P* KOLEDAR DRUŽBE sv. CIRILA IN METODA 9V LJUBLJANI C_ -H- K ZA PRESTOPNO LETO 1932 IZDALO IN ZALOŽILO VODSTVO VUV'--------------- pri nakupu ia$£tčnega otiCačiCnega GCaga me blagovolite pcsluJsiti veCetogovine (X. £. Ska StjuUj ana KOLEDAR (Vestnik:) ■ XLVI. - šolsko Družbe su. Cirila in Metoda v Ljubljani za prestopno leto 1932. •>*<--- Izdalo in založilo vodstvo. —~^£x=*Cena 15 Din ^40><:xs' ' V Ljubljani. Tisk: »Narodne tiskarne". (Odgovoren Fr. Jezeršek.) 1931. Rodoslov našega kraljevskega doma. Sve za krst častni i svobodu zlatnu! Geslo dinastije. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I., rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888; poročen dne 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princezo rumunsko, rojeno dne 9. I. 1899. Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. IX. 1923. Kraljeviča: Tomislav, rojen 19.1. 1928 in Andrej, rojen 28. VI. 1929. Kraljeva roditelja: Nj. V. kralj Peter I. Veliki, Osvoboditelj in Ujedinltelj, f 16. VIII. 1921 in kneginja Zorka, f 4. III. 1890. Kraljev brat: Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887. Kraljeva sestra: Nj. Visočanstvo princezaJelena, rojena na Reki dne 4. XI. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 5. IX. 1911. Kraljev stric: Nj. Visočanstvo knez Arsenije Karagjorgjevič, brat Nj. V. kralja Petra, roj. dne 16. IV. 1859. Kraljev bratranec: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princezo Olgo, rojeno dne 29. V. 1903. Njun sin: knez Aleksander, rojen dne 13. VIII. 1924. Kraljevina Jugoslavija a) grb: Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem je bel križ na rdečem ščitu, 25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna, in tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecem na modrem ščitu. b) državne barve: Modra bela rdeča. Leto 1932 je prestopno leto in ima 366 dni (med njimi 52 nedelj in 15 ka-'toliških cerkvenih praznikov vštevši leta 1911. odpravljene); začne se s petkom in konča s soboto. Začetek leta 1932. Občno in drž. leto se začne na novega leta dan, 1. prosinca, katoliško cerkveno leto 1. adventno nedeljo 27.1istopada 1931, •pravoslavno cerkveno leto 14. prosinca 1932. Godovinsko število. Zlato število .... 14 Epakta ali lunino kazalo XXII Solnčni krog .... 9 Rimsko število ... 15 Nedeljska črka . . . CB Letni vladar: Mars. Odpravljeni cerkveni prazniki. 1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmarin (8. IX.), <6. sv. Štefan (26. XII.). Državni prazniki. 1. Ciril In Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna. 2. Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero in domovino. 3. Petrov dan: dne 6, kimavca (rojstni dan Nj. Vis. prestolona- slednika kraljeviča Petra). 4. UJedlnjenje Jugoslavije: dne 1. grudna. .5. Aleksandrov dan: dne 17. grudna (rojst. dan Nj. V. kralja Aleksandra I.). Znamenja luninih premen. Mlaj © Prvi krajec J) Ščip (f) Zadnji krajec C Mraki leta 1932. Leta 1932. bosta dva solnčna in dva lunina mraka; v Evropi se bo videl samo drugi lunin mrak. Solnce mrkne 7. III. delno in 31. VIII. popolnoma. Luna mrkne 22. IH. in 14. IX,; začetek drugega mraka bo •ob 20. uri 18 min., konec ob 23. uri 43 min. PROSINEC * JANUAR Srbsko: Jarmip. Lu2.-srb.: Wulki rčžk- Hrvatsko: Siečanj. 31 dni. Poljsko: Styczen. Češko: Leden. Rusko: HHiiapb. Dnevi Za rimske katolitane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pet. Novo leto. Obr. G. (£ 19 Bonifacij Dragovit 2 Sob. Makarij 20 Ignaci i Zlatan K.: Ko je bil Herod umrl. Mat. 2. 3 Ned. Ime Jezusovo 21 Julijana Slavimir 4 Pon. Rigobert 22 Anastazij Dobromir 6 Tor. Telesfor 23 10 muč. Grozdana 6 Sred. Sv. trije Kralji. 24 Badnji dan Darin 7 Čet. Zdravko, Val. 25 Božič Svetoslav 8 Pet. Severin © 26 Sabor Bogorod. Bogoljub 9 Sob. Julijan 27 Štefan Nikosava K.: IZletn Jezus v templju. Luk. 2. 10 Ned. 1. po razgl. G. Sv. dr. 28 20.000 muč. Dobroslav 11 Pon. Higin 29 Betleh. deca Božidar 12 Tor. Arkadij 30 Anizij Bodigoj 13 Sred. Hilarij 31 Melanija Bogomir 14 Čet. Srečko Nol. t/l Novo leto 1932 Neda 15 Pet. Maver ) 2 Silvester, p. Radoslav 16 Sob. Marcel 3 Malahija Tmislava K.: 0 ženitnini v Kani Gal. Iv. 2. 17 Ned. 2 po razgl. G. 4 70 apostolov Zvonimir 18 Pon. Priska 5 Krstov dan Vera 19 Tor. Kanut 6 Bogojavljenje Hranimir 20 Sred. Fab. in Seb. 7 Sabor Iv. Krst. Živojin 21 Čet. Agna 8 Jurij Janja 22 Pet. Vinko 9 Polijevkto Sviloj 23 Sob. Zaroka Marije D. @ 10 Gregor Niški Voljica K.: 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20. 24 Ned. 70nica. Timotej 11 Teodozit Milislava 25 Pon. Sp. sv. Pavla 12 Tatijana Kosava 26 Tor. Polikarp 13 Jermilo Vsevlast 27 Sred. Sava, Ivan Zlat. 14 Sava 1. Dušana 28 Čet. Roger in tov. 15 Pavel Tlvejski Dragomil 29 Pet. Fran Sal. 16 Verige sv. Petra Gorislava 30 Sob. Martina (£ 17 Anton Veliki Desislav K.: 0 se alcu in semenu. Luk. 8. 31 Ned. 60 niča. Peter Nal. 18| Atanazij Divna Dan zraste za 1 uro 1 min. *** Zk. - SVEČAN ★ FEBRUAR Srbsko : d>ef>i>yap. Lu2.-srb.: Maly r<5žk. Hrvatsko: Veljača. 29 dni. Poljsko: Luty. Češko : Unor. Rusko: eBPaJib. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pon. Ignacij 19 Makarij Budmil 2 Tor. Svečnica 20 Jevtimij Ljubomira 3 Sred. Blaž 21 Maksim Bojmir 4 Čet. Veronika 22 Timotej Daroslav 5 Pet. Dobroslava, Agata 23 Klemen Jagoda 6 Sob. Doroteja ® 24 Ksenija Žalimir K.: Jezus ozdravi slepca. Luk. 16. 7 Ned. 50nica. Romuald 25 Gregor Malina 8 Pon. Ivan Mat. 26 Ksenofont Zvezdodrag 9 Tor. Pust, Apolonija 27 Ivan Zlat. Blagoslava 10 Sred. Pepelnica Školast. 28 Efretn Sirski Vojmil 11 Čet. Adolf 29 Ignacij Dobrana 12 Pet. Evlalija 30 Trije jerarhi Zvonimir 13 Sob. Katarina 31 Kir in Ivan Vrativoj K.: Hudič izkuša Jezusa. Mat. 4. 14 Ned. 1. postna. Valent. ) 1/2 Trifun Cvetna 15 Pon. Favstin 2 Srečanje Gosp. Ljuboslava 16 Tor. Julijana 3 Sim. in Ana Strahomir 17 Sred. Kv. Donat 4 Izidor Pel. Vesela 18 Čet. Simeon 5 Agata Dobrana 19 Pet. Julijan 6 Vukol Bratomil 20 Sob. Elevterij 7 Partenij Drago H.: Jez. izprem. na gori. Mat. 17. 21 Ned. 2. postna. Maksim. 8 Sava 11. Miloslav 22 Pon. Petra stol @ 9 Nikifor Gojslav 23 Tor. Peter D. 10 Haralamko Čudomil 24 Sred. Prestopni dan 11 Jurij Krat. Divka 25 Čet. Matija 12 Melentij Bludomir 26 Pet. Aleksander 13 Martinijan Nikna 27 Sob. Leander 14 Ciril, sl. ap. Inoslav K.: Jezus izžene hudiča. Luk. 11. 28 Ned. 3. post. Roman (£ 15 Onlzim Sodka 29 Pon. Rajko 16 Pamfil Nedaš Dan zraste za 1 uro 30 min. Dan je dolg 9 ur 28 min. do 10 ur 58 min. Beležke. SUŠEČ * MAREC Srbsko: MaPT. Luž.-srb.: Nalčtnik, Hrvatsko: Ožujak. 31 dni. -Ir- Poljsko: Marzec. Češko: Bfezen. Rusko: Maprb. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Tor. Belko (Albin) 17 Teod. in Tiron Belin 2 Sred. Sredi posta. 18 Lev, p. Milana 3 Čet. Kunigunda 19 Arhip Mislav 4 Pet. Kazimir 20 Lev, šk. Sladoje 5 Sob. Evzebij 21 Timotej Danica ■ K.: Jezus nasiti 5000 mol. Iv. B. C Ned. 4. postna. Fridolin 22 Evgen Zvezda 7 Pon. Tomo Akv. © 23 Polikarp Jelen 8 Tor. Ivan božji 24 Najd. gl. Iv. K. Bodin 9 Sred. Frančiška 25 Tarazij Danimir 10 Čet. 40 mučenikov 26 Porfirij Stana 11 Pet. Heraklij 27 Prokop Radoja 12 Sob. Gregor Vel. 28 Vazilij Božana K.: Judje hočejo Jez. kamenj.lv. B. 13 Ned. 5. p. (tiha). Rozina 29 Kasijan Svetovid 14 Pon. Matilda 1/3 Evdoksija Desimir 15 Tor. Klemen ) 2 Teodot Velislav 16 Sred. Radovan 3 Evtropij Ljubislava 17 Cet. Jedert 4 Gerazim Budlmir 18 Pet. Žai. M. b. 5 Konon Slavoljub 19 Sob. Josip, ž. M. D. 6 42 mučenikov Zlata K: Jez. prihod v Jeruz. Mat. 21. 