepravdnem postopku odredi, kar je potrebno za redno gospodarstvo. Pri skupnem premoženju še ni določen delež posameznega zakonca in se tudi spreminja glede na prispevek vsakega zakonca. S svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju zakonec ne more razpolagati s pravnimi posli med živimi - lahko pa z oporoko — in ne more tega deleža odsvojiti (podariti, prodati) ali obremeni-tj. Pač pa jc zaradi načela zaupanja v zernljiško knjigo veljavna kupoprodajna pogodba, ki jo je sklenil zakonec, ki je kot edini lastnik vpisan v zeiiidjiški knjigi, čeprav ima drugi zakonec pravico do dela te nepremičnine, ker je bila pridobljena z delom v z^onski zvezi. Zato nalaga previdnost, da zakonca, ki sta zgradila hišo med trajanjem zakonske zveze, čimprej določita svoja deleža in tudi uredita zemljiškoknjižno stanje. Lahko |ia seže upnik z izvršbo na nedoločen delež, vendar tako, da mora naj- Janjem zakonske zveze ah po razvezi sama določita višino deležev ali pa to stori sodišče. V primeru spora ugotavlja pravdno sodišče obseg skupnega premoženja in višino solastninskih deležev zakoncev na tem premoženju, medtem ko izvede dejan- . sko razdružitev, t. j. komu naj pripada, sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče mora upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na odločitev o višini deleža, t. j. ne samo zaslužek, ampak tudi pomoč enega zakonca drugemu, vodstvo domačih poslov, brigo za otroke, skrb za ohranitev premoženja. Nepravilno bi bilo delež žene, pa četudi ni zaposlena, izenačevati z delom gospodinjske pomočnice; k*-ta namreč opravlja praviloma samo tehnične posle, medtem ko opravlja žena vse gospodinjstvo in je mož po navadi oproščen skrbi za vodstvo domačih poslov. Zato naj pregovor „Najboljši prijatelj je jasna pogodba ‘ velja tudi za urejevanje premoženjskih razmerij med zakonci. Stefan Simončič V soboto in nedeljo, 19. in 20. aprila, je bilo v Kopru VII. republiško zaključno šolsko prometno tekmovanje ,,Kaj veš o prometu" in VII. republiko srečanje pionirjev prometnikov. Tekmovanja se je udeležilo več kot 300 pionirjev prometnikov iz 35 slovenskih občin. V orientacijskem pohodu srečanja pionirjev prometnikov so bili najboljši pionirji iz Sežane. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Krškega, tretji so bili Novomeščani, Brežičani pa peti. Na kolesarskem tekmovanju pionirjev v ocenjevalni in spretnostni vožnji so se najbolje odrezali pionirji iz Maribora s 5315 točkami, pionirji iz Krškega pa so bili drugi s tremi točkami manj. Tudi v tekmovanju „Kaj veš o prometu” sta tekmovalca iz Krškega Bojan Mlakar in Bogdan Župančič dosegla lep uspeh, saj sta se uvrstila na drugo oz. tretje mesto. Najboljši štirje iz tekmovanja „Kaj veš o prometu" bodo zastopali našo republiko na VI. zveznem tekmovanju, ki bo 5. in 6. maja v Krdljevu. Komisije za prošnje in pritožbe občanov delujejo pri vseh občinskih skupščinah, vendar kaže praksa, da se doljršen del občanov, ki menijo, da se jim godi krivica, pritož raje na višje organe: nekateri naravnost na maršala Tita, nekateri na posamezne funkcionarje v republiki ali zvezi ali pa pošljejo pritožbe republiškima komisijama na višji ravni. Konec koncev pridejo te pritožbe na občinsko komisijo, ta pa posreduje, da se zadeve urede. Kako je s temi stvarmi, so povedali: DRAGO VIDMAR, pravni svetovalec pri občinski skupščini v Brežicah: „Mi dobimo v roke na leto poprečno 10 pritožb občanov, večina teh pa je naslovljenih na višje organe. Največ se ljudje pritožujejo zaradi i>e-urejenih stanovanjskih razmer, posamezniki zaradi razlastitev in odškodnine, ponekod pa imajo vaške spore pri komunalnih zadevah. Ugotavljamo, da je nekaj pritožb tudi brez osnove. Občani iščejo namiljene pravice. V upravičenih primerih posredujemo na pristojnem mestu, da se čimprej urede.“ IVAN TEKSTOR, dolgoletni referent za prošnfc in pritožbe pri občinski skup^ini v Novem mestu: ,J*ri nas se število pritožb navadno suka okrog 35 do 40 na leto. Občani vlagajo pritožbe pretežno na višje organe, tudi direktno na maršalat, iščejo pa predvsem stanovanjske pravice. Na srečo je ta problematika zadnje Čase precej ublažena zaradi stanovanj iz solidarnostnega sklada. Nekaj je vsako leto tudi delovnih sporov, vendar se je pri nekaterih te vrste izkazalo, da gre za alkoholike, ki so bili ob službo, pa se čutijo prizadete. Moram reči, da se je precej pritožb uredilo v korist občanov." TINE MOLEK, sekretar skupščine v Metliki: „Za naše območje je značilno, da imamo zelo malo primerov, da bi se občani pritoževali. Lani smo imeli en sam primer, pa tudi prejšnja leta jih ni bilo dosti. V letošnjem letu rešujemo en primer. Gre za spor dveh strank zaradi prehoda na dvorišče. Skupno z republiško komisijo smo skušali stvar urediti s prizadetimi, kaže pa, da ne bo šlo brez sodišča." R. B. % DOBRNIČ: Z DVORISCA PREDENJ - 21. aprila je Franc Skube iz Dobrniča vozU skozi vas; pri zadružnem domu je zavil v levo, tedaj pa je z dvorišča predenj pripeljal fičko Anton Zaletelj iz Blata. Avtomobila sta trčila, lastnika pa imata za 7.000 din škode. MOKRONOG: BREZ IZPITA PA Se SUM - 21. aprila popoldne se je Draga Železnik iz Martinje vasi peljala z avtom proti Puščavi, v Mokronogu pa jc s stranske ceste pripeljal motorist Franc Zidar iz Trebnjega in trčil v avto. Gmotne škode je za 2.000 din, ugotovili pa so, da Zidar nima registriranega motorja, nima vozniškega dovoljenja, razen tega jc osumljen še vožnje pod vpU-vom maliganov. MOKRONOG: SE EDEN S STRANSKI- CESTE - 22. aprila dopoldne jc I ranc Starič iz Cužnje vasi vozil avto skozi Mokronog, s stranske ccste pa jc pripeljal avtomobilist Mihael Vidmar iz Šentruperta in trčil v Staričev avto. Škodo cenijo na 3.000 dinarjev. NOVO MESTO: NI DAL PREDNOSTI — Novomeščan 1’ranc Ivanič jo 23. aprila dopoldne vozil avto od stadiona proti Partizanski cesti. Zapeljal je v križišče in tako zaprl pot traktorju, ki g? Mi pripVl Gor polja. 2.000 d». RaCJE selo: CESTO - p brave je 23. P „dbiš^.® „fjl zapeljal avto ^ vomjak, ki fa ^ Ravnic®’ Katerle te 3.000 din. DEN -24. 3] _ maljčan Bojan » J P ni avto s stransKe Kolodvorsko ces piJPjiitO'*} Avtomobila st \ 2.000 din. BUCNA SUBKLO - Aj vasi seje kolesom ' onrot* P// zavijal v je pripeljal Bučne vasi. Av ve zadel, da je P ^ steklo, nato P Qino^ potem nud‘l P . medtem ko J 4.000 dinarjev. -jjaK «r?LIN: TOV&fj;, toku žLbjak; KO za' JC vozilo ugotovili. J . b>l®«nO ^nheli. kar JC 15.00 Škodo ccnig po^vi^ potnik Sla mesta. Jože Svašn vozjl ^u-aprila zvečer p^dtun ^ Soteske , peljal "“rtacmcrisf „ ograjo, pr' 9^00 dmai)"' . Novomeška ekipa osnovne šole Katja Rupena: Milan Moro, Bojan Frantar in Gregor Pucelj tik pred startom v Kopru, kjer je za ekipo Sežane in Krškega zasedla III. mesto na republiškem tekmovanju pionirjev prometnikov. Konkurenca je bila huda. (Foto: Foto-krožek Osnovne šole Katja Rupena.) njem o\& ceste, ctriTio'^0 di«’ čeravno je ne škode je ČETRTKOV INTERVcIU jrihranili milijardo strokovnjakov bistveno dvig- 5 —»"entabilnost proizvodnje oksitetraciklina 5 „Naša tniliČn VoZaf '^ankn p inženir ^kinih ^ ^^stih ^^tos dnh r Spolnit Pa na^nl P^^dtem inženV-V^^^ diplomi-Babi/ Petrovič, Gljeb S' Manček, Pavleti. ^rPlj^k, Mladen ^iploniLS^^^^ Bernik in veterinar Jože ^ P'oiz-^ ^ozličnih ifi Dnt ^^^i^ega iz- deviz glavni ^^kvečJnPJj^^a ie sešte- ^^adelifet 2a usnff de- T^ienih^s^ že ^^^nitudiJ°^^vnjakovza-tehniki in de- ""d deb *^clavcev ~ dobe '^ihna y«lke ’^>atori^^'i‘''ost ftia OJ f naprej. Že stoHu P?^^roči tetr '’’. Probv\ ^^^ijonov Q ^dnja oksi- tli J ’'eh 12», ,"^"‘^*0- cn, ?!>'•»>• o7l'T’'‘^"° V\Y. “ Pfapifo *''' upošte- vali tudi pri delitvi Krkine nagrade za izboljšavo. Denar, ki je bil mmenjen strokovnjakom, smo sporazumno razdelili med vse de-bvce našega obrata. Naša izboljšava, za katero smo dobili tudi republiško priznanje, je v tem, da smo z istimi stroški omogočili pridobivanje za skoraj tretjino več oksitetraciklina. Rentabilnost pridobivanja tega antibiotika širokega soja je bila pred izpopolnitvijo na meji med „da ali ne, “ vzhodne države namreč to zdravilo prodajajo pod ceno, za energijo in surovine pa se ve, da so iz dneva v dan dražje. V Jugoslaviji je izumiteljstvo tako rekoč na psu, po številu izumov in izboljšav smo zadnji v Evropi. Pravijo, da bo nova zakonodaja, ki jo pripravljajo na tem področju, stvari premaknila z mrtvega tira. V Krki smo morda že nekoliko bliže tem svetlim obetom, letos je bilo med nagradami „Sklada Borisa Kidriča'* kar trikrat omenjeno ime našega kolektiva in njegovih delavcev -vsega pa so podelili 20 nagrad. Očitno se pri nas dela, čeprav seveda ni mogoče reči, da ne bomo dosegli še večjih uspehov. Prihraniti, kolektivu na leto staro milijardo niso mačje solze, kolektiv je to razumel in nas tudi nasadil Stimulacija je ena najbolj bistvenih vzpodbud novatorstva in izumiteljstva, s čimer pa seveda nočem reči, da mora vedno biti denarna. Pogosto je dobra beseda več kot sveženj bankovcev, dobro besedo pa lahko slišiš samo v zdravem in ambicioznem kolektivu. “ Zvedeli smo, Janko Petra-vič tega hote ali nehote ni omenil, da je skupina nagrajenih Krikinih strokovnjakov večji del nagrade „Sklada Borisa Kidriča" namenila za graditev Posebne osnovne šole v Šmihelu. MARJAN BAUER V soboto so v Dolenjski galeriji podelili 32 uglednim družbenopolitičnim delavcem novomeške občine in Krajevni skupnosti Birčna vas „Priznanja Osvobodilne fronte“. (Foto: I. Zoran) Solidarnost padla na izpitu Samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov še do danes ni podpisalo 30 odstotkov novomeških delovnih organizacij Čeprav je bilo na zadnji seji skupščine Novo mesto in številnih sejah družbenopolitičnih organizacij rečeno, da so kadri temelj novomeškega razvoja, je četrtkova seja občinske konference SZDL Novo mesto ponovno dokazala, daje od besed do dejanj zelo dolga pot. Govor je namreč o samoupravnem sporazumu o štipendiranju učencev, ki določa v sklad združenih sredstev za štipendiranje 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Do 23. aprila letos jc ta sporazum uradno podpisalo 60 TOZD in OZD novomeške občine, sedem delovnih organizacij tega ni storilo, vendar redno ali r^eredno odvajajo denar, kar 26 pa je de tovnih organizacij, ki se N, KDO VSE NI PODPISAL SPORAZUMA Do 23. aprila samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Novo mesto niso podpisale neslednje delovne organizacije* IMV Novo mesto. Opekarna Zalog, Konfekcija Rog, KZ Žužemberk, Veterinarski zavod Novo mesto. Ribarstvo Dvor, ŽTF Novo mesto, I*TT Novo mesto, Novotehna Novo mesto, TOZD Hmeljnik Pivovarne Union, Krim Novo mesto, Petrol - skladišča in servis Novo mesto. Mladinska knjiga Novo mesto. Ljubljanska tobačna tovarna - skladišče Novo mesto. Ljubljanske mlekarne - skladišče Trška gora. Keramika Novo mesto. Kovinar Bučna vas. Krojač Novo mesto, 2itb-Pekarna Novo mesto, Varnost Novo mesto. Vodovod Novo mesto. Zavod za požarno varnost Novo mesto, Osnovnp šola Žužemberk, Šolski centcr za gostinstvo Novo mesto in Zavarovalnica Sava. Omenjene delovne organizacije zaposlujejo 5.984 delavcev. za sporazum, ki velja od 1. julija lani, še zmenile niso. Površen opazovalec bo dejal, da je večina vendarle za sporazum. Moramo mu pritrditi, vendar z grenkobo. Podpisati namreč še ne pomeni tudi plačati. Lani bi moralo 60 uradnih in 7 neuradnih podpisnikov sporazuma vplačati v sklad 1,300.000 milijona dinarjev, vplačanih pa je bilo samo 5.540 dinarjev (pol starega milijona!). Do 23. aprila letos se je položaj sicer nekoliko popravil, vendar je v sklad dobesedno prikapljalo le 430.000 dinarjev. Ce moramo sploh koga pohvaliti, so to delovne organizacije, ki sporazuma uradno še niso podpisale, vendar kolikor toliko redno odvajajo denar. Žal zaposlujejo samo 208 delavcev, kar jc pri 19.563 zaposlenih v novomeški občini kapljica v morje. Po drugi strani moramo povedati, da jc si>orazuni uradno podpisalo O kanček več grešnikov iavnega tožilstva Novo mesto ugotavlja, da število J^i lani v primerjavi s prejšnjimi ni bistveno poraslo tožilstvo je lani v primerjavi z letom ’ ®*^enjeno kaznivih dejanj, vendar je treba povečanje ne spremeni nekajletnega po- liko 1973 J'*® lani ’^ogoče °Per , Je JtevZ telo, pravni Proniet. rstvo ter Poudar Iti '^■SiSSfis •* 'klavnem je treba, da je pri nekaterih naštetih poglavjih iz kazenskega zakonika to zmanjšanje zelo pičlo. Lani so bila na območju novomeškega občinskega javnega tožilstva najbolj številna dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje (predvsem tatvine, majhne tatvine ter „sposojanje** motornih vozil), tem pa slede kazniva dejanja zoper splošno varnost, ki pa sc manifestirajo skoraj dosledno kot dejanja Ogrožanja javnega prometa, ostalih je namreč znatno manj. OD KMETOV IZTERJALI LE 70 ODSTOTKOV Zaradi ukinitve občinskega davka od Osebnega dohodka iz delovnega razmerja se bodo skupni davki iz dohodka letos v novomeški občini znižali za skoraj 16 odstotkov glede na lani ali od dobrih 11 milijonov din 'la 9,5 milijona. Občinski ntožje načrtujejo za letos višjo realizacijo davka iz kmetijske ilejaviiosti, in to >ia račun bolj učinkovite izterjatve. Lani so namreč izterjali le nekaj "eč kot 70 odstotkov odmerjenih obveznosti. Zanimivo je, da se je lani število kaznivih dejanj zoper splošno varnost že močno približalo številu kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, čeprav so slednja vsa zadnja leta močno prevladovala. 1.000 NOVOMEŠČANOV NA OSREDNJO PROSLAVO Osrednja republiška proslava ob 30-letnici osvoboditve bo v soboto, 10. maja, ob 11. uri na Trgu revolucije v Ljubljani. Odbor za pripravo proslave predvideva, da sc bo manifestacije udeležilo več kot 150.000 ljudi, med njimi več kot 1.000 iz novomeške občine. Občinski sindikalni svet Novo mesto sc jc z železnico dogovoril za poseben popust. Posamezniki, ki bodo šli na proslavo, bodo imeli 25 odstotkov popusta, skupine več kot 50 ljudi pa 50 odstotkov. POHVALA VOJAKOM IN MLADIM GOSTINCEM Pogostitev bore' gostov, ki so St' osrednje dolen 34-letnici ustan<> nici osvoboditv dvorani pripravi telji Šolskega i Novi) mesto te. garnizije. Velja učeneev in 16 uri postreglo 2i pletnini kosilom XV. divizije ter necieljo udeležili >,• proslave ob ve 01 in 30-let-) v Novoteksovi . nei in predava-r.i /a gostinstvo H.iki novomeške niti, da je 186 Ijev v manj kot I '.'ostom s korn- Dobilo jih je 32 siužnih občanov vomeške občine ena KS v soboto so v Dolenjski galeriji podelili 33 „Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda**, ki jih občinska organizacija in krajevne organb.acije Socialistične zveze podeljujejo posameznikom in organizacijam za posebne dosežke na področju družbenopolitičnih in društvenih dejavnosti. Letos so priznanja prejeli: 1'ranc Avsec z Malega Slatnika, Janez Banovec iz Novega mesta, Anton Barborič iz (lorenjc vasi, Štefan f'ifolt iz Soteske, Janez Cirašič iz Novega mesta, I ranc Jarc s Cviblja pri Žužemberku, Bogo Komelj iz Novega mesta, Jože Kos z Velikega Kala pri Mirni peči, Marija Kotar iz Drče pri Šentjerneju, ['rane Kotnik iz Novega mesta, Antonija Legan iz Žužemberka, I ranc Lenart iz Dol. Kronovega, hrane Luzar iz Ciabna, Ignac Mrvar iz Šmihela pri Žužemberku, Viktor Pavlenč IZ Mirne peči, Ijudmila Pirc iz Žužemberka, Anton Plut iz Šentjerneja, Jože Kadešček iz Orehovice, Vinko Robek iz Do-bruške vasi, Sonja Robič iz Novega mesta, Anton Rolih i/. Novega mesta, Polde Rus iz Meniške vasi, Ludvik Simonič iz Šentjerneja, I rane Somrak iz Novega mest;i, Anton Strniš;i iz Dolenjskih Toplic, Brane Suhy iz Novega mesta, I rane Skof i/. Novega mesta, Anton Šporar i/. Novega mesta, Hlaž Sutar i/. Dolenje Stare vasi pri Škocjanu, Iranc Udovč / Jablana, Miro Vovk /. Dvqra, Marija /upančič iz Novega mesta tiT krajevna skupnost Birčna vas. preko pooblaščenih predstavnikov 13.379 delavcev ali skoraj 70 odstotkov vseh zaposlenih, toda kaj, ko skorajda nihče ne phčuje. 21. aprila je bilo na saldu sklada združenih sredstev za štipendiranje natančno 55.764,75 din, vendar je treba pripomniti, da 220 štipendistov tega sklada že dva meseca ni dobilo štipendij. Kaj je torej storiti? Nekateri prcdlagajo, naj bi službi SDK naročili, naj podpisnicam avtomatsko odtrgujc denar, saj je težko razumeti, da lahko nekdo meni nič, tebi nič potepta svoj podpis. Toda: 'ali je v samoupravnem sporazumevanju prisila res potrebna? Ali tako ravnanje ne odpravlja njegovega smisla? Je solidarnost padla na izpitu? Prav zaradi teh vprašanj se je občinska konferenca SZDL Novo mesto odločila, da bo ukrepala v štirih smereh: - v celoti bo proučila problematiko sporazumevanja; - sindikat naj šc enkrat skuša pospešiti postopek podpisovanja; - Zveza komunistov bo ocenila angažiranje osnovnih organizacij ZK in komunistov v OZD in TOZD, ki .so sporazum podpisale, vendar ne plačujejo, da ne omenjamo tistih, ki ga sploh niso podpisale; - sredstva javnega obveščanja naj zastavijo pero, da bo dogovorjeno tudi uresničeno. Za pisca tega članka in najbrž tudi za širšo javnost jc ob vsem povedanem tragično tudi to, da 220 štipendistov žc dva meseca ni -dobilo obljubljenega denarja. Posebej zato, ker ni izključeno, da se bodo zanje, ko bodo diplomirali, na vse načine in z vsemi sredstvi pulile tudi tiste delovne organb.acije, ki sc morebiti niti „ne znajo** potlpisati. .. MARJAN BAIJFR MINI ANKETA: Po sklepu 4. konejesa Federacije strokovnih sindikatov v ZDA naj bi od 1. maja 1886 naprej bil delavnik dolg samo 8 ur. Ta sklep so delavci v New Yorku, PhUadelphiji in drugje podprli s stavkami. Na predvečer 3. maja 1886 je pod streli policajev v chicaški tovarni McCormak padlo šest de lav cev, kar je bUo povod za še večje nemire in še večje žrtve. Istega leta jc 185.000 ameriških delavcev doseglo osemurni delavnik, kongres II. internacionale leta 1889 v Parizu pa je sprejel odločitev, da bo od 1890 najprej 1. maj mednarodni praznik dela. Tako letos praznujemo že petinosemdesetič 1. maj in tokrat smo povprašali nekaj občanov, kaj jim pomeni ta veliki dan delovnih ljudi: Praznik je delo Lojz KOŽELJ, kmet iz Dol. Podšumberka: „Sem kmet in če bo na praznične dni lepo vreme, bom pač moral iti tudi na njivo, kajti zdaj je dela več kot dovolj. Nič nimam proti 1. maju, tudi delati na ta dan ni noben greh, čeprav mnogi zaslužijo res praznične dni.** Franc LA.MUT, strojni ključavničar: „En dan v letu, za katerega vemo, da je praznik dela, je potreben, da odidejo ljudje tudi v naravo, se oddahnejo od dela. Toda ko praznujemo 1. maj, se moramo spomniti tudi tistih, ki na ta dan morajo delati.** Marija BUČAR, prodajalka: .J’rvi majski dnevi so najlepši v letu in zato najbolj pravšnji za praznovanje. Lahko bi praznik dela imel šc kakšen dan več, kajti odpočiti si in potlej še bolj zgrabiti za delo, to je največje priznanje delu.** Franc KLEMENCiC, delavec: „Praznik dela pomeni, da bom prost in zato tudi doma na kmetiji kaj malega postoril. Tudi praznoval bom, odšel na kakšno proslavo, si oddahnil.** Stanko POCAJT, strojni tehnik: ,,Praznik dela je praznik delovnih uspehov. V prvih majskih dneh se spomnimo minulega dela, veseli smo uspehov in si obljubimo, da bomo vnaprej še bolj delavni.** D. R. ZAHVALA UPOKOJENCEV BOLNIŠNICE Ob jubilejnem letu osvoboditve je osnovna organizac^ sindikata novomeške bolnišnice v četrtek, 24. aprila, pogostila in z manjšim denarnim zneskom nagradila okoli 60 svojih upokojencev ter se jim tako zahvalila za minulo delo. Nekdanjim delovnim tovarišem se vsi upokojenci najlepše zahvaljujejo za to dejanje. Kovomcška kronika PRIJl'.Tl'.N IZLET - Sodelovanje med vojaki garnizije „Milana Majcna** in dijaki Šolskega centra za gostinstvo jc žc tradicionalno. Dijaki so pred kratkim na izlet na Karlovce povabili tudi vojake, ki so jim pomagali pripraviti „partizanski oder** ter so sodelovali v izletnem programu z glasbenimi točkami, recitacijami in skeči. Vsi skupaj so jedU tudi okusen partizanski golaž in se okvirno dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. ZBIRATlvLJ? - Topla pomlad seli ljudi iz zakajenih lokalov na prijeme go.stinske vrtove in terase. Tako tudi v kavarni na Glavnem trgu, kjer pa sc dogaja nekaj nevsakdanjega. Že pred letom dni je neki avtomobilist podrl zadnji betonski stebriček ob pločniku pred lokalom, zdaj pa je nekdo „načel** tudi podobne stebričke na terasi kavarne. Trije že manjkajo, zato bi radi vedeli, *komu tak kamen lahko kaj koristi. Morebiti gre za nenavadno zbirateljsko strast? TRŽNK’A Dokaj živahno je bilo v petek na novomeški tržnici, kjer si branjevke in kramarji solidarno delijo prostor. Pri prvih, pod streho, jc bilo mo”oče ku|)iti domala vse, kar potrel>iije gospodinjski cekar, drugi, p(nl kostanji, pa kar malce spominjai«> na ..Ponte rosso“. Sicer pa so bilv eene nekaterih živil naslednje: / kiloL-rain solate je bilo treba oiNi 'i dinarjev, čebule 5 do 6, kn> 1'it ja 2, rileče pese 10 dinarjev, |.i' k.i so bila po 1,30 do 1,40 tlin. S TK'V^i r/IJSKI i‘()STAJI Prejšnii inlen je bilo spet nekoli- ko več krvodajalcev (70), od teh 20 dijakinj iz /Šole za zdravstvene delavce Novo mesto, 13 delavcev iz Krke, 8 iz Novoteksa, 7 iz Novolesa in 6 delavcev iz IMV ter 5 gospodinj (4 iz Prečne in 1 iz Čcšče vasi). ROJSTVA - Rodili sta: Leopol-dina Tomazin iz Sukljetove 7 - Tadejo in Mihaela Slak z Mestnih njiv 11 - Barbaro. SMRTI - Umrla je Ana Kastelic, upokojena učiteljica s Partizanske ceste, v 91. letu starosti. Ena gospa je rekla, da se bomo Novomeščani kmalu spremenili v nešolano ljudstvo. Podjetja, ki so podpisala samoupravni sporazum o štipendi-nniju učencev in študentov, nunireč večinoma ne dajo za učenost niti dinarja, kar kaže, da ne potrebujejo strokovnjakov. PROSTO DELOVNO MESTO TO^ J JE Izvršilni odbor skupščine SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTO razpisuje po pooblastilu skupščine delovno mesto DIREKTORJA delovne skupnosti (strokovne službe) — ni reelekcija Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo, zaželena je družboslovna, pravno-upravna ali ekonomska smer, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, — da ima organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje. Kandidat mora biti družbenopolitično neoporečen. Prijavi morajo kandidati predložiti dokaze o izpolnjevanju predpisanih pogojev. Rok prijave je 15 dni po razpisu. Vlogo naslovite na Komunalni zavod za zaposlovanje. Novo mesto. Glavni trg 7, z oznako „Razpis direktorja". PROSTO DELOVNO MESTO! Pivovarna UNION Ljubljana, TOZD Hmeljnik Novo mesto. Ločna, komisija za medsebojna delovna razmerja, objavlja prosto delovno mesto: 1 KONTROLA RAČUNOV IN KALKULACIJE Pogoji: srednja strokovna ali trgovska šola, 3 leta prakse. Ponudbe postite do 10. 5. 1975 na naslov: TOZD Hmeljnik Novo mesto. Ločna. POHIŠTVO IN OPREMA ZA VAS DOM C vsak četrtek DOLENJSKI LIST voba voba voba vodu “ vobo voba vobo voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba vobo ^oba vot vob vob 0^ M barva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom CirUKAKMA^CELSlE ZA HVALA Ob težki in boleči, nenadni šega nadvse ljubega sina, očeta m JOŽETA JERMANA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijatcljeni nom, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje _ velikem števUu spremili pokojnika na radovsko sebna zahvala PGD Radoviča in Slamna vas, LD in Radatoviči, kolektivu osnovne šole Metlika, in KS, govornikom Jožetu Janžekoviču, Antonu Zupaniču za poslovilne besede, radovskim pevkam ter zup obred. . Yida, Žalujoči: mati, hčerica Lidija in njena m ■ sestre Mara, Kristina, Anica in Ivanka z družina drugo sorodstvo lesnina. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre m tc TEREZIJE ČRNIČ iz Kočevja Kidričeva 3 r m se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^ in dobrim sosedom, udeležencem pogreba in sož^J®’ KGP iz Kočevja ter gozdnega obrata Podturn spreinlJ^^ ' podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zakrajškovi, ,:gnju in nem oddelku v Novem mestu, za ves trud pri nju bolečin, enako strežnemu osebju, župniku §c Toplic za opravljeni obred in poslovilne besede, iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Vinko z družino, sestre Malči in Alojzija ter drugo sorodstvo Mar*]®’ mv inDUSTRIJflmOTORniHVOZl^ novomESTo razglaša PROSTA DELOVNA MESTA za DIPiOMIRlUli STROJNE INZEIIIRJE na področju dela: . niZVOP*^ V RAZVOJU - KONSTRUKCIJI - TEHNOLOGIJI - PLANIRANJU - m TEHNIČNI KONTROLI - TEHNIČNO SERVISNI SLUŽBI IN VZDRŽEVAO* DIPLOMIRANE EKONOMISTE g gvto^ za delo v zunanje trgovinski dejavnosti, plansko analitski službi in oddelku obdelavo podatkov K sodelovanju vabimo tudi diplomante višjih šol, zlasti pa: -STROJNE INŽENIRJE - INŽENIRJE LESARSTVA - EKONOMISTE -KOMERCIALISTE - ADMINISTRATIVNE TEHNIKE - EKONOMSKE TEHNIKE za delo v tehničnih službah, računovodstvu, komerciali in plansko analitski STROJNE TEHNIKE za delo v proizvodni tehnologiji, tehnično servisni službi, prodaji in vzdrževa SAMOSTOJNE ADMINISTRATORKE h 00*'°'' za delo v komerciali, skupnih službah in za samostojno opravljanje tajniških P SPECIALIZIRANE DELAVCE za delo v materialno finančni službi, skladišču in proizvodnji. K SODELOVANJU VABIMO KVALIFICIRANE IN PRIUČENE DELAVCE KOVINSKE IN LESNE S za delo v proizvodnji. troke Ponudbe za zaposlitev sprejema kadrovski oddelek v Novem mestu, kje>’ tudi seznanijo s pogoji dela. UMETNI SKRILAVEC ZA KRITJE STREH ALZIR POLITIK BELLA J4EKDANJI RUSKI VLADAR PUŠČAVA V ČILU VRSTA TKANINE AZ DEŽELA LUZINA, BAZA VALJEVO STANOVALEC DOLOČENEGA OBMOČJA KNJIŽEVNOST ŽELATINA IZ ALG [1R.BDGINJA MODROSTI LAHEN UDAREC PREDNIK GOVEDA VODNA RASTLINA OZEMLJE DOMAČE SUKNO MESTO V BELGIJI ZOLAJEV ROMAN POLITIK (JANKO) OTOK V JADRANU M SVETOPIS. OSEBA VOZ S PLOHOM SOKRATOV TOŽILEC AFR. PLEME JUGOSL. POLITIK (MUALKO) PREBIVALEC OGRSKE ODVZEM sposoeNGsn RAZVID PROTEST; ^RERl RIMSKA BOGINJA JEZE DEL ROKE HEKTAR KDOR SKAČE ŽGANA GLINA LAPONSKO JEZERO imm PARLAMENTA PRITOK mk ANGL. PESNIK (ROMANTIK) POLJSKA REKA SESTANEK PRATEZ KUTINA EDKEJSE IME ZA CEMENT USTVAR- JALNOST TEZA EMBALAŽE drog ENOTA ZA TEŽO BAJESLOVNI LETALEC PODEST MLINSKI ŽLEB DOMAČA ŽIVAL TROPSKA LILIJA ŽIVALSKI KLEJ PRETEP «5!; BICIKEL LITERARNO DELO UMETNIŠKI PLES SPROŽITEV OROŽJA REŠEVALNI TELOVADNI ELEMENT VRSTA GR. DEŽELA Otok vim STOPNJA MUZA PESNIŠTVA JI ORANJE OSVEŽILNA S PREOSTOINIK SAMOSTANA GR.CRKA MfilCA ZELF7A NAGRADNA KRIŽANKA RIBJE JAJČECE PLEME ZVEZDA REPATICA ZNANSTVENAl RAZPRAVA AFR DRŽAVA INDIJANSKO PLEME BLIZNJIK .l*Rl 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada in 25 knjižnih daril JANEZ NOVAK PREŠERNOV ROJSTNI KRAJ OSTRIVEC TRČENJE MALAJSKA BLAZNOST TENISKE Za prvomajske praznike smo — čeprav ne boste dobili časnika v roke pred 1. majem — spet pripravili nagradno skandinavsko križanko. Tokrat bomo izžrebali 30 nagrad za tiste, ki nam bodo pravočasno poslali pravilne rešitve. Rešene križanke je treba poslati na uredništvo Dolenjskega lista do vključno 12. maja. Na izžrebance čakajo naslednje nagrade: 250 din 200 din 150 din 100 din 50 din Reševalce prosimo, da upoštevajo naslednje: izrezana rešena križanka je kupon za udeležbo pri žrebanju. Natančen naslov reševalca mora biti obvezno napisan na belem robu križanke. Rešitve je treba poslati na naslov: DOLENJSKI LIST, 68001 NOVO MESTO, pp. 33. Lepo vas pozdravlja vaš DOLENJSKI LIST! Utesnjenost. V brežiškem zdravstvenem domu so celo stopnišče ^remenili v čakalnico. Vsi komaj čakajo, da bi se kljub finančnim težavam uteaiičila napoved o gradnji novega zdravstvenega doma. (Foto: Jožica Teppey) V spopad z lastnimi napakami Zveza komunistov poziva ic varčevanju - Čimprej stabilizacijske programe Oceno uresničevanja sklepov najviših partijskih organov o gospodarski stabilizaciji in varčevanju, ijuečeno 23. aprila na seji občinske konference ZK v Brežicah, bi lahko strnili v ugotovitev, da je bilo gospodarjenje v občini premalo učinkovito in da se vsi po vrsti preveč ^licujejo na zunanje vplive, namesto da bi se spoprijemali z lastnimi slabostmi. Lanski gospodarski pregled sicer vsebuje podatke o ugodni gospodarski rasti, vendar v njih ni upoštevana inflacija, zato jih moramo sprejeti z rezervo. Realno oceno je predsednik občinske skupščine Franc Skin-der napovedal šele po analizi, ki bo napravljena ob polletju. Dejal je, da so stabilizacijskim programom posvečali v delov- ^ " -v NA POČASTITEV ZMAGE Z VLAKOM 9. in 10. maja bo slavila Ljubljana tridesetletnico zmage, tridesetletnico od dneva, ko so s hiš svobodno zavihrale slovenske zastave. Bliža se torej naš skupni praznik in občinska konferenca Socialistične zveze v Brežicah vabi občane, naj se 10. maja udeležijo veličastnega zborovanja na trgu pred slovensko skupščino. Na proslavo lahko potujejo z vlakom. Železnica obljublja 50 odstotkov popusta. Povratna vozovnica od Brežic do Ljubljane bo veljala 27 dinarjev za osebo. Ce bo iz Posavja prijavljenih večje število udeležencev, se bodo lahko odpeljah v Ljubljano s posebnim vlakom. Podrobnejše informacije vam bo pravočasno posredovala Socialistična zveza, na katero se lahko obračate za vsa pojasnila. nih organizacijah premalo po-zornosti( češ da že tako ah tako dovolj varčujejo. Če priporočila ne bodo dovolj, bo treba poseči po drugih ukrepih. Konferenca je sprejela predlog, da so komunisti v izvršnem svetu skupščine, v občinskem svetu Zveze sindikatov, v SIS, državnih organih in krajevnili skupnostih dolžni poskrbeti^za stabilizacijske programe. Lani so poslovale z izgubo tri gospodarske organizafije, tovar- PREHITRO SKOZI VASI Vozniki so v mestu bolj disciplinirani kot v naseljih, kjer je manj možnosti, da jih bo prestregel miličnik in jih kaznoval za prometni prekršek. Da bi bilo čimprej konec takih divjih voženj skozi vasi, želijo zlasti prebivalci dobovske krajevne skupnosti, naj odgovorna služba postavi znake za omejitev hitrosti povsod, kjer je to potrebno, razen tega pa naj promet pogosteje nadzorujejo miličniki. ZA TRAKTORJE # NE BO TAKSE Kmetje so že v prejšnjem mandatnem obdobju postavili na seji občinske skupščine v Brežicah zalitevo po oprostitvi takse za traktorje, kijih uporabljajo izključno za obdelovanje svojih posestev. To vprašanje je na zadnji seji skupščine načel tudi kmet iz delegacije kooperantov. Davčna služba je zadevo proučila in dala predlog za oprostitev cestne pristojbine ob registraciji traktorjev za čiste kmete. O predlogu bo danes, 24. aprila, razpravljal izvršni svet skupščine. NOVO v BREŽICAH KJE SEZIGATI? - Tovarna pohištva, Petrol, Agroservis, Prevoz in tovarna avtomobilskih prikolic IMV potrebujejo sežigališče vnetljivih snovi. Na vprašaje delegata Tovarne pohištva, kdaj bo določen prostor za te namene, je predsednik izvršnega sveta skupščine odgovoril, naj si te delovne organizacije same priskrbijo potrebno dokumentacijo pri Regionu, nakar bodo dobile ustrezna soglasja in dovoljenja občinske uprave. NOVI Člani komiteja zk. - s povečanjem števila članstva in osnovnih organizacij Z K se je pokazala potreba po novih članih komiteja občinske konference Zvze komunistov. Konferenca je na predlog kadrovske komisije 23. aprila izvolila v komite še štiri člane. To so; Ana Stopar, profesorica v Šolskem centru v Brežicah, Anica Šepec, delavka v Beti - TOZD Dobova, Ivan Knez, strojni tehnik pri Gozdnem gospodarstvu v Brežicah, in Jože Kovačič, tajnik krajevnega urada na Bizeljskem. MALOMARNOST SE LAHKO MASCUJE - v mnogih delovnih organizacijah prevladuje mišljenje, da je dovolj, če zavarujejo premoženje pri zavarovalnici, po potrebi pa zaposlijo še čuvaja za nočne ure. Za nočne čuvaje Sprejemajo .običajno delovne inv^ide in za fizično delo nesposobne ljudi. Pri tem se le redkokdaj vprašajo, če bo delavec na tem delovnem mestu kos zahtevam pri varovanju družbenega premoženja. NAPIS. KI BODE V OCi. - Postrežba, ' poslovalnica trgovskega podjetja Posavje v Brežicah, z veliki-iiri črkami opozarja kupce na „me-tersko blago in stavbeno pohištvo". Pravilno bi to morali zapisati takole:’ metrsko blago in stavbno poliištvo. Zal je prešlo že v navado, da se za javne napise redkokje posvetujejo z ljudmi, ki se spoznajo na pravopis. Posavje torej ni izjema. BRE2ISKE VESTI na avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah, Kovinska galanterija Bizeljsko in Metalgrad Jesenice. IMV je slabo‘prodajal prikolice zaradi svetovne naftne krize in razen tega še danes ne dosega plana. Obrat Kooperative na Bizeljskem ima slabo strokovno zasedbo in ni zaživel, kot bi moral, Metalgrad pa je imel izgubo zaradi odpisov terjatev. Po izjavi Romana Rajerja bi morale imeti nekatere take organizacije ne le stabilizacijske, ampak sanacijske programe. Ivan Živič je omenO, da tudi planiranje v občini ne napreduje, kot je bilo zamišljeno. To velja za TOZD, za OZD, SIS in krajevne skupnosti. Večinoma delajo še po starem, z osnutki ne seznanjajo delavcev in se pogosto odločajo za kratkoročne rešitve, čeravno je planiranje osnova za gospodarsko in družbeno stabihzacijo. Na seji je bila med drugim omenjena zahteva po boljši strokovni zasedbi tam, kjer se gospodarjenje nikamor ne premakne. JOŽICA TEPPEV SMRAD PA TAK! V Dobovi se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da Komunalno in stanovanjsko podjetje iz Brežic odvaža smeti v njihovo gramoznico. Od tam pa veter raznaša smrad do stanovanjskih hiš, kar ljudje težko prenašajo. Večkrat so sc že pritožili, vendar brez uspeha. Bojijo se, da bo smradu prej ali slej sledila kaka bolezen, zato so sklenili sami ukrepati, če ne bo nobenega odziva. POKOJNINA ZA DAVKE , Na podeželju je veliko primerov ko ostareli kmetje s svojo pokojnino poravnavajo davke. Tako jim za preživljanje spet ne ostane skoraj nič. Delegat z Bizeljskega je na seji občinske skupščine predlagal, naj nad takimi primeri bdijo krajevni uradi in priskočijo prizadetim na pomoč. Komisija za odpis davkov pri občinski skupščini bo v sodelovanju s krajevnuni skupnostmi in krajevnuni odbori Socialistične zveze take ljudi zagotovo razbremenila dajatev, ki jim niso kos. OSEM PRIZNANJ OF V BREŽICAH Na proslavi v počastitev dneva Osvobodilne fronte je občinska konferenca SZDL v Brežicah podelila osem priznanj Osvobodilne fronte. Dobili so jih: krajevna organizacija ZB Artiče, krajevna organizacija ZB Sromlje, Mihael Držič iz Rigonc, Janez Kvartuh s Čateža, Ivan Ma-rečiC iz Brežic, Janez Cigler iz Jesenic na Dolenjskem, Anton Škvarč iz Skopic in Marija Mišič iz Brežic. Hlebec je razrezan na kost • občili Prometni davek daje proračunu največji dohodek, zato so v sklenili še naprej krepiti trgovino, da davek ne bo odtekal drug^^ Občina Krško bo imela letos v svojem proračunu 21 milijonov in telefonske centrale za o M Hin rlnVirtHkov OH IcfTM^tiielfih Havkriv nKrtriA /lAtavnrtGti n nakup zemlji ^ 231 tisoč din dohodkov. Od kmetijskih davkov, obrtne dejavnosti, avtorskih pravic in dela davka od skupnega dohodka občanov se bo zbralo v proračunu nekaj nad 5 milijonov dinarjev. Največja vsota se bo stekla v občinsko blagajno iz prometnega davka od maloprodaje blaga in alkoholnih pijač. Skupaj z dajatvami od nepremičnin, premoženja in premoženjskih pravic se bodo dohodki te vrste povzpeli na 12,3 milijona dinarjev. upravo, naKui/ ^ t čitniško skupnost n -, nakup vozil za terensMj ter izdelava idejnega dograditev upravni« Večje izdatke za socidni -jg ju stično dokumenta J stanovanj za delav« javne varnoiti- V občini računajo letos na večji dotok delovnih moči, kar pomeni povečanje prometa v trgovini. Prometni davek bo tako za 35 oz. 40 odstotkov presegel lansko vsoto. Iz občinskih in sodnili taks pričakujejo za 10 do 15 odstotkov večje dohodke, skupaj okoli 1,39 milijona dinarjev. Namenska dopolnilna APLAVZ MLADIM V KRŠKEM IN BREŽICAH Minuli teden so se predstavili občinstvu učenci dveh posavskili glasbenih šol na dveh koncertih. Učenci krške šole so imeli javni nastop v petek v Krškem, učenci brežiške šole pa v četrtek v Brežicah. Navdušenje poslušalcev je bilo v obeh mestih najlepše priznanje učencem za njihov trud, pa tudi učiteljem, ki si veliko prizadevajo za glasbeno vzgojo mladega rodu. Doklej tako? V Stari vasi nič več varni na cesti Pred dnevi me je ponovno ustavil eden izmed prebivalcev Stare vasi in potožil o nemogočih prometnih razmerah v tem naselju. Nekdaj prometno še dokaj varno naselje je iz dneva v dan bolj ogroženo. Ko so končno potegnili asfalt do Brežic preko Dolenje vasi in Pohance, je promet kaj hitro narasel in ga je ozka cesta skozi naselje komaj zmogla. S pričetkom gradnje naše prve nuklearne elektrarne pa so pričeli voziti po njej še številni težki kamioni Povečanega prometa torej še ne bo tako kmalu konec. Prebivalci se sedaj čutijo ogrožene z več strani: otroci in starejši občani si pravzaprav ne upajo več na glavno cesto, slej ko prej pa bodo močni tresljaji povzročili škodo tudi na stanovanjskih in drugih poslopjih. Veliko hiš sh postavili v prvih letih po osvoboditvi na hitro in ne tako trdno, kot bi jih morali,, če bi računali na nove prometne razmere. Zato želijo, da bi odgovorni Čim prej prisluhnili upravičenim zahtevam prizadetih, da se sedanje razmere urede! S kakšno rešitvijo bi temu stanju enkrat za vselej naredili konec, niti ni najpomembnejše, bolj važno je, da taka rešitev pride čim- Ž. Š. ‘MU Anica Stipanič iz Prušnje vasi: — Voda, to bo nekaj lepega v hiši. sredstva, ki jih potrebujejo za povečane priznavalnine borcem, planirajo na 200 tisoč dinarjev, iz solidarnostnega sklada pa pričakujejo 1 milijon in 766 tisoč dinarjev. Pri razdelitvi sredstev so v skladu z dmžbenim dogovorom dali prednost dejavnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti, upoštevali pa so tudi komunalno dejavnost in kmetijstvo. Krajevne skupnosti bodo prejele 1,090 milijona dinarjev za vzdrževanje krajevnih cest in vaških poti, 7Z javno razsvetljavo in redno delo. Med negospodarskimi investicijami je predvidena montaža MLADI ČLANI ZK SE IZOBRAŽUJEJO Za novo grejete člane Zveze komunistov bosta ta mesec dva seminarja, prvi od 5. do 10. maja, drugi od 12. do 17. maja. Obakrat bo v šolskili klopeh po trideset slušateljev. Ena skupina mladih je seminar končala 25. aprila. Udeleženci izjavljajo. daje taka oblika izobraževanja dober napotek za delo v organizaciji in za nadaljnje izpopolnjevanje. KRŠKO: T^AJS V torek, 29^ Krškem svečana N^njej^ konference ^ dclUi občinska bodilne žrtvoval nim druzoenoi' i: Franci žrtvovalnim delavcem Priznanja so mažič iz Kfkega, ^ Se^iovo, ^ Senovega, Ivan vega, Rezi « na Gaj šek FPjS ko Sribar iz Krskeg^ maž iz Kostanjevice- šakizKopnvmw.^^2ajel*fS Velikega Tma^ pjijateL Brestanice, iz ^ Krškega, Janez Ro^^e SREBRNI^ 'NESEBIČNO . Obainski, katov Slovenije nim delavcem m ililll cijam sindikat ZNOVA SKUPAJ - V krški občini so tako kot ponavadi skupaj proslavili obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in praznik dela. Svečana akademija je bila v petek v dvorani DPD Svobode, kulturni program pa so pripravili mešani pevski zbor „Viktor Parma“ in recitatorji. Govornik je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta ing. Adam Valičič. V PRIZNANJI') - V ponedeljek so na svečani seji občinskega sindikalnega sveta podelili 26 srebrnih znakov, ki jih je prejelo 21 posameznikov in 5 sindikalnih oiganizacij za dolgoletno uspešno aktivistično in družbenopolitično delo. Dan kasneje so na svečani seji občinske konference SZDL podelili še 13 občinskih priznanj Osvobodilne fronte 12 posameznikom in senovski osnovni šoli. PO NACRTU — Komite občinske konference Zveze komunistov uresničuje eno izmed'pomembnih nalog, idejnopolitično izobraževanje novo sprejetih članov. Minuli teden so V brestaniškem otroškem vrtcu med opolda ^ jgfi varstvo je dobro preskrbljeno, urediti morajo mlajše. {Foto: Jožica Teppey) KRŠKE novice oziroma ponovno. “ so v k'®!" j!»l Statute pravila < Vseh zborov J i Kostanjev^« to organizacij gpjr vov slo«n^,el ustanov* f J nija-papur • j,ti ga bo pon^ag ^ „ačn pjp tistili zamisU,^ ^ obravnava« """" “Sc neposrc nem delu I I >11 304etnice osvoboditve v Novem mestu je v soboto zjutraj krenila iz Krmelja tudi • m’iuUB mlaH'h • • '^j»wuv»»nivc V i-iuvciii iiicsiu jc v miuuiu K.reuua iz. ivriiicija luui ^ spomenjjj^ sevniške občine. Pred odhodom so Krmeljčani ^upno z udeleženci pohoda Pionlijev. (Foto- Želez^jf program. Na sliki: mladinska brigada je vzbujala tudi zanimanje na natečaj kot drugo Pr* u®?**’ fazen iz Posavja od drugod nič za zaposlene zunaj I usklajevanju za delitev denarja manjkali predstavniki KS Sev- nica in Bučka ?08J° J''ET priznanj OF proslavi f bilo podelL"?i"^^ petek ^jih pri7n ^ *^evet le- U KJelkoSw’ -^™e° *^0 Str..i. Mojs m Slav- Ju- Daš iz rlfi ^^^enca, f "bI-! h. Ho sveta so za načrtovanje občine in nad^ spieieia^K t^etrtek obravnavali premog (dokonč-letu^ seji) za fin •*’ dela in krajevnih strpnosti na ^®pra ®*^ciranje programov krajevnih skupnosti v tem 96 odst. delovnih ljudi v občini!) nabere znatno več denarja (lani ga je bilo po proračunu le 450.000 dinar-|ev, a še ta denar so lahko razdelili fcle proti koncu leta), tudi tokrat razprava o ključu za delitev ni bila lahka. Oba predlagatelja menita, da je med ostalimi kriteriji še najbolj sprejemljiv tisti po številu prebivalstva. Predvsem predstavniki krmclj-ske, tržiške, šen\janške in boštanjske krajevne skupnosti so se zavzemali za delitev po številu zaposlenih. Na kraju je obveljal predlagani ključ (število prebivalcev, kilometri vaških poti ipd.), našli so tudi rešitev za večino spornega zneska, namensko določenega za plavalni bazen v Sevnici. Zato predvidenih 500.000 dinarjev predlagajo, da jih vnesejo k denarju, ki se naj bi delil krajevnim skupnostim po natečaju. Tako naj bi bilo krajevnim skup-' postim po ključu števila prebivalcev in poti namenjenih okrog 1,08 milijona dinarjev, po natečaju pa še 1,35 milijona dinarjev. Pri slednjem naj bi izkoristili tudi sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Zahteve društev pri kulturni skupnosti za ureditev in obnovo dvoran znašajo na primer več, kot ima ta skupnost na voljo vsega denarja. Zato naj bi pri natečajih v krajevnih skupnostih načrtovali tudi te stvari, kjer lahko računajo na so- O KRAŠE NA VAS Otvoritev novega mostu čez Savo je bila pravi praznik boštanjske krajevne skupnosti. Večina Boštanjčanov je upoštevala poziv krajevne skupnosti in družbenopolitičnih orj,anizacij ter izobesila zastave in pospravila okolico svojih domačij. Člani organizacije Zveze socialistične mladine laaja so se lotili celo večje urejevalne akcije. Pri teh delDi so sodelovali tudi člani drugih organizacij in borci. Prav tako je uspela vrtna veselica gasilskega društva, kar je prispevalo tudi k dobremu počutju številnih gostov. PABERKI delovanje teh skupnosti tudi pri soudeležbi. V vrsti krajevnih skupnosti živi dosti delavcev, ki se vozijo na delo drugam. Krajevne skupnosti doslej niso naletele pri teh kolektivih na razumevanje za financiranje svoje dejavnosti, čeprav tako določa ustava. Dogovorili so se, da bo še enkrat pomagala posredovati tudi občinska skupščina, čeprav je zaenkrat očitno, da bo nekaj uspeha le v Posavju, kjer je za to zastavil svoj vpliv že svet posavskih občin. Očitno je, da se bodo za uresničitev tega ustavnega določila v vseh sredinah morala bolj zavzeti tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij v republiki. Želijo telefon Primož - Telče daleč od sveta Utošn^ pri- Ptij li^'^inske S. ,'Js pred-r'iiknv n J P^ine Va ^iUie^»SkeS?‘J«PreoecV i' *= encija- ‘^litja. Prijetno so združili s korist-s pripravo srečelova za 1. maj. NIC SIZ NK IZGUBI Za na-zaan^ ločeno zasedanje zborov ob-inskc skupščine so delegati prejeli gradivu kar za dobrih 10 strani pi-nienih odgovorov na zastavljena de-egatska vprašanja. Pristojne službe P*^‘2adevajo priskrbeti kaj najbolj Ocne odgovore. Kaže, da delegati ISO preveč nejevoljni, če na zastav-jcno vprašanje ne dobijo odgovora nemudoma na seji, saj ga dobijo gotovo kasneje.. Pi:S POT - Z novim « toni postaja peš pot čez žclezni-ciro n^anj odveč. Občin- služba meni, da bi za “lostnic morala skrbeti slfii ^ boštanjska krajevna nosti"°^^'. ^ '' bližnji prihod- H predvideva prestavitev sedanje Do«roH Boštanju in povezava ne-V ou novi most, bo stara pot 8«vncm izgubila svo’ pomen. „Kaj je prava revščina, lahko človek vidi okrog Slan-čjega vrha in drugih zaselkov!" pravi mladi učitelj s Telč Anton Ilaš. Vseeno se domačini ne branijo napredka. Sedaj se spet ogrevajo za to, da bi do Telč in tudi dalje potegnili telefon. Ko nanese beseda na to, sc v obraz mladega učitelja Ilaša zarežejo gube. Jc namreč že tretji, ki se ukvarja s to zamislijo. Toda medtem ko je leta 1971 predračun za n^eljavo telefona znašal še 130 tl^čakov, govori. Novi predračun kar o 259.052,50 di-narjih! „Zraven naj bi dali še dva tisočaka za priključitev zaradi prestavitve kabla na novi most, kot da sc to nas kaj tiče!“ pravi Tone. „Na 8,6 km dolgi trasi je potrebnih 260 drogov. Ljudje so jih že obljubili 214, vendar smo bili šele veni krajevni skupnosti. Nekateri so sc obvezali prispevati tudi denar. Seštevek da zaenkrat 19.700 dinarjev, delovnih ur pa 694.“ Drogovi in zemeljska dela so sicer že pol vrednosti. Prav gotovo bodo v akciji pomagali tudi iz primoškc krajevne skupnosti, kjer se prav tako zanimajo za ta telefon. Delegat iz teh krajev je v občinskem zboru krajevnih skupnosti že postavil vprašanje in prosil za pomoč. Nekateri omenjajo za boljšo zvezo namesto dragega telefona ra dijaško povezavo, ki bi lahko služila za zvezo z nekaterimi službami. Očitno je, da sedaj, ko v teh krajih to akcijo poskušajo pravzaprav že tretjič, ne bodo odnehali! VIŠJE STANARINE ŠELE MAJA 25-odstotna podražitev stanarin (ker je bila lani spremenjena vrednost točk, bo šlo v nekaterili primerih za večje povišanje) naj bi pričela veljati že s 1. aprilom. Delegati zbora združenega dela občinske skupščine se s tem, da bi odloki imeli veljavnost za nazaj, niso strinjaU, tako da bo povišanje prišlo v poštev šele v tem mesecu. Krompir ne bo obležal neprodan Kolinska, TOZD za predelavo krompirja na Mirni, sklenila pogodbe za 10.000 ton pridelka - Ga bodo kmetje tudi toliko ponudili? Iz mirenske Kolinske so lep čas prihajale besede o zagati pri prodaji pireja, do česar je pri^o tudi zaradi ravnanja državnih rezerv. Vsi se trudijo, da bi predelani krompir lahko tudi izvozili, za kar ima zaradi kakovosti lepe možnosti. Nasploh pa ta pr^izvo^ja niti za vso državo ne bi smela biti problem: če bi vsak Jugoslovan le nekajkrat na leto jedel pire, bi ga takoj zmanjkalo! Za letos so se v pogodbah obvezali, da bodo laompir z 20,5 odst. suhe snovi plačevali po 1,25 dinarja. K temu je treba prišteti še 5 par, ki jih dobi za maržo zadruga, in naslednje 3 pare, ki jih dobi ob dobavi dogovorjenih količin. 7 par je Ilovici namenjenih še za prevoz od kilograma krompirja, tistemu pač, ki ga pripelje. Letos npj bi nasploh vsem priznavali eneko prevozno ceno, s čimer želi tovarna tesnejšo naslonitev na pridelovalce v bližini tovarne. V tovarni izražajo bojazen, da so kmetje „navijali” s prijavami, pač po zadnjih izkušnjah, ko ga je bilo ponekod težko prodati. Pridelek utegne biti manjši tudi zaradi manjše uporabe umetnih gnojil. Nasploh je za krompir značilno nihanje, ker je vse še vedno precej odvisno od letine. V tovarni se zavzemajo za to, kot nam je dejal direktor inž. Miha Krhin, da bi prišli do večjih količin pridelka z boljšim načinom pridelovanja, ne pa s širjenjem površin. Hektarski donosi so še vedno majhni, cena industrijskega krompirja pa Je pri nas v primerjavi z drugimi državami visoka. Za minulo letino je tovar- na naredila, kar je mogla: iz trebanjske občine je vzela 95 odst. pogodbenih količin, čeprav ji pogodba dopušča 10-odst. odstopanje. V tovarni so prepričani, da bodo tudi vnaprej uživali zaupanje kmetov. Bliže zavarovancu Pred nedavnim je zavarovalnica Sava odprla v Trebnjem v dvoriščni občinski stavbi svoje predstavništvo. Kot iwm je povedal zavarovalni zastopnik Božo Kravcar, je napredek občine viden tudi v razmahu zavarovalstva. „Pred petimi leti ni bilo dela tudi po več kot teden dni, sedaj pa sva dva in komaj shajava!" Koristna novost, ki jo prinaša novo predstavništvo, je, da v Trebnjem opravijo likvidacijo škod, kot temu pravijo, ali po domače rešujejo prijave, če kdo poškoduje svojega jeklenega konjička. Med oblikami zavarovanja je zelo obsežno seveda imovinsko, najbolj razširjeno pa je življenjsko zavarovanje. Pripravljeni zavihati rokave Mokronoški strelci želijo zgraditi strelišče Mokronoški strelci morajo na treninge v Trebnje, a še tam se z drugim orožjem razen z zračno pu^o strelja na lastno odgovornost, ker lega strelišča ni primerna. Vseeno ponavadi na občinskih tekmovanjih dosegajo prva mesta. Manj kot tretje mesto, pravijo v Mokronogu, je zanje že sramota. Mirko Horvat ki vodi mokro-noške strelce že 13 let, pravi, da sc pač skušajo znajti, kakor se morejo. Lep čas se že ozirajo po zemljicu „Pod ravnim potom“, kot pravijo temu kraju. „Zemljišče je za strelstvo idealno, zaprto je kar s treh strani, 7 km ni kakšnega naselja, lx)ljšega si ne bi mogU misliti. En stari milijon od neke zabave leta 1961 luanimo za te namene že vsa leta. Od leta 1962 imamo tudi že nekaj materiala. Vedno sc jc kaj zataknilo; ko je blizu šole nekdo postavil -liišo, je šlo še tamkajšnje zemljišče za strelske namCne po gobc,“ govori o tej stari želji Mirko. Seveda nuna bojazni, da ne bi bilo rok za delo, če bi se ga lahko zdaj lotili. „Mladi so pripi;avljeni cclo za brigade. Tudi 60 let stari člani ne oklevajo. Mladi želijo, da bi ob strelišču zgradiH še športne objekte: za odbojko, košarko, pa za namizni tenis in še kaj.“ Telesnokulturna skupnost jim je za letos namenila 120.000 dinarjev. C e denarja ne bi izkoristili, bo šel za igrišče v Scntru- V mokronoški strelski družini je vedno od 80 do 9() članov, kar je za tak kraj kar lepo. Njihov član se je dvakrat zapored uvrstil na državno prvenstvo. Pionir Franc Lavrinšek je petkrat osvojil zlato puščico; Hrovatov sin jo je imel 4 leta. Letos sojo sicer izgubUi, vendar so na republiškem tekmovanju v Domžalah zadeli več krogov kot občinski zmagovalec... Skratka: če bi imeli boljše možnosti za vadbo, bi bili še boljši! A. Ž. Seveda povsod še nimajo zavarovano tako, kot bi bilo treba. To je očitno posebno pri nekaterih kmečkih poslopjih, ki so močno izpostavljena nevarnostim. V občini so štirje zavarovalni zastopi. Sodelovanje z gasilci je povsod dobro. Marsikdo prebere zavarovalne pogo-pozorno šele, ko doživi nesrečo, pisarni je pri roki več gradiva, zato so lahko tudi pojasnila, ki jih iščejo stranke, popolnejša. To je pomembna prednost nove pisarne. A. 2. Brez dobrega semena ni dobrega pridelka. Trebanjska Kmetijska zadruga je za to sezono pripravila dovolj kakovostnega semena v skladiščih v Šentlovrencu. Med drugimi si je priskrbel tam seme tudi Alojz Štangar (na desni) iz Velikega Vidma. Kmetijski gospodarski odbori so regresirali seme iz svojega dohodka s 50 parami za kilogram. (Foto; ŽeLznik) IZ KRAJA V KRAJ Mirko Horvat: „Naših strelcev so v JLA vedno veseli!“ pert. Kot pravi Mirko Horvat, čakajo le še geometra. O KMETIJAH ŠE RAZPRAVE PO KS Za odlok o tem, kaj je kmetija, je v glavnem pri kmetijski zemljiški skupnosti pripravljeno gradivo. Določene so vasi, kjer naj bi o odloku vodili razprave predstavniki občinske skupščine in zemljiške skupnosti. Po^avitne določbe za kmetije naj bi bile: vsaj 4 do 5 iia obdelovalne zemlje, zaokroženost posestva, da jc gospodar kooperant, da ima naslednika in da se lahko na zemlji preživljata vsaj dva družinska člana Ne gre seveda za togo ravnanje pc nekem kalupu, temveč se upoštevajo tudi krajevne razmere, kot npr. kulturnozgodovinski vidiki in pomen kmetije za splošni ljudski odpor. KOPALlSCl- NARED DO TOPLIH DNI - Mirensko kojMlišče pod gradom bo nared do pasjih dni. S pomočjo denarja telesnokulturne skupnosti bodo lahko uredili vse potrebno. Partizan bo s pomočjo krajevne skupnosti izvedel tudi akcijo, da bo vsa dolina do gradu res zaščitena in namenjena izključno športu in rekreaciji. „KUM" SK JE IZKAZAL - V nedeljo bo gasilsko društvo v Račjem selu ob 14. uri razvilo svoj društveni prapor. Pokrovitelj priredile so Ljubljanske opekarne, ki gradijo v kraju novo tovarno. NAROČILNICE Z BRADO - Na trebanjski geodetski upravi imajo velik zaostanek pri določevanju meja. kjer so nekatere naročilnice stare tudi že štiri leta! Pravi naval strank vlada tudi za m^ne kopije, ki jih ljudje potrebujejo za gradbena dovoljenja’. Porast teh naročil se jc ?ačel predlani, ko jih je bilo 460, lani pa jih je bilo že kar 620. Za 30 odst. je več tudi raznih terenskili del, povezanih z gradnjo in sprostitvijo prodaje kmetijskih zemljišč. Zaenkrat bi potrebovali vsaj še dva geometra. Imajo sicer dva štipendista v IV. let'^ niku šole, vendar mora eden že jeseni k vojakom. VSI USPEŠNO KONČALI - Pri delavski univerzi jc uspešno zaključena delovodska šola. Razveseljivo je, da je izpite opravilo vseh 17 kandidatov. Med šolanjem je odpadel le eden, vendar še ta zaradi bolezni. IHMSEEIVKE TREBANJSKE NOTICE ■MALA ANKETA—i Brigade Mnogi se še danes spominjajo povojnega zanosa mladih s številnih delovnih akcij. Marsikdo te šole bratstva ne more pozabiti, ob teh spominih marsikdo tudi ne skriva ponosa, da je s svojimi rokami pomagal graditi pomembne objekte. Kot smo izvedeli iz ust nekaterih mladih, tudi današnja mladina želi sodelovati na takih akcijah. TOMAŽ PLAZAR, predsednik občinske konference ZSM Trebnje: „Razen udeležbe na treh republiških akcijah naj bi letos mladi iz občine sodelovali tudi v delovni]) akcijah po krajevnih skupnostih. Cim bo dan znak za začetek del pri dobrni-škem vodovodu, bomo ob prostih sobotah zagotovili 80 do 100 mladih za delo na trasi. Želimo si srečanja s starejšimi brigadirji. Le-te bomo verjetno povabili kar na brigadirske večere, da nam bodo pripovedovali o svojih izkušnjah. Ugotavljamo, žal, da je neurejenih precej vprašanj, vključno s financiranjem takih akcij. Pri tem bi nam morali pomagati vsi dejavniki v občini. ‘ MIHA KOVACiC, transportni delavec v Kolinski: „Pri nas delamo v štirih izmenah vse dni v tednu. Organizirati se bo treba tako, da ne bo trpelo delo v tovarni, kjer je večina mladih. Ravno na zadnjem sestanku smo se pogovarjali o akciji pri gradnji ceste v Sevnici. Tu in tam bo treba katerega še nagovoriti.** MIRO AJDISEK, predsednik' komisije za-delovne akcije pri predsedstvu občinske konference ZSM: ,,Vsak gj-e rad. Ce nas gre več kot 30 iz Dane, se proizvodnja ustavi. Prepričan sem, da nas bo na akciji 17. maja pri gradnji ceste Podgrad-Sevni-ca-Grajska gora iz vseh mirenskih tovarn, Mirne in vasi nad 130. Prepričan sem, da se bomo mladi iz različnih sredin tako bolje spoznali.“ VOJKO BORSTNAR, strugar iz IM V, TOZD Tovarna opreme, Mirna: „V organizacijo je sprejetih 90 članov, v akcijo za Sevnico jih bo prav gotovo šlo 30. Odziv je ugoden tudi zaradi tega, ker marsikdo pozna težave tega kraja. Prepričan sem, da bomo ob pripravi te akcije in drugih dobili podporo ostalih družbeno političnih organizacij. Na ta način se bomo fnladi izza strojev, vasi, šol in občani iz krajevnih skupnosti dodobra spoznali." STOJAN POVH, predsednik osnovne organizacije ZSM Trebnje; ,Za tako imenovane občinske brigade je veliko zanimanja. Nekateri starši branijo otrokom odhod v brigade. Čeprav bo pri občinskih brigadah šlo za odsotnost le za en dan, bodo morda le uvideli, da je tudi večja odsotnost v .pravih' brigadah dobra šola. V naši organizaciji je včlanjenih 80 mladih, prepričan sem da bi v Dobrnič šli vsi!*‘ A. Ž. Organizacija Zveze komunistov v trebanjski občini je od zadnjih praznikov spet močnejša za 36 novih članov. Največ novih članov je dobila osnovna organizacija KPD Dob, nove člane pa unajo tudi organizacije Trebnje I, Kolinska, osnovna šola Trebnje, Šentrupert in Trebelno. Skupnega sprejema v Trebnjem so se udeležili mnogi stareja komunisti in borci nekaterih brigad, ki imajo domicil v trebanjski občini. Pred sprejemom je govoril Roman Ogrin. Na sliki: med sprejemom. (Foto: Železnik) Dela bi bilo za več pospeševalcev Družbeni dogovor skupnosti za pospeševanje kmetijstva bo deležen še dopolnil - Dosedanji kmetijski sklad je izpolnil svoje poslanstvo Večkrat je bilo že ugotovljeno, da kmetijstvo v trebanjski občini ne bi doživelo takega razvoja, če ne bi tako uspešno opravil svojega poslanstva občinski kmetijski sklad. V skladu z novimi ustavnimi določili naj bi ustanovili pospeševalne skupnosti, v katerih naj bi poleg vseh, ki so pri skladih delovali že sedaj, sodelovale še krajevne skupnosti in kmetijske zemljiške skupnosti. Pripravljeni družbeni dogovor vključuje tudi nekatere trgovske organizacije in gozdna gospodarstva. Izvršni svet trebanjske občinske skupščine, ki je osnutek družbenega dogovora obravnaval, ima nanj nekaj pripomb, predvsem, da bi tudi vnaprej kmetijstvu zagotovili kar največjo družbeno pomoč. Po mnenju izvršnega sveta krajevnili skupnosti ne gre vključevati v dogovor z denarnimi obvezami, ker imajo malo denarja, sam postopek za zagotavljanje tega denarja bi bil tudi dolgotrajen. Organi skupnosti za pospeševanje kmetijstva naj bi se po mnenju izvršnega sveta nc prenašale na oipa-ne kmetijskih zemljiških skupnosti, ker imajo le-te drugačne naloge. Ravno tako se program za bodoče delo pospeševalne službe po mnenju izvrmega sveta preveč omejuje na opisovanje nalog pospeševalca, DELAVSKE IGRE: MNOŽIČNO Konec minulega meseca so se pričele letošnje delavske športne igre s tekmovanji v šahu in streljanm, te dni pa tudi v odbojki. Število prijavljenih ekip za posamezne zvrsti je razveseljivo, posebno ker je prijavljenih tudi lepo število ženskih ekip. Največ ekip je prijavljenih za streljanje in kegljanje (po 14 moških ekip), namizni tenis (13), šah in balinanje (11), odbojka in rokomet (po 8), nogomet (10). Pri ženskah je največ ekip prijavljenih za streljanje (7 ekip!), balinanje (6), v odbojki in rokometu (5), šahu (4), kegljanju in namiznem tenisu (3). rezultate in pokazatelje kmetijske zadruge, vse to pa sc nanaša v javnem na letošnjt; leto, ne pa na obdobje vse do leta 1980. Ptogram v tem letu računa s 792.000 dinarji, medtem ko so zna- šali izdatki lani 321.781 dinarjev. Čeprav se rezultati dela pospeševalcev pokažejo šele po daljšem času, je pohvalno predvsem to,-da je trebanjska Kmetijska zadruga letos zaposlila pri pospeševanju še agronoma. Kot jc navedeno v poročilu dosedanjega knictijskega sklada, je bilo doslej predvsem pomanjkanje denarja ovira, da bi se pospeševalna služba lahko temeljito lotila sestave dolgoročnih in srednjeročnih programov razvoja kmetijstva. Kot pravijo, bi v občini za pospeševanje potrebovali kar štiri agronome. A. ŽELEZNIK V soboto je bila v Radohovi vasi žalna svečanost v spomin na prvih šest talcev, ustreljenih leta 1942 na Dolenjskem. Krajevna organizacija SZDL Trebnje je po svečani seji v počastitev dneva OF v Trebnjem pripravila za člane avtobusni prevoz v Radohovo vas. Jože Sever, Antonija Koporc in Stane Rodin so k spomeniku talcev položili venec (na sliki). Marsikdo bo našel ig^ Knjiga »Občina Trebnje v NOB« izide maja Ob 25-letnici osvoboditve je komisija za zgodovino in spomeniško dejavnost pri občinskem odboru Zveze združenj borcev v Trebnjem izdala obsežen album „Spomeniki revolucije v občini Trebnje“. Ocenjevalec tega dela Bogo Komelj je takrat zapisal v Dolenjskem listu, da bo temu podvigu zanesljivo sledila tudi kronika samega boja. To bo slej ko prej resničnost, zakaj v tisku je nad tisoč strani obsegajoča knjiga Občina Trebnje v NOB. Kot je bil svoje čase album vzorec za mnoge druge, bo tudi nova knjiga prva taka vrste v re-piSbliki. Ko smo pred časom obiskali njenega avtorja Zorana Hudalesa v Ljubljani, je pogostokrat omenjal sodelovanje Tre-banjcev pri nastajanju tega dela, brez česar si pisanja ne bi mogel zamisliti. To je pokazal s številnim gradivom, ki so ga pripravili v Trbcbnjem. Pavle Miklič, predsednik zgodovinske in spomeniške komisije pri ZZB v Trebnjem, pripoveduje, da so z zbiranjem gradiva za kroniko pričeh leta 1958 po takratnih navodilih topografskega popisa. Pri tem delu so predano sodelovali nekateri učitelji in drugi: l-ranc Režun iz Trebnjega, študent 1'ranc Novak (se^j sodelavec Inštituta za slovenski jezik in lektor knjige), Vida Grden, Lojzka Marin, Matija Brezovar, Alojz Erjavec, Ivan Vrščaj in I ranc Žafran. „Obiskali smo tako rekoč sleherno hišo; čistopis je obsegal 700 tip-kanili strani. Delalo se je v glavnem brez denarja. Spominjam se, kako sem včasih komu iz svojega žepa dal nekaj za pot,“ se spominja Pavle Miklič. To delo so dopolnjevali z raznimi izjavami prvoborcev, zbirali shke, pripravili so tudi nekaj zemljevidov. Dragoceno gradivo so bili življenjepisi, predvsem pa nekateri dnevniki. „Marsikateri pomemben datum je zbledel v spo-mini>. Ljudje ponavadi pravijo: - „Bilo je zgodaj spomladi" ali kaj podobnega, dnevniki pa so pisani natančno po dnevih. Zato jc bil pomemben priročnik pokojnega I ranceta Leskovca z Mirne, ki obsega 300 tipkanih strani. Take dnevnike so pisali še Evgen Tancig z Mirne, župnik Omahen iz Dobrniča, Andrej Zupančič iz Mokronoga. Ko je bilo vse to zbrano, je sledilo veliko posvetovanj s prvoborci; dobro so sodelovali tudi družbeni delavci občine. Vse to je vzel v ^ roke Zoran Hudales leta 1966 ali VZORNA ORGANIZACIJA MLADIH Organizacijo Zveze socialistične mladine iz Velike Loke starejši občani z veseljem omenjajo zaradi nekaj uspelih akcij. Tako so pred nedavnim izvedli uspešno akcijo čiščenja raznih odpadkov, ki so kazili naselje. Ravno tako. so se Izkazali z dobrim kulturnim programom ob proslavi krajevnega praznika. Sedaj si z zemljo, kije odveč na gradbišču Donitove tovarne, pripravljajo športno igrišče. 1967. Stalni stiki z a« se nadaljevali, po"°'^„V)rci i" li posvetovanja s rSinila drugimi. Tako sc jc mafsikatera podrobnost o samem nastajanju itg Za gradivo *o se sp ^ mali razni zgodovin^ • jj. Klanšek, „ Rrezo^' bral ga jc oblico" Svetovali so bolj y kar je bilo opravljeno sesanje, ki se postavi^ spodbuja'® bi in bo prcdvseni sp^,^3[jto številne bralcc, kt so ^ (fj zgodovino, je, kako s yj, knjigi našli. Pavd ^ „jeimars'' da se bo v knjig« res kdo. „Zajetih je 27« ^ob-jev ne le strogo v trcbjinj^ čini. Vključenih jc nao j^,o .rr.fii in ^ zemlicviai- „ ,o cini. vKijuv-v-i**". cpvcoa grafij in 3 zemljevidi-.. ne more biti le knjig j^jjajo tudi ni njen namreč knjige o po ^ ^ u. partizanskih iljcVateri ^ hko najdejo borci! N jai do morda tudi razočaran.^, dar — zgodovino je objektivno. Feba „„.alci bodo prav j U take in drugačne P nekaterih slonih le na en p . g^ico-smo navedli tud boH- kor pa lahko tr ja L verjati fc , 5 J danes, ^,)r pravi Miklic- K pcenjuJ^^piS' fo že opravljeno, H . lovanje spiscc^ teg j; lesom, nc tega ne bi katerega kar ni nic nenavau skupaj tehniki ve c kot 1^ v sami komisij ^ jja in P ^ sti še Staneta Pr«ja ^jjepn, ^ nega Lada Bere ^ * preg*® gradivo teni^J* aopolnil ko* Knjiga ti*’ i bi pn? 4 naj konec maja- določen ’■ piV' partizanov^a Jf‘jc vleklo. Knug'‘ „Sj> (lU 1 500 avodo^Skc ni v% mo^ danes jobi*'- Letošnji nagrajenci O F Ob 30-letnici osvoboditve podelili 10 priznanj Osvobodilne fronte 0Winska konferenca SZDL jc na za^ji seji soglasno potrdila predlog žirije za podelitev desetih priznanj OF v letošnjem jubilejnem letu. Pri- znanja so podeuli rmnuli petek na slavnostni seji predsedstva občinske konference SZDL in vodstev ostalih družbenopolitičnih organizacij. Ivanka Pavlin, predsednica občinske konference SZDL, je prejela republiko priznanje OF v prostorih republiške skupščine minulo soboto. Na kratko predstavljamo letošnje občinske nagrajence. MARIJA BREZOVAR, učiteljica iz Šentruperta: Nagrajenka je prava partizanska učiteljica, saj izhaja iz prvega učiteljskega tečaja v Beli krajini. Sodelovala je tudi v partizanskem gledališču v Cmomlju. Znano je, da v šoli ne podaja znanja samo kot učiteljica, temveč kot mati. Zaradi stalne pripravljenosti pomagati slehernemu, ki je pomoči potreben, je pravi lik komunista. Vsa leta je delavna članica številnih krajevnih in občinskih družbenopolitičnih oiganizacij. S to dejavnostjo je vzor drugim. J02E GOVEDNIK, upokojenec, Mima: Bil je aktiven sodelavec NOB. Po vojni jc vseskozi dejaven v raznih družbenopolitičnih organizacijah. V kraju jo namestnik vodje delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Vrsto let se v občinskem komunalnem skladu zavzema za reševanje perečih vprašanj v številnih krajih. Opravlja tudi zahtevno delo namcstniKa predsednika komisije za ugotavljanje neupravičenega bogatenja, pri komiteju občinske konference Z K pa jo predsednik častnega razsoilišča. JOŽE HROVAT GABER: lOnalu po kapitulaciji stare Jugoslavije je pričel z bratom Janezom delati za narodnoosvobodilno gibanje na območju Krke. Sodeloval je pri ustanovitvi Gubčeve brigade, posebno pa je znan kot organizator številnih partizanskih postaj TV širom po Sloveniji, pri čemer je bil tudi težko ranjen. Ofnavljal je številne odgovorne naloge v upravi javne varnosti, od komandirja postaje milice do repulv liškega inšpektorja. JOŽE JAKOPIN - JEŽEK, upokojenec iz Gorenje vasi: Rodil se je v delavski družini, kjer je bilo devet otrok. Leta 1943 so mu belogardisti ustrelili očeta kot talca. V partizanski vojski je bil borec, kurir in obveščevalec. Se vedno posebno prizadevno deluje v SZDL, drugih organizacijah in krajevni skupnosti. SLAVKO KRŽAN, predsednik občinske skupščine Trebnje: Izhaja iz številne kmečke družine. Že leta 1941 je bil poslan z družino med izgnance v Slezijo. Učiteljski poklic ga je nripeljal v Trebnje, kjer je zaradi aktivnega ^ družbenopolitičnega dela kmalu postal predsednik občinske konference SZDL, sekretar v Dani, sekretar komiteja Z K, ponov- , no predsednik občinske konference SZDL, organizacijski sekretar komiteja ZK, ravnatelj osnovne šole v Velikem Gabru in nato v Trebnjem. Med številnimi seilanjimi dolžnostmi je tudi predsednik sveta dolenjskih občin. PAVIL MIKl.lC, upokojenec, Trebnje: V hiši njegovih staršev so sc pričeli zbirati prvi aktivisti Ol. Med drugim je sprejemal borce, ki so odhajali v partizansko vojsko na Blatni klanec. Ojiravljal je številne dolžnosti v podokrožnem in okrožnem odboru OI‘. Po osvoboditvi je opravljal številne odgovorne dolžnosti na trebanjskem okraju, ministrstvu za kmetijstvo in občini Trebnje. Danes je posebno vidna njegova aktivnost v komisiji za zgodovino in ^omenike pri občinskem odboru Združenj Zveze borcev Trebnje. I RANC NOVAK, upokojenec iz Mačjega dola: Že z.godaj je pričel zbirati hrano in orožje in prenašal obvestila za odbor OI in partizanske enote. Udeležil seje tudi kočevskega zbora odposlancev. Kljub starosti je bil borec Cankarjeve brigade. Čeprav ima že 75 let, še dela v predsedstvu občinskega odbora ZZB, ves čas je dejaven tudi v drugiii organizacijah. JOŽI- TOMlC, Trebelno: lzhj«a iz napredne kmečke družine. Ze pred ustanovitvijo Gubčeve brigade se je boril v zapadnokrškem odredu. Prve dni po osvoboditvi je bil postavljen v glavna skladišča IV. armade na Reko. Poleg številnih dolžno- sti na Trebcljanskcm je bil tudi član okrajnega komiteja KP v Trebnjem, občinskega odbora 01-'. Več let je bil predsednik kmetijske zadruge na Trebelnem. Kljub visoki starosti še vedno dela v odboru ZZB Trebelno in komisijah občinskega odbora. I-RANC ZIDAR, računovodja v Trimu: Izhaja iz majhne kmečke družine v Veliki Loki. Za Ol'je pričel delati kmalu po okupaciji, po kapitulaciji Italije je postal borec Cankarjeve brigade. Po vojni jc opravljal številne odgovorne dolžnosti v družbenopolitičnih organizacijah (sekretar komiteja ZK, predsednik občinskega odbora OP’). Vrsto let je bil načelnik oddelka z.a gospodarstvo, in to v času, ko so sc pričeli snovati in izvajati načrti za hitrejši razvoj občini;-. ANTON scIaetM k^'J,„cis“ JA j« •^“ucbanjs'^^al komisiji jc bil vembra 197H miteja odlo^J,en^V4' izvoljen la”'.; d«!® uresničevanj Ž občutno po 2K- V ifih JB«'” povečalo za V Letošnji dobitniki priznanj Osvobodilne fronte Za semiško območje je značilno, da v zadnjih letih staro trtje obnavljajo z novimi terasnimi nasadi in da namesto starih vinskih hramov vidimo modeme stanovanjske hi§e ali pa vikende. V teh krajih ljudje vedno bolj računajo na turistični razvoj. Posnetek iz Kota: če so prvomajski prazniki lepi, tod „migoli" veselih družb. (Foto: R. Bačer) Nove težave v stari obleki Krajevne skupnosti tožijo predvsem nad pomanjkanjem kadrov in prostorov pogrešajo pa tudi strokovno pomoč in nasvete Izkazalo se je, da ima vseh 11 krajevnih skupnosti na območju črnomaljske občine domala iste težave: nova vloga in s tem v zv^i naloge, ki jih pred krajevno skupnost postavlja ustava, se zdijo nerešljive, ker povsod na podeželju manjka sposobnih vo^tvenih kadrov, razen tega nimajo prostorov. Predsedniki krajevnih skupnosti so amateiji, prav tako tajniki, nihče od teh pa ni posebej usposobljen za zahtevno funkdonarsko delo. Nič čudnega torej, če povsod postavljajo zahtevo po uvedbi plačanih tajnikov. Zal, trenutno ni možnosti, da bi to uredili čez noč, ker v več krajih ni primernih ljudi, četudi bi imeli denar, da bi jih za delo plačali. Mi- sliti pa je treba vnaprej in kadre pridobiti. Medtem pa bodo uvedli za vodstvene ljudi v zdajšnjih krajevnih skupnostih seminarje. ČImprej, tem bolje Na območju črnomaljske občine se naseljuje vedno več Romov, predvsem v okolici Kanižarice in pri Štirih rokah. Precej starih prebivalcev kanižarskega naselja že ima zaposlitev in z njimi ni težav, pač pa povzroč^o skrbi ljudem v soseski prišleki brez dela. Popasli so na primer vso pšenico in napravili veliko škodo. Pridelka ne bo, zato kmetje opuščajo njive v bližini ciganskih naselij. Žal tudi to ne pomaga, kajti Romi se selijo tja, kjer so njive obdelane. Tako jeseni izkopavajo tuj krompir, v gozdu sekajo tuje drevje in kmetje se jih bojijo, ker postajajo nasilni. Romsko vprašanje postaja pereče in bo še toliko bolj, kolikor dlje bo odložena kompleksna rešitev tega vprašanja. Občani menijo, da bi bilo potrebno tem ljudem pomagati s prevzgojo, zaposlitvijo in tudi s kaznimi, da bi postali enakovredni člani dražbe. Vsaka krajevna skupnost bi razen tega morala imeti vsaj majhno pisarnico, v kateri bi lahko uvedli uradne ure za občane. Zdaj poslujejo funkcionarji bodisi doma, ponekod celo po gostilnah, ali pa gostujejo v krajevnih uradih, kjer pač so. Veliko manj težav bi imeli, če bi bil vsaj v občinski upravi nekdo, ki bi se ukvarjal samo z delom in nudenjem pomoči krajevnim skupnostim, vendar trenutno tudi tega ni. Razveseljivo je, da bodo letos krajevne skupnosti dobile okrog 50 odst. več denarja kot v preteklem letu. Delovne organizacije bodo namreč po sporazumu, ki so ga v večini primerov že podpisali, prispevale po 150 din na zaposlenega, občinski proračun pa bo za delo krajevnih skupnosti namenil 1 milijon dinarjev. Pri delitvi sredstev na predlog izvršnega sveta pa želijo biti KOMUNISTI O GOSPODARJENJU Za sredo, 7. maja, je v Črnomlju sklicana občinska konferenca ZK, na kateri bodo preverjali uresničevanje sklepov, obravnavali bodo nekatere kadrovske spremembe in zaključni račun go^odarskih organizacij za preteklo leto. NE VSAK ZASE! Na nedavnem posvetu predsednikov krajevnih skupnosti z občine Črnomelj so pretresali letošnje delovne programe in izmenjavali izkušnje, pri tem pa spozn^i, da so taki sestanki nujni, in želijo, da postanejo redna delovna praksa. Ko so med drugim obravnavali področje dela in naloge v zvezi s splošnim ljudskim odporom, so bili mnenja, da to delo zdaj ni najbolje organizirano vse od republike navzdol. Premalo je sistematičnega dela in ni prave povezave med komisijami za SLQ, ki delajo pri raznih organizacijah. To pomanjkljivost nameravajo v bodoče odpraviti, kolikor gre za domačo pristojnost. ČRNOMAUSKI DROBIR POVSOD SLABA NAPETOST -Elektrifikacija postaja znova težava številka ena kot v prvih povojnih letih. Takrat je namreč vsaka vas dobila električno napeljavo, ki pa je zdaj dotrajana in nima zmogljivosti za zdajšnje potrebe, ko ima vsaka kmetija gospodinjske in kmečke * stroje. Marsikje jih ne morejo uporabljati, ker luč komajda brli. To vprašanje so začeli urejati skupno za območje celotne občine. PO PLANU JIH MORA BITI 600 - Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane bo v drugi polovici maja organiziral vsakoletno krvodajalsko akcijo za prebivalce črnomaljske občine. Kri bodo odvzemali v Črnomlju, na Vinici in v Semiču. Prijave kiVoda-jalcev že zbirajo aktivisti RK na terenu in v delovnih oiganizacijah. KAR NAPREJ TEČAJI - AMD Črnomelj je v domačem mestu letos že organiziralo tečrj za šoferske kandidate, ki ga je obiskovalo 35 občanov, ampak 8 jih preizkus znanja ni zadovoljivo opravilo. Pred dnevi je bil končan šoferski tečaj tU; di v Metliki, kjer je bilo med 36 kandidati dve tretjini žensk, od teh jih samo 6 izpita ni naredilo. V kratkem se bo šoferski tečaj začel še v Semiču. ZDAJ JE CAS! Proti koncu šolskega leta, ko se učenci osnovnih šol odločajo za poklicno usmeritev, imajo po vseh šolah veliko dela s sestanki za učence in za sftiršc ter s svetovanjem. Ker v občini že zdaj manjka 33 prosvetnili delavcev, so na nedavnem sestanku ravnateljev šol sklenili izbiri za ta poklic posvetiti še posebno skrb. predsedniki krajevnih skupnosti prisotni, da ne bo zamer in nesporazumov, s kakršnimi so se srečevali prejšnja leta. Prostovoljno delo občanov, ki je v večini krajevnih skupnosti na podeželju stara praksa, bo teklo* še naprej, vendar pa predstavniki krajevnih skupnosti s podeželja menijo, da bi morali tudi meščani več plačevati za uporabo mestnega zemljišča, kajti oni se s fizičnim delom ne ul^arjajo, njihov plačani prispevek pa je veliko manjši, kot znaša le-ta na podeželju. ^ »Imamo le eno možnost« V petih letih 12.000 m^ novih prostorov Zdaj plačujejo črnomaljski občani samoprispevek za javna dela, predvsem za gradnjo cest in vodovodov, pri tem pa ostajajo velike potrebe na področju šolstva in otroškega varstva nerešene. Ker dolgoletna praksa kaže, da je samoprispevek najzanesljiveje pot do cilja, predlagajo občani, naj bi z manjšo dodatno obremenitvijo uredUi še ti dve področji. Nekaj več o tem je povedal Jože Strmec, podpredsednik izvršnega sveta pri občinski skupščini: ,,Ce bi hoteli zagotoviti na vseh šolah potreben prostor za celodnevno malo šolo, za podaljšano bivanje učencev in za uvedbo celodnevnega pouka ter ustrezen pouk telesne vzgoje, bi potrebovali po sedanjih gradbenih cenah okrog 80 milijonov dinarjev za dograditev ali nove gradnje. Zgraditi bi morali vrtce v Semiču, Črnomlju in na Vinici; dograditi dve šoU v Črnomlju in osemletko na Vinici; zgradili bi 2 telovadnici in 3 večnamenske prostore zunaj mesta ter postavili novo stavbo za potrebe centra srednjih šol v Črnomlju. Pridobiti bi morali kar 12.000 m2 novih šolskih prosto-rcv.“ - Toliko denarja s samoprispevkom najbrž ne bo mogoče zbrati. Kje boste dobili manjkajoča sredstva? t „Ce se.liočeino potegovati za posojila pri banki ali pri republiških interesnih skupnostih, moramo zbrati za lastno udeležbo. Edina možnost, da do tega denarja pridemo, je uvedba samoprispevka, s katerim bi v 5 letih zbrali 10 milijonov dinarjev. Za vsa manjkajoča sredstva bi se morah šele potegovati, bi pa imeli vehko več možnosti že glede na moralno politično plat, če bi prikazovali požrtvo-vahost naših ljudi. Ali bomo dosegli napredek na področju vzgoje in izobraževanja, je odvisno predvsem od nas satnih in n:iW /avesti.“ R. B. Majfina skupnost z mnogimi težavami Božakovčani imajo slabo cesto in vodo - Glasovali bodo za samoprispevek Kolpa se tik pod Božakovim pokaže v vsej svoji lepoti: čudovito zelene barve je, mehko objema zeleni breg, pokaže nekaj brzic in v čisti vodi lahko človek sluti številen ribji zarod. Prav zato so v to idilično vas pred leti turisti radi zahajali. Odkar pa so po BeU krajini položih asfalt, se je nekako izogibajo. Raje gredo v ,,lui-be“, kamor zaradi asfaltne ceste pridejo udobneje in si gradijo vikende. Ce bi Božakovo imelo dobro cesto, iia katero čakajo že vrsto let, bi bilo 100-odstotno ,,Nekateri tarnajo, toda ko bo potrebno, bodo obkrožili DA. Saj veste, kakšni smo ljudje. Nikoli nismo zadovoljni ...