20 Ned. 6. postna, (cvetna) 7 Vazilij Vlada 21 Pon. Benedikt 8 Teofor Tuga 22 Tor. Benvenut @ 9 40 mučenikov Slavo 23 Sred. Viktorin 10 Kodrat Dražislav 24 Čet. Vel. četrt. Gabrijel 11 Sofronij Jaroslav 25 Pet. f Vel. petek 12 Teofan Predrag 26 Sob. Vel. sobota 13 Nicefor Srdan K.: Jez. vstane od mrtvih. Mark. 16. 27 Ned. Vel. noč. 14 Benedikt Stanimir 28 Pon. Vel. poned. 15 Agapij Uma 29 Tor. Ciril C 16 Savin Branivoj 30 Sred. Angela 17 Aleksi j Pribislav 31 Čet. Modest 18 Ciril Jeruz. Mojmir Beležke. i -H,-d'.-f}- Srbsko: Aiiphji. Luž.-srb.: Jutrownik> Hrvatsko: Travanj. 30 dni. Poljsko: Kvviecien. Češko: Duben. Rusko: Anptjub. Dnevi Za rimske katelitane Za pravoslavne Narodna imena l Pet. Hugon 19 Hrizant Mutimir 2 Sob. Fran Pavl. 20 Jovan in Sergij Gojmir K.: Jez. se prik. pri zap. vratih. Iv. 20. 3 Ned. 1. povel. (bela) 21 Jakob Žarko 4 Pon. Marijino ozn. 22 Vazilij Dušica 6 Tor. Vinko 23 Nikon Dabiživ 6 Sred. Sikst © 24 Caharija Čudna 7 Čet. Herman 25 Blagovesti Radivoj 8 Pet. Albert 26 Gabrijel Viljenica 9 Sob. Marija KI 27 Matrona Ljuban K.: 0 dobrem pastirju. Iv. 10. 10 Ned. 2. pov. Ecehijel 28 Hilarijon Srčanica 11 Pon. Lev I. 29 Marko Rada 12 Tor. Zenon 30 Jovan Sava 13 Sred. Varstvo sv. Jos. 31 Ignacij Zdegoj 14 Čet. Tiburdj ) 1/4 Marija egipt. Jelača 15 Pet. Jela. Helena 2 Tit Gestirad 16 Sob. Turiblj 3 Niket Božislava K: Jez. napove odhod. Iv. 16. 17 Ned. 3. povel. Anicet. 4 Jurij Vitigoj 18 Pon. Apolonij 5 Teodul Gradislava 19 Tor. Krescencija 6 Evtihij Tihorad 20 Sred. Sulpicij ® 7 Jurij Dragislav 21 Čet. Anzelm 8 Herodijan Dragomira 22 Pet. Soter in Kaj. 9 Evpsihij Ljutomer 23 Sob. Vojteh 10 Terencij Dobriča K.: Jez. obljubi sv. Duha. Iv. 16. 24 Ned. 4. povel. Jurij 11 Antipa Jurislav 25 Pon. Marko 12 Vazilij Tugomir 26 Tor. Klet in M. 13 Artemon Sekana 27 Sred. Peregrin (T 14 Martin Raduna 28 Čet. Vital 15 Aristarh Slavica 29 Pet. Peter, m. 16 Agapija Tankoslava 30 Sob. Katarina Sij. 17 Simeon Samorad Dan zraste za 1 uro 37 min. Srbsko: Maj. Luž.-srb.: Rdžovnik- Hrvatsko: Svibanj. 31 dni. Poljsko: Maj. Češko: Kvšten. Rusko: Mak. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena K. 0 molitvi. Iv. 16. 1 Ned. 5. povel. Fil. in Jak. 18 Uskrs. Vstaj. G. Žiga 2 Pon. Atanazij j > 19 Uskrsni pon. Zivana 3 Tor. N. sv. križa } ^ 20 Uskrsni tor. Solnčariča 4 Sred. Cvetko. Flor. ) £ 21 Januarij Valhun 5 Čet. Vnebohod Krist. O 22 Teodor Desirad 6 Pet. Ivan Ev. 23 Jurij Zdeinir 7 Sob. Stanislav 24 Sava Prisnoslav K.: 0 pričanju sv. Duha. Iv. 15. 8 Ned. 6. povel. Prik. sv. M. 25 Marko Budislav 9 Pon. Gregor Naz. 26 Vazilij Prvinica 10 Tor. Antonin 27 Simeon Dvorna 11 Sred. Mamert 28 Jason Ljerka 12 Čet. Pankracij 29 Vazilij Ostr. Stoj mir 13 Pet. Servacij ) 30 Jakob Jasna 14 Sob. f Bonifacij 1/5 Jeremija Svetolik K.: 0 sv. Duhu in ljubezni. Iv. 14. 15 Ned. Binkošti. Zofija 2 Atanazij Jaromira 16 Pon. Bink. pon. Ivan Nep. 3 Tim. in Mavro Mladena 17 Tor. Paskal 4 Pelagija D u šoj e 18 Sred. K v. Venancij 5 Irena Mladica 19 Čet. Celestin 6 Job Vitoslava 20 Pet. Bernardin ® 7 Agapij Milodar 21 Sob. Srečko 8 Ivan ev. Jelina K.: Menije dana vsa oblast. M. 28. 22 Ned. 1. pob. Sv. Trojica 9 Nikolaj Boža 23 Pon. Željko, Deziderij 10 Simon Milorad 24 Tor. Marija pom. 11 Ciril in Metod Cveta 25 Sred. Urban 12 Epifanij Zdcstan 26 Čet. Telovo 13 Glikerija Dragica 27 Pet. Magdalena Pac (T 14 Izidor Volkašin 28 Sob. Lev II. 15 Paliomij Jaromir K.: 0 veliki večerji. Luk. 14. 29 Ned. 2. pob. Veljko 16 Teodor Osv. Dana 30 Pon. Ferdo 17 Andronik Milica 31 Tor. Angela 18 Teodot Bojslav Dan zraste za 1 uro 15 min. Beležke. ROŽNIK * JUNIJ Srbsko: JyH. Luž.-srb: Smažnik. 'Hrvatsko : Lipanj. ■'iF- 30 dni. -ir" Poljsko: Czerwiec. Češko: Červen. Rusko: |[OHt>. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sred. Juvencij 19 Patrik Radovan 2 Čet. Marcelin 20 Talalej Velimir 3 Pet. Srce Jez. Klotilda 21 Konst. in Hel. Radoslava 4 Sob. Kvirin © 22 Vazilij Dika K.: 0 izgubljeni ovci. Luk. 15. 5 Ned. 3 pob. Bonifacij 23 Mihael Dobromil 6 Pon. Norbert 24 Simeon Stolp. Miljutln 7 Tor. Lukrecija 25 Najd. gl. Iv. K. Bogomil 8 Sred. Medard 26 Karpo Svetin 9 Čet. Prim. in Fel. 27 Terapont Dostana 10 Pet. Marjeta 28 Nikita Rusmir 11 Sob. Barnaba O 29 Teodozija Hrvoje K.: 0 vel. ribj. lovu. Luk. 5. 12 Ned. 4. pob. Ivan F. 30 Izak Zorica 13 Pon. Anton P. 31 Hermas Zlatana 14 Tor. Bazilij 1/6 Justin Bislav 15 Sred. Vid 2 Nikifor Dragimir 16 Čet. Fran Reg. 3 Lukijan Tratomir 17 Pet. Adolf 4 Mitrofan Bodin 18 Sob. Gervazij in Pr. ® 5 Peter Koriški Bogdan K: 0 farizejski pravičnosti. M. 5. 19 Ned. 5. pob. Julijana 6 Duhovi. Sv. Troj. Milava 20 Pon. Silverij 7 Duh. poned. Nenadej 21 Tor. Vekoslav 8 Duh. torek Miloš 22 Sred. Ahacij 9 Timotej Gostimir 23 Čet. Zdenka 10 Aleksander Višeslav 21 Pet. Ivan Krst. Kres 11 Bartol Janislav 25 Sob. Prosper C 12 Onufrij Grlica K.: Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. 26 Ned. 6. pob. Ivan in Pavel 13 Akilina Hrana 27 Pon. Hema 14 Elizej Ladislav 28 Tor. Vidov dan 15 Vidov dan Zorana 29 Sred. Peter in Pavel 16 Tihon Peroslav 30 Čet. Sp. sv. Pavla 17 Emanuel Predislav Srbsko: Jyji. Lu2.-srb.: Pražnik. Hrvatsko: Srpanj. ^ 31 dni. SP- Poljsko: Lipiec. Češko: Červenec. Rusko: Iiojii.. Dnevi Za rimske katolifane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pet. Rešnja kri 18 Leontij Bogoslav 2 Sob. Obiskanje M. D. 19 Juda Dragonama K: 0 lažnjivih prerokih. Mat. 7. 3 Ned. 7. pob. Heliodor © 20 Naum Nada 4 Pon. Urh 21 Julijan Belizar 5 Tor. Ciril in Metod 22 Evstahij Dobruška 6 Sred. Izaija 23 Agripina Domogoj 7 Čet. Viligoj 24 Rojstvo Ivana K. Negoda 8 Pet. Jelisava 25 Febronij Milolika 9 Sob. Anatolija 26 David Solunski Hvalimir K.: D krivičnem hišniku. Luk. 16. 10 Ned. 8. pob. Amalija 27 Samson Ljubica 11 Pon. Pij I. > 28 Cir in Jovan Medo 12 Tor. Mohor in Fort. 29 Peter in Pavel Draguška 13 Sred. Marjeta 30 Sabor apostolov Dragan 14 Čet. Bonaventura 1/7 Kozma in Dam. Svobodin 15 Pet. Hinko 2 Obleka Marijina Vladimir 16 Sob. D. Marija Karm. 3 Hijacint Bogdan K.: Jez. plaka nad Jeruz. Luk. 19. 17 Ned. 9. pob. Branko © 4 Andrej Kr. Držislav 18 Pon. Kamil 5 Atanazij Miroslav 19 Tor. Vinko P. 6 Sisoj Vel. Radoš 20 Sred. Elija 7 Toma Česlav 21 Čet. Olga 8 Prokop Zora 22 Pet. Marija Magd. 9 Pankracii Pribina 23 Sob. Apolinar 10 45 mučenikov Brana K.: 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 24 Ned. 10. pob. Kristina 11 Olga Ratimir 25 Pon. Jakob (£ 12 Proklo In Jul. Boljedrag 26 Tor. Ana 13 Sabor Gabr. arh. Jana 27 Sred. Zlatko, Avrelij 14 Akita Dušan 28 Čet. Zmagoslav, Viktor 15 Ciril Svetomir 29 Pet. Marta 16 Antinogen Dobrila 30 Sob. Abdon in Senen 17 Marina Vitodrag K.: Jez. ozdravi gluhon. Mark. 7. 31 Ned. | 11. pob. Vatroslav 18| Emilijan Jeleniča Dan se skrči za 58 min. Srbsko: Abitct. Luž.-srb.: Žnjeric. Hrvatsko: Kolovoz. 31 dni. Poljsko: Sierpien. Češko: Srpen. Rusko: ABrycrb. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 2 3 4 5 6 Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Peter v okovih Porcijunk. Alf. L. © Najdba sv. Štefana Dinko, Dominik M. D. snež. Preobraženje G. 19 20 21 22 23 24 Lazar llijin dan Simeon Marija Magd. Trofim Kristina Dcdomir Bojan Mirača Ljubačica Predobra Vlastica K.: 0 usmilj.Samarijanu. Luk. 10. 7 8 9 10 11 12 13 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 12. pob. Kajetan Cirijak Roman ) Lovro Suzana Klara Hipolit in Kas. 25 26 27 28 29 30 31 Ana Jermolaj Pantelejmon Prohor Kalinik Sila Jevdokim Vidojka Godeslav Našemir Juriča Bolemir Dobrogost Davola K.: Jez. ozdravi 10 gobavcev. Luk-17. 14 15 16 17 18 19 20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 13. pob. Evzebij Veliki šmarin Rok ® Liberat Helena Ludovik Bernard 1/8 2 3 4 5 6 7 Najdb. Makab. Stefan Izak in Dalm. 7 dece v Efezu Evsignij Preobraž. Gosp. Dometij Dobrina Budinja Nemira Radigoj Branislava Ljudevit Žarka K.: 0 božji previdnosti. Mat. G. 21 22 23 24 25 26 27 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 14. pob. Ivana Fran. Timotej Zdenko Jernej (C Ludovik Cefirin Josip Kal. 8 9 10 11 12 13 14 Emilijan Matej, ap. Lovrenc Evplo Fotij in Anikit Maksim Mihajlo Mirjana Ostrivoj Bogovoljka Borlvoj Dragorad Perunika Zlatko K.: 0 najmlj. mladeniču. Luk.7. 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. 15. pob. Avguštin Obgl. Ivana Krst. Roža Lim. Rajko © 15 16 17 18 Vnebovzetje M. D. Joahim Miron Flor Milogaj Želided Milka Mildrag Dan se skrči za 1 uro 34 min. Dan je dolg 15 ur 2 min. do 13 ur 28 min. 4‘ 2' >toua„- .'v. ^t§|' KIMAVEC ¥ SEPTEMBER Srbsko; CerrreMCap. Luž.-srb.: Požnjenc. Hrvatsko: Rujan. 30 dni. Poljsko: Wrzesien. Češko: Zdri. Rusko: CeHTHftFb. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Čet. Egidij 19 Andrei Mladin 2 Pet Štefan 20 Samuel Miljeva 3 Sob. Mansvet 21 Tadej, ap. Lepa K.: Jez. ozdravi vodeničnega. Luk. 14. 4 Ned. 16. pob. Rozalija 22 Agatonrk Nedamisel 6 Pon. Lovrenc, Just. 23 Lupo ln lr. Nedeljka 6 Tor. R. dan prestolon. 24 R. dan prestolon. Radonica 7 Sred. Bronislava ) 25 Bartol Mrena 8 Čet Mali šinariii 26 Adrijan Gostinja 9 Pet. Korbinijan 27 Pimen Vsemir 10 Sob. Nikolaj Tol. 28 Mojzes Etijop. Rakita K.: 0 največjizapov. M. 22. 11 Ned. 17. pob. Prot in H. 29 Obgl. Iv. Krst Slaven 12 Pon. Ime Marijino 30 Aleksander Večedrag 13 Tor. Virgilij 31 PasBogorodičin Zremil 14 Sred. Kv. Pov. sv. kr. ® 1/9 Simeon Znanoslav 15 Čet. Mar. Dev. 7 žal. 2 Mamant Svegoj 16 Pet. Ljudmila 3 Janič 11. Sodimir 17 Sob. Rane sv. Franč. 4 Vavila Prvan K.: Jez. ozdravi mrtvoudnega. M. 9. 18 Ned. 18. pob. Josip Kup 5 Cat arija Sokolica 19 Pon. Januarij 6 Evdoksij Vitodrag 20 Tor. Evst. in tov. 7 Suzont Morana 21 Sred. Kv. Matej 8 Rojstvo M. D. Blagoslav 22 Čet. Mavricij 9 Joahim in Ana Celimir 23 Pet. Tekla (C 10 Menod Slavna 24 Sob. M. D. rešiteljica uj. 11 Avtonom Sadivoj K.: 0 kraljevi ženitnini. Mal. 22. 25 Ned. 19. pob. Kleofa 12 Teodor Aleks. Uroš 26 Pon. Ciprijan 13 Kornelij Stoj slava 27 Tor. Kozma in Dam. 14 Krstov dan Radomira 28 Sred. Večeslav 15 Nikita Vidica 29 Čet. Mihael 16 Evfemija Stojan 30 Pet. Jerko ® 17 Zofija Jekica -j>§ VINOTOK ★ OKTOBER ||j| Srbsko: OuTofinp. Luž.-srb.: Winowc. Hrvatsko: Listopad. *g- 31 dni. -F- Poljsko: Paždziernik Češko: fcijen. Rusko: Okth6pt>. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sob. Remigij 18| Evmenij Semislava K.: Jez. ozdravi kraljič. sina. Iv. 4. 2 Ned. 20. pob. Ang. varili 19 Trof. in tov. Miran. 3 Pon. Terezija D. J. 20 Evstahij Vitomir 4 Tor. Fran Ser. 21 Kodrat Tegodrag 6 Sred. Placid 22 Toka Dumnuka 6 Čet. Brunon ) 23 Spoč. sv. Iv. K. Brunoslav 7 Pet. Justina 24 Tekla Dragonika 8 Sob. Brigita 25 Evfrozima Dragosta K.: 0 kraljevem računu. Mal. 18. 9 Ned. 21. pob. Dionizij 26 Smrt Ivana ev. Svetina 10 Pon. Fran B. 27 Kalistrat Stremil 11 Tor. Nikazij 28 Večeslav Negoslava 12 Sred. Maksimiljan 29 Mihajlovo Drugislav 13 Čet. Slavoljub 30 Gregor Arin. Rosica 14 Pet. Kalist @ l/in Pokrovit. M. D. Sestrena 15 Sob. Terezija 2 Ciprijan Radislav K.: 0 davčnem denarju. Mat. 22. 16 Ned. 22. pob. Posv. C. 3 Dionizi j Velena 17 Pon. Jadviga 4 Jerotej Mira 18 Tor. Luka 5 Haritina Travica 19 Sred. Peter Alk. 6 Toma Stojgoj 20 Čet. Ivan Kanc. 7 Sergij Raša 21 Pet. Uršula 8 Pelagija Stojslav 22 Sob. Kordula (L 9 Štefan Zorislav K.: 0 Jairovi hčeri. Mat. 18- 23 Ned. 23. pob Iv. Kap. M. 10 Evlamp j. Živka 24 Pon. Rafael 11 Filip Blagota 25 Tor. Krispin 12 Probo in tov. Zlatija 26 Sred. Evarist 13 Karpo Vranica 27 Čet. Frumencij 14 Petka Srebra 28 Pet. Simon in Juda 15 Lukijan Mila 29 Sob. Praznik svobode © 16 Longin Gradimir d.: Je.us oomiri vihar. Mat. 8. 30 Ned. 24. pob. Krist, kralj 17 Ozlja Vladika 31 Pon. f Volkoslav, Volb. 18 Luka, ev. Gorazd Dan se skrči za 1 uro 43 min. Dan je dolg 11 ur 42 min. do 9 ur 59 min. Srbsko: HoBe.uoap. Luž.-srb.: Nazymnik. Hrvatsko: Studeni. 30 dni. Poljsko: Listopad. Češko: Listopad. Rusko: Honopb. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Tor. Vsi sveti 19 Prohor Ljubomil 2 Sred. Verne duše 20 Artemij Zdanila 3 Čet. Viktorin 21 Hilarij Bogomil 4 Pet. Dragotin 22 Averkij Dragomir B Sob. Mirko, Filomela ") 23 Jakob, ap. Savina K.: 0 dobrem semenu. M. 13. 6 Ned. 25. pob. Zahvalna 24 Areta Ratislav 7 Pon. Prosdocim 25 Markijan Zdenko 8 Tor. Bogomir 26 Dimitrij Nežir 9 Sred. Božidar 27 Nestor Sebislav K) Čet. Andrej Av. 28 Arsenij Golobica 11 Pet. Martin, šk. 29 Avramij Višnjica 12 Sob. Martin, p. m. 30 Štefan Mil. Davorin K.: 0 gorčičnem zrnu. M. 13 13 Ned. 26. pob. Stanislav® 31 Staliij Nevenka 11 Pon. Bogdan l/ll Kozma in Dam. Borislava 15 Tor. La vosi a v 2 Akindin Volčiča 16 Sred. Ivan Trog. 3 Akepsin Večerin 17 Čet. Gregor 4 Joanikij Ljubava 18 Pet. Odon 5 Galaktion Oliva 19 Sob. Jclisava, Elizabeta 6 Pavel lmica K.: 0 grozoti razdejanja. Mal. 24. 20 Ned. 27. pob. Srečko 7 Jeron m Vladiboj 21 Pon. Dar. M. D. (£ 8 Sabor Mili. arh. Grmislav 22 Tor. Cecilija 9 Onlsifor Jezdimir 23 Sred. Klemen 10 Erasto Ravijola 24 Čet. Ivan Kriški 11 Stefan Deč. Jeca 2B Pet. Katarina 12 Ivan Mil. Kolomir 26 Sob. Silvester 13 Ivan Zlat. Zdedrag K.: 0 poslednji sodbi. Luk. 21. 27 Ned. 1. adv. Virgilij 14 Filip Vedrana 28 Pon. Sosten © 15 Gurij Lelija 29 Tor. Saturnin 16 Matej, ap. Skoromir 30 Sred. Andrej 17 Gregor Hrabroslav Dan se skrči za 1 uro 16 min. Dan je dolg 9 ur 57 min. do 8 ur 41 min. Beležke. Srbsko: HeueMGnp. Luž.-srb.: Hodownik. Hrvatsko: Prosinac. 'tF- 31 dni. Poljsko: Grudzien. Češko: Prosinec. Rusko: Hena6pb. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Čet. Ujedini. Jugoslavije 18| Državni praznik Božena 2 Pet. Bibijana 19 Abdija Tihomir 3 Sob. Fran Ks. 20] Gregor Dekap. Sveljub H.: Ivan Krst. v jeli. Mal. 11. 4 Ned. 2. adv. Barbara 3 21 Darovanje M. D. Velika 5 Pon. Sava 22 Filemon Stojana 6 Tor. Nikolaj 23 Aleksander Vladovita 7 Sred. Ambrož 24 Katarina Veselin 8 Čet. Brezni, sp. M. D. 25 Klemen Rodana 9 Pet. Levkadija 26 Alimpij Savica 10 Sob. Melhijad 27 Jakob Perz. Dražič K.: Ivan K.pričuje o Kristu. Iv. 1. 