“ je zapel v prijetni belokranjščini Lojze Stefanič, vodja delegacije krajevne skupnosti Dobravice, predsednik krajevne konference. SZDL, tajnik Zveze borcev itd. Ko sva se pogovarjala o samoprispevku, je odločno dejal: „Občani v metliški občini že 19 let nepretrgoma prispevamo za svoj napredek in trdno sem prepričan, da vsak zaposleni ne bo pogrešal 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka, prav tako nc obrtniki, ki bodo plačevali 2 odstotka pd davčnih osnov, in ne kmetje, ki bodo prispevali 2 odstotka od kaUstrskega dohodka. Vsi se namreč zavedamo, da nas pestijo težki problemi, ir\ če se jih sami ne bomo lotili, sc jih ne bo nihče. V Dobravicah imamo vrsto težav, ki nas spremljajo vse od osvoboditve. Ali ni že zadnji čas, da občani sami uredimo železniško postajališče? Včasih se sprašujem, kje' so tisti ljudje, ki so takoj po vojni z udarniškim delom ^dili porušeno domovino. Ah so tudi spomini umrli? Prav gotovo ne. Potrebno je le malo dobre volje, pa bi lahko popravili tudi most čez Laliinjo m urediU še vrsto komunalnih težav. Kaj nas še tare? Zadnji čas je, da dobimo vodovod. Ni potrebno razlagati, kaj pomeni zdrava pitna voda. Prav tako želimo, da bi dobili novo šolo. Scdanp stavba je še iz stare Jugoslavije. Narobe bi bilo, če bi jo začeli popravljati. Lahko bi naštel še vrsto težav. Prepričan sem, da jih bo čez kto dni precej manj, kajti naši občani se bodo kot že mnogokrat poprej še enkrat izkazali in glasovali za samoprispevek 100-odstotno!“ J. PEZELJ v.__________________________/ Teden komunista od 5.do12. maja Ob 50-letnici pisane partijske besede so spregovorili na 15. seji tudi člani komiteja občinske konference Zveze komunistov Metlika. Sklenili so, da bodo v „tednu Komunista", ki bo od 5. do 12. maja, po vseh osnovnih organizacijah organizirali razprave o pomenu in vlogi idejnopolitičnega dela, o informiranju in pisani partijski besedi. Poudarili so, da bi morali poslej razširiti krog bralcev ,,Komunista". Z njim bi se morali seznaniti tudi tisti, ki še niso člani partije, predvsem mladinci, mladinke,^delavci in kmetje. Dogovorili so sc tudi za minimalni program. Od 5. do 12. maja naj bi se sestale vse osnovne oigani-zacije Z K in razpravljale o obveščanju, propagandi in vlogi „Komunista". Vsaka osnovna organizacija naj bi izvolila poverjenika „Komunista", ki naj bi skrbel za sodelovanje med organizacijami, uredništvom in občinsko organizacijo. Po osnovnih organizacijah naj bi razpravljali o ustanovitvi čilalniškiii količkov, kjer bi se zbirala marksistična literatura. Razen tega bo komite ZK po vsej v da bo bolje. Pri nas smo se namreč že dogovorili, da bomo vsi glasovaU zanj. J. PEZELJ ZASTAVLJENE NALOGE ČIMPREJ URESNIČITI V torek popoldan so izvršnega odbora metliškega Rde ga križa razširjeno sejo, na se pogovaijali o nalogah ob tefl , Rdečega križa, o organizaciji telw^ vanja ekip prve ppmoči, akciji zO“ nja starega papirja in 1®^®. otrok. Sklenili so, da se zastavljene akcije izpeljati v najKrj šem času. TEDEN ČISTOČE Ustanovni skupščini metliške^ Hortikulturnega društva sta občanov prisostvovala tudi upravnega odbora Hortikul^ zveze Slovenije Tone Zupančič Franc Adam. V pestri prisotni govorili o težavah ^ večjih in manjših naseljih, diti in, ohraniti zdravo in lepo cip kovo okolje. V metliški precej problemov že rešili, po zashigi ink:iativn^a odbora n tikulturnega društva in s ■* družbenopolitičnih Na skupščini so sklenili, da „ poslej organizirali več oči^e^ ^ akcij. Prvo so uspešno i^vedu tednu pred 1. majem. tudi jo „teden čistoče Izvolili ^ 15-članski upravni odbor, jj komisijo in več interesnih se dogovorili, da bo upravni^ (hiištva v kratkem izdelal deK) program. Čeprav je Radoviča blizu Metlike, zaradi izredno slabe ^ prijazno in lepo vas zaide le malo turistov. Domačini pravijo* turizem v vasi zaživel takrat, ko bodo dobili asfalt in pitn® Na sliki: pomlad na Radoviči. (Foto: Pezelj) SPREHOD PO METLIKI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU - Na spomladanskem zagrebškem velesejmu se je tudi letos Beti predstavila s spalnimi srajcami, pižamami, volno Neveda in kvalitetnimi modernimi kopalkami. DAN PR0SVI;TNIH DELAVCI! V - V soboto, 17. maja, se bodo v Metliki srečali prosvetni delavci Bek' krajine. Tovariš I ranc Sali bo šolnikom predaval o spremembah v šolstvu, v kulturnem programu pa bo nastopil Dolenjski oktet z dvema recitatorjema. prvi: MATURANTKE' Pred slabimi jKtimi leti je pričela delovati v Beti srednja tehniška tekstilna šola, pred kratkim pa je 25 deklet, ki so pok-g redne službe obiskovale tudi predavanja, prejelo diplome za uspešno opravijeri zrelostni izpit. SLABI I ILMI Ljubitelji filmske umetnosti se pritožujejo, da v Methki zadnje čase vrtijo tako slabe ic filme, da se otroci to w . in Indijance. Prav bi bilo« . -gv ^ fctošnjem letu številnih ju delovnih uspehov poskrbel filme. ... so PR1;H0DI - Precej ca» ne* prehodi za pešce P°£°,iika vidni. Prejšnji teden je ju pi®’ bila tako z^elene i,olj met je v mestu sedaj precej jen. r METLIŠKI patenti ^ ....Nebi bilo /p če bi pričeli v -^krOŠ' m Suhorju izdelovati ^ le lesene pokrove premerov. Pokrove gl-odlično prodajali K ^^.-0 nemu podjetju, ki rest;J“ Če bi si predvideno aK ta ogledali in videli vsi tisti, projekt najbolj prizadel. ^,ijis^. friin^cru pa je potrebno rezervirati za bodoče o bi bilo potrebno razmiSiJ^ gj 0^ datnem urejevanju popii* močja na druge načine. Predsednik IS občinske potr® . hrane Bojc je poudaril. . „rjpra^L no nadaljevati raziskave i P^jc?* več inačic. Že zdaj naj bi ve za preprečitev poplav-Skratka: izrečenih J*; besed za in proti. Nadalj ve in izdelava tehnične o cije pa bodo osnova za I ranct r" od 20.111. do 20. V. 1975 20/ POPUST 26 LET 20 LET 20 LET 20 20 LET ZAGREBPUM.IC belinka tovarna kemičnih izdelkov ®1001 Ljubljana poštni predal 5-1' telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel "''""»'»-ni Slove, »»bo^ta,ran- •• • % haik «aici]a in novi tehnični dosežki • Uni* ° **olgoletno zaščito lesa 5^je pigjg Voin ^sjedalce ter je odporen proti vremenskim •»'“il *'*'''>vni ter knnx • premaz in je izdelan v 13 barvah prospekte in navodila za UPORA- SCHIEDEL — YU Kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja S&-. „^MEfi]~ ^ Šentjernej PREPOVEDUJE hi *^^neoa »v. Prostoru in okolici izven "'Sa mesta ^ 'Iq bn .. • Vsak, kdor bo po tej oojavi v postopek za kaznovanje in s,,,. ^ •delovna MESTA! domu na mirni GORI. ' društvo Črnomel)'. J PROSTO DELOVNO MESTO! LEK TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV LJUBLJANA n.sol.o. objavlja za 'DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB prosto delovno mesto KUHARICE za določen čas (od 1. 6. 1975 do 30. 9. 1975) v Počitniškenn domu v Umagu Delo: Vodenje dela kuhinje, skrb za kvalitetno pripravljene obroke prehrane. Pogoji: Kandidatke morajo imeti visoko kvalifikacijo za kuharico in 2 leti delovnih izkušenj ali kvalifikacijo za kuharico in 4 leta delovnih izkušenj. Mesečni osebni dohodek je okrog 4,550 dinarjev. Delavcem, zaposlenim v počitniškem domu v Umagu, damo brezplačno stanovanje in hrano. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo najkasneje do 10. 5. 1975 kadrovsko-splošnemu sektorju podjetja „LEK", Ljubljana, Celovška cesta 135. Kandidate bomo obvestili o odločitvi najkasneje do 10. 6. 1975. LICITACIJA! Po sklepu delavskega sveta razpisuje OZD KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE TREBNJE JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1. NAKLADALNIK „HON" 0,50 2. DVA STROJA ZA IZDELOVANJE BETONSKE STREŠNE OPEKE S 1.580 MODELI 3. KOSILNICA ALPINA HOBBV, MOTORNA 4. VEČ MODELOV ZA IZDELOVANJE BETONSKIH CEVI 5. RAZNA OKNA ITD. Javna licitacija bo v nedeljo, 11. maja 1975, ob 8. uri v Trebnjem, Kolodvorska 1. Ogled na dan prodaje V. industrija elementov za elektroniko TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Razpisujenno prosto delovno mesto KVALIFICIRANE KUHARICE v obratni kuhinji. Ponudbe s potre!jnimi dokumenti pošljite na naslov; ISKRA - lEZE TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG - splošna služba. Razpis velja 10 dni po objavi. PROSTO DELOVNO MESTO! ^ ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana, n.sub.o. TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja objavljamo prosto delovno mesto VODJA SPLOŠNE SLUŽBE Pogoji: 1. višja upravna šola in 2 leti prakse, 2. moralno politična neoporečnost. Rok prijave: 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta vsak četrtek r«MT LIST Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija RODNA GRUDA Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini! RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 198 Cankarjeva 1/11 BEJCI EBUTNINE! M ttAKLO PRI KRANJU IIIINICA 64202 NAKLO prodaja vsak dan od 7. — 13. ure in ob sredah in petkih od 7. — 18. ure 10 TEDNOV STARE JARCKE rjave in bele, dobre ' nesnice po 30 din. Priporoča se KZ Naklo vsak četrtek PROSTO DELOVNO MESTO! KRKA KRKA — farmacevtika, kemija, kozmetika in zdravilišča Novo mesto, n.sol.o. razglaša prosto delovno mesto ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE v TOZD Zdravilišča, s sedežem v Zdravilišču Dolenjske Toplice Pogoji za zasedbo delovnega mesta so naslednji: — končana medicinska fakulteta, — zaželeno znanje nemškega jezika. Kandidate prosimo, da svoje pismene prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti dostavijo kadrovsko splošnemu PROSTO DELOVNO MESTO! Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu AMZS objavlja prosto delovno mesto KV AVTOMEHANIKA Pogoji za sprejem: Poklicna šola avtomehanične stroke z dveletno prakso pri delu na osebnih avtomobilih, voznik A,B kategorije, želen je tudi izpit C kategorije. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas; poseben pogoj: poskusno delo. Pismene ponudbe pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Tehnično-turistična baza AMZS Otočec ob Krki. PROSTO DELOVNO MESTO! Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev „MERCATOR" Ljubljana, n.sub.o. — TOZD „STANDARD", Novo mesto, o.sub.o. razglaša prosto delovno mesto za ŠOFERJA TOVORNJAKA v en gros skladišču v Novem mestu. Pogoj za sprejem; poklicni šofer C kategorije. Nastop dela takoj ali po dogovoru. | Pismene ponudbe pošljite do vključno 8. 5. 1975 splošni vg službi TOZD „STANDARD", Novo mesto, Glavni trg 3. a' .4^ p ^ ■ i I ; p ž TEDENSKiL Četrtek, 1. maja - Praznik dela Petek, 2. maja - Boris Sobota, 3. maja — Filip Nedelja, 4. maja - Florjan Ponedeljek, 5. maja - Angel Torek, 6. maja - Judita Sreda, 7. maja — (Jizela Četrtek, 8. maja - Dan Rdečega križa LUNINE MI-NF. 3. maja ob 6.43 zadnji krajec BRESTANICA: 1. in 2. 5. ameriški pustolovski barvni film 24 ur La Mansa. 3. in 4. 5. ameriški barvni film Do Kid. BREŽICE: 2. in 3. 5. ameriški barvni film Igra z ognjem. igil ČRNOMELJ: 2. 5. ameriški barvni film Harijeva banda. 4. 5. ameriški barvni film Osamljenec iz zahoda. 7. 5. italijanski barvni film 1001 noč. KOSTANJEVICA: 3. 5. jugoslovanski barvni film Užiška republika. 4. 5. jugoslovanski barvni film Užiška republika. MIRNA: 1. in 2. 5. film Nevarno dekle. 3. in 4. 5. film 87. policijska postaja. METLIKA: 2., 3. in 4. 5. ameriški, barvi film Mesto izobilja. 7. in 8. 5. ameriški barvni film V službi njenega veličanstva. NOVO MESTO, KINO KRKA: 1. in 2. 5. ameriški barvni film Umazane roke nad mestom. 3. in 4. 5. ameriški barvni film Tom Sa\vyer. 4. 5. domači barvni film - matineja -Reka smrti. Od 6. do 8. 5. ameriški barvni film Karate Jones. RIBNICA: 3. in 4. 5. francoski barvni film Kako skriti mrtveca. REEBNJE: 3. in 4. 5. 5. francoski barvni pustolovski film Phili-bert v vojni in ljubezni Qg SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM 4 samostojne kvalificirane mizarje. Možnost nadurnega dela in dobrega zaslužka. Plača po dogovoru, samsko stanovanje zagotovljeno. Bojan Cierden, Ivančna Gorica 92. ZA FILIPINE iščem osebe za zdravljenje raznih bolezni v polletju tega leta. Zainteresirani naj se čimprej oglasijo na naslov: Josip Jagetić, 42000 Varaždin, Djure Salaja 21/IV, 85-pc. SPREJMEM TAKOJ ali po dogovoru brivsko-frizersko pomočnico. Brivsko-frizerski salon Jože Novak, Ljubljanska cesta lOb -Novo mesto. GOSPODINJSKO pomočnico zaposlim takoj. Plača dobra, stanovanje in hrana v hiši. Bife Golobič, Jarška 23, Ljubljana, telefon (061)41-788. STANOVANJA ZAMENJAM garsonjero v Samoboru (etažno lastništvo, centralna kurjava) za dvosobno stanovanje s stanovanjsko pravico in centralno • v Krškem aU Brežicali. Sprejemam pogoje. Ponudbe pod „ZAMENJAVA**. DIJAKINJA išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1145/75). MLADA ZAKONCA brez otrok najameva enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. Predplačilo! Ponudbe pod: RUSTJA, Dolenjski list. V CENTRU mesta oddam sobo samskemu moškemu s ccnualnim ogrevanjem in souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (1124/75). Motorna vozila PRODAM traktor 1’ent 24 KM s koso in iiidravliko. I-'rano Matjašič, Dečna sela 1, Artiče pri Bre- ' žicah. PRODAM traktor WarchIo\vsJ^i Avstro Diesel WT 30, plug in jer-menico. Jože Jevnikar, Mali Ban 7, Šentjernej. PRODAM dobro ohranjen tovorni avtomobil znamke O. M. Cerbia-to, registriran (2 toni) v voznem stanju. Viktor Germovšek, Rimska 4, Trebnje. UGODNO prodam traktor Ursus (35 KM) in snopovezalko za BCS. Martin Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto. PRODAM poltovorni avtomobil (2,5 t), prekucnik (kiper), dobro ohranjen. Avala Perkins, po ugodni ceni. Oglasite se na upravi Usta. PRODAM motor Ja\va (250 ccm). Cena ugodna, letnik 1972, prevoženih 10.000 km. Ivan Rajk, Ciabrje 55, Brusnice. PRODAM JEEP v voznem stanju. Informacije dobite v kiosku Tobak pred občino Novo mesto. PRODAM nov traktor Ursus s plugom. Tone Berus, Sred. Globodol 7, Mirna peč. ZASTAVO 750, letnik 1968, lepo urejeno prodam po ugodni ceni. Cicstenhofer Ivan, Rotarjeva 5. Vsak dan po 14. uri. PRODAM PRODAM seno in otavo na stoječem in jabolčni kis. PaučiO. 1 jub-Ijanska 4, Novo mesto. POĆ'I NI prodam dobro ol...mjeni diatonični harmoniki /lutnko 1 uhas in llohner. Anton '^ir-tarič, l*rilozjc 6. 683^2 < Inulac PRODAM košnjo (1 1/2 ha). Angela Jakše, Cešča vas‘9, Novo mesto. PRODAM šivalni stroj Bagat-Jadranka. Miro Cjričar, Kočevske Poljane 7, Dol. Toplice. PRODAM kombiniran otroški voziček za dvojčka. Poizve se v trgovini v Šmarjeških Toplicah. PRODAM zidano garažo na Mestnih njivah po ugodni ceni. Interesenti naj se zglasijo na telefon 21—620, Inis, Anton Plaveč. PRODAM skoraj novo ostrešje za hišo 10 X 10 m, peč za kopalnico in generalno popravljeno motorno kosilnico Falu. Stanko Hosta, Sela 16, Šentjernej. KUPIM KUPIMO otavo. Zglasite se na Zavodu za zdravstveno varstvo. Novo mesto (pod Kapitljem). PRODAM vseljivo hišo z vrtom pod vrednostno ceno. Petrovič, Trebnje. UGODNO prodam hi-šo, kaščo, kozolec, hlev in zemljišče (1 ha in 80 a) z gozdom. Od glavno ceste je peš hoje 15 minut. Alojz l’o-žun. Pogorje 21, Zabukovje. OB Cl'^STI Trebnje-Mirna neč prodam parcele za gradnjo vikenda in vinograda. Naslov v upravi lista (1142/75). PRODAM komfortni vikend na Trški gori in nekaj vinograda -nov nasad. Vili Udovič, Vel. Bučna vas 35, Novo ntesto. PRODAM posestvo (5 ha zemlje) ob asfaltni cesti Brežice-Bizeljsko. Oglasite se pri Ani Volk, Župele-vec 26, 68258 Kapele. PRODAM hišo, 32 a zemlje, voda in elektrika v hiši, ob glavni cesti, do avtobusne postaje nekaj minut, v Sotelskem 4 pri Krškem. Informacije dobite pri I rancu (Jlasu, Presladol 65, 68280 Brestanica. V BOJNIKU pri Malkovcu prodam 3500 m2 veliko parcelo, kjer je nad polovico površine vinograd, ostalo pa sadni vrt, in manjšo, staro zidanico in podkleteno iiišo s priključeno efcktriko. Dostop z vsemi prevozninu sredstvi. Vikend na izjemno lepi razgledni točki. Vse informacije ilobite šele po 15. maju pri 1 rancu 1’ovšetu v Otočcu 59 ali" po telefonu (068)22-566 med 20. in 21. uro. PRODAM manjšo hišo in 1000 m2 zenilje v bližini Novega mesta. Naslov v upravi Usta (1120/75). RAZNO FANT, ki je za stalno doma iz Nem čije, nealkoholik, nekadilec, z lepimi prihranki, želi spoznati dekle do 24 let z zaposlitvijo. Dekleta, ki želijo graditi nov dom ali vsaj stanovanje, imajo prednost. Pišite na naslov: Slavko Preskar, p. p. 68000 Novo mesto. POROČNI PRSTANI! - ludi pri nakitu so moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, (lospo-ska 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! VOZNIKA osebnega avtomobila, ki sc je dno 24. 1 1. 1973 okrog 13. uro peljal v koloni Krško-Brestanica, prosim, če se spominja prometno nesrečo mod avtomobiloma I A DA in OIM I Rl KOKI) KARAVAN, ki ;ja k upravljala ženska /. očali, s kate ro |o spregovoril nekaj Ivsc'd, i1:i sc' pioti nagradi nujno javi lui telolon št. (068)7’ IM. BOJCI PAVLE GORKIC, Partizanska 11, Novo mesto, prepovedujem odlaganje lesa, smeti ali kakršnegakoli materiala in vožnjo izven poti na parcebh št. 744 in 443 Brod. Kršitelja bom sodno preganjal. MARIJA CINDRIC, Pavičiče 14, Črnomelj, stanujoča v Štrukljevi 4, Ljubljana-Šen tvid, prepovedujem po mojih parcelah - pašnikih vsako sekanje lesa, žetev stelje, pašo, hojo in vožnjo brez mojega dovoljenja. Obenem opozarjam, da moj sin Drago ninia pravice prodajafi nobene stvari, ker bom v nasprotnem primeru vsakega sodno preganjala. ALOJZ AVSEC, Ratež 23, Brusnice, prepovedujem pašo perutnine, hojo in odlaganje smeti po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ANTON LAVRiC, Vrbovec 15, Dobrnič, prepovedujem vsem vožnjo in hojo po moji parceli v Prelogu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JANEZ HOČEVAR, Vinji vrh 18, Bela cerkev, prepovedujem hojo, pašo kokoši in odmetavanje odpadkov po moji zemlji. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. FASADE, teraso in keramiko kvalitetno, hitro in poceni izdelujem za družbeni in zasebni sektor. Iso Pehič, Dol. Toplice 8. VALILNICA na SENOVEM obvešča cenjene stranke, da je sezonsko znižala cene enodnevnih piščancev, belim težkim brojler-jem na 4,50 din, ijavim, srednje težkim nosnicam na 4,00 din. Piščance dobite tudi brez predhodnega naročila vsak torek oil 16. do 21. ure, vsako sredo zjutraj od 6. do 9. ure in vsak petek od 16. do 21. ure. Priporoča se MIJO GUNJILAC, valilnica, 68281 SENOVO. VLADU KOVACU z Dvora pri Žužemberku za njegov 63. rojstni dan, da bi bil zdrav in vesel, želita hčerka Slavka in sin Stanko. ■mM Ob izgubi drage mame, staro mamo in tete FRANČIŠKE MODIC iz Smolenje vasi so zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom za poilarjone vence in cvetje, župniku /a opravljeni obred in vsom, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Poldka z družino in drugo sorodstvo. Ob nepričakovani izgubi naše ilobre mame . IVANKE UHAN roj. Obradovič so iskreno zahvaljujemo vscni sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Najlopša hvala vsem, ki sto se v tako velikem številu poslovili od nje in ji darovali toliko lepega cvetja. Žalujoči družini: Uhan in Kozlevčar. Dol. Podboršt, Dolga njiva, dne 27. aprila 1975 4. aprila 1975 nas je za vedno zapustil v 83. letu starosti naš dobri oče, brat in stari oče JOŽE JANKOVIČ iz Bednja 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, organizaciji ZZB NOV Adlešiči, lovski družini Adlešiči, organizaciji Rdečega križa Adlešiči. kolektivu mizarskega obrata Belt Črnomelj za poklonjeno cvetje, Ivanu Požeku za ganljivi govor ob odprtem grobu, lovski družini Adlešiči za častno salvo, duhovniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Tone, hčerki Ivana in Anica z družinami, sin Adolf iz Kanade z družino in hčerka Neža iz Čehoslovaške z družino, sestri Ana in Marija, šest vnukov in trije pravnuki. Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, sestra, teta in svakinja FRIDA KOŽUH roj. BLATNIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti do poslednjega tihega doma in nam izjokH sožalje ter darovali cvetje. Posebno zahvalo zdravnici tov. Nedi Pod-konjak ter zdravstvenemu osebju ambulante Brestanica, ki soji nudili vse, kar je bilo možno. Prav lepa hvala občinskemu uradu, pevcem iz Brestanice za žalostinke v slovo ter kaplanu za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: mož, bratje in sestre ter drugo sorodstvo. Brestanica, Avstrija, Krško, Kočevje. , Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame, babice in prababice JOŽEFE LENARČIČ s Pristave 14 pri Podgradu se iskreno zahvaljujonio vsem sosedom. vaščanom in sorodnikom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Prav lepa hvala vsem, ki so pokojnici podarili vence in cvetje. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred, obratu (■(! Novo mesto z.iipodarjoni venec in vsem, ki so drago pokojnico spremili na n jeni zadnji poti. Žalujoči: sin Francelj, hčerke Marija, Jožefa, Pavla z družinami in Martina ter drugo sorodstvo. Ob izgubi našo drage mame in staro mame HELENE MIHELIČ iz Dolnjega Suhorja pri Vinici se iskreno zahvaljujemo višji medicinski sestri tov. Iluileljevi in dr. Pertotovi za lajšanje hude in dolgotrajne bolezni. I nako se zahvaljujemo ushižlK'nki PTT Stari trg za razumevanje, župniku za obroil tor vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam pomagali in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Olga z družino, Marija z možem in Matilda ter vnukinja Anica z družino. ZAHVALA ' Za vedno nas je zapustil oče JOŽE LAKNER iz Lurda pri Šentjerneju Zahvaljujemo sc vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga sj>remi-li na njegovi zadnji poti, zdravnikom in strežnemu osebju splošne bolnice Novo mesto ter dr. Sakiču za zdravljenje na domu, tovarni Novoteks Novo mesto in ,,Dežniku" L jubljana, župniku za opravljeni obred, vsem sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pismeno i/ia/ili sožalje ter nam na kakršenkoli način pomagali. Žalujoči: žena Ana, sinovi Martin, Vinko z družinama in Jože, hčerke Tončka z možem, Mimica, Jožica, Anica in Kristina /. družinami, sestri Jožica in Mimica z družinama ter drugo sorodstvo V SPOMIN 4. maja bo minilo P7‘'‘^^?*!?ora?za dni, odkar se je v grenki vedno posloviti od nas vseh nas p sinko, brat in stric MILOŠ ŽIBERT iz Novega mesta Ohranimo ga v dnu žalostnega srca do snidenja. , 1nŽ6 Do smrti neutolažljivi: mamica Mimi, oce jo > Jožica z družino in Marina ter brat Božidar. ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi drage žene, mame in stare MARIJE ŠTUBLJAR iz Grabrovca 41, Metlika sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom.^ stvovanj®'^ prijateljem in znancem za nesebično pornoč in nevro'®” teh težkih trenutkih. Prav tako sc zahvaljujemo ose j škega oddelka bolnice v Novem mestu in osebju z doma Metlika za pomoč med dolgotrajno b<^7.nyo- mUi na se zahvaljujemo vsem, ki so jo v velikem številu spre ^ zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Prav godbi na pihala iz Metlike in duhovniku za obred. V najlepša hvala. Žalujoči: mož Janez ter sinovi Ivan, Tone m družinami Tine^ ZAHVALA Do 73. leta je prinesla svoj križ naša draga sestra, nepozabna teta dobia KATKA ŠUŠTARIČ iz Sel pri Otovcu Zahvaljujemo se zdravnikom nevrološkega oddelka opravIK’'* bolnice za zdravljenje. Prisrčna hvala duhovščini z ^ obred, predvsem župniku za ganljive tolažilne Naj*??,, in sosedu Tonetu za prelepi govor ob odprtem Sf® hvala pevkam, sorodnikom in vaščanom za cvetje jo v tako velikem številu spremiU na njeno zadnje p Sv. Jerneju. HrUŽiflO.®^ Njeni: sestri Marija in Ana, nečak Peter z o čakinje Anica, Angelca in Milka z družino. ZAHVALA rede*. Pjf Ko jc v najlepših letih, polnih dela za dom ”jto sic® . težki zahrbtni bolezni za vedno nehalo_biti p*® nadvse dobre žene, matere, sestre, svakinje in ba IVANKE ROŽAC tj|lC in so nam ob tej izgubi potreseni temelji 'V'^orn, sreče, se najiskrcncje zahvaljujemo vsem soroi ^ na1?. oVali1 in znancem, dobrim sosedom in vsem osta sJ’,v;ino 0 najtežjih trenutkih stali ob strani, jo tako s e gl°*?tj času njene hude bolezni, vsem, ki ste z na pren8.?, čustvovali in nam z bodrilnimi besedami p0111.'- revolucl^r.’^lcC,!J veliko bol. Zahvaljujemo se njenim tovarišem > P0*1' ob njej stali na poslednji straži. Topla hvala^s izadnJ> cvetja in vencev, vsej množici spremljevalcev jjublj0 0$ tovarišem govornikom za ganljivo slovo od čivali^Vpof*u ma in poslovilne besede ob njenem zadnjem p g jo ven cUTajii/*2t Zupančiču, Ivanu Deržaniču-Sergcju in •*anc^ntjčninl°l£jd‘ li Posebej smo dolžni zahvalo vsem družbeno]) jn pira ^pi. jam in društvom, nosilcem zastave, PraP?„ ;n godb'.. -ogf6^ podjetju Prevoz iz Brcžic, pevcem iz A™0 niZaciJl! . „ ( Iskrena hvala tudi vsem, ki so sodelovali prl h pop Potrti od žalosti: mož Milan, sin Mi|an’ . družino in drugo sorodstvo A DOLENJSKI llS' ——nsw IZDAJA: Časopisno založniško podjetje pOL^|-cren^ mesto USTANOVITELJI LISTA: občinskeiK" ^e* J žice, Črnomelj, Kočevje, Krškvi, Metlika, 0\0^X)/1 ^ Sevnica in Trebnje. in li. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (g^MilaH , nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Baue .p),§jni£wj*’'1 1’ezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik P ilouc .. l Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec pr .^ravlf 3/>*j IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ v , ^ nik: I rane Bukovinsky. . 3 & M*Jjiv*rt\| K in IZHAJA vsak četrtek Posamezna s*q\o tl‘n’* 7 lik ročnina I 19 dinarjev, polletna naročnina 5y--,ar;cv 01■. “ Za inozemstvo 240 d m ali 15 ameriškiH,dolW pc** ^ * ustrezna druga valuta v tej vrednosti . J Ff, 52100.620-107-32002-009-8-9 ,n ,lin, « cV\ \\ OCiLASI: I cm višine v enem stolpcu ? trani liSj® 1 h] \ k strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji^ . j^sed. -t 1 ..\/, ' mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nad a U J cefljh /jj. *'$ druge oglase 111 oglase v barvi velja do Prc .. |S S 1975 Po mnenju sekretariata za informacij- . lciiH ^ ^ od 28. .1. 1974) se za Dolenjski list ne PU1CU cifl , N1 | ^ prometa proizvodov. cni/ v ^ 58^1 | th. Tl KO( l RAČ UN pri podružnici bV\vx^c]n^)J\^t 52 100-601 -10558 Naslov uredništva Mj Joti:1'^pr^ mesto. C i la« ni (rg 3 «»* noši m mvilnl 33 _ (‘.nrv’1 J 1 ^ Nenaročenih 10 kop 11 Im 1 m prelom: C K lisk: I \ RADIO LJUBLJANA 5.00, '2% 13 oh rPn’n 11-00. **•00, lA • °’ ^^-®0, 17.00, J^TEK, 2 m/ *veta flcurir^9'30 0tIokom vsega Havana Sk0va, P°^). 10. (?5 Juristični nanoti'- Poročila -Jjine. 12 ioPo^tZa- naše g°ste iz ?lovenske !o ,tu ln tam- 13.30 H: w^d°. 10 H o j esm orkester ima Poroeiia ^n' na radUi v naše eoSr TUristični napotki nasveti12 'fw' 12 3° vam V l°aju. 13.3o ^ Kregar: 16.45Uf *'I-S fl45ij° 4«: i«?T* »jRmJSt? s ŽSl ^’oo0tr7d! 2°:,ib izseliŽ °' 21.30 o^ a PriJetno ple£cc- 23.05 s daja za naše p es°m v novi teden. pesmii° in ii NedELja •sa?*, t8°7 Skladbe’ zajčkov odred 8°?9 loo^i?5 Sc Mednje .Nev/' }?’$$ Koncert °Vesnosti u Prcnos Ajd02tVe Prve sbl °b. ob,etnici česti£me- 12 30 m? vlade iz igra^A'a. }|:o! tazgledn?redal- 19 4nana BulJan: ^tr°ci' ">n n 1^-50 t i Glasbene 22.20 ,20-°0 V n„Hlko noč, lučehsemrrnadni SJ°, ZVcčer-^maf0rjev ecer. 23.05 V Gfie„EaDEUEK, j Ua Maflji"? ^tineji 5j MAM; 8.10 i"°vo pew8°db. 9 jnŠ PlSan svet i«PozLetminutza ■00 P0ro'}J. Za vsaK1 Za mlade ? nafc ^'tS^ nekaj, ^etijski ^°ste jz Mcni napotki [ ! * OmoJgkJ?« Mrič: e gozdnih ?• . MAJA: 8.05 posestnikov. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 ,.Vrtiljak“. 17.zO Konccrt po željah poslušalcev. 18.20 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Borisa Franka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 C e bi globus zaigral. 20.30 Ti in opera. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. ,23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 6. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Majhni vokalni ansambli. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Priporočajo vam .... 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 ■ „Vrtiljak" 16.45 Družba in čas. 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedL 20.30 Radijska igra. 22.20 Partizanske pesmi v orkesterski preobleki. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 7. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Glasbena pravljica. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Drago Salobir: Prehrana prašičev v kooperaciji. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak”. Predstavljamo vam ... Minute z ansamblom Lesjaka. 19.50 Lahko noč otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 21.40 Lepe melodije. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK, 8. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični nasveti za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Ludvik Strebl: Pre^ed letošnjega promma semen^enja v Sloveniji. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Naj narodi pojo. 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori. 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.20 Produkcija kaset in framofonskih plošč RTV Ljubljana. 9.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Naši operni pevci na koncertnem odru. 23.05 Literarni 18.35 19.40 Boruta nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. RADIO BREŽICE ČETRTl-K - 1. maj: 10.30-11.10 - Napoved programa - Uvodnik ob Prvem maju - Poročila - Obvestila in reklame, 11.10—14.10 - Prvomajske čestitke SOBOTA - 3. maj: 16.00-16.30 - Napoved programa - Kronika -Naši naCTaJenci OF, 16.30-17.00-Obvestila in reklame - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 4. maj: 10.30-12.00 - DOMAČE ZANIMIVOSTI - Uvodnik radia Brežice -Za naše kmetovalce - Magnetofonski zapis - Obvestila, reklame in spored kinematografov, 12.00-15.00 - OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO TOREK - 5. maj: 16.00-16.30 - Napoved programa. Srečanje s priljubljenimi pevci, POROČILA, Novo v knjižnici, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega hsta, 16.30-17.00 - TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED, Obvestila in reklame - 17.00-18.00 - Iz življenja v JLA - MLADI ZA MLADE RADIO SEVNICA NEDELJA, 4. maj: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 aktualni nedeljski zapis (Krajevna skupnost Primož) - 11.20 po domače - 11.35 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 7. maj: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.35 po domače — 16.50 poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške - 17.00 disko klub brez imena - 17.30 mladinska oddaja -mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 10. maj: - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za . . . - 16.20 EPP I. dol - 16.30 poročila - 16.35 IIPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo. TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 1.5.- 9.05 Poročila (Lj) - 9.10 Pihalni orkester ravenskih železarjev (za JRT) (Lj) - 9.40 Veliki datumi - dokumentarni film (Lj) - 10.10 Koncert zagrebškega vojaškega orkestra (Zg) - 10.30 Trideseti 1. maj, oddaja TV Beograd (Lj) - 11.00 Naj živi pesem, prenos iz Čačka (do 12.30) (Bg) — 14.55 Vremenski stroj, ponovitev 1. dela barvne oddaje (Lj) 15.55 Nogomet Vardar: Velež, prenos (Sk) v odmoru ... - 17.50 Poročila (Lj) - 17.55 Črka na črko, barvna oddaja TV Beograd (Lj) -18.25 Vzpon človeka, serijska barvna oddaja (Lj) - 19.15. Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi, nadaljevanje in konec (Lj) - 21.15 Četrtkovi razgledi: Ob 30 letnici osvoboditve Trsta (Lj) - 21.45 TV magazin — oddaja TV Zagreb (Lj) - 22.45 TV dnevnik (Lj) PETEK, 2. 5. - 10.00 Divji bik l-erdinand, otroška oddaja (Lj) -10.15 Ž. Petan: Starši naprodaj, mladinska igra (Lj) - 11.20 Pisani svet (Lj) - 11.55 Poročila (do 12.) (Lj) 15.20 Vremenski stroj -ponovitev II. dela barvne oddaje (Lj) - 16.25 Košarka Jugoslavija: Poljska, prenos v odmoru ... (Sa) - 18.00 Barvna risanka (Lj) - 18.15 Poročila (Lj) 18.15 Pevski tabor Šentvid 4. del (Lj) - 18.45 Krvavi 1. maj 1920 v Pulju, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 ft-opagandna oddaja (Lj), 20.10 Boj na lastno pest - film (Lj) - 22.00 Propagandna oddaja (Lj) - 22.05 625 (Lj) - 22.40 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 3. 5. - 9.30 TV v šoU (Bg) - 15.55 Nogomet Beograd : Sloboda - prenos (Bg) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Mozaik (Lj) - 18.10 Učiteljev dnevnik - barvna serija (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.50 Tedenski -zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Gledališče v hiši (Bg) - 20.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 20.45 Mamila - barvni film (Lj) - 21.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.30 TV dnevnik (LJ) - 21.35 Košarka Jugoslavija: Bolgarija, posnetek (Lj) NED1:LJA, 4. 5: 8.20 Poročila (Lj) - 8.25 J. Semjonov; 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj) - 9.45 30 letnica ustanovitve prve slovenske vlade - prenos iz Ajdoviščine (Lj) - 11.00 Ljudje in zemlja (Lj) - 12.00 Mozaik (Lj) -12.02 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 12.05 Otroška matineja: Deček s slamico, Viking Viki, Nikogar ni doma (Lj) — 12.55 Pisani svet (Lj) - 13.30 Angkjški nogometni finale - barvni posnetek (Lj) - 15.00 Skien: gimnastika za ženske, barvni prenos do pribL 17.00 EVR (Lj) - 17.30 Slovenija v letu 1941 - III. del (Lj) - 17.55 PoročUa (Lj) - 18.00 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 18.15 Življenje Leonarda da Vincija - barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Djemila, nadaljevanka Odborniki (TV Sarajevo) (Lj) - 21.05 Košarka Jugoslavija : Kuba, prenos, v odmoru ob 21.45 Športni pregled (Bgd) - 22.30 TV dnevnik (y). PONEDELJEK, 5. 5. : 8.10 TV v šoli; Planinc. Seminar, Liki, Angleščina, Laboratorij na prostem. Ah ste vedeli? (Zg) — 10.00 TV v šoli: Peru, Pravljica (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 1’V v šoli - ponovitev (do 16.05) (Bg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.35 Čevljar in njegovi pomočniki, barvna serija Japonske lutke (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Od zore do mraka: Janez iz Dražgoš (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Količinsko odmerjena dieta, izobraževalna oddaja (Lj) - 19.00 Odločamo (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 M. Kranjc - E. Fritz: Pot domov, barvna TV drama (Lj) - 20.50 Kulturne diagonale (Lj) - 21.30 Mozaik kratkega filma (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj). TOREK, 6. 5.: 8.10 TV v šoli: Slovnica, Tema z varijacijami. Nevidne vezi. Ruščina, tV vrtec (Zg) - 9.35 TV v šoli: Izobraževalna oddaja (Sa) - 10.00 TV v šoli: Goriva, Glasbeni pouk (Bgd) - 11.05 TV v šoli: izobraževalna oddaja (do 11.35) (Sa) - 14.10 TV v šoU -ponovitev (Zg) - 15.35 TV v šoli -ponovitev (Bg> - 16.05 TV v šoU -ponovitev (Sa) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.35) (Bg) - 17.40 N. Maurer; Sonce riše (Lj) - 17.55 Barvna risanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Eyjpt za časa Tutankamona, barvna serija (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Ne prezrite: Prve kulturne prireditve v osvobojeni Ljubljani - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) — 20.05 Pogovor o fašizmu (Lj) - 20.55 Barvna propagandna odda^ (Lj) - 21.00 R. M. du Gard: Thibaultovi - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) SREDA, 7. maja: 8.10 TV v šoli: Od beograjske do alžirske konference, Pokrajina in prostor. Nove knjige, Literatura, Prirodoslovje, Osvoboditev Zagrelja, Življenje v mlaki, Detergenti (do 10.50) (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje. Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.25 Viking Viki - barvni film (Lj). 17.50 Obzornik (Lj). 18.05 Mladi za mlade: Slo-venjegradec (Lj). 18.35 Mozaik (Lj). 18.40 Po sledeh napredka (Lj). 19.10 Barvna risanka (LJ). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Film tedna; Smrt se imenuje Engelchen (Lj). 22.15 Miniature: Povodni mož. barvna oddaja (Lj). 22.30 TV dnevnik (Lj). ' ČETRTEK, 8. maja; 8.10 TV v šoli: Spočetje, Beograd, Ceste, Angleščina (Zg). 9.35 TV v šoli: Človek gradi, človek uničuje. Francoščina, Risanka (Bgd). 10.35 Poročila (Zg). 10.50 Proslava ob 30-letnici osvoboditve (do 12.30) (Zg). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 15.35 Francoščina - ponovitev (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.20 Na črko, na črko, barvna oddaja TV Beograd (Lj). 17.50 Obzornik (Lj). 18.05 Mozaik (Lj). 18.10 Vy)on človeka, oarvna serija (Lj). 19.()0 Kam in kako na oddih (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Praznična prireditev ob dnevu zmage (Sa). 22.30 TV dnevnik (Lj). PORODNiŠNiCE^g v času od 17. do 23.4. 1975 so v novomeški porodnišnici rodile: Majda Brajdič iz Jedinščice - Zvonka, Marija Slak z Malega vrha -Marjeto, Jožefa Brulc z Dolža -Boš^ana, Alojzija Erjavec iz Gornjega Suhadola - Andreja, Marjana Mezek iz Gornje Straže - Janjo, Alojzija Tomc in Krivoglavice -Tanjo, Anica Mavsar iz Pristave -Boštjana, Tončka Kolbezen iz Črnomlja - Andreja. Irena Goričar iz Slivja - Natalijo, Rozalija Vrtin s Tanče gore - Alenko, Branka Povše iz Dolenjskih Toplic — Marka, Pavla Kambič iz Gornje Lokvice - Petro, Mihaela Resnik iz Straže — Marjetko, Jožefa Pirc iz Oštrca - Majdo, Francka Juršič iz Dolža - Janeza, Rozika Levičar iz Leskovca -Danijela, Štefica Predovič iz MetUke - Sandro, Kristina Conta iz Mihovega - Stanka. inDUSTRIJRmOTORniH VOZIL novomESTO h)kodni republiki pod goijanci J mm idrovskem junaku inOUSTRIJRmOTORniH VOZIL novo mESTO inOUSTRURmOTORniH VOZIL novo (DESTO v leei<5ti;^ Sedaj se f ^nigo *’oke, iz katerih jo iztrgali. orehovSki legisti fr ^ S ^laljona partizanka iz okoH Mara. Pre- % jo v Nič ni skrivališča v Na Se lahko koliko j' je ka7ni pred belimi tn,?inseni®^’^*je zaradi^^i P°8umni Marčev sliiaii'' ofenzivi nika^^ terenu ostal "ovembra ^i ni legisti S bofr^S^e in mračnih Stefanči- . .ga ^^eza Rangusa s Strani 'v je »Podpit«'' njiv in SjeviJ^hni kaj delajo ^ P>'oseče zaklical jetnike gnali n. bo niS so doma muno ega mesta in na- • ^ Cl'"' ofen.tve,"’" * prav tedaj odpeljali om zopet na Prežek. V zasede okoli gradu so znova poslali brezovške belogardiste. S Prežeka že ni bilo skoraj kaj več odpeljati. Našli so še star kotel za kuhanje žganje, neke ostanke konjske opreme in dve stari, pokvarjeni lovski puški. Legisti so bili zopet „kakor lovski psi na sledi za divjačino,“ se je pozneje spominjal partizanski jetnik Rudi Vinšek. Iz že stoletja opuščenega „Zevni-ka“ v gorski grapi pod ruševinami starega Preže-ka, so na lojtrnicali privlekli in naložili na kamion še ostanke štirisedežnega, črnega osebnega avtomobila. Bil je brez koles, sedežev, krmila in luči. Avtomobil so sredi juya partizani zaplenili razbitim belogardistom na Št. Joštu in ga brez bencina s konjem privlekli na Prežek. Avto so legisti v juniju ukradli poganškemu graščaku Langerju. Na Prežeku je dolgo stal pod grajskim „velbom“, pozneje v sadovnjaku in nazadnje v odmaknjenem „Zevniku“. Intendant Jaka je z njega snel dragocene gume in kar bi Italijanom koristilo, nato pa so imeli z njim svoje veselje pastirji in tudi ljudje so hodili tja po vijake, pločevino in železje, za katerega je bilo težko. Od grajskega oskrbnika so Italijani zahtevali za vsako ceno še jermena orehovške mlatilnice in pretili, da mu bodo sicer odpeljali in zaprli sina in požgali grajsko stajo. Na črni borzi je bilo za usnjem veliko povpraševanje in so ga lakomni prekupčevalski Italijani povsod zelo iskali. Jermenov niso dobili. Zato so oskrbnikovim pobrali vso letino, hrano, obleko, perilo, s postelj potegnili odeje, blazine. Ko so pred mrakom z aretiranijn mladim Lipajem odhajali, so zažgali kozolec topler, poln sena in detelje. Veliki kupi smolastega strojarskega čresla pod kozolcem in v njegovih latah, so se vnemali kot suh smodnik. Zgorelo je tudi precej koruze, ki so jo partizanski intendanti v kozolcu sušili. Oskrbnica je preprosila, da so svinjakom pri gradu prizanesli. Ostal je tudi mali kozolec s partizansko koruzo v latah. Oskrbnikovi pa so ostali brez vsega, tudi brez vsake živinske krme. Odslej so vsak dan prihajali na Prežek vaščani s hVano, ta s košem sena, oni z naročjem komznice ali vsaj otepom slame za kravo. Nevarnosti in nesreče so družile v eno samo skupno bojišče, ki se je laže upiralo sovražniku. „Pusti ga živeti!" Zvečer po povratku s Prežeka v Kostanjevico so ječarji poklicali partizana Vinška iz samice. Prestrašil se je, da ga morda zopet čakajo pri izkopanem grobu strelci, ki so mu pred dvema dnevoma prizanesli. Kar ni mogel verjeti, ko so ga sedaj potisnili v skupne/apore. V gneči jetnikov, ki so čakali na interniranje, je zagledal nekatere stare znance, med njimi mladega Lipaja s Prežeka in orožnika Tisa z ženo, ki sta poleti dolgo na Bojnicah stražila državno cesto in s streljanjem z možnarji oznanjala vdore Italijanov na osvobojeno ozemlje, da so se ljudje utegnili skriti. Partizanova usoda se jc torej povsem nepričakovano obrnila in ga ne bodo ustrelili. Mogoče ga je rešil droban doživljaj zjutraj na Prežeku. Na gradu je Italijane davi z divjim lajanjem napadel pes. ,,Ali naj ga ustrelim? “ je dvignil vojak puško. ,,Nikar, pusti ga živeti! ga jc zaprosil Vinšek. „Glejtese je začudi seržent, „sam čaka na kioglo, pa se mu pes smili. Nekaj moramo za tega človeka storiti.“ ,,Prav to sem sedaj mislil,“ je dodal kapetan De Francesco, ki se že od ponedeljka ni mogel sam odločiti. Naj bo že kakor hoče. Ločen od ljudi, zavržen in čisto sam čakati konca, je nekaj strašnega; z drugimi deliti usodo, pa naj bo še tako kruta, postane bolj lahko, naravno in človeško. Tmma stopa tudi pred puške dostikrat s pesmijo. Skozi vrata skupnega zapora je pogledal Italijan in vprašal po Bizjakovi iz Globočic nad Kostanjevico. I/.ročil ji je denarnico, uro in površnik. Dekle je prebledelo. Stvari so bile bratove. Torej so ga ustrelili, medtem ko'^je sama čakala, dajo odpeljejo v izgnansko taborišče. Bizjakova družina v Globočicah je dala tri sinove v gozdove. France je bil poleti v Gabrjah ranjen od avionske bombe v nogo, ki se mu je zastrupila in so mu jo morali v partizanski bolnišnici na Priseki na hrvaški meji odrezati. V dveh ali treh tednih bi bU zdrav, da niso sredi septembra v bolnišnico vdrli ustaši. Bizjak je tovariše prosil, naj ga ustrele. Nihče ni tega mogel. Nekaj ranjencev se jc rešilo. Daki je v samih spodnjicali ušel skozi okno in pribežal na Prežek. Nekdo se je zakopal v seno inje nanj sedla kokoš, kakor da hoče dokazati, da ni pod njo nikogar. Druge so ustaši postrelili ali z noži poklali. Francetov brat Polde je bil od pomladi komandir stalne partizanske zasede pri cerkvi na Sli-novcih, od koder so s strojniškim ognjem zapirali Italijanom izpadanje iz mesta čez most na Krki. V ofenzivi se je Polde z nekim partizanom skril v izkopano jamo v Gundi. Ranjen v nogo in ker je verjel italijanskemu razglasu, da dajo poroštvo življenja vsme, ki se sami predajo, se je Polde vdal belim. To se je zgodilo najbrž 2. novembra. Ustrelili so ga z osebenjškim Antonom Štefančičem iz Gorenjega Vrhpolja, bolehnim Janezom Rangusom s Strani in širokoplečim kmečkim proletarcem Matijo Umekom z Dolge njive, ki so jih isti dan pripeljali iz Šentjerneja. Padli so na istem Bajnvrhu nad cesto skozi Globočice, kjer so dva dneva poprej Italijani pobih in zakopah prve tri žrtve. Ohranilo se je sporočilo domačinov, „ki so vse videli in slišali vpitje žrtev,“ da so pred streljanjem štiri jetnike privezah k hrastu in jih uro dolgo tepli in mučili. Pokopali so jih tam, kjer so padli, streljaj od Bizjakovega doma. Kaka dva meseca pozneje so Italijani sami vseh sedem ustreljenih prepeljaU na mestno pokopališče. (Naj dodam, da je bil med prvimi tremi žrtvami 2. novembra ustreljen na Bajnvrhu v Globočicah brezposelni mornar Rudi Frankovič iz Šentjerneja. Partizan iz februarja 1942 ni vzdržal telesnih in živčnih naporov gozdovih in se pred ofenzivo skrivaj vrnil domov. Zapiti oče nekoč mizar v tržaških ladjedelnicah, je sina izdal Italijanom, po vojni pa zahteval za njim in tudi dobil stalno socialno podporo). Dosledno življenje Skrbni in delavni ljudje žive večkrat nekako v senci Le kdor z njimi sodeluje, pozna njih delo, ve za potankosti, ki jih človek sam ne oceni za odločilne. To velja tudi za Ivanko Pavlinovo, predsednico občinske konference SZDL v Trebnjem, ki je letos prejela republiško priznanje OF. Njena povojna aktivnost je bogata, čeprav je sestavljena takorekoč iz drobcev. Mejniki v njenem življenju so številni dekreti, ki so jo kot dekle iz osemčlanske gorenjske žagarske družine vodile na odgovorne dolžnosti v mnoge kraje, od Dolnje Lendave, Škofje Loke, Kočevja, do Trebnjega. V narodnoosvobodilnem boju je prešla pot hd borke in kuharice do politdelegatke in sekretarke SKOJ. Ob napadu fašistične postojanke v Šentjanžu je bila v boju tudi ranjena. V občutljivem povojnem obdobju so ji spet zaupali odgovorne dolžnosti. Bila je sekretarka 2.000-č lanskega kolektiva Gozdnega gospodarstva Kočevje, skrbela je za vojno evidenco štirih velikih dehvnih organizacij itd. To so bili hudi časi, napore je zmagovalo tovarištvo in predan odnos do dela. Nihče ni vpraševal zakaj mora na teren, nihče terjal plačanih nadur. Prav ta čas ostaja v najlepšem spominu. Rojevali so se novi odnosi, boljša družba. Kjerkoli je Ivanka delala, so ji zaupali tudi politične dolžnosti. Bila je sekretarka partijske organizacije. Našteli bi lahko še več drugih funkcij - do predsednice občinske konference SZDL, katere se je lotila s posebno vnemo. Dosegla je, da je socialistična zveza postala pobudnik mnogih akcij in da je združevala ter usklajevala mnoga hotenja. Ivanka Pavlin ima mnogo zaslug, da se je v trebanjski občini začela uveljavljati nova vloga socialistične zveze. V trebanjski občini so prvi v pokrajini preosnovali organizacijo. Začeli so s tem že celo takrat, ko so na republiškem seminarju še razčiščevali nekatera vprašanja o sestavi novih predsedstev občinskih konferenc SZDL. Ivanka ni čakala, da bi prišla s seminarja v Lipici domov in povedala, kako so odločili, temveč je novosti sporočala komisijam kar po telefonu. SZDL dela v trebanjski občini sicer v skromnih razmerah, z dokaj majhnimi izdatki. Kadar je sila, dostikrat ure in ure vztraja v pisarni za pisalnim strojem, da gre pošta pravočasno na pot. Ivanka Pavlin vedno goji stik z ljudmi Hodi na raznovrstne sestanke, udeležuje se gasilskih obletnic in sej vaških odborov. Sama pravi, da je treba dati odnosom z ljudmi še večji poudarek. V takih razmerah bo lahko SZDL še bolj uspešna, lahko bo še bolj pripomogla k splošnemu napredku v občini V manj razviti trebanjski občini, ki tako pogumno ubira korake napredka, je združevanje sil in izbira dobrih metod političnega delovanja z eh pomembno. „Meni priznanje OF? “ se je vprašala, ko sem se oglasil, da napišem ta portret. „Ob številnih borcih in bolj zaslužnih ljudeh mi je kar nerodno, da so izbrali mene, ne pa koga drugega, “ je pri-dala skromno. Pred skoraj tridesetimi leti je Tone Fajfar iz vodstva OF dejal, da bi bilo treba iti v Kočevje in videti, katero dekle si tako prizadeva za našo stvar. To dekle je bila Ivanka Pavlin. Zdaj, po 30 letih lahko rečemo, da je tako življenje dosledno. A. ŽELEZNIK Slamnate strehe izumirajo Janez Hočevar se skoraj pol stoletja s slamo prekrival strehe ,41valežen sem vsem delodajalcem. Pošteno sem delal, dobro sem zaslužil, pa do danes še nisem obogatel.. .“je na konec velikega zvezka, v katerem ima seznam vseh 194 gospodarjev, pri katerih je delal, zapisal danes 78-letni Janez Hočevar z Vinjega vrha pri Beli cerkvi. Hočevarja, mojstra krovca in pletarja, so leta že malo upognila, ohranil pa je bister um in ima zelo dober spomin. ,Za krovca sem sc izučil pri očetu. Več kot 45 let sem prekrival strehe v okolici mojega rojstnega kraja. Delal sem v petih farah, nikoli pa zunaj Dolenjske. Vse življenje sem prekrival le s slamo, niti enkrat z opekopripoveduje stari krovec. S 84-letno ženo se bolj težko prebijata skozi življenje, saj imata le hektar in pol zemlje, Janez pa dobiva borili 300 dinarjev pokojnine. NA JEZU SO GA NAŠLI Pogrešanega Franca Novaka iz Hinj so 24. aprila našli mrtvega pri jezu v Soteski. Vse od 1. aprila, ko so ga pogrešili, so ga ljudje iskali, zdaj pa ga je naplavUa Krka. Na truplu ni bilo znakov nasilja, zato domnevajo, da je 35-letni Novak sam skočil v vodo. ZARADI PREHITEVANJA 28. aprila je proti /Zgrebu peljal avtomobilist Jože Malnar iz Radovljice in je vozil za tovornjakom, za njim pa je vozil še voznik osebnega avta Jože Pečelin iz Brežic. Ta je začel prehitevati, koje opazil naproti voziti avto, v katerem je sedel Peter Longar iz Krškega. Pečelin se je nato umaknil na svojo stran ceste, pri tem pa je zadel v Malnarjev avto. Ta je zatem trčil v obcestni smernik, se prevrnil na streho in po strehi je drsel, dokler ni trčil še v Longarjev avto. Tudi tega je vrglo s ceste. Pri tolikem prevračanju in trčenju k sreči telesnih poškodb ni bilo, pač pa je za 25.000 din gmotne škode. KOLIKO BERO FRANCOZI Kakor jc pokazala anketa, ki jo je izvedel neki francoski časopis, vsak tretji Francoz ne prebere vse leto niti ene knjige. Pač pa zato Francozi skoraj ves svoj prosti čas preživijo pred televizorji, ali natančneje: 89,4 odstotka prebivalstva presedi prosti čas pred televizijskimi zasloni; daleč za tem se zvrstijo obiski oper, baletov, koncertov jazz glasbe itd. Vendar pa ima skoraj polovica francoskih go^odinjstev kakšno umetniško delo, bodisi original ali vsaj reprodukcijo. Kljub temu sta vzela k sebi in skrbita za 9-letno Martino, hčerko od I Na svečanosti ob zaključku petega dvomesečnega političnega tečaja na Jasnici pri Kočevju, ki ga je uspešno končalo vseh 43 slušateljev, je v kulturnem večeru nastopil dramski igralec Janez Škof. S programom, ki ga je razdelil na resni in zabavni del, je požel obilo aplavza. (Foto: F. Brus) „Delal sem pri 194 gospodarjih m prekril na stotine streh.“ V OBCESTNI KAMEN 19. aprila ob 23.45 je na cesti med Mozljem in Livoldom pri Kočevju zapeljal s ceste fičko, ki ga je vo^ Milan Tekstar iz Kočevja. Trčil je v kamen ob cesti. Huje je bil poškodovan sopotnik Valentin Križ iz Mahovnika, lažje pa voznik. Oba so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Miličniki so naročili odvzem vzorca krvi. Na avtu je za okoli 10.000 din škode. nečakinje, ki je pri 20 mesecih postala sirota. Koliko streh ^ prekril s slamo, Hočevar ne ve, bilo pa jih je več sto. Zadnji kozolec je prekril 1962. V vseh letih dela je samo enkratpadel s strehe, pa še takrat se je vse srečno končalo. Poleti je bil krovec, pozimi pa pletar. Pletel je jerbase, korbe, cekarje, opletal steklenice - tudi 60-litrske - in delal otroške posteljice na kolesih. „Naša obrt izumira. Svoj čas je bilo v škocjanski fari 8 krovcev, ki so delali s slamo, danes pa ni nobenega več. Le v Šmarjeti se še nekdo ukvaija s tem, vendar ta dela od leve proti desni, mi pa smo obratno. V vseh letih se pri meni ni nihče hotel učiti za krovca za slamnate strehe; pa bi še danes nekateri, zlasti revnejši, prekrivali s slamo. Za slamnato streho ni potrebno tako močno ostrešje, tudi staro je dobro. Ja, danes so drugačni časi; tudi škope ni več, ker ni mlatičev, stroji pa slamo zdrobijo, da ni več za rabo," žalostno pove stari mojster. A. BARTLLJ Najmlajšažrte« Nenavadna in sreča seje la pri Mačkovcu, ko je tin Resnik »zSuaže P peljal z osebnim bolnišnice zeno • ji^o. staro hčerkico je Bilo je okrog I0.50,k^^ veseli povratek tragedijo. Iz Jean je loA o-bni avto ^rf napro^ vozil Resnik. Voznika tovomjak,__ko^_^je.^;‘seb nih avtomobilov močno zavirala, ^ trčila, nato ju je travnik. Pri nesreči sta bU P ^ dovana oba voznika,^^F tako mlada •» Resnik, medtem ko J Marjetka žrtev ceste. ug je takoj ugasriUo. i'«, vozilih je tudi dinarjev škode za lOJ Modeli Izpod drobnihjj^ Mirenski modelarji imajo dober Vso zimo in še zgodaj spomladi so se v lepih prostorih organizacije za tehnično kulturo na Mimi srečavale po enkrat 2Si IHk. na teden tri talskih modelarjev. , kar 20 modelov ^eli'J'5 Uni septembra so P vn« pionirji 5. Sodelovanje ^ "J reda ^ }f ko so bre model^je. Na ni, da jih s j^ajncjc ko navdušili, da t do odnehali. •_ V zgradbi, J dcloj či krajevne skupnos« ^ ganizacij, kot je to tr vadi, lepo je, imajo tudi ^,3^J ček. Vsak od mesto. m svoje nicsio, kjer pj'] delke. Starejši p • ^3,1112, dejo do biM ,azcn da ob obisku *1“)“ 'fiio do V* Tone Gorcnc,cu“)» “ veliko, skupni,m Kot p raV; štorov. S -. cn r--- . zadovoljen, saj ^ ’ jclar/tvji skupina. ja^^ seveda bolj pri -jelarj* Z mladimi Ijen tudi veteran ^ot pf jev Bojan KOicn*- .. «« ^ letos pi publiški ,ionirji nastog tekmovaJ‘ CiTu * Novem zaprav „li 1. 3- so pionirji pobrali in- a] Takole je v modelarski delavnici. Pod skrbnim vodstvom mentorja nastaja model, ki ne sme imeti odvečnih gramov, če hočejo, da bo dobro letel. Prvi medved lovca Matka Plen iz lovišča lovske družine Draga-Trava Medvedko, težko okoli 100 kg, staro 4 do 5 let, je položil na dlako 22. aprila Ciril Matko iz Kočevja, član k)vske družine Draga-Trava. Nanjo je čakal pri Novem Kotu le od 17. ure do 19.25. Poilrl jo je s prvim strelom, kije zadel medvedko v srce, čeprav je streljal na 50 do 60 m. Ko jc čakal na mrhovišču, je najprej zagledal dva medvedkina mladiča, ki pa sta bila že kar odrasla, saj sta po njegovi oceni tehtala okoli 60 kg. Igrala sta se in prekopicevala, /a njima pa je šla mati, ki jo je hodil lovcc Matko že večkrat čakat. \Kozetija ZAMENJAJMO DELOVNO LJUDSTVO! Začudo so se najprej spravili nad direktorja, češ da je kriv vseh nepravilnosti, ki se dogajajo zadnje čase v tovarni. Le-ta je udaril po tovarniški mizi in z ostro besedo dokazal, da je nedolžen kot devica. Drugi dan je bil na dnevnem redu komercialni direktor. Ko so mu hoteli dokazati krivdo, je vrgel predse dokumentacijo in morali so skozi vrata s podaljšanimi nosovi. Tehnični direktorje odložil telefonsko slušalko, se široko zarežal, da je pokazal lepe gornje in še lepše spodnje zobe, zamahnil z desnico in jim rekel, da so otročje otročji, če sumijo v njegove sposobnosti. Pa so šli. Pri direktorju računovod-sko-finančnega sektoija so bili malo dalj kot minuto. 2e na vratih jim je dal vedeti, da z zadevo nima nič skupnega in naj ga ne vznemirjajo prav zdaj, ko pripravlja zaključni račun. Vodja priprave dela jih je sprejel z razširjenimi rokami in jih veselo pospremil do vrat, češ naj potrkajo in vsto- pijo kje drUgje. Vodja temeljne organizacije združenega dela se je nekaj časa sprenevedal, kakor da se mu o zadevi niti ne sanja, končno pa jim je odprl vrata z besedami: „Tovariši, razi^ mem vas, vsakdo se kdaj zmo-ti.“ Preddelavec jim je pojasnil, da vedno izpolnjuje naloge nadrejenih in da bi bilo od njega „blesavo“ zahtevati kakršno koli pojasnilo ali odgovornost. ‘ In člani komisije so bili zmedeni bolj kot pred pričet- kom svojih raziskav. Vse, kar so lahko ugotovUi, je bilo to, da ni kriv niti direktor niti komercialni direktor niti tehnični, še manj vodja priprave dela, da o vodji temeljne organizacije združenega dela in o preddelavcu niti ne govorimo. Jožič Repič, brihtna glava, je dolgo časa tuhtal in končno se mu je posvetilo: ako ni kriv nihče od vprašanih in ako se napake še nadaljujejo, bi bilo še najbolj pametno zamenjati — celotno delovno ljudstvo. TONI GAŠPERIĆ Lovska lir užina Draga-Tniva je imela letos odobrenega za odstrel le enega medveda. Ciril Matko, ki doslej še ni uplenil medveda, lovec pa je od leta 1970, je bil eden izmed treh kandidatov, ki so se priglasili, da bi letos odstrehli medveda. Lovci so nato po starem lovskem običaju žrebali tako, da so dali v klobuk listke s številkami od ena do tri (ker so bili le trije kandidati). Matko je rekel ostaUma kandidatoma, naj vlečeta, kar bo ostalo, bo pa njegovo. Tovariša sta potegnila številki 3 in 2, v klobuku pa je ostal medved oziroma številka 1. „Številke so potrebne zato,“ je pojasnil Matko, „da bi v primeru, če bi jaz odstopil, imel prednost za odstrel medveda tisti, ki je izvelekel številko 2, če bi pa še on odstopil, bi prišla na vrsto številka 3.“ J. PRIMC ne ROP, NA'’''” lista preiskovalni žaniča iz . oojtanj*’ Železnika IZ Ijena roPfT^oa ^ mostu na Medtem sta oba V prvih ural^ Vaška ag ski občim vas JC ^ jjci vasi še m kratkim .^tTbeCEiŽ^K mladi tcpe sta^ do starejs Lovec Ciril Matko z uplenjeno medvedk^^. ^3 preparirat, nekaj mesa pa bo Šlo seveda (Foto: J. Primc) ŽE 2EMLJA?0mkB0 ZEMLJA BREZ KMETOV ?. 2apis 2 našea^t'^m° na treti' strani Pril°' v 9osteh v d atne9a uredništva, ki je Prebivalci tena °^z.em,ju. Kot povsod so tudi prft,k“. ki qa rin. ,aja Predali veliko o na- Vah'ki sPremliain't J^° P° v°jni' Pa tudi ° teža’ Hem'jajo ta napredek. L f • . v:fcjgSHpB| W- :v:v: Wi v*:?Vm* ::w- I Obiski pri naših samorastnikih so se iztekh' in na šesti strani Priloge začenjamo danes objavljati novo serijo, ki nosi naslov „LESENE HARFE DOLENJSKE". Njen avtor je La dislav Lesar. Kot prvega je obiskal Tekavčev kozolec v Jurni vasi pod Gorjanci. 1668 je Kastelec v knjigi Nauk krščanski pisal o kozolcu, vendar pa je od natisa prve slovenske knjige 1551 poteklo kar 138 let, da smo prišli do prve slovenjene besede kozolec. Bržkone si je stoletje molka mogoče razlagati s tem, da ni takrat še nihče resno razmišljal o gospodarskem poduku Slovencev. V seriji zapisov bomo v Prilogi govorili o zgodovini in zanimivostih številnih dolenjskih kozolcev, ogledali pa si bomo tudi pode, kašče in druga gospodarska poslopja, ki imajo kaj povedati. . . CVETOVI INSADE2I Kar na začetku zapišimo, da nimamo namena odkrivati Amerike, pa tudi limonovcev ne, čeprav je tokrat pritegnil našo pozornost prav eden od slednjih, ki mu zategadelj „posvečamo" tale zapis. V okolici Novega mesta ne rastejo breskve ali hruške, ki bi imele popke, cvetove in dozorele sadeže hkrati. Zato pa ima vse to limonovec, ki krasi vrt ckužine Gorenc s Ceste herojev v Novem mestu. Z rahlim nezaupanjem smo se odpravili pogledat to ,,čudo", saj limonovci na Slovenskem niso tako redki (v našem listu smo že pisali o njih); toda tokrat smo res imeli kaj videti. Drevo je višje od normalno velikega človeka, ima košato krošnjo in raste v velikerr* zaboju (da ne bi preveč razbohotilo koreniti), krasi pa ga vse polno rahlo odprtih popkov, cvetov in lepih rumenih limon, ki na pogled njti niso videti — kisle. Gospodinja Gorenčeva, ki skupaj z možem skrbi za negovan nasad vrtnih jagod, nekaj breskev in hrušk, oleandrov in veliko rož ter nasploh zgledno urejen vrt, nam je povedala, da imajo limonovec že dve leti. ,,Dobili smo ga od neke gospe, ki zanj ni imela dovolj prostora v stanovanju. Drevo, ki je staro deset let, imamo pozimi v prazni kletni sobi, kjer je temperatura od 10 do 15 stopinj Celzija^ po leti pa tukaj na vrtu. Cvete vsako pomlad. Se kakšen teden in vsi popki se bodo razbohotili v cvetove, limone pa dozorijo čez kakšnih petnajst mesecev. Drevo zalivamo zdaj vsak dan,‘ pozimi pa samo toliko, da se zemlja ne izsuši. Listje nikoli povsem ne odpade. Največ veselja je kajpak tedaj, ko limone dozorijo. Lani smo jih obrali več kot sto." Torej nekaj deset kilogramov! Če to ni vredno pozornosti? Ob našem obisku smo našteli bolj ali manj zrelih nad trideset sadežev; „letina" bo tokrat nekoliko slabša, toda boljše čase obetajo novi cvetovi. Naši kraji s spremenljivim vremenom niso preveč naklonjeni južnemu sadnemu drevju, med katere spadajo tudi limonovci, zato se dokaj nepričakovano lahko zgodi, da bo z zasebno ,,limonarnico" na Cesti herojev konec; posušila se bo. Toda to Gorenče-ve nič ne skrbi, kajti ob velikem raste tudi že majhen limonovec, ki je zaenkrat še divji. Kmalu ga bodo cepili in, kaj se ve, morebiti bomo čez deset in nekaj let spet pisali o limonovcu, ki ima popke, cvetove in zrele sadeže hkrati. Kajpak so sadeži najvažnejši, teh pa daje zdajšnjo drevo pri Gorenčevih več kot zadovoljivo mero. D. R. Kadar hočemo iz prostora izstisniti največ, se poslužimo kombinacije, ki jo imenujemo mostiček in jo uporabimo na tisti stani, kjer je kavč ali postelja. Iz skoro vseh pohištvenih programov na našem trgu je možno sestaviti tudi elemente za most. Nedvomno boste zadovoljni, če se zanj odločite, kajti omar ni v stanovanju nikoli preveč. Mostiček je primeren za vsak prostor, velik ali ms^hen, naravnost idealen pa je za majhno in ozko sobo, ki je spalnica in dnevna soba hkrati. ARH. MARTA RAČEČIČ ^'POJEM . OCUNIKI „V dobi kozmičnih poletov in elektronskih računalnikov se narava človekovega čutenja ni spremenila. Moja glasba odseva prav to nespremenljivost, ki je del vsakega od nas. V svojih pesmih pojem o človeku in njegovem duševnem miru .. ." S takimi ali podobnimi besedami začenja svoje koncerte črnska pevka bluesa in folka Odetta. To kratko ime pomeni petje, ki je poglobljeno in izpolnjeno s starimi izročili črnske glasbe. Kadar Odetta poje, ni zaverovana v svoje petje, ampak skuša rrajti pravi stik s poslušalci. Poslušali smo jo lahko tudi v Ljubljani in drugih večjih jugoslovanskih mestih. Odetta je otrok „velike dobe jazza". Nanjo so vplivali pevci, kot sta bila Ela Fitzgerald in Marian Anderson, ki so glasbo jemali ne samo za lahkotno razvedrilo. Že kot zelo mlada pevka je prejela nagrado Duke Ellington, osnovano kot pomoč mladim črnskim glasbenikom. Ob tej priložnosti je pela v New Yorku in tako začela svojo pot k slavi. Zanimivo je, da so ji kasneje podelili na univerzi Johnson C. Smith naziv častnega doktorja humanitarnih ved in s tem izkazali spoštovanje in pozornost njenemu ima v prispevku k ameriški glasbi. 9?J^parodno jem programu predvsem ameriško sem (folk songs), črnsko delovno p gj-j§ke9® balade in ostale zvrsti iz zakladnice melosa. ^ Holaolet”'!’ S petjem teh pesmi je začela po . ki* skušnjah klasičnega petja. Pravi,. , |i.prevz®^' tare sploh ni marala. Toda ko jo je . jjre^ se je naučila tudi igranja na folk*''’^ tega instrumenta ni mogoče zamis gerja. ^ Odetta je pravi potovalni fenom • paj-povsod, kamor jo povabijo; vabijo P ^0 elitnejše prireditve, kjer nastopajo imena jazza. . ♦ kot . Zadnje čase se pevka uveljavlja t .. sef*" ka. Večkrat je že nastopila v 5® nnažef’®** jah, ki so bile močno priljubljene^ v kratic®'’' tudi njena vloga v filmu pa bo nastopila v sloviti operi „Me i . |^eg3, Odetta pravi, da je glasba da je kakor zdravilo za človete- .. velikodušno deli vsem, ki so priprav niti njenemu poduhovljenemu glasu. umiu I.iar/IRM: O zdravilnih lastnostih pelina ste najbrž že slišali, saj so z njim zdravili razne bolezni že naši dedje in babice. Pelin je posebno zdravilen za ženske bolezni, ker pospešuje mesečno perilo, drobi pa tudi sečne kamne in odvaja sečno vodo, pomaga prebavi želodca in blaži krče.. Pelin pomaga tudi, če je kdo ranjen z nabojem. Takrat hitro namočimo pelin z vinom, izcedimo sok in tega naj pije bolnik dvakrat na dan po dve žlici. Hkrati s tem sokom rano izpiramo. Rana se bo hitro zacelila in vnetje bo minilo. Pelin nabiramo junija in julija, ko cvetove in vršičke oberemo in jih damo v .steklenico. Čez nalijemo žganje in pustimo na soncu stati teden dni. Seveda mora biti steklenica dobro zaprta. Tako pripravljeno pelinovo žganje je dobro za ženske bolezni, želodec in sečne težave. Za- vijanje v želodcu če pelin ^ od vinom in s te obkladek iz te mas želodec. «<:iš P®*'” p** Ijih, ne boš cu gži Vedeti pa jcolif^ pelina “ lahko dovoljeno. T j čilo omotico, Mi- želodčno DOHACE REZINE Zdravilišče v Čateških Toplicah se ponaša z dobrimi domačimi kremnimi rezinami, zato smo v tamkajšnji kuhinji povprašali, kako jih delajo. Kvalificirana kuharica Jožica Deržič s končano srednjo gostinsko šolo je povedala recept, pripraven za gospodinje. „Potrebujemo 10 jajc, 22,5 dkg ostre moke, 45 dkg sladkorja, 7,5 del mleka in prav toliko vode ter vaniljev sladkor. To je za nadev, medtem ko masleno testo naredimo iz 50 dkg gladke moke, 50 dkg margarine, dveh jajc in malo mlačne vode. Najprej iz moke naredimo vlečeno testo in ga damo počivat, medtem pa vmesimo masleno kocko iz margarine. To zavijemo v vlečeno testo, razvaljamo za prst debelo, robove zložimo v sredo in pustimo v hladilniku 30 minut. Postopek z raz-valjanjem na ta način trikrat ponovimo. Potem testo razpolovimo, razvaljamo na 3 mm na debelo v obliki pekača in obe plošči spečemo ob zmerni vročini, da se osušita. r- Priprava nadeva; stepemo kolado.' sneg iz beljakov, počasi vmešamo sladkor. Vodo in mleko za vre-T-o. njakom °aio sladkor ter \z . den je šel ^ to mleko P z rumenjaki/ Tmlsi^no Ohladi, P0DZB1HJ J I I I ^ 1 I I I t ) ^ I I I I I * I I I I ^ I I Ozemelj sp ■ l2?RCrlcvi' ki ii8 ua,Jprei ‘™enoval Sveti Martin dohii' trdiio 'ct Z9ra,®na ze Pred letom tudi i8/9?inrie Pod7p 3ri|-V'ri' Kdaj 'n zakai Je krani l 0j Zeta ČUDan™9^' ne Ve nihče povedati, PrSklh" zbirki „Sto belo- rniški 8|dl.'Ibarski omenien &™0 v in nr^ ’’ Volku ln velikan", kjer ob ski iarr,V°dnem možuPa CK ,h' ,vilah Povodkinjah va doh'0*3 Kučariu hw°- n' Kolpi v podzem-kod n enieliska iamrnj°ha Velikan"- Velikano-v hrihSelju šen3 Je, tor®i ,ahko vodilo od sPremU -^učar, ki ° vemo, da je bilo iarn. ijH'1'v kamnoir,°JI blizu vasi in ki so S3 rern Jjkoč Pravimo zTt " L.k°č reS več kraških najdbe >2anirnive oraJn'^ - S° hrib' na kate‘ raida d0?radi kamenia ?Vmske arheo,oške Pa ie ra? J i , karnnoloma že sko- 'fiefra nJj Vas dobila ■ ’ najbolj verjetno nekoč Tta)kn' vas oTdP° Zemlju' po1 kil°' p0t,ei Dr>a s Cerkviin odzemlia, ki je baje Živlip 9.rezr|ila nnH na Vrhu Bučarja in se Oj?tet* JS2.T i0"- Sniern in Lredništva i# a Je' namen našega to- •Jnsi«. jjfrvet' S?* »^sSrrr*”-™^ K'Ka^e,i' Grnl n a,0bse9a 12 vasi: Pod-Hnec ?ljlšče, Mlak? 2 Primostek, Skrilje, I > km T-a 185 o^Hnl02je' Bo9inJO vas in VaU.9e MetiiLJSk°>‘ razen tarstev' območje je iz* vaf‘ni^aH vp°dzemli ^°Vlne kmetijske za-ta ^Va je /U9'h delovnih 'n os.n°vne šole v isti w lridustriap0s'en v met. ^anizacii- ^el Pret>i-Jn pretežno j in ker je pf>stj v 'Stoi^mSebnosti"°LjMH liu prePro«° dejali %> Jsf-i po5lCh r arč s svoii- ko Ubni Vpc ?e v oči nobena težava CUdivPrfh Čev' gostiln-OVOmiki 50 se v 90-,»r?>r'iiki°|dni!- PNdušali. da bo ta- P/ebila Jul'ia KoSe' C°V° ki:** tiS1*' osemletke, ki je V"SSr ^sfe0la 175 učencev, , ^arjh n dje odsor ■ vztrajno pada, P0Sl°Piih?0d,,U,ei°: '■“K poteka v Q tega ima eno kar 117 let. Prevoz v šolo je organiziran. Rdeči križ Slovenije je bil namreč tako ljubezniv, da jim je podaril kombi. Da teče v šoli pouk tako, kot se spodobi, ima zasluge tudi ljubljanska Jugotehni-ka, ki je šoli boter in je opremila že dve kompletni učilnici. ,,Največja želja vasi Podzemelj in vse krajevne skupnosti je vodovod," je povedal Ivan Kure, ekonomski tehnik iz Podzemlja, ki sicer kmetuje, obenem pa je tudi vodja delegacije krajevnih skupnosti v metliški občinski skupščini. „Občina je pred petimi leti obljubila, da bo naredila vodovodni rezervoar in dva odcepa, če bo uspelo glasovanje za samoprispevek. Referendum je seveda uspel, ljudje so celo predlagali, naj bo stopnja samoprispevka večja od načrtovane, samo da se bo kaj naredilo. Ker je denar skopnel, so napravili rezervoar šele lani, graditev vodovoda pa je prenesena v naslednjo ,petletko' oziroma v naslednji referendum. Ljudje se boje, da bo graditev vodovoda spet padla v vodo." Bolj prijetne stvari je imela povedati Kristina Križan, gospodinja iz Podzemlja, dolgoletna predsednica Rdečega križa. „Pri nas je zelo veliko krvodajalcev; kar 40 smo jih našteli'lani. Mladina nam zelo rada pomaga, večkrat na leto obiščemo in obdarimo onemogle sovaščahe, in to ne samo za praznike. Veste, pri nas je sosedska pomoč zelo razvita. Organizacija Rdečega križa šteje 111 članov. Skrbi pa me odhajanje z zemlje. Na kmetijah ostajajo stari, dela skorajda nezmožni ljudje. Kdo bo skrbel zanje in kdo bo obdeloval osame- lo zemljo? Zanimivo je, da bo v najkrajšem času največ osamelih kmetij v Krasincu in v Otoku, kjer je najboljša zemlja.". IjudEin je treba dati uoda.cestB in elektriko Mitja Udovč, učitelj iz Podzemlja, je na te besede pribil: „Če hočemo, da bodo ljudje osta- li v vaseh, jim moramo dati vodo, ceste in industrijski tok. Problem je tudi zaposlovanje moške delovne sile. S cestami pa je tako: zaradi visoke talne vode nas stane vzdrževanje tistih 17 kilo-rrietrov poti veliko več kot kje drugje. To bi se nekje moralo upoštevati. Da pa ne bom samo jadikoval, naj povem, da smo v Podzemlju pred kratkim lepo uredili pokopališče in zgradili mrliško vežico. Neki Ljubljančan, ki se je peljal mimo nje, je dejal, da tako lepega vikenda še ni videU Še zdaj ne vemo, če je bil vmes črni humor ali pa je tovariš mislil resno." Ivan Butala je predsednik podzemeljskega gasilskega društva, ki je pred kratkim kupilo novo brizgalno, nove cevi in sireno. „Naša d''setina je vedno pripravljena za kakršnokoli delo, imamo kar štiri gasilske častnike, kar za tako majhen kraj ni ravno malo. Omenil pa bi nekaj, kar ne spada v gasilski resor, če(5rav je v zvezi z vodo. Treba bi bilo urediti pot do kopališča na Viru. To kopališče na Kolpi zdaj vzdržuje ljubljanski Viator. Tudi bife ob kopališču ni urejen, čeprav je poleti kopalcev skorajda več kot vode, saj smo predlani neko nedeljo našteli ob eni uri popoldne kar 643 parkiranih avtomobilov." Učitelj Peter Trinko je hvalil in grajal. Hvalil gasilsko društvo, ker je učencem rade volje začasno odstopilo prostor za zasilno telovadnico, grajal pa je nespametno politiko izpred nekaj let, ki je Krasincu zgradila odprte hleve, za katere vsi vemo, kako so končali.,,Hlevi zdaj razpadajo. Ali res v Sloveniji ni podjetja, ki bi jih preuredilo v tovarniški obrat? Bili so že interesenti, vendar so vsi obupali, ko so videli, kakšna pot pelje do tja." Beseda je dala besedo in ogreli so se tudi drugi. Drugače tudi ni moglo biti, še posebno v zgovorni Beli krajini ne. Ivan Kralj, skladiščnik: ,,0d Ljubljane smo tako oddaljeni, da lahko spremljamo samo prvi televizijski program. Drugega gledamo po zagrebški televiziji, zato bi lahko v Dolenjskem listu objavili tudi spored RTV Zagreb." monologi o kmetijstuu Janez Biitala, upokojeni kurjač iz Zemlja: ,,Metliška občina se premalo zanima za nas. Tovornjaki vozijo po prašnih cestah, posode za mleko so odprte, prah zaide, kamor hoče. Za onesnaženo mleko seveda krivijo kmete, ki resnično niso nič krivi. Ko bi bile ceste pri nas asfaltirane, vsega tega ne bi bilo." Franc Šegina, kmet s Prilozja: ,,Vsega je po, malo, dobrega in slabega. Nimamo pa urejenih cest, tudi vaške poti so slabe, nobeno popravljanje nič ne pomaga, ker smo na mehkem terenu, ki ga ogroža voda. Tudi pri vodovodu se je ustavilo. Pravijo, da bodo nadaljevali letos, bomo videli ali res. Kmete najbolj tarejo cene, ki niso v sorazmerju s proizvodnimi stroški. Živina se je pocenila, gnojila podražila, ti pa kmetuj, kakor hočeš. Ko v republiki ,delajo' cene, se nihče ne posvetuje s kmetom. Velik problem so tudi steljniki od Gribelj do Mlak. Zemlja je v metliški občini, spada pa pod Kmetijsko zadrugo Črnomelj. Dokler je država'dajala denar, je še šlo, zdaj pa rodovitno zemljo opuščajo. V te steljnike so bili vloženi težki milijoni, koristi pa ni nobene. Če bi ta denar dalj v kmetijske namene, bi imela vsaka hiša urejeno dvorišče, vodovod in še kaj. Ko bi imeli to zemljo pravi kmetje, bi bila od nje velika korist." Ivan Brekbpec, kmet iz Zemlja: „Zdajšnji kmetje smo poslednja generacija garačev, ki dela brez svinčnika. Ne znamo dovolj računati, zato kmetujemo po starem, z izgubo, kajpak. Cene se dvigajo, mi pa ostajamo na istem. Živina je cenejša kot pred lani, meso v mesnicah pa veliko dražje. Zato so vsak dan bolj prazni hlevi; živinoreja je ene sama izguba. Razlika med proizvodno in maloprodajno ceno je prevelika, najbolj je prizadet kmet, dobiček pa ima trgovina." Anton Pezdirc, kmet s Krasinca: ,,Pokojninsko zavarovanje je tako, da mladega kmeta ne navezuje na zemljo. Sam bi si z lastnim skladom več prihranil, toda pri zavarovanju vztrajamo zaradi starejših ljudi — in prav je tako. Veliko mladih odhaja s kmetij, zato se bojimo, da bodo čez deset let vse po vrsti zapuščene. Metliška kmetijska zadruga se je lotila vinogradništva, kar je glede rentabilnosti sicer razumljivo, vendar ^i kljub temu lahko več vlagala tudi v živinorejo in poljedelstvo. Trenutno najbolje stoji tista kmetija, kjer je vsaj eden od družine zaposlen in kmetijo — vzdržuje. Žalostno, mar ne? " ■ Anton Veselič, gostilničar: „V večernih urah, ko se možakarji po delu zberejo v gostilni, slišim marsikatero pikro na račun občinskih mož. Ljudje pravijo, da so na nas ,ravnince' pozabili. Zdi se mi, da govorice niso zvite iz trte. Poglejte samo našo cesto. Poleti, ko pridejo na kopališče turisti iz Ljubljane, Zagreba in Novega mesta, hiše zaradi nadležnega prahu izgubijo osnovno barvo. Marsikateri gost se zaradi tega nikoli več ne bo oglasil, kljub temu da je pri nas tako lepo." Matija Muc, upokojenec iz Podzemlja: „Pri partizanih sem bil in vem, kakšne so bile vasi nekoč in kakšne so danes. Je napredek, je, toda ljudje so pričakovali več. In kaj me še moti? Hudimana, na nas, stare, kar pozabljajo. Nihče nas ne vpraša za nasvet. Ne, nismo jezni na mlade, zdi pa se mi, da bi morala biti tudi tu neka mera." Janez Rožman, kmet iz Boršta; „Kmetje danes težko živimo. Včasih je bilo drugače. Pred leti so bile gostilne vedno prazne — fantje niso imeli denarja. Kadarkoli pa danes pogledaš v gostilno, je polna mladih. Naši nasledniki so zaposleni, imajo denar. Kmet ga nima in ga ne bo imel toliko časa, dokler bodo odgovorni zapostavljali kmetijstvo." Anton Pezdirc, kmet iz Boršta: „Ker od nas na občini nimamo ,stricev', imamo zato slabo cesto. Kar pridite k nam, če se upate! Elektrika ni nič boljša, utriplje kot semafor v Ljubljani." Jože Smuk, kmet iz Mlake: „Kaj bi govoril, saj ne bo pomagalo. Pa vseeno zapišite, da. bo črno na belem: kmetija bi še šla, toda cene niso zagotovljene, to je tisto, kar nas davi. Za blago nam ne dajo skoraj nič, prodajajo pa ga veliko dražje. Škropiva, gnojila in druge stvari pa so tako drage. Vse bi bilo v redu, če bi vedel, da bom tisto, kar sem sejal, tudi — žel." uso pikrost dobronamerno Niko Jaklič, kmet iz Boršta: „Naj se naša avtobusna podjetja že enkrat zmenijo, kakšne cene imajo.^ Zgodilo se mi je že, da sem iz Boršta do Črnomlja plačal 2,50, 3,50 in celo 4,50 dinarjev." Lojze Štefanič: „Pravzaprav sem iz krajevne skupnosti Dobravice, vendar sem kljub temu prišel. Zato, ker smo 5 Podzemljem sosedje in' imamo podobne težave. Bom kar naštel: šola je pretesna, pokopališče je premajhno, železniško pokopališče so uredili le enkrat, slabe ceste, vodovod, most preko Lahinje se bo porušil itd. In vendar bi marsikatero od težav, ki sem jih naštel, začelo reševati že samo malo dobre volje." Če zdaj novinarji Marjan Bauer, Janez Pezelj in Drago Rustja, ki smo na letečem uredništvu v Veseličevi gostilni v Podzemlju vse to poslušali in beležili, potegnemo črto, moramo povedati, da resnica ni tako črna, kot bi morda kdo sklepal iz izjav. Veliko je bilo storjenega po vojni, so po vrsti zatrjevali sogovorniki. Kar še ni, pa še bo. Belokranjci so odkriti ljudje, tudi Pod-zenrieljčani niso bili izjema. Če pa je že padla tu in tam kakšna pikra, je bilo samo dobronamerno. In še nekaj je treba pribiti. Iz uredništva v uredništvo se znova srečujemo s problemom ostarelih kmetov, z zemljo, ki jo zapuščajo mlade roke. Ob tem se rodi tudi vprašanje, ki bo, če ne bomo česa prav kmalu ukrenili, izbruhni- lo v vsej svoji celovitosti. Glasi se: ,,Bo zemlja brez-kmetov še zemlja? " ^.