11 Ned. 3. adv. Damaz 28 Štefan Gojica 12 Pon. Maksencij 29 Paramon Široslav 13 Tor. Lucija © 30 Andrej, ap. Vitača 14 Sred. Kv. Dušan l/l? Naum Vojmir 15 Čet. Kristina 2 Uroš Cvetana 16 Pet. Evzebij 3 Sofronij Jaronega 17 Sob. Aleksandrov dan 4 Državni praznik Strojslav K-: Ivan K. poklican v preroke. L. 3. 18 Ned. 4. adv. Gracijan 5 Sava Ljubonega 19 Pon. Nemezij 6 Nikolaj Uglješa 20 Tor. Liberat £ 7 Ambrož Boživoj 21 Sred. Tomo 8 Patapij Tomislav 22 Čet. Zenon 9 Spoč. M. D Zvezdana 23 Pet. Viktorija 10 Ivan Desp. Ozrislav 24 Sob. f Adam in Eva 11 Danilo Dunja K.: Povelje ces Avgusta, luka 2. • 25 Ned. Božič. Rojstvo G. 12 Spiridijon Žitigoj 26 Pon. Štefan 13 Evstahij Zlatka 27 Tor. Ivan ev. © 14 Tirzo Pelislav 28 Sred Nedolžni otročiči 15 Etevterij Zorica 29 Čet. Tomo 16 Agej Vrhoslav 30 Pet. David 17 Danilo Branimir 31 Sob. Silvester 18 Sebastijan Blažena Začetek zime 22. t. m. — Dan se skrči do dne 21. za 19 min. in zopet zraste do konca meseca za 5 min. Dan je dolg 8 ur 39 min. do 8 ur 25 min. Beležke. Pristojbine: I. Poštne. A. Tuzemski promet. Izza 1. VI. 1925 so v veljavi tele pristojbine: 1. Pisma do 20 gr 1 Din; za vsakih 20 g 50 p več. 2. Dopisnica — navadna 50 p, z odgovorom 100 p. 3. Tiskovine do 50 g 25 p; za vsakih 50 g 25 p več; največja teža 2 kg; pošiljajo se odprte. Tiskovine za slepce do 500 g 10 p; za vsakih 500 g 10 p več; največja teža 3 kg; odprto. 4 Vzorci brez vrednosti do 100 g 50 p; za vsakih 50 g 25 p več ; največja teža 500 g; zaviti pregledno. 5. Poslovni papirji do 200 g 1 Din; za vsakili 50 g 25 p več; največja teža 2 kg; odprto. 6. Mešane pošiljke •— kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina 3 Din. 8. Ekspresnina 3 Din. 9. Pristojbina za pokaz 50 p. 10. Povratnica, zahtevana pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din, 11. Poizvednica 3 Din. 12. Za preklic pošiljke, izpremembo naslova, znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo, oziroma tudi še za brzojavko. 13. Poštne nakaznice (komad 25 p) — a) navadne: nakaznica do 25 Din 150 p, do 50 Din 200 p, do 100 Din 300 i», do 300 Din 400 p, do 500 Din 500 p, do 1000 Din 600 p, do 2000 Din 800 p, do 3000 Din 900 p, do 4000 Din 1000 p, do 5000 Din 1200 p; izplačnina se pri nakaznicah več ne računa, b) brzojavne: nakaz-nina, kakor pri navadnih nakaznicah; izplačnine ni nobene; brzojavna pristojbina, ekspresnina 3 Din. Pristojbine se plačajo pri predaji. Izplačilno potrdilo 3 Din. 14. Vrednostna (denarna) pisma — pristojbina: a) težna do 20 g 400 p, do 40 g 450 p, do 60 g 500 p, do 80 g 550 p. za vsakih 20 g 50 p več; b) vrednostna do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din; za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti še po 1 Din več; dostavnina 3 Din; obvestnina 50 p; ekspresnina 3 Din. 15. Zavitki (paketi) — pristojbina : a) težna do 1 kg 6 Din, do 5 kg 10 Din, do 10 kg 20 Din, do 15 kg 30 Din, do 20 kg 40 Din; za obsežnejši paket ali paket, ki zahteva večjo opreznost, se plača dvakratna težna pristojbina ; b) vrednostna: do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din, potem za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti po 1 Din več; dostavnina 5 Din; obvestnina 50 p; nakaznina za odkupnino do 25 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300 p, do 500 Din 400 p, do 1000 Din 500 p, do 2000 Din 600 p, do 3000 Din 700 p, do 4000 Din 800 p, do 5000 Din 1000 p. Največja teža 20 kg; vrednost neomejena. B. inozemski promet. 1. Pisma: do 20 g 3 Din; v Italijo 250 p; za vsakih 20 g 150 p več. 2. Dopisnice: navadne 150 p; za Italijo 125 p; 3. Tiskovine: do 50 g 50 p ; za vsakih 50 g 50 p več; za tiskovine v Čehoslovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Za slepce : do 500 g 20 p; za vsakih 500 g 20 p več. 4. Vzorci brez vrednosti: do 100 g 1 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 5. Poslovni papirji: do 300 g 3 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 6. Mešane pošiljke: kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina: 3 Din. 8. Ekspresnina: 6 Din. 9. Povratnica: pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din. 10. Poizvednica: 6 Din. 11. Preklic pošiljke, izprememba naslova: 6 Din. 12. List za odgovor: 8 Din. 13. Pristojbina za ocarinjenje pisemskih pošiljk: 3 Din. 14. Vrednostna pisma: promet sedaj dovoljen z Albanijo,. Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Čehoslovaško, Egiptom, Francijo, Gdanskim, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko, Švico, Turčijo in Veliko Britanijo; teža 2 kg, vrednost 3000 Din; težna pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže, vrednostna 5 Din. 15. Zavitki (paketi) — pojasnila o pošiljatvl se dobe pri' vsaki pošti. II. Brzojavne. Za brzojavko v notranjem prometu se plača redne besedne pristojbine 50 p, najmanj 5 Din; vsaka brzojavna golica velja 50 p. Brzojavka s potnino: pristojbina za sporočilo potnine 4 Din, za kilometer po dnevu 10 Din, ponoči 20 Din, največ do 10 km. Najvažnejše o brzojavkah v evropskem inozemstvu: pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več; najmanjša pristojbina, znaša 1 frank = 11 Din. Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev. I. Kolek za menice. Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu: do 300 Din...........................................................Din 060 preko 300 Din do 600 Din....................................................... 1-20 600 „ „ 1.200 „ 2 — 1.200 „ „ 2.000 4-— 2.000 „ „ 3.200 6-20- 3.200 „ „ 5.000 ........................................ 9-80 5.000 „ „ 6.800 13-20' preko 6.800 Din do 10.400 Din............................................Din 19 — 10.400 „ 14.000 25.— 14.000 „ „ 20.000 34'— 20.000 „ ., 26.000 ................ 43 — 26.000 „ 32.000 ................................................ 52‘— 32.000 „ „ 38.000 „................................ 61'— 38.000 „ „ 44.000 70- 44.000 „ 50.000 ................................................. 79'— 50.000 „ 60.000 „ „ 94-— 60.000 „ 70.000 ............................... 109-— 70 000 „ 80.000 ................................ 124-— 80.000 „ 90.000 ........................................' 139 — 90.000 „ „ 100.000 ............................... 154-— „ 100000 „ „ 125.000 ...................................... 192'— .„ 125.000 „ „ 150.000 ......................... 230 — 150000 „ ., 175.000 268'— „ 175.000 „ „ 200.000 ..... 306 — 200:000 „ „ 250.000 382'— „ 250.000 „ „ 300000 ....................................... 458'— „ 300.000 „ „ 350 000 ...................................... 534-— „ 350.000 „ „ 400.000 ..........................610 — „ 400.000 .. ,. 500.000 ..................................... 760'— preko 500.000 Din od vsakih 1000 Din še po 1 Din. Znesek izpod 1000 Din se jemlje za popolnih 1000 Din. II. Kolek za pobotnice. Od vsakega zneska .... «/a°/o III. Kolek za pogodbe. a) Pristojbina za kupne in najemne pogodbe (izza 1. VIII. 1922) • Za premičnine.......................................................................2°/o Za nepremičnine.......................................................................6% b) Pristojbina za druge pogodbe: — Din do 5 Din....................................Din —'05 preko 5 „ „ 10 „ . . . .