\f'^' ■'¥>sV; '' 'K-. ■ Morebiti večkrat kot v katerikoli drug namen so žensko lepoto izkoristili, da bi laže' prodajali svoje izdelke. Od ženskega perila do piva, od robcev do najbolj zapletenih tehničnih predmetov — tak je razpon (in še smo kaj pozabili. ..) ženske lepote, izrabljene v reklamne, komercialne namene. ZENSKA LEPOTA sever v vsakem mestu imajo svoj kamen spotike. V francoskem mestu CIochemerle je župan postavil javno stranišče, pri nas pa je redil plemenskega bika. Od vsepovsod so morali k njemu voditi rogate neveste na možitev. Še preden so srečno žival privezali h kolom in prignali izbranca, se je gruča pobalinov zbrala na sosedovem kozolcu. Kukali so skozi špranjo in ugibali, ali bo ženin svojo dolžnost in čast v redu opravil. Če je imel župan bika, so imeli krčmarjevi merjasca, vendar je bil za te reči bolj lene sorte. Ni bil tako kot Črnolo-garjev kozel, ki je šepetal kozi ljubezenske izjave na uho. Buljil je v tla, kot bi ga bilo sram svojega poslanstva, in njegova gopodarica Mica se je morala krepko potruditi, da je bilo vsem zadoščeno. Dandanes drugače gledamo na svet okoli sebe. Otroci ne verjamejo več v štorklje in dobro vedo, po kakšni poti so prišli na svet. Spolno vzgojo imajo v šoli, vendar so otroci za pouk v naravi prikrajšani, kajti osemenjevalec svoje delo brez bika in moralnih spotikljajev strokovno opravi. Pravzaprav brez vseh užitkov le nismo ostali. Na robu našega malega mesta stoji vikend. To je le popravljena stara bajta, ki jo daje lastnik v najem za eno noč. Njegovi prijatelji in drugi gostje pogosto prihajajo vanjo uživat svobodo in prepovedane sadove, kar ne ostane skrito. Radovedneži hodijo opazovat filme v naravi skozi špranje oknic; bolj sramežljive in pobožne meščanke pa se skrivaj plazijo na sosedovo garažo in od tam kukajo v zemljski raj. Zapisati moram, da naši meščani niso pokvarjeni, kajti še vedno se držijo dobrih, starih navad. Kadar preti nevarnost, da se njihova hči ne bo možila, priredijo za mladeniče gostijo. Ob prijetnih uvokih in dobri pijači izbranca zaklenejo v sobo. Če ga je le kaj v hlačah, bo ustregel njihovi želji. Namesto v nos, mu bo dekle nataknilo obroček na prst. V I "-i I' -1 y i I It ■ DOLOOCASJI — Halo! Tovariš sekretar občinske konference ZSMS? — Ga pa še ni v službo, tovariš. Kličite pozne- je. — Kako, da ga še ni? Ura je vendar že osem. Mi pa pričnemo z delom ob šestih, pa sem mislil . .. — Slabo ste mislili. Veste, tovariš sekretar se počasi prebuja. Na svidenje. KLIC OB DEVETIH: — Halo! Tovariš sekretar občinske konference ZSMS? — Pri aparatu. Smem vedeti, kaj želite? — Zanima me, kaj pripravljate mladi konkretnega. ' — Konkretnega? Hm, hm ... Ja, težko je reči. No, mladi po podjetjih se reorganizirajo. Ustanavljajo organizacije po TOZD. Delo napreduje počasi, a bo. Bo, bo. Drugače pa je težko, veste. Mladi se nimajo kje zabavati. Ni čudno, če zahajajo v hotel ali v gostilne . . . — Saj imate vendar svoj klub. Tam bi lahko ... — Klub res imamo, a ni nikogar, ki bi hotel delati. Na ples že pridejo, če ga kdo pripravi, drugače ne. Verjemite, da se mladi v našem mestu nimajo kam dati. Dolg čas jim je. — Imate taborniško organizacijo? — Veste, da ne. — Imate igralsko skupino? — Po pravici povedano: ne- “ 0? — So mladi včlanjeni v Počitnis ' — Tudi ne. . 7 ped110 — Kako je s folklorno skupino- vadi? — Se mi zdi, da ne. . s| GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Ljubljanski sejem Titova 50 61000 Ljubljana PROGRAM SEJMOV IN RAZSTAV V LETU 1975 5. Bienalna razstava SALON POHIŠTVA 75 13. — 19. junij POMURSKI SEJEM V RADGONI 23. — 31. avgust 21. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opre*’’® VINO 75 29. avgust — 7. september 6. mednarodna CVETLIČNA RAZSTAVA 19. — 23. september 22. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, zacije, elektronskih naprav za obdelavo podatkov m tehnike SODOBNA ELEKTRONIKA 75 7. — 11. oktober 6. mednarodni sejem zimskega športa in turizma SKI EXPO 75 3. — 9. december INFORMACIJE: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Titova 50 61000 Ljubljana Telefon: 311-022 Telex: 31127 YU GR avton«’^. nukl^f^ v^kietrSSb iiTi^ V. „ABC" - TRGOVSKO PODJETJE „DELIKATESA", LJUBLJANA VAM NUDI VELIKO IZBIRO DELiKATESNjH LITET. ŠE POSEBNO PA VAM 1.1 I c I. oc rv^ocDiMv.* r« v........... i/A\/0 PRIZNANO DNEVNO SVEŽE PRAŽENO KAV TOVARNA LJUBLJANA Tel. 343-271, Telex 31-218 Telegram ELMA ČRNUČE ato'' vodotes*’’ PROIZVODNI PROGRAM ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL stikala, elektronski regulatorji, svetlosti, okovi, instalacijski material, sponke. MALI GOSPODINJSKI APARATI ^ električni likalniki, sušilna avba za lase, f®' eie> V ogledalo, cvrtnjk, avtomatski krušni opekač, ele opekač (Ouick Grili). 10%; SUHI TRANSFORMATORJI eno in trofazni do 250 kVA po naročilu (princip transformatorja z nasičenjem jarma) čenje manjše od 3 %, stabilizirana napetost - 1 ^go Regulacijski transformatorji z zvezno brez konta tosti pod obtežbo do 100 kVA. stabil'Z®^° 20 laciF USLUGE okovi za avtomobilsko industrijo, izdelava viso iz duroplastov. kokva litet ni*’' TEHNIČNO SODELOVANJE POSLOVNO TAKTOM instalacijski material, ki dopolnjuje naš proiz slednjih proizvodih: vtičnice, vtiči, vvecco sponke, priključne doze. SMO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK TOVARNE OFFENBACH ob NAINI ZA JUGOSLAVIJO .£)N- i P' rog rOV« ZAVAROVALNICA MARIBOR v Mariboru, p. o. Partizanska c. 47 se priporoča in sprejema v zavarovanje transportnih in osebnih zavarovanj k 1», rs v n^GTalka uUBUANA, n .sol .o. blagovnica Mubljani in nakup ^PECIALIZip^km?, gospodinjstvo, obrt in kmetijstvo ODDELKIH: -___________ |*RlTLlQj^.g^l '^^jinična oprema, orodje in pribor,borve-laki •NADSTRQpjr ^'^'i°'^®2f’ietika,fotomoterial,zlatnina in ure •NADSTRopjc!^'^^'^^ kopalnice in vodoinstalacije •NADSTRoPJe.^^^^^^® kuhinje in oprema za dom y -oprema za šport, avtokozmetika in igrače ^ O B 1 s b-^ " NASA OBVEZNOST propagando in založništvo, ob 30-letnici osvoboditve. ^TRolI ^»1, Lj na . 'P'^trebu ^ riaSe °*^iete prol2uow . ’*°%tie D naftnih derivatov, obračajte se • ostreženi boste hitro, solidno in LJUBLJANA kinetijj,^^ uubljana draoa 4i umetni dež, v stabilnih, 1**^®druop ^ L***'®”’'*'’ Opravlja servis kmetij-in ri eDoW*^* osebnih in tovor- '^3lkalij^^fl® gradbeno^ **^ole za kmetijstvo, živilsko indu-'^Porabliar«^^-”'®”®' O'^Poi'ne so proti kislinam v lesno strojni, elektro in živil- **‘®*ti6ne silo ^*^96 ^^'■anjevanje krmil in žitaric, v "»».transportne, vinarske in na telefon 55-366 Ljubljana, Draga PODJETJA I? !'*« borca v. ^JUBLJA^ *Vo-u* X\/ *“'*'^®LJANE (L °*>fatih; ^'''•ZIJE NOVJ in jim priporoča L'®«avraciia^''cl^®'^' ‘'‘‘tova 16 tIPO" Ljubljana, Titova 11 jana, Borštnikov trg 3 °''SKO,n •*R0I2V0DN0 podjetje •'''»»'Vkova 17 •®ni 'ta •'•k3o Obleti zmage nad fašizmom. Trgovsko podjetje na debelo in uvoz SANOLABOR , Ljubljana, Cigaletova 9 Telefon: 311 540, 317 535, 311 260, 317 355 nudi: — medicinske in laboratorijske aparate, instrumente, opremo — specialni medicinski potrošni material za enkratno uporabo — rentgen aparate in pribor — elektromedicinske aparate in opremo za fizioterapijo — obvezilni material — bolniško opremo in tipiziran tekstil — laboratorijsko steklo — kemikalije in reagense MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA Maribor, Kraljeviča Marka 19, s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: TOZD - Melje, telefon 26-241, telex 33117 Yu MTT, z obratom Ljutomer, telefon 81-130 TOZD - Tabor, telefon 23-841 TOZD — Merinka, telefon 32-151 TOZD — Sukančarna, telefon 26-241 izdeluje najrazličnejše bombazno-mikane in česane, stanične, sintetične, volnene-mikane in česane preje ter leacril prejo za pletenje. — bombažne, stanične in sintetične tkanine, barvane in tiskane v rolo ali filmskem tisku, oplemenitene po najsodobnejših postopkih, volnene tkanine čiste ali v mešanicah. — razne vrste podlog za lahko in težko konfekcijo. — pletenine v uni barvah, tiskane in dessinirane, izdelane iz sintetičnih mešanic, a posebno iz poliestra — volne in poliester-rayon. — bombažni in sintetični sukanec za široko potrošnjo, kakor za konfekcijo, čevljarsko in tapetniško industrijo. Kupujte naše kvalitetne izdelke po konkurenčnih cenah! SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Mednarodni pomorski prevozi z 25.000 ton nosilnosti. modernimi ladjami do V prosti plovbi in na rednih linijah — Jadran — Zahodna Afrika — Jadran — linija okoli sveta — Jadran — Centralna Amerika — Jadran LJUBLJANA Titova 36/V II Telefon: 323-240 Telex: 31 384 yu intexp Poštni predal: 502 INTEREXPORT Predmet poslovanja lnterexporta Ljubljana je mednarodna trgovina, zastopanje tujih firm, mednarodno trgovinsko posredovanje, zastopanje domačih firm v tujini, izvoz in uvoz blaga iz posameznih trgovskih strok oziroma grup proizvodov; trgovina na veliko in malo v notranji trgovini iz večine trgovskih strok ter posredovanje v notranjem prometu, izvajanje investicijskih def doma in v tujini, opravljanje vseh poslov inženiringa iz področja investicijske izgradnje. SGP I. ONSTRUKTOR MARIBOR S SVOJIMI TOZD: - GRADBENIK LENDAVA, - GRADBENIŠTVO GRANIT, SLOVENSKA BISTRICA, - GRADBENIŠTVO MARIBOR in - GRADBENIŠTVO POMURJE, MURSKA SOBOTA - IZVAJA VSA GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA DOMA IN V TUJINI. PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, PROIZVODNJA OPEKE IN PESKA. GRADLES GRmDBENO obrtno podjetje MARIBOR, Smetanova u. 75 in LJUBLJANA, Celovška c. 373 OPRAVLJAMO: — vsa notranja zaključna dela v gradbeništvu, — polagamo industrijske pode po licenci MAC M ASTER — BUILDERS, — predizoliramo toplovodne cevi s poliurethanom po licenci „KELIT", — investicijska dela v tujini in uvoz — izvoz izdelkov, ter reprodukcijskega materiala za podjetje. Za cenjena naročila se priporočamo! v ■ rasica VUGOTOURS LJUBLJANA, Titova 36 turistična agencija GENERALEXPORTA, BEOGRAD nudi: izjemne in res dobre turistične izlete v SSSR, Finsko, Islandijo, Grčijo itd. na večmesečni kredit. Koristite usluge Vugotoursa širom Jugoslavije in v inozemstvu (Zagreb, Beograd, Skopje), vsa mesta ob jadranski obali, USA, Anglija, Belgija, Nizozemska, Skandinavske države, Francija, Italija, Avstrija, Zahodna Nemčija itd. ter večina vzhodne evropskih držav. igralnica casino portoroz Jugoslavija 66320 portorož telefon (066) 73196 uprava telefon (066)73049 operativa OBIŠČITE PORTOROZ IN SLOVENSKO OBALO TURISTIČNA AGENCIJA ZA REKREACIJO IZLETNIŠTVO IN LETOVANJE DELAVCEV HOTELI A e V adria LJUBLJANA Masarykova 14 tel. 315-677, 313-451 telex: 31697 YU ALPTUR TURISTIČNA POSLOVALNICA, LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 4 Hotel Argonavti, Nova Gorica Hotel Alpe—Adria, Kranjska gora, tel. 064/88-584 Hotel Alpe—Adria, Radovljica, tel. 064/75-505 Hotel Alpe—Adria, Novigrad—Istra, tel 053/74-140 Hotel Alpe—Adria, Selce, tel. 051/831-257 Hotel Bor, Barbat na otoku Rabu. tel. 051/871-442 PIVNICA PIVA snack bar — restavracija — bowling Ljubljana, Masarykova 14 telefon; 313-458. 315-677 GOSTIŠČE TURJAK ^ M TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA nudi v svojih veleblagovnicah v Ljubljani, Kočevju, Škofji Loki, Velenju in Slovenj Gradcu NAJVECJO IZBIRO BLAGA — za dom in družino, — za gospodinjstvo, — za šport in rekreacijo. -SAMOIZBIRNO, ^ -PO ZMERNIH CENAH in -V ENI HIŠI. Organizacija združenega dela BTC JAVNA SKLADISCA LJUBLJANA, Šmartinska 152 - Tel. 43-322 s TOZD Skladišča Ljubljana, Šmartinska 152 Skladišča Novo mesto. Ljubljanska 27 Blagovno transportni'center Ljubljana, Šmartinska 152 Restavracija Ljubljana, Šmartinska 152 opravlja KVALITETNO, HITRO IN POCENI — vse posle javnih carinskih skladišč, — skladiščenje in hrambo blaga v zaprtih skladiščih in odprtih skladiščnih prostorih, — vse storitve preko sodobno urejenega in z najsodobnejšo mehanizacijo opremljenega kontejnerskega terminala, — nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga tudi z najsodobnejšo mehanizacijo, — storitve z avtodvigali do 20 ton obremenitve, — prevoz blaga s tovornimi avtomobili, — izdelovanje transportne embalaže in palet S POSLOVNIM SODELOVANJEM SE BOSTE O SOLIDNOSTI OPRAVLJENIH USLUG PREPRIČALI SAMI! ■' * ''if K i’f *'5'• ■ ' iA ' * .” *š}^Jt-' ■"■-• v' VI-'." .'^ ■■*~*'., v.- •'•'.-■;■• 4-' '-»> • ■ /•4fc *-'*.' • - . •/ .-*'. ■ ' • s\v- ' '■ ; .*• # v ^ 1 ■ ■ ■' :'y ■ V '.v/ -v... -.^v-.-:/y vv'. pgn|nje: gorenje gornje ^ gorenje gore ||g!gQrfenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje'-gorenje gorenje ■ ;;■■■; goren|(Bf gonenje -gorenje - - |i|t gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje : V, 'i ■*, '• ’ v •• ; ^ :, gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje ^ • , ■■ . . ^ ooreni« gofni* oor«n|» - gor«n|« gor*nje^;, ' "■•'V' ,•••■7^' V V->^'^•:■''!^'vr • ' ' -.r '.'•fv'- \. ■■•• '' '•■';.■■ ' ■. ^ •'■' -A-■ -•'-■v' ■ -Ij- ^ • ■. •; ■ '. »'.• •■ ■■■•■'■• ••rV ■ . V'\ '' ■ N’--, '■'•'■ ■ „ • , -- ..'■■ ■••-.^ 1. ■■ ■ ■ ;< .v4rv>? ■ v • • ’•;• .••••-;-;/ • ■./ . ■■ •.'. ;,■ 'v ■ G6renje;#4^ Oclfl-^i'^aprila^^ leta dalje • : . v '- zaj všafcega;^ n nepričakovanega —. pres enečenje. d^gpvpf je^^V^ novih izdelkih 'Gorenja; i|^i^hl;ieiey electronic ; ^ . L : . * , ^ ' pralni stroj RŠ 620 " ■ . ' zajTirzovalna.akrinja ZO 101 Ifedilni k; E 102, GL i n štedi I ni k, E 1.03 APOLLO LUX ' ■:, _ \ Npvi^ izdelk^^rGof^ lrgoyini_,i • Tv : , klipiteJjih in ,se'veselite, | ' ? - - v ^ ■ novi’ izdelek Gorenja in nekaj za vas. .; VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO PliAZNIK DELA In 36: SfCUfi^INSK/ OOLEISfJSK/ JLIST iuidrei novak: s flomastrom a Naša flota v gospodarskih tokovih m k \ ^ I ^ssim«A li ^kp ^3 stPiu 4.^®' je >1 >h ”lrM. -.......... »-o ta'nl^'^anj.ko ®^ita Te t>a •^^odaria'^ ^^žna, Poto'- teltei čast. ^Sii 9a je V>°§- s iltgi«''?odiia''*:‘''‘"o; ^ako je mislil Jernej ii^ je ''Stal, otepel si je steljo s črne pogrebne suknje in se je napotil v hišo. Tam si je slekel suknjo, zlezel je na zapeček ter si je nabasal pipo. Čudoma je minila vsa potrtost: smehljal se je in oči so mežikale pod košatimi obrvmi. Prišla je dekla v hišo. oDobro se ti godi, Jerneji Dan je zunaj, vsi so na polju, ti pa sediš na zapečku!" Jernej je vzel pipo iz ust in je nagrbančil čelo. .»Poberi se, baba! Komu ukazuješ? " Dekla je zaloputnila duri. »,Kaj jo je zbodlo, ženšču- ro? se je začudil Jernej. SNr,>l' n^'^''ieset .''ernej je , VS i”“*'='vi| ao*' I« “«1 pipe iz p"on: .,.Kdo ie Pod večer, ko se je nebo pooblačilo, so se odprle duri na stežaj. Na pragu je stal Sitar, •^ajal se je nekoliko, postrani je visel klobuk na uho. ®’’'^ej je gledal nejevoljno, ni z ust. g. — jN. prišel?" je zaklical ,^'wr. Jernej je molčal." .. . - ako je pisal Cankar in od ta-^ danes ni nič spreme-l^^o- Se vedno bi napisal ena- 'verjamete? Ni vam treba 9ega, kot brati časopise. Uredil si je Jernej dom, nakupil zemlje. Vse je izročil sinu v last, zase pa pridržal dosmrtno gospodarstvo in užitek vsega izročenega. Ko je snaha prevzela gospodinjstvo, sin pa gospodarstvo, se je začelo hlapčevanje. Snaha je nekaj Jernejevih stvari postavila v vežo; na njivi nista več upoštevala njegovih nasvetov, ampak sta ga spodila domov. Imeli so ga kot za berača: niti enkrat ga nista poklicala k mizi, zaničevala sta ga povsod, kjer sta ga le mogla. In kot Cankarjevega hlapca Jerneja so tudi današnjega Jerneja zapodili od doma. Hodi okrog dobrih ljudi, poslednji gospodar, poslednji orač, poslednji kosec. Sin ga spodi v hlev, sam pa sede na zapeček in si baše pipo! Jernej je iskal pravico. Na sodišče se je pritožil in dali so nriu prav. Toda Jernej je ostal kratkih rokavov na višjem sodišču, ko so obravnavali sinovo pritožbo .. . Kaj je že storil hlapec Jernej? Mračilo se je, ko se je prikazal petelin na Sitarjevi strehi, rdeč in tenak je švignil visoko proti nebu . .. Bo tudi danes, če se bo zgodilo enako, kriv le Jernej? sSiS’ -S GVETIE DIKRI Povsod okoli je divjala vojna s svojo krutostjo. Odmevi pokov bomb, topovskih granat in izstrelkov strojnic ter pušk so grmeli dan in noč. Po cestah so ropotali tovornjaki, ki so prevažali sovražnikove vojake. Po dolgi in hudi zimi je prišla pomlad in odela drevje in vrtove v razkošje cvetja in zelenja. Majski večeri so bili opojni in noči kot posrebrene; mesečina je tkala srebrno tančico v cvetenje dreves . .. Takega majskega večera sta stala pod cvetočo jablano na vrtu. V belini cvetja in mesečine ju skoraj ni bilo videti, bila sta kot raztopljena v cvetoči oazi sredi vojne vihre. Bil je njun poslednji večer, čas slovesa. Ona je v laseh nosila droben jasminov cvet, on rdeč nagelj v gumbnici suknjiča. Razpoznavni znamenji?- Kdove. Oba sta bila organizatorja mladih skojevcev. Oo njunega zadnjega slovesa je bilo dekle opravilo več težkih nalog: za mladince, ki so odhajali v partizane, je bilo potrebno spraviti opremo in orožje v bližino gozdov. Ko so mladi odhajali v partizane, so bili čisto brez opreme, da bi ne vzbudili pozornosti. Sestajali so se šele v varnem gozdu . . . NOČEM BITI MORILKA Sedela je na kavču in poslušala sina, kako igra na klavir. Tiho ga je opazovala; bil je zek) podoben očetu. Kot on je imel temne nakodrane lase in sijoče čt-neoči. Ta mali črni nagajivček ji je pomenil prav vse. Živela je samo še zanj in nikoli ni obžalovala tega. Ni ji bilo žal, da se je zaradi njega sprla z očetom tako zelo, da sta si postala tujca. Ob metodiji, ki jo je igral sin, se je v mislih vrnila v preteklost... Pred s6boj je zagledala razjarjenega očeta, ki je zavpil: „Kaj si rekla? 1" „Slišal si! Noseča sem . . ,,Se norčuješ? Ali govoriš resnico? " je oče ostro vprašal In se ji zazrl v oči. „Resnico govorim," je tiho dejala. V sebi je začutila olajšanje in veselje, da je resnica končno le prišla na dan. Hkrati pa je vdano čakala na kazen. Strah je ni bilo. Pripravljena je bila na vse. Vedela je, da bo svojega še nerojenega otroka obranila, naj pride kar koli že. Oče je dvignil roko za udarec. Ustavil ga je materin glas: „Zdaj je vendar ne boš pretepal!" ,,l\^olči!" je zakričal nad materjo. „Nikar ne brani te vlačuge!" Mati je povesila glavo. V oči so ji prišle solze. Tudi njo so ostre besede prizadele. ,,Kar udari me, oče! Toda udarci stvari ne bodo spremenili. Vseeno bom postala nriati!" je posegla v trenutni molk z odločnim glasom. . „In to praviš tako brezbrižno? ! Se sptoh zavedaš, kaj si storila? " Molče je prikimala. „Kdo je oče? ,. . Ubil ga bom, barabo!" „Ne poznaš ga," je odvmila na hude očetove besede in čez čas dodala: „Ne boš imel priložnosti spoznati ga!" ,,Ne morem dopustiti, da sramotiš našo hišo. Otroka moraš odpraviti! Razumeš? " ..Razumem, toda tega ne bom storila!" Maj še ni izgubil svojega belega ogrinjala. Čebelice so še iskale med cvetovi jablan in hrušk. Po vaških poteh pa so tudi že ležali drobni lističi osutih cvetov. Po poti so trdo zveneli koraki okupatorjevih vojakov. Za njimi je škripajoče poskakoval voz s konjsko vprego. Na vozu mlad skojevec. Tenka rdeča črta je zarisala od kotička ust preko bledega obraza njegov poslednji boj. Kri je napojila rgto, ki mu jo je bila dala ob slovesu pred nekaj dnevi. K pogrebu so smeli le ožji sorodniki. Pokopališče so zastražili. Še mrtev se jim je zdel nevaren. Dekle so zaprli in ni mogla na žalostno pot.. . Že naslednji dan je bil njegov grob posut s cvetjem. Straži navkljub so njegovi tovariši pretihotapili majsko cvetje na prerani grob. Počastitev njegovi odločnosti; ko so ga zajeli v bližini gozda, ni hotel izdati, kje se četa zbira ... Dekle ni pokazalo solza. Ko so jo izpustili iz zSpora, je šla na pot, ki jo njen dragi ni končal. S puško v roki je nadaljevala tx)j. . . R. F. „Kaj? ! Upiraš se povrhu vsega? Storila boš, kakor sem rekel!" Obrnila se je proč od besnega očetovega obraza Tisti trenutek ji je lastni oče postal tujea „Moraš!" je zavpil. „Ne, ne bom. Nočem postati morilka! Hočem, da rodim svojega otroka! Želim postati mati!" je odločno zatrdila. , ,,Kakor hočeš. Toda povem ti, da ne boš več prestopila naše^ praga ...' Kako boš neki preživljala otroka? .. . Sicer pa je to tvoja skrb. Od mene ne pričakuj pomoči!" „Prav," je odgovorila na očetove besede, v katerih je bilo čutiti dvom, da bo še naprej vztrajala. „Storila bom, kakor želiš. Se bom že preživela ... A nikoli si ne bom očitala, da sem morilka. Imela bom čisto vest." i Mama je zajokala, oče pa je odšel iz sobe in močno zaloputnil vrata za seboj. Njegov ponos je bil hudo ranjen. Vedela je. da ji ne bo nikoli mogel odpustiti. A bilo ji je vseeno. V sebi je čutila veliko moč in veliko ljubezen do nerojenega otroka. Bila je pripravljena na vse. Kmalu po usodnem prepiru je odšla z doma. Ni mogla več poslušati večnih očetovih očitkov in groženj. Našla si je skromno sobo, kjer se je s težavo prebijala nekaj tednov. Morala se je odpovedati nadaljnjemu študiju in se zaposliti. Fantku, ki ga je rodila, je dala ime Vinko. Mati ji je prinesla šopek vrtnic, očeta ni bilo. Mati ga je opravičila, češ da ne utegne, a obe sta dobro vedeli, da to ni res. Oče ni hotel priti. Zavrgel je hčer in vnuka, kakor je zavrgel otrokov oče njo samo .... Sinov glas jo je prebudil in vrnil v sedanjost: „Mamica, sem dobro zaigral? " „Čudovito, Vinko!" je dejala, čeprav ga sptoh ni poslušala ... KATRIN Novo mesto MAVCEV KOZOLEC NA SAMOTNI STRA2I KOZOLEC, stoletna slovenska posebnost, ki jo je narekovala nuja in ki ga opisuje že Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, ga je po izsledkih Jožeta Stabeja prvi predstavil v slovenskem jeziku šele Matija KASTELEC v knjigi Nauk krščanski iz leta 1688 v sestavku Nebu na zemlji po Božji Voli: „En bogaboječ kmetič, je vselej imel en velik žegen od G. Boga, da niemu nei nikdar, ni slana, ni toča, tudi obenu hudu vreme nei niemu škode sturilu, de vsa niegova žita na puli, vsaku leitu, so taku lipu stala, inu niegovi vinogradi taku obilnu rodili, de je on imil vse svoje KOSELZE (kozolce), kašče, inu skrine polne žita, inu svoje keldre napolnene s vinam." Isti pisec razmišlja, kako je mogoče, da je preteklo od natisa prve slovenske knjige 1551 do prve slovenjene besede kozolec 138 let; čeprav se je mogel v tej dobi vsak slovenski pisec z nosom zadeti ob kozolec. To si razlaga s tem, da ni do takrat še nihče resno razmišljal o gospodarskem poduku Slovencev. V poznejših časih je bil kozolec predmet po- gostih razprav in čudenja, posebno še zato, ker se je na Slovenskem razvil do zavidljive stavbarske dovršenosti. Arhitekt Marjan Mušič mu jev svoji knjigi „Arhitektura slovenskega kozolca" postavil večen spomenik, ko ga je označil kot pobudnika prostorske kompozicije, ki je vdihnila poezijo slovenski zemlji. In res so kozolci — samotni viharniki — še posebno izpostavljeni vetrovom in slabemu vremenu, tako da imajo pročelja zažgana od sonca in late mehko svilene od prepiha. Običajno so postavljeni izven vasi na zračnem terenu pokrajine, obenem pa je to tudi bistvo njihove funkcije, saj so postavljeni zato, da sušijo žito in v'svojih odprtih nedrih hranijo seno, deteljo in otavo. Slama le redkokdaj zaide na kozolce, pravzaprav je na pravih kozolcih nikoli ni bilo. Z novimi tehnološkimi materiali, kot Je beton, se funkcija kozolca sicer ne spreminja, zgublja pa čar pristnosti in prvotne vkomponiranosti v nara-.vo. Toda še zmerom se najdejo kot okamenele lupine s slamnato streho in razpokanimi hrastovimi stebri. TEKAVČEV KOZOLEC iz Jurne vasi pod Gorjanci nosi letnico nastanka 1876, torej spada v prejšnje stoletje. Ta dokazuje še primitivna vezava križev na notranji strani brane. Novejši kozolci imajo križe na zunanji strani in so figuralno lepše izdelani. Je eden lepših toplerjev na štiri štante, v vsak štant pa gre približno dva voza pšenice. Mlatiči so jih nekdaj mlatili poldrugi dan, zdaj pa sta na mlatilnici pospravljena v eni uri. Postavljanje kozolca je bil dogodek za celo vas. Cimpermani so bili posebni mojstri, ki so hodili iz kraja v kraj in so imeli svoje posebne značilnosti pri delu. Pomagali so jim domači fantje in nemalokrat se je kateri odločil za tiste čase zelo cenjeni poklic., Tekavčev kozolec je ostal brez gospodarja. Med vojno so jim Nemci požgali domačijo z vsem gospodarskim poslopjem, z družino pa so se preselili v Šentjošt pri Stopičah. Kozolec je ostal na uporabo več lastnikom, ki ga sicer uporabljajo, nihče pa ga kaj prida ne popravlja. Slamnata streha mu vztrajno razpada, stopnice so polomljene in tudi drugače so mu dnevi šteti-„o, za letos bo še," pravi pred časom vrnil iz Anglije, M®r I® gtel'^ leta, zdaj pa je neutruden garač n vah in bi popravil tudi ta kozo e > javg lastniki prodali. . Včasih so bili vsi ti kozolci P- g ni pa ajde. In vsak teden se je : polnimi vrečami žita napotila v hoda do Janka, Franceta, Jeric^ e Težki vodi. Včasih so ljudje p® J „ ajdove, pšenične, koruzne in rf • pj mlečno kašo in.domači Le gospodinja štruco iz Novega se še držijo starega, dobrega P vek pol sveta obteče, najboljši od^avti olri ce. Tako je tudi s ^Toz2lS& vedo pomen in jih vzdrzujepj . ® po sebi neuničljiva lepota dolenj boljše čase ... A % \ ^ \ \ VMl/, J : ^ J ž J { 5 I I 1 i i pjgS ster. ,,Imela sva iste poglede njanesje,f bila pripravljena na žrtve. lnJ opor0>#Hj. življenje sva bila drug drugem s| pala z velikim uspehom- ^se de Jugoslavijo je Pino pus 1 s0 g3 j| odpeljati v domovino, v e p * stregli gestapovci. Vso vojn ^ /J nem delu, ženo z otro^^'V* rodil še sin) pa so izse ' , v J kom, ki je po vojn i P® cjruŽ,r,f/ bdletp>lnHI odpeljala tudi Mlakarjev jte|ji .(l jj bil Pino Mlakar med mije in takoj postal nje 0Pe,. je dobila mesto koreogra -n tu P tudi sedaj delala skuP..- de*3 dokler ni Pii preprec |jo kolkov. k0P**vi4\ Že pred vojno sta svojo baletno domačij < p^neSitpo pN preprečila Plina bole^|aDsW ^^/ 10 letih trpljenja okr ^ po*'l/ Tukaj nisva zato, d e§|<0 ^ -Jl - delala, pritegnila novo, raZv .^jo ^ vila laični plesni zb°r' 0t p°s!?; p3 lec. žal pa se jima naP°‘? ' > sama ne moreta P,eMf)Vo ^ , n P° /jh zavedati, da je to za N** že|j* " fJJ nost in da bi morali nl jo celo onemogočati- 1 ^ „Okna so okenca, hiše so hišice," poje Oton Župančič v svoji pesmi, ko opisuje prijazne kmečke domačije svoje rodne pokrajine. Kdor je le enkrat prebral te verze, se jih spet spomni, ko stoji pred v pravem kmečkem slogu grajeno leseno in s- slamo krito hišo Pina in Pie Mlakar ob Krki v Ločni. Na drugem bregu Krke kljubuje času starodavni Mordaxov grad Graben. Tako zelena površina Krke odseva dve različni značilnosti dolenjske pokrajine, ki sta se skladno vključili vanjo in še poudarjata njeno lepoto: trden grad in toplo zavetje lesene hiše. Že pri vhodu v Mlakarjevo domačijo obiskovalec spozna, da je prišel v kraj, ki je namenjen nečemu posebnemu, nevsakdanjemu. V cement odtisnjena obrisa baletnih čeveljcev ip napis ,,Pas de deux", kar pomeni balet v dvoje, zgovorno govori, da tu častijo plesno, baletno umetnost. ,,Ples je osnova vseh umetnosti, je prabitna povezava s človekovim delom," trdi Pino Mlakar, svetovno znani baletnik in koreograf. Takoj je treba povedati, da je njegovo ime nerazdružljivo FKJvezano z imenom njegove žene Pie. ,,Vse, kar sva dosegla in kar sva naredila,'sva skupaj," reče mojster in se nežno ozre na svojo življenjsko in umetniško družico. Pino Mlakar je rojen Novomeščan. Od 8 otrok, kolikor jih je bilo v družini, se jih je 6 rodilo v Čeprav je po gimnazijski maturi šel v Ljubljano študirat filozofijo, je bilo jasno, da bo njegova pot drugačna, precej bolj negotova, vendar zanj in za njegovo vest edino pravilna. Mlakarjev kasnejši profesor na baletni akademiji v Hamburgu Rudolf Laban, ki velja danes za ideologa sodobnega baleta, je trdil, da je vsak človek plesalec. V mladem Mlakarju je bil ta plesalec tako močan, da je prevzel vso njegovo bit. ,,Čutil sem, da je v nrveni neko gibanje, ki raste, v moji notranjosti in sili ven. Tako sem včasih v Mariboru spraznil eno sobo našega stanovanja in se podil, dokler nisem začutil olajšanja. Za zaključno slovesnost ob koncu gimnazije sem pripravil tudi baletno točko. Ko sem odplesal, mi je razrednik Novem mestu’. „Do tretje gimnazije sem hodil v šolo v Novem mestu, potem smo se preselili v Maribor, kjer je bil doma oče. Tam sem prijateljem kar naprej govoril o Novem mestu in lepoti Dolenjske. Sploh niso mogli razumeti, da je lahko kdo tako močno navezan na neko mesto. Še danes se iz otroških let najraje spominjam vojsk. Ki smo jih prirejali na Loki. Zelo lepi spomini me vežejo, na organista in skladatelja Hladnika, pri katerem sem se učil violine," pripoveduje Pino Mlakar, upokojeni profesor ljubljanske baletne akademije. dejal: ,Bilo je lepo; ampak za poklic si pa baleta ne boste izbrali, kajne? "' se spominja. Vendar je bil Mlakar že takrat z dušo in srcem zapisan baletu; Kot študent filozofije je mimogrede in brez težav opravljal izpite, tako da mu je ostalo veliko prostega časa. Okoli sebe je zbral 16 fantov in v telovadnici so se posvečali nekakšnim simboličnim plesnim vajam. V ta krog je spadal tudi novomeški profesor Marjan Dobovšek. Takrat je Mlakar mnogo potoval: peš je prehodil vso Jugoslavijo, Italijo, Sicilijo. Želja, da bi se z baletom ukvarjal bolj resno, ga je pripravila do odločitve: čeprav brez sredstev, se je odpravil v Hamburg in se vpisal na koreografski inštitut, ki ga je vodil Rudolf Laban. „Vedel sem, da grem na negotovo pot, da nimam zagotovljene eksistence, da v vsakem drugem poklicu z leti napreduješ, pri baletu pa tvoja sposobnost z leti usiha, ker je ples umetnost mladosti. Vedel sem pa tudi, da bom, če bo treba, poprijel za vsako delo; kdor pa je pripravljen delati, bo vedno imel kruh. To mi je potrdilo tudi vse moje življenje." Pri Labanu, ki ga je zelo lepo sprejel in mu dal sobo, je spoznal Pio, ki izhaja iz stare hamburške družine. Mlada baletnika sta se poročila na Rabu. ,,0d takrat ta firma tudi drži," se zasmeje moj- ^NAK Qj valna kura", kot jo zapoje Franc Košir, in ,,Zinko, Zefko, Zofko". Izbira je torej dokaj pestra in tisti, ki nočejo kupiti velike plošče z istimi posnetki, se torej lahko odločajo za posa-nnezne skladbe. IZUVOZA Anton Dvorak '■.''''ensko H- .. Vesna fj, ^'^^cijsko fežk gledalce fii^ Pi^'P^avlja l La ameriškega <«Wiln ''"■“I. kiho • »C® . ^^ega dooaian- zaradi 'itm obrav- O ki w™ ao^ri o mla- ■''^f^obilsžh življenje V trd ^'o- ''•ada h"’ dir- &^°'jenona^ oPa|0 Jeff "*9erald Geral- Koiizert fiir Violoiicello imd 'Orcliester !Mii()]io|j.104 mm I {S ef» Pri Mladinski knjigi je nnoč kupiti več odličnih plošč, ki so jih uvozili iz Nemčije. Zaloga velikih plošč s klasično glasbo je bogata in tudi cene niso visoke, medtem ko so cene ploščam z jazz glasbo in rockom precej višje. Tokrat vam predstavljamo veliko stereo ploščo, na kateri je posnetek znanega Koncerta za violončelo in orkester v H-molu, ki ga je Anton Dvorak začel pisati v zimi 1894/95 in dokončal v Pragi leta 1895. Koncert velja za enega najlepših te zvrsti. Na violončelo igra Joerg Metzger, spremljajo pa ga nuernberški filharmoniki pod vodstvom M. F. Maga. ®''don -^ai-odno-';^nsambia e vir plošči ''«ii Hornov" Ameriška jazz pevka Billie Holiday se je z vrsto izrednih pevskih interpretacij neizbrisno zapisala v zgodovino jazza. Postala je legendarna osebnost, k čemur je brez dvoma veliko prispevala tudi njena tragična življenjska usoda. V Mladinski knjigi se dobi zanimiva stereo plošča, ki predstavlja neke vrste osebno oddolžitev veliki pevki. Posnel jo je pianist Mal Waldron. Zanimivost plošče je v tem, da najbolj znane skladbe iz Železnega repertoarja Billie Ho-iday igra VValdron brez spremljevalnega instrumenta. Vendar pod izkušenimi prsti klavir vseeno opravi svoje. iA n«n v® 2^ ‘fA /Ji K Stvari :]C L a tin KNJIGE narodni heroji V počastitev 30. obletnice zmage nad fašizmom pripravljata založba „Mladost'* in inštitut za sodobno zgodovino edinstven založniški podvig: izdala bosta zbornik „Narodni heroji Jugoslavije" v dveh obsežnih knjigah. Vanje bodo vključili vseh 1322 narodnih herojev vseh narodnosti, tuje državljane, ki so si priborili ta naziv, mesta in vojaške enote, ki prav tako nosijo naziv narodnega heroja. Knjigi bosta polni dokumentarnih fotografij in bibliografij, toda njuna največja vrednost bo v tem, da bo prinesla točne podatke in bo dragocen vir za vse, ki preučujejo in želijo spoznati našo polpreteklost. lev kreft Marksizem je postal sestavni del metode in vsebine vsakega predmeta na srednjih šolah, a dela, ki bi ta svetovni nazor mladim predstavil v preprosti in zanimivi besedi, Slovenci skoraj nismo imeli. Le malo je bilo tistih, ki so prosti čas posvečali študijem izvirnih marksističnih tekstov. Zato bo marsikomu prav prišla knjiga ,,Zgodovina in revolucija", ki je izšla v zbirki Družboslovje za mladino pri Mladinski knjigi. V nji Lev Kreft na poljuden in pristopen način piše o poglavitnih osnovah marksizma in tako daje dovolj močno podlago za nadaljnji študij mladih. Založba Obzorja iz Maribora je izdala pesniško zbirko Fran- >Rci>rraviMmo vnm-N Za knjige, ki so tokrat izšle v zbirki „Biseri" pri založbi Mladinska knjiga, lahko rečemo, da resnično sodijo na domala vsako knjižno polico, zato prvih izdaj že dolgo ni bilo več na knjižnem trgu. Take literarne mojstrovine, kot so „Butalci" Frana Milčinskega, domiselne „Prigode Huckleberryja Fina" Marka Tvvaina ali romantični zgodovinski roman „Ivanhoe" VValterja Scotta gotovo tudi v najnovejši izdaji ne bodo obležale v skladišču založbe; še posebno zategadelj ne, ker so likovno čudovito opremljene In namenjene predvsem mladim bralcem, ti pa še kako radi posegajo po zanimivih umetniških pripovedih. A S ceta Pibernika pod naslovom „September". Zbirka ima dva razdelka: prvi zajema cikel pesmi s skupnim naslovom ,,Razlage", drugi pa daljšo pesnitev „September". Avtor v svojih pesmih na izviren način opredeljuje svet slovenstva in se opredeljuje do naše književne tradicije na drugačen način, kot je to bilo v navadi. Zbirko je opremil Matjaž Vipotnik. ko zorijo jagode žav pa bi ne imeli tudi lutkarM po šolah, ako bi natisnjene igri ce želeli uprizoriti. Vsekakor gre za izdajo, ki ne bo smela manjkati v šolskih knjižnicah. Knjigo^ je ilustrirala Melita Vovk-Štihova. Mladinska knjiga je izdala novo knjižno delo slovenske mladinske pisateljice Branke Jurca ,,Ko zorijo jagode". Kot pove že sam podnaslov dela, gre za pripoved o petnajstletnici, dekletu z imenom Jagoda, o njenih doživetjih in o svetu mladostnega zorenja, ko iz otroka nastaja ženska. Pripoved je lirična, poetična, kakršen naj bi bil tudi svet mladih v zorenju. Brez dvoma bo novo delo najbolj pritegnilo mlada dekleta, saj govori o njih. KONJ Humoristov naša književnost ne premore mnogo in eden od redkih, ki goji plemenit humor, je Marjan Marinc. Marinc je začel pisati skeče že v partizanih, potem pa je svoje delo plodno nadaljeval. Napisal je tudi več radijskih otroških igric, ki so požele priznanje doma in na tujem. Tudi v teh otroških igricah je njegov humor igriv. Partizanska knjiga je izdala knjigo, v kateri je avtor zbral 14 otroških radijskih iger pod naslovom „Srebrni konj". Knjiga je primerna tudi za branje, večjih te- 0 veliki letalski nesreči, ki se je pred leti pripetila v južnoameriških Andih, smo lahko veliko brali v časopisju, zdaj pa imamo priložnost, da v knjižni obliki preberemo vse o nenavadnem doživetju preživelih po nesreči, o njihovem boju za golo življenje, o naporih, ki so dostikrat presegli navade človeške moči. Knjigo je na osnovi številnih podatkov, zapisov in magnetofonskih trakov ter po pripovedih ponesrečencev napisal Piers Paul Read. Pripoved je grozljiva in napeta, kot bi šlo za izmišljeno zgodbo, vendar gre za resnične dogodke. Knjiga je opremljena tudi z originalnimi fotografijami. Izdala jo je Mladinska knjiga. Med že znanimi imeni novomeških likovnih amaterjev se je na zadnji razstavi na grmski šoli pojavilo novo — Niko Golob. Razstavil je tri platna, ki so vzbudila pozornost obiskovalcev; eno od njih je izbrala tudi komisija za republiško razstavo likovnikov amaterjev v Velenju. Komisija je od vseh razstavljenih del izbrala samo štiri, in ker je v ta ozki izbor prišlo tudi Golobovo delo, je to za ,,novinca" lepo priznanje. Čeprav je Niko Golob tokrat prvič razstavljal, ni pravi novinec. Z likovnim ustvarjanjem se ukvarja že dolgo. V otroških letih in v času šolanja ga je risanje zelo privlačilo. Zal pa takrat ni bilo toliko možnosti in Golob je moral iti na učiteljišče. Šele po opravljeni vojaški obveznosti se je vpisal na pedagoško akademijo in diplomiral kot predmetni učitelj likovnega pouka. Ta poklic opravlja še danes. „Če primerjam razmere, v katerih sem rasel jaz, z razmera- mi, v kakršnih se uče mladi danes, moram reči, da je razlika ogromna. Sodobni likovni pouk temelji na spodbujanju učenčeve ustvarjalnosti in učenec jo pod dobrim pedagogovim vodstvom lahko razvije v več smereh. Res je, da veselje do likovnega ustvarjanja ostane, četudi nimaš drugega kot svinčnik in kos papirja, vendar sem prepričan, da s tem, ko nudimo otrokom širok spekter likovne vzgoje, ne razvijamo samo talentov, ampak oblikujemo tudi estetski čut vsakega posameznika. Brez estetskega čuta pa človekova zavest ni popolna." Poleg rednega poučevanja vodi Golob tudi likovni krožek, v katerem delajo tisti učenci, ki jih likovno ustvarjanje privlači v večji meri kot druge. Tudi tu je zavzetost Nika Goloba rodila plodove: člani krožka so bili že trikrat nagrajeni za dela, razstavljena na razstavi republiškega značaja, prav tako pa so njihova dela sorazmerno zelo številna na jugoslovanskih grafičnih bienalih v Kostanjevici. „Vsak uspeh, ki ga dosežejo moji učenci, mi je v zadovoljstvo in mi vliva novo veselje do pedagoškega dela. Delo z otroki delno vpliva tudi na mojo lastno ustvarjalnost. Otroci najdejo preprostost, ki je odrasli ne znamo več videti. A vendar je v preprostih stvareh toliko lepote. Morda ni naključje, da me izredno privlači drobni svet narave. Ta svet, podan v čisti likovni obliki, se izkaže za nekaj lepega in vzdrami ljudi. To ni malo! Prav zanimivo je, da so ob moji sliki kamna gle- , dalci dejali, da je lep, česar seveda ne moremo pričakovati, da bodo dejali za kamen na polju." Služba vzame Golobu veliko časa, nima tudi primernih prostorov za svoje ljubiteljsko delo, zato veliko pričakuje od novo ustanovljene skupine likovnikov amaterjev pri novomeški ZKPO. Taka skupina, ki bi skupno urejala vpra&nja in probleme amaterske likovne dejavnosti, je bila že dolgo potrebna. Za to dejavnost je veliko zanimanja, ustvar- jalci pa nimajo niti primernega prostora za delo, še manj pa za razstavljanje. „Ako nam bo uspelo urediti ta vprašanja, sem prepričan, da bo likovna dejavnost močno oživela. Zanimanja je dosti in navsezadnje je kulturno življenje resnično, živi le takrat, kadar je veliko ustvarjalcev. Amaterstvo je zaželeno. V ljubiteljskem ustvarjanju ljudje delajo s srcem, iskreno iščejo svoj izraz in se ne podrejajo lovu za denarjem, zato je treba tako dejavnost pozdraviti, še posebno v tem času, ko se vse suče okoli denarja . . ." Golob je izrazil tudi željo, ki je vse bolj pogostna v novomeških ustvarjalnih krogih: gre za manjši, preprost razstavni prostor na Glavnem trgu, ki bi služil najrazličnejšim razstavam. Prepričan je, da bi ljudje radi ^ stopali vanj in da bi na ta način bile kulturne dobrine ljudem bolj dostopne, saj bi bile tako rekoč na njihovi vsakdanji poti. MiM k „Dolenjski posli. Sploh slabi in mnogi nepošteni. Hlapec okrade sohlapca, ali pa deklo — take tožbe pri novomeškem sodu niso redke. Dekle če so tudi poštene, nimajo nič svoje misli in brige za hišo, nič izraj-tala, kakor mašine treba jih je premikati in jim tako rekoč vsako delo v roke dati in zraven biti, da ne zastane posel. To izvira iz več vzrokov. Eden je, da si gospodarji ne znajo in ne marajo pridobiti nagnjenje in zaupanje njihovo. V mestu igrajo proti njim preveč gospoda, na deželi pa neusmiljenega tirana porabivši zadnjo iskro njih moči za svojo službo in ne privoščivši jim ne veselja ne pravega počitka. Pri P. v. Prečini morajo delati dekle poleti in po zimi od 4. do 10. je 18 ur na dan. Nekateri celo pogovor s prijateljico pisano gledajo. Od kod bo potem voljno in aktivno službovanje. Naj bolje godi se poslom v tistih hišah, kjer sta gospodar in gospodinja sama neskrbna, topoglava in pijanska. Moralnost služabnih ljudi je dosti šepava. Brezštevilne dekle blagoslovil je bog s pankrti. Gospodinje se le premalo menijo, kam bi spadala postelja, da ni prilike za greh. Po letu spe mnoge zunaj,, v Senici, pod kozovcem ali za kakim plotom. Dedci to vedo in pridejo se kurbat, včasi po več k eni, da se na zadnje ne ve za pravega očeta. Na grajskih slugah opazujem neko prevzetnost; ne le bivši oskrbniki (ljudje brez znanja — le nemški nekaj lomijo) in pisarji, tudi hlapci drže se prevzetno. Primerilo mi se že večkrat, da niso odzdravili mojemu pozdravu.“ Trdini se čudno zdi, da dekle pred stoletjem niso imele nič skrbi za hišo, da jih je bilo potrebno k vsakemu poslu poriniti in tako rekoč stati zraven, da delo ne zastane. Kako bi se šele čudil danes, ko menimo, da so ljudje bolj izobraženi in da več vedo! Kar poglejmo miselnost mnogih: vseeno jim je, kako na primer gospodari podjetje, kako delajo sodelavci, kako po nepotrebnem zapravljajo družbeno 'premoženje in podobno. Torej se od nekdaj ni dosti spremenilo — bržkone pa ne bi mogli več reči, da je dosti takih, ki bi morali delati po 18 ur na dan! 9 'H Si & Pregovor pravi: ,,Kdor nima o svetem Filipu in Jakobu še voza krme, ni gospodar svoji živini!" Včasih sta prav na prvi dan maja godovala dva izmed trojice „kmečkih trjavcev". Zdaj godujeta Filip in Jakob 11. maja, Florjan, zavetnik ognja, pa je 4. maja. Na dan Filipa in Jakoba se ponekod še oglašajo odmevi jurjevskih navad, Ker so se ljudje v teh dneh bali majniških mrazov, sta postala Jakob in Filip tudi zavetnika, pri katerih so prosili za dotxo letino. Maj je bil včasih fantovski mesec: v mnogih krajih so starejši fantje sprejemali novince medse, na večer pred Florjanovim pa so koledovali in se še posebej izkazali z mlajem, ki so ga postavili sredi vasi ali pa celo dekletu pred hišo. Na Dolenjskem so postavljali smrekov mlaj dekletu pred hišo, tisti pa, ki je niso marali, so dali trnja pod okno. Florjan je bil med kmečkimi ljudmi vedno lepo čaščen. Ohranil se je na številnih podobah kot mogočen zavetnik z golido vode v rokah, ko gasi gorečo hišo pod seboj. Vendar pa je v legendi voda mnogo bolj pomembna kot ogenj, ki ga Florjan gasi. Legenda namreč pravi, da so Florjana v Dioklecijanovih časih z mlinskim kamnom okrog vratu vrgli v reko Anižo v Avstriji. In ko ga je par volov peljal tja, kjer naj bi ga pokopali, sta živali od žeje omagali: tedaj je začel izvirati studenec, ki je postal pozneje znan zaradi zdravilne moči. Tako govori legenda — tudi Florjan je bržkone prevzel dobre lastnosti, ki so jih ljudje pripisovali kakemu poganskemu bogu, morebiti Jupitru Plu-viusu . . . Včasih so se na Florjanovo na Dolenjskem držali navade, da je treba ta dan čim manj kuriti. Florjan je tudi vremenik, saj se je v Ribniški dolini ohranil pregovor, da ,,sveti Florjan češplje trese" — v teh dneh lahko slana še naredi veliko škode na cvetočem drevju. Prav tako so bili včasih prepričani, da bo mnogo požarov, če ta dan sonce na jasnem vzide. Po drugi strani pa velja: če na ta dan dež gre, ga vse leto manjka. Omeniti gre še tri ledene svetnike — Pankracija (12 maja). Senzacija (i3.) in Bonifacija (14.), saj pregovor pravi: „Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni v začetku meseca, je pa ob koncu." Nekaj nekdanjih pastirskih šeg je ohranjenih tudi pri vnebohodu (8. maja). Od nekdanje- ga pomladanskega slavja je ostal le še spomin in pa nekaj pregovorov. Znan je rek: „Ta dan še tič tiča uje, da meso je." Pregovor o vremenu pa trdi: „Če gre na vnebohod dež, je iz vsake moke dober močnik." 1. maja vzide sonce ob 4.50 in zaide ob 19.09, dan traja 14 ur in 19 minut; 10; maja pa vzide sonce ob 4.37 in zaide ob 19.21; dan se v desetih dneh potegne za 25 minut. Sonce je v znamenju bika, kamor je stopilo 21. aprila. 3. maja ob 6.43 je zadnji krajec, 11. maja ob 8.05 pa je mlaj. Herschel nam ponuja za zadnji krajec spremenljivo vreme, enako tudi ob mlaju. Poglejmo še nekaj pregovorov; Ce Pankraca sonce peče, sladko vince v klet priteče. Po svetem Servati se mraza ni bati. Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. Če sušeč suši, april deži in majnik hladi, kašče, omare in sodi polni. Dež ob-vnebohodu za košnjo ni po godu. Fižol je najbolje saditi na dan sv. Florjana. Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet bo tisto leto žejen in lačen. Velikega travna če pogostoma grmi, kmet se dobre letine veseli. ZAUK „Graščina Preittenau (ali Breitenau), v kranjskem jeziku Zalog, leži na Dolenjskem, osem milj od glavnega mesta Ljubljane in eno samo miijo od Novega mesta. Nemško ime gradu priča o njeni legj, namreč prostrani loki, nič manj pa tudi kranjski Zdog, kar pomeni ,za gozdom‘, s čimer namiguje na bližnji gozd. Graščina leži na ravnem polju nedaleč od reke Krke, kjer se Prečna združuje s Krko. Tu tudi ne manjka vinogradov. Grad je bil prej last gospoda Ivana Jakoba Portika, po njegovi smrti pa je pripadel njegovi vdovi, ki je na smrtni postelji ves svoj denar zavila v različne cunje, jih dala na različne kraje in denar na ta način sliranjen zapustila. Pred davnimi časi je bil Zalog v lasti novomeškega kapitlja, nikjer pa ne morem najti, kako je grad prišel iz njihovih rok. Zdaj je graščina last gospoda Franca Portika, ki jo je podedoval.“ Le toliko je o Zalogu napisal Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Več in bolj izčrpno je o tem gradu, ki je stal blizu izliva Prečne v Krko, povedal zgodovinar Brecker-feld, ki je nadaljeval in včasih tudi dopolnil Valvasorjevo delo. Ta takole opisuje grad in njegovo zgodovino; „Loka je široka, vsepovsod prešerno dihajoča ravnica, nad katero se na majhni vzpetini dviga štirikotno grajeni Breitenau. V ljudski govorici se imenuje Zalog in razveseljuje oko mimo idočega popotnika. Leži eno uro od okrožnega mesta Novo mesto in nedaleč od potoka Prečne in reke Krke. Obe vodi se tu združita. Gradič stoji povsem samoten v dobro pregledni okolici, ki obsega polja in pašnike, harmonično pomešane med seboj. Meja tej prelepi pokrajini je gorovje Kočevski Rog. Ta predel nima mnogo sosedstva, če ne štejemo k temu Luknje in zdravilnega kopališča v Toplicah pri Soteski. Nič ni bolj privlačnega in vznemirjajočega kot prelepa porazdelitev gradu in njegova prijetnost. Grad je le eno nadstropje visok, ima pa mnogo prijetnih stanovanj; razen tega ima tudi hišno kapelo, vrt za povrtnino, poleg tega pa je v veliko korist tudi bližina vodovja oziroma možnost ribolova od Grublalia do Hru-škovca v Krki in v Prečni od izliva v Krko do Suhca. Sam grad je iz raznih raztresenili lastnin postal celota šele 1756 in je v okrožnih knjigah zapisan pod zakupno vrednostjo 26 fr 27 kr, k čemur je bilo štetih 24 hub, ki jim je pripadala še nadaljnja vrednost 16 kr 3,5 pfeninga. Prvi lastniki so bili gospodje Praun-sperg. Od teh je prešel na gospode Scharpfen. Od tu verjetno izvira tudi naziv za Zalog — šarpfovska posest. S poroko je posestvo prišlo na gospode Semenitsch in Gali zum Rudolph-seck. Polovico graščine Zalog kakor tudi polovico ostalega posestva, kije bilo imenovano tudi šarpfovska posest, je 24. aprila 1603 kupil Kaspar Taubenhauer zum Roseck od obeh sester, Katarine in Maruše, ki sta bili tedaj že vdovi, rojeni Semenitsch. Mati obeh sester, Hera, je bila rojena Schaq)fen. Razen tega je Taubenhauer postopoma kupil ali pa izterjal kot dolg od gospodov Moerta, Daniela in Jobsta Galla zum Rudolphseck še preostalo polovico šarpfovske posesti. Po smrti Kasparja Taubenhauerja je postala lastnica celotnega posestva vdova Justina, rojena Jurič. Nase ga je dala prepisati 10. decembra 1604 pod vrednostjo 26 fr 34 kr 3,5 pf. Ta vdova seje pote.n ponovno poročila z gospodom Jakobom Pantaleonijem. Koje ta kmalu nato umrl, je 31. avgusta 1629 prodala Zalog za čistih 8000 fr. gospodu Petru Portiku. Ta prodaja je bila potrjena 12. novembra 1638 tudi od vdovinega bratranca Ivana Jakoba barona Juriča, ki bi bil sicer tudi dedič, in s tem postala pravnomočna. Posestvo je kasneje prišlo na Petrovega brata Ottavia Portika, ki ga je v izboljšanem stanju zapustil svojemu sinu Hansu Jakobu. Dokončno podobo in obliko je dal gradu 1696 Franc Jurij Portiko. Prav to zgradbo lahko danes občuduje mimoidoči popotnik. Sin Franca Jurija in Ane Elizabete, roj. baronice Erberg, Franc Ksaver, je dal 1720 grad zapisati deželnim stanovom. Z njegovim potomcem Ignacom Portikom, svetovno znanim duhovnikom, je izumrl tudi rod Portikov. Ignac Portiko je preko svoje matere Marije Doroteje Katarine, roj. Volkensperg in ovdovele Portiko, leta 1778 sicer še prišel do lastništva posestva, vendar ga jc 9. junija 1780 na javni dražbi prodal najboljšemu ponudniku Georgu Jelouschegku von Fich^3^2 ^ fr. Tedaj so bila polja, Pašf bijnje!‘ gospodarstvo prepuščeni sami a(jj.l posestvo na najboljši PotH JLijin^ hodki posestva so se razen iz uro poljskih dajatev povečevali tui ^ od pridelka vina in žita iz vasi ^ grl in Dr ganja sela. Gradu so P?Pa • ^ $1* mlin, vinogradi na Ljubenski 8 pravice. V Loki blizu gradu m v ^ so imeli še večjo gmajno z razi1 ^ največ hrastom in bukvo, W ogenj in največ toplote/4 Zgodovina zaloškega &[ac^. J ne meglo, saj Valvasor in Brecker ^ skoraj nobenega pisanega vira čeprav je sicer znano, “a bival 2*5 omenja že 1249, ko je v' nje ^pc< ministerial Bernarda Koroš. eI i0jidK°^ je se omenjajo tudi gospodje ^ \ steriali freisinških škofov, r je bU Zalog last bršUnskihUngeq ^ Nikjer ni izpričano, da > ^dp0'; & Portiku, ki je nasledil zalošk ff 0 4 Ivana Jakoba Portika, naj ^ i ^ vdove. Valvasor piše, da je joV3s1^ Uag različne cunje, potem pa ga Je ^ Prav gotovo so zgodbe o ikov; p burjale domišljijo poznejših as ^ ■ ne so se sline cedile tudi o prilog pa kajpak niso imeli P° . uaij pr^f bi prišli v grad in tam 1 ^ šje. J Morebiti pa je bilo tudi a > ^ $ vso zgodbo le izmislila p ^ z2j(0fS kakršne so bili nekdanji a ^U)n> skrili na primer v lukenjskem s ^ niku, na Starem gradu, J i zakopali zlato tele in J1 u skri{1 Skoraj povsod so namreč , portik® in prav lahko se je zgoduo, erllbnostl ni hotela zaostajati po P gradu niti v tej malenkosti. .. s#\\ Če so prejšnja st0po končani drugi StideJaV%^ Zalogu nenadoma poja so bili stari g^*n.sk;’dvaPf/.inflNsa0 denar ljudje iz ok ’i(očeVS ihi^ dobil mežnar nekje na K*JthJ v roških gozdovih, po ... vZvon^i>,TS-s Trije še danes visV ^i, ljudje so vedeli p°»*tfeW&1 zapisati še to, da Qpe> j#^4h^1 Siljeni stoletju *lP f dela. Opekarno so ^io ^ vili pa so jo P° |vv., eNrSo.ko,jep;t%,r^^ podoba nekdanj S \ ^ s> Pi* Po, nekoč izr««« f'rebi*^ L kmetov, vsi drug 1 jndu v opekarni a žj Novom mestu >" ' Zalog. šel po poti celo večjih ta zvon.