„ —-10 ii 10 „ ,, 15........................—-15 ii 15 „ ,, 25 „ —'25 25 „ „ 50........................„ —-50 .1 50 i, „ 75............................ —‘75 75 „ „ 100 ..........................................„ 1-— „ 100 „ „ 200 2 — „ 200 „ „ 300 „.........„ 3‘- „ 300 „ „ 400 4 - „ 400 „ „ 500 5 — „ 500 „ „ 600 „.........„ 6 — in za nadaljnih vsakih 400 Din po 2 Din več. IV. Kolek za račune. do 100 Din 10 par preko 100 20 „ * nove poštne in brzojavne p ristof bine. S I. decembrom I !>.'{ 1 se uvedejo nove poštne in brzojnvne itriNtojbine, *a /ovoje nnd 5 kg l>» si I. marcem I. I. V tuzemskem prometu. 1. Pisma, a) V lokalnem (krajevnem) prometu do 20 g Din 1, nad 20 g kakor v medkrajevnem prometu, b) V medkrajevnem prometu do 20 g Din 1.50, nad 20 do 50 g Din 2, nad 50 do 250 g Din 3.50, nad 250 do 500 g Din 5, nad 500 do 1000 g Din 10. 2. Dopisnice, odprte, komad 75 par. 3. Priporočene pošiljke, a) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu Din 2. b) Pristojbina za priporočenje v medkrajevnem prometu Din 3. 4. Pisma z označeno vrednostjo, a) Po teži kakor za priporočena pisma), b) Po vrednosti, dosedanje pristojbine. 5. Zavoji (paketi), a) Po teži, do enega kg Dim 3, nad 1 kg do 5 kg Din 8 nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km Din 20. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas Din 15, drugi pas Din 22, tretji pas Din 36. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas Din 30, drugi pas Din 35, tretji pas Din 40. b) Po vrednosti: iste pristojbine, kakor za pisma z označeno vrednostjo. 6. Nakaznice, a) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 Din 2 Din. do 100 Din 3 Din do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Dim. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domo. b) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din 0.50 Din, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din. 7. čekovne nakaznice, a) Do 500 Din 0.50 Din, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki ga vrši Poštna hranilnica. b) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine. 8. Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo 1 Din. 9. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 Din. 10. Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din. 11. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 Din. 12. Obvestila o nenaročenih zavojih. Plača pošiljatelj 1.50 Din. 13. Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti 0.50 Din. 14. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. a) Za pisma z označeno vrednostjo 1 Din. b) Za zavoje do 5 kg 2 Din, nad 5 kg 5 Din. 15. Pooblastila, a) če velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina 1 Din. b) Za pooblastila od 15 dni do enega leta 5 Din. 16. Brzojavna služba, a) Pristojbina za besedo 0.60 Din. b) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami. II. V mednarodnem prometu. 17. Priporočena pisma. Pristojbina za priporočenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din. Sedanje pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor niso izpremembe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor doslej. Novo uvedeno pristojbino za čekovne nakaznice bo plačal pošiljalec v gotovini in se bo zabeležila v čekovnem dnevniku. Pristojbino 50 par za pisma in dopisnice poste restante v tuzemskem prometu bo plačal pošiljalec in se bo v tarifnih znamkah nalepila na pošiljko. Te pristojbine za pisma in dopisnice iz inozemstva bo plačal prejemnik ih se bodo v obliki portovnih znamk nalepile na pošiljko. Vse nove pristojbine stopijo v veljavo dne 1. decembra 1931, razen pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za določevanje pasov. Pouku in zabavi &1e/esunder {HudcverniG •j- Aleksander Hudovernik Družba! Tvoji stebri padajo. Za podpredsednikoma Svetcem in dr. Ivanom Tavčarjem predsednika Senekovič in Hudovernik. Ko je meseca februarja obhajal sedemdesetletnico, mu je soglasno čestitala vsa Cirilmetodova družina z živo željo, da bi po prestani hudi operaciji skoraj okreval. Žal, da se ni izpolnila. Trpljenje je naraščalo od tedna do tedna, dokler ga ni za vselej ukinila smrt. Dne 20. avgusta je predsednik Aleksander Hudovernik izdihnil svojo blago dušo. Ko je naslednjega dne zapuščal svojo vilo na Erjavčevi cesti in se je v imenu notarske zbornice in tovarišev poslovil od njega notar dr. Kre-vel, mu je njegov naslednik vseučiliški profesor dr. Rado K u š e j govoril v imenu Družbe sv. Cirila in Metoda za siovo tople, iz srca izvirajoče besede: Dragi prijatelj Hudovernik! Še le nekaj let je tega, kar sva se spoznala in vzljubila kot prijatelja. Koj na to sva se združila v skupnem delu za našo dično Ciril Metodovo družbo še tesneje. In prijateljstvo se je jačilo tem bolj, čim več je bilo treba za Družbo naporov. Od Tebe, ki si služil družbenim ciljem neumorno in nesebično dalje kot četrt stoletja, smo se ostali člani vodstva mnogo naučili. Težka vrzel je nastala s Tvojo veliko prerano smrtjo v našem krogu. Le eno nam daje tolažbe in poguma za bodočnost, namreč to, da poznamo pota, ki si jih Ti utrl, da poznamo Tvoje nazore o družbenih ciljih in da bomo vedeli ceniti in čuvati uspehe, ki si jih Ti dosegel. Ob Tvoji zadnji poti Ti žrtvuje gotovo vsak, ki je bil deležen podpore iz družbenih sredstev, vsaj en utrip svojega hvaležnega srca s prošnjo, da bi Ti bila na drugem svetu Tvoja dobrota stoterno povrnjena. Mi, Tvoji nrijatelji in sodelavci pa Ti želimo po življenja težkem trudu in trpljenju miren odpočitek v rodni grudi. Naša zgodovina bo na veke čuvala Tvoj spomin! Nešteta množica iz vseh slojev je spremila Hudovernika na njegovi zadnji poti. Grmada vencev je zakrila njegov grob. Naj lepši venec si je spletel pokojnik s svojimi deli. Aleksander Hudovernik je bil sin davčnega uradnika; rojen 21. februarja 1861 v Stični; brat Ludovika Hudovernika, duhovnika lavantinske škofije, izvrstnega muzika in skladatelja. V njegovem rojstnem kraju je služboval tedaj Hudovernikov ujec župnik Janez Hinek (17%—1886), ki je tri nedelje zaporedoma pri krščanskem nauku pridigoval ob polni cerkvi o Juriju Kozjaku, znani Jurčičevi povesti. Hinka in njegovih modrih življenjskih navodil se je Hudovernik rad spominjal. Važna točka njegovega razvoja je bilo Novo mesto, kjer je študiral gimnazijo. Tu mu je vzbudil narodni čut frančiškan profesor o. Ladislav Hrovat, razplamtel pa ga je Janez Trdina, s katerim se je seznanil tretješolec. Pod Trdinovim vodstvom je jel Hudovernik spoznavati svoj narod in Slovane. Trdina ga je utrdil v značajnosti in narodni zavednosti (LZ 1913, 124); odprl mu je pogled v slovensko in jugoslovensko slovstvo; podaril mu je Vodnikove pesmi in Hrvatske narodne pesmi, obe zbirki opremljene z opazkami; navdušil ga je za rusko književnost. 141etni peto-šolec je poslal Hudovernik Slov. Narodu svoj prvi dopis. V tem listu se je pozneje pod psevdonimom Bolhober pogostoma oglašal. Pod šifro Civis je ožigosal novomeške nemškutarje. Voditelja mladine je zaslutil v Hudoverniku gimnazijski ravnatelj Fischer in ga imel na piki. Drugim dijakom je dovolil obisk gostiln, Hudoverniku ne. Zaradi demonstracij, ki se jih Hudovernik ni bil udeležil, ga je obsodil na osem ur karcerja. V jeseni 1878 se je pokojni vpisal na pravo-slovno fakulteto dunajskega vseučilišča. Na Dunaju je našel »Slovenijo«, kateri se je naslednjega leta pridružilo »Literarno društvo«. O Hu-dovernikovi dunajski delavnosti pričajo njegova predavanja v »Sloveniji«: Pravni običaji v Slovencih, O črnogorskem pravu, Narodno pravo v Slovencih, O navodu za nabiranje pravnih običajev, Črnogorska zakonodajstva, Prisega ljubljanskega mesta, Turgenjeva pesen zmagonosne ljubezni, Nekaj slovenskih vraž. Ta predavanja so zarodek člankov, ki jih je Hudovernik pozneje poleg mnogih drugih priobčil večinoma v Mo-schetovem Slov. Pravniku (SBL 358). Pokojnik je bil prvi, ki je opozoril na ostanke slovenskega prava; njemu je sledil na to pot Babnik. V pravoslovni stroki je najbolj zaslužno delo prevod občnega sodnega reda, ki ga je večinoma oskrbel Hudovernik in izdal dr. Mosche leta 1884 (ib.) Zoper teptanje slovenskega jezika v uradih zlasti na sodiščih je nastopil Hudovernik v spisku Slovenski jezik po c. kr. uradih, kjer je navel slovensko prisego iz leta 1785, najdeno v uradnih listinah v Stični (N 1881, 215). Trdinovemu vplivu je treba pripisati Hudo-vernikove prevode iz ruščine: gori omenjeno Pesem zmagonosne ljubezni (Kres 1882). Nekaj o Sibiriji (ib.), Turgenjeva Poezije v prozi (ib. 1885) in istega pisatelja Senilia (Narodna biblioteka). Z mentorjem Trdino je bil Hudovernik v stalni zvezi. Ko se je vračal z vseučilišča na počitnice, je občeval ž njim in kadar se je iz Kosta- njcvice pripeljal v Novo mesto, je vsakikrat preživel nekaj ur v njegovi družbi (LZ 1913, 124). Njemu je posojal knjige zlasti ruske. O njegovi 751etnici se ga je spomnil v listku Slov. Naroda (1905, 122) in v Lj. Zvonu 1913 je objavil drago- Gregarič Fran cene Spomine na Janeza Trdina in obširno korespondenco Trdinovo z dr. Pavlom Turnerjem. Hudoverniku gre poleg Ivana Hribarja zasluga, da imamo Trdinovo sliko. O lanski stoletnici je proslavljal z daljšim govorom Trdino v njegovem rojstnem kraju Mengšu. Razen Trdine je opisal Hudovernik naslednje slovenske može: Tomaža Dolinarja, dr. Radoslava Razlaga (SP 1883), Janeza Jarca (N 1881), Ladislava Hrovata ob njegovi zlati maši (SN 1899) in notarja Luko Svetca ob njegovi 801etnici v govoru na slavnosti, ki mu jo je priredilo Notarsko društvo v Mestnem domu (SN 1906, 236). Po dovršenih študijah (1882) se je odločil Hudovernik za notarjat. Leta 1889 je postal notar v Kranjski gori, leta 1891 v Kostanjevici, leta 1904 v Ljubljani. Leta 1912 ga je narodnonapredna stranka izvolila v mestni občinski svet. Leta 1919 je postal predsednik notarske zbornice. Prehajam k najvažnejšemu poglavju Hudo-vernikovega življenja: k narodni obrambi. Kot neustrašen borec je stal Hudovernik nad 40 let na braniku Slovenstva. Za Družbo sv. C. in M. je bil vztrajno delaven na vseh svojih postojankah. Iz Kranjske gore je hodil budit koroške Slovence in jih potrjevat v boju s tujstvom. Dne 20. apr. 1890 se je udeležil veselice CM podružnice za Beljak in okolico (Mir 1890, 78). Dolgo vrsto let je predsedoval CM podružnici za kostanjeviški okraj. Tu bodi omenjeno, da je leta 1892 ustanovil Bralno društvo v Mokronogu (SN 1893, 57). Preselivši se v Ljubljano je stopil leta 1906 v družbeni glavni odbor in sprejel blagajniški posel. Prinesel je blagoslov družbeni blagajni, ki pod njegovo upravo ni bila nikdar prazna. Napadi z znane strani so ji prinašali znamenita volila. Polak, Kotnik, Vilharjeva, Fabjančič, Babič, Škrjanec, Poljšak, dr. Georg, dr. Pirnat so blesteči svedoki narodne požrtvovalnosti. Zapuščinske razprave vseh družbenih dobrotnikov je vodil notar Hudovernik brezplačno in prištedil Družbi ogromne svote. Hudovernik je bil v narodni borbi neizprosen. »Ne boste nas ugonobili; zastonj so vsi vaši napori!« tako je klical nasprotnikom na družbe- nih skupčinah in njegov glas je odmeval preko mej. V njihovo gnezdo je zahajal kupovat njihove proti nam naperjene tiskovine. Vse mu je bilo znano, kar so sklepali zoper nas; zato je o pravem času ukrenil protipoteze. Ko je naraščal Schulvereinov naval na naših mejah in je Roseggcr izdal poziv, naj vsak imo-viti Nemec žrtvuje 2000 K za ustanovitev nemških šol ob jezikovnih mejah, je napisal Hudovernik v Slov. Braniku članek »200X1000 ali: odgovorimo Roseggerju« in ogorčen vzkliknil: Ali naj mirno gledamo, kako nam bodo stari naši sovragi trgali kos za kosom naše lepe slovenske zemlje, kako nam bodo odtujili našo deco in iž nje vzgajali janičarje, ki nas bodo še bolj zatiraii kakor oni. Ne in stokrat ne! Odgovorimo Roseggerju slovensko! Pozivamo vse zavedne Slovence, slovenske denarne zavode in občinske zastope, naj žrtvujejo vsak za ustanovitev slovenskih šol ob jezikovnih mejah vsaj po 200 K. Na ta način bi se v petih letih nabralo 200.000 K — za naše razmere velika svota. — Hudovernikov poziv je našel ugoden odmev. Dne 31. dec. 1930 je štel narodnoobrambni sklad že 204.558.04 Din. Svojemu prijatelju dr. Ivanu Tavčarju je postavil Hudovernik lep spomenik z ustanovo sklada, ki nosi njegovo ime, na korist Družbi sv. C. in M. Z Andrejem Senekovičem in dr. Žerjavom je ustanovil Hudovernik leta 1910 Branibor, društvo, ki je bilo naperjeno zoper Sudmarko in imelo namen podpirati Slovence v mešovitih in obmejnih krajih. Načeloval je konsorciju Slov. Branika, glasila narodnih brambovcev in ukrenil za mladino izdajo koledarčka Branibora, katerega nadaljevalec je zdaj Kraljevič Marko. Na slatinski skupščini leta 1926 je bil z viharnim vzklikom odobren predlog predsednika Senekoviča, da naj sc izvoli Aleksander Hudovernik za častnega člana Družbe sv. C. in M. Po Senekovičevi smrti je postal istega leta njen tretji predsednik. Bil je Družbi moder voditelj v smeri, ki sta jo začrtala njegova prednika; z napornim delom je omogočil, da je srečno prebolela povojno neprilike. Golob Joško Kadar je treba, udari odločno, sicer pa rabi glacerokavice — to načelo je vodilo pokojnika v zasebnem življenju, v javnosti in tudi na čelu Družbe sv. C in M. V orjaškem telesu mehko srce, vedno pripravljeno pomagati. Tak je bil tudi na zadnji družbeni seji v svojem stanovanju 26. jun. 1931 — vedrega lica, na videz dobro razpoložen, a z nadčloveško močjo zatajajoč bolečine je z lahkoto rešil zamotano zadevo, pogostil zbrane in jim stisnil roko v slovo. Častno sled je zapustil in neminljiv spomin. (lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll[lllllllll|!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!iilllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||lllll||||||||||||||||||||||N Marica Bartolova: j^aša zastava. Ko so lansko leto prinesli primorski rojaki z vso skrbjo in ljubeznijo delavsko in sicer zidarsko zastavo po dolgem romanju v varno zavetje v Ljubljano, smo se Primorci, posebno Tržačani, spominjali vsakoletnega slovesnega obhoda z zastavo delavskega podpornega društva na čelu. Vsako leto na dan obletnice blagoslovitve lepe zastave, ob kateri so se vili široki naši tro-bojni trakovi, je korakalo v dopoldanskih urah vodstvo in članstvo Slovenskega delavskega podpornega društva po ulicah v samem središču Trsta od društvenega doma v cerkev sv. Antona. Zastavonošo je krasila široka slovenska trobojnica, vodstvo, na čelu profesor Matko Mandič, istotako s slovenskim znakom, za njim godba, svirajoča slovenske koračnice, nato dolga vrsta društvenikov v svečano - prazničnem razpoloženju. Današnjemu svetu, posebno pa mladini, se zdi vse to malenkostno, brezpomembno, ko so taki obhodi v naši svobodni državi nekaj navadnega. Nam pa, ki smo delali šnalir in gledali enkrat v letu sredi Trsta naše barve, slišali zvoke naših koračnic po onih ulicah, po katerih so nas že tedaj često opsovali, če so slišali našo slovensko besedo, nam so šli mravljinci po vseh udih. Zato smo bili pač le zvesti otroci svojega naroda, ne pa solzarji, če tudi smo bili ganjeni do solz in so s ponosom utripala naša srca. Pred društvenim domom in pred cerkvijo je zasvirala godba avstrijsko državno himno, ki je bila za nekatere izmed nas kakor mrzel tuš. Nekoč sem vprašala v svoji naivnosti društvenega predsednika Matka Mandiča, čemu da igrajo himno, ko nismo še nikoli slišali, da bi naši someščani druge narodnosti jo kdaj zaigrali. In dobri Mandič mi je odgovoril smehljaje: »Mislite, da bi mi smeli, ne da bi svirali himno, korakati z našo trobojnico in igrati naše koračnice? Himna je ščit, draga moja, pod katerim smemo s svojo zastavo in s svojo godbo nemoteno po tržaških ulicah.« Teh obhodov se je gotovo spominjal vsak, ki je prisostvoval ali celo sam korakal za našo trobojnico ondod, kjer se zdaj ne sme slišati slovenska beseda, kjer si morata, če se srečata, slovenska znanca, le šepetati v svojem jeziku. Kaj čuda, če se nam je storilo milo, ko smo Primorci slišali, da so rešili eno naših zastav in jo prinesli na varno? Ob tej priliki so vstali pred našimi očmi v svoji veličini in ncustrašenosti naši možje: Dolenc, Matko Mandič, Rybaf i. dr. nesebični voditelji tržaških in okoličanskih Slovencev. Kakor oni za narod, tako je bil zanje narod oduševljen, ljubezen se jim je vračala z ljubeznijo. Po asocijaciji idej sem se spomnila ob tej priliki onega Cankarjevega privatnega pisma, v katerem se je, kot takratni socijalist, zasmehljivo izrazil o naših voditeljih; a to pismo se je zdelo tako važno, da se je natisnilo v Cankarjevih zbranih spisih. Zasebna pisma so večkrat le izbruh trenutnega razpoloženja in ni vsaka beseda v takih zasebnih pismih vredna, da se natisne. Cankar ni poznal tržaških razmer, zato tudi ono pismo ne od- govarja tedanjim resničnim razmeram slovenskega življa v Trstu. Ko bi Cankar zdaj še živel, bi mu bilo gotovo žal, če bi videl natisnjeno ono svoje pismo. Brez naših Dolencev, Mandičev in Rybarev, brez naših narodnih borcev sploh bi šlo dandanes raznarodovanje hitreje izpod rok, pa bi morebiti ne bilo v Primorju toliko naših žrtev - mučenikov. Illlllll!lllll!l!lll!l!l!lllllillllllllllllllllllll!lllllllllllll!lll!l!l!lll!ltlllllll!l!lllll]lllllllllllllillll!l!lllllllll!lll!llllllllllllllll!ll|!l!l!|j|ll!llllllllllllllllll!lll!lllll!llllll1!lll!!lllll!l!lll!l!lllll!l!l!llllllllll|^ I. V.: flnton Žlogar. Eden tistih, ki so z vztrajnim mnogoletnim trudom dosegli, da se je Družba sv. C. in M. tako naglo razširila med Slovenci, je kanonik Anton Žlogar (t 5. 10. 1931). Njegovega govorništva dar in rodoljubnega srca žar je vnemal na 20 skupščinah in mnogih podružničnih zborovanjih rojake za ohranitev ogrožene mladine. V dobi, ko je šlo za obstoj Družbe, jo je branil s čudovito neustrašenostjo. Prva skupščina 1886 ga je izvolila v glavni odbor, kjer je sprejel tajniški posel in razbremenil Toma Zupana, ki je bil v osnoval-nem odboru tajnik in blagajnik. V vodjevi sobi v Alojzijevišču je bila nekaj let polovica družbene pisarne, druga polovica v stanovanju kurata Žlogarja na Gradu, ekspedicija pri Bonaču. In so jeli od tam prihajati oklici na narod, slikajoči nevarnost, ki nam preti od severa in juga, oklici, budeči nezavedne iz mrtvila, proseči pomoči. Žlogarjeva živa beseda in vešče pero je polagalo temelj Družbi sv. C. in M. Vstajale so podružnice. Na njegovo pobudo se je osnovala leta 1886 šentjakobsko - trnovska moška podružnica. Porajale so se ženske podružnice. Silno se jih je razveselil tajnik Žlogar. Njihov pojav je smatral za dobro znamenje, je po- udarjal v svojem poročilu na skupščini v Postojni, kajti kadar slovenske žene vstanejo ter soglasno z možmi začno zahtevati, da naj se njihova deca poučuje v mili materinščini — potem ni več daleč zmaga zdravih pedagogiških načel, da v ljudski 'Žlogar Anton šoli po slovenskih deželah gospoduj slovenščina, ki je dozdaj še na mnogih krajih potisnjena v kot in opravlja le neizogibno službo borne dekle. Po ženskih podružnicah naj se širi slovenska zavest; njihove članice naj neso ogenj domovinske ljubezni s seboj in ga nete v slednji koči mile očevi- ne (Vestnik VI, 23). Žlogarjeva beseda je užigala. Njegova skupščinska poročila je spremljalo gromovito pritrjevanje. Poslednjič je nastopil na skupščini v Logatcu. Družbenemu Vestniku (1—XV) je bil Žlogar urednik. Žlogar je prinašal tudi denarne žrtve Družbi sv. C. in M., ki ga šteje med svoje prve pokrovitelje. Njej je poklonil čisti dohodek »Zbornika cerkvenih govorov na slavo sv. Cirilu in Metodu«, ki ga je s tovarišem izdal leta 1886. Slovstvena delavnost Žlogarjeva se je pričela že v Alojzijevišču. Pod psevdonimom A. Pod-gorjanski, ki mu je rabil tudi pozneje nekateri-krat v Dolenjskih Novicah, je objavil v Letopisih Matice slov.: Voldemar, dogodek z ital. vojske leta 1805, po Kornerju (1870) — istega pisatelja Plunko je prinesel po Žlogarju poslovenjeno Slovenec (1873) — Pesni (1871) — dve izvirni in pet iz nemščine presajenih — Poroka, povest, po Henriku Steffensu (1873). V Koledarju Družbe sv. Mohorja za 1877 je izšel Žlogarjev zgodovin-sko-mestopisni obraz Ljubljane (brez šifre in podpisa), v Zg. Danici (1881) Trojna božja pot (ponatisk). S tovarišem, sedanjim mariborskim škofom Andrejem Karlinom je izdal opis Mestno-farne cerkve sv. Jakoba v Ljubljani o posvečevanju leta 1886. Življenjepise je oskrbel Žlogar knez-vladiki dr. Janezu Pogačarju v Kresu (1884) in Slovanu (1885), stolnemu dekanu Juriju Volču v Lj. Zvonu (1885) in župniku na Suhoru Janezu Škofiču (Vzajemnost 1928), čigar spomin je počastil z elegijo v heksametrih v Zg. Danici (1871). V Lj. Zvonu (1884 in 1885) je izhajal Žlogarjev temeljiti pregled cerkvene književnosti pod znakom — n. Tamkaj je izpregovoril moško besedo in obsodil napade na pesnika S. Gregorčiča: »Kadar bo dr. Mahnič s svojo bistroumnostjo toliko storil za slavo imena slovenskega, kakor naš Simon Gregorčič, takrat se bomo njemu klanjali. Ali zdi se nam, da. če bi se izpolnile dr. Mahničeve želje, bi se potem naša literatura res pogreznila v tisto indijsko »nirvano«, katero so jednaki kritiki srečno izteknili celo že na Slovenskem« (LZ 1885, 383). Kot časnikar se je uveljavil v Slovencu, bil je med prvimi njegovimi sotrudniki. Po njem je sprožil agitacijo za volilno pravico ljubljanskih kaplanov in sestavil peticijo na deželni zbor, ki je prošnji ugodil; izdal je pobudo za napravo spomenika zaslužnemu pisatelju Janezu Božiču; z nabranimi darovi je oskrbel nagrobnik in ga poslal v Korte na Koroško. Izdelke Žlogar j evega veščega peresa so prinašali listi: Zg. Danica, Laib. Diocesanblatt, Cvetje z vertov sv. Frančiška. V Novem mestu je sestavil in izdal šmarnice: Lurški prizori; prvih 12 premišljevanj je spisal Žlogarjev nekdanji tovariš škof Karlin. V kanonika Žlogarja uredništvu (1909—1912) so vzcvetele Dolenjske Novice v tednik; v tem listu je poleg političnih člankov, političnega pregleda in oddelka zabavi in pouku, kar je večinoma iz njegovega peresa, objavil Zgodovino Rokodelskega društva in doma v Novem mestu. Pripomnim, da se je Žlogar na vseh svojih službovališčih bavil s krajevno zgodovino. V Kranjski gori je pustil v rokopisu kroniko; tudi v Smartinu pri Litiji je nadaljeval ondotno; gradivo za suhorsko zgodovino se nahaja v zapuščini. Žlogar je bil delaven tudi v narodnogospodarski stroki. Bil soustanovitelj hranilnice v Kranjski gori in osem let njen načelnik. Deloval je v kmetijskem društvu Podkoren, pri posojilnici v Kandiji, kateri je načeloval (1912—1920), pri kmečki zvezi za novomeški okraj. V Kranjski gori in v Šmartinu je vpeljal gledališke igre. Žlogar jc bil jako odličen cerkveni govornik. »Tako izvrstne pridige še nismo culi. Vso hvalo in čast!« je vzkliknil Slov. Narod o Žlogarjevcm govoru 27. jan. 1884 v proslavo blagopokojnega knezoškofa Pogačarja. Žlogar je bil slavnostni govornik na svečanosti v spomin Andreja Einspielerja in škofa Slomška v Celovcu 26. okt. 1894. Einspielerjev Slovenski Prijatelj in Kržič-Strojev Duhovni pastir sta objavila na stotine njegovih izvrstno zasnovanih pridig. Anton Žlogar je bil rojen 30. nov. 1850 v Bušinji vasi ž. Suhor. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani; bogoslovec tretjeletnik je postal mašnik leta 1874. Nadarjenega mladega duhovnika je poslal knezoškof Zl. Pogačar v Gradec na modroslovno fakulteto, a kmalu je iz ne-.znanega vzroka prekinil študije, se vrnil v domovino in sprejel kaplanijo v Mokronogu. Premeščen za kaplana v Ljubljano k Sv. Jakobu je s tovarišem poznejšim profesorjem bogoslovja Antonom Zupančičem poslovenil šentjakobsko cerkev in odpravil nemške pridige. Od tam se je pomaknil za kurata na Grad. Nato je bil osem let župnik v Kranjski gori, potem dekan v Šmartinu pri Litiji, od leta 1906 kanonik v Novem mestu. Podatki o vsestranskem plodovitem delovanju kanonika Žlogarja so povzeti večinoma iz njegove avtobijografije, namenjene za Slov. bb jografski leksikon. Svojega prvega velezaslužnega tajnika se je spomnila Družba sv. C. in M. položivši venec na njegovo krsto. Pri pogrebu jo je zastopal njen sedanji predsednik vseučiliški profesor dr. Kušej. O veselih in žalostnih prilikah darujmo za Družbo sv. Cirila in Metoda! Mara Lamutova: JCras. Skala na skale se trudne naslanja, v davni, pradavni zamišljene čas, dež jim. izpira razjedena lica, burja, vihar jim dira obraz. V plitve ograde si Kraševec seje skromnih pridelkov ostale kali v nadi na žetev uspelo poleti, v strahu, da zadnjič to grudo znoji. Vendar nikoli zemljak ne omaga svest si, da skal in bodičja je sin; brinje, osat le rodi kraševina, kaj naj trpinu ponudi trpin? Sivo skalovje in bore on ljubi, truda in žuljev mu nikdar ni mar, stopa za plugom v pregrenki tesnobi, kam ga pritiral bo krut gospodar. V kapljah krvavih se zemlja izjoče, kjer jo valovja šumenje bodri; kaplja terana da žilam junaštvo, srcu značaj kakor jeklo deli. V rovih pod zemljo pa svet se odpira čarov naravnih razkošno bogat, sličen v skrivnostih človeškemu srcu, duši, ki hrani spominov zaklad. Solza za solzo zastalo je padla, zemlji spolzela je v tajno srce, vila podzemska je solze strdila, kapnik svetal je zablisnil iz nje ... Ko te premišljam, domača planjava, zdi se, da v mnogo topim se srce, trdno pred svetom življenje zaklepaš, • v tvojih globelih čudesa žive. V tvojem naročju, skalovje mogočno, meni zasinil življenja je žar, v tebi živi mi spomin in sedanjost, duši si moji bolesti oltar. Blažene skale in blažena zemlja, ki te nedolžna pojila je kri, večne Pravice naj žar te obsije, večna Ljubezen naj moč ti deli! .................... Kompoljski: islečega človeka navdaja skrb in ga boli srce, ko opazuje razmere na naši severni meji. Zakaj od leta do leta sameva zapuščena in pozabljena od vseh. Redkokdaj pride kak glas o njej v zaledje. In kadar pride, še takrat ni vesel. Zdi se ti, da je kakor vzdih trpečega in umirajočega. Slaboten in trpek kakor je, seže malokomu do ušes, še manj pa do — srca. Današnji svet ima druge brige. Kdo bi se zanimal za našo mejo, ki se zdi daleč nekje tam zunaj, če prav je čisto blizu! Naj si pomaga sama, kakor ve in zna! Tako si misli zaledje in živi naprej svoje življenje, a meja tudi svoje, seveda kolikor je še sploh življenja v zapuščenem, slabotnem in umirajočem. Meja je današnjemu zaledju kakor nepotrebna in nadležna pastorka. Zaledje ji je pa kakor mačeha, ki je »srca kamenega«. Tako je sedaj. A ni bilo vedno tako. Ko še ni bilo državnih mejnikov ob naši jezikovni in narodnostni meji, takrat nam ti kraji niso bili — pastorka. Vse zaledje je imelo uprte oči tja gori proti severu in je z živahnim zanimanjem spremljalo vsak tudi še tako neznaten dogodek na meji. Zavedalo se je, da je jezikovna meja del narodnega telesa, kri njegove krvi. A rana boli, pa naj Naša meja — pastorka. si bo tudi na koncu telesa. Rana pa ne samo boli, ampak telo tudi slabi. Zato jo je treba lečiti, da ostane telo močno in zdravo, ne pa, da se od nje še okuži in končno podleže. Vsak korak našega nasprotnika smo spremljali pozorno in budno, ker smo trepetali za našega nebogljenčka, da mu ne prizadene krivice. Vse Majdič Peter zaledje je bilo kakor skrbna mati, ki je polna ljubezni do svojega otroka, saj je meso njenega mesa, kri njene krvi. Zato smo stali vedno na straži in z nekim svetim strahom motrili delovanje nasprotnikov, da našemu srcu tega deteta ne odtujijo, da ga nam ne ugrabijo za vedno. In bili so tudi takrat težki časi, v marsikaterem oziru še neprimerno hujši od današnjih. Sami smo ječali v verigah suženjstva. A kljub temu smo imeli smisel tudi za našo mejo. Ali pa morda prav radi tega. — Pa ne samo smisel, ampak tudi čuteče srce smo imeli, srce, ki je bilo vedno pripravljeno k žrtvam, kadar je videlo na meji potrebo. Zavedali smo se, da ščitimo sebe, če ščitimo mejo, da pomagamo sebi, če pomagamo njej. Dva tekmeca sta se nekdaj potegovala - z vso žilavostjo za te lepe kraje, za našo jezikovno mejo. Dva sta se lovila in doprinašala velike žrtve cela desetletja. In čudno! Kakor hitro so postavili državne mejnike, se je eden izmed obeh lovcev takoj umaknil. In ta lovec smo bili mi! Prepustili smo vso skrb za našo mejo državnim mejnikom, mrtvim kamnom, ki so v vijugasti črti razpostavljeni ob njej. Res čudni, prav čudni ljudje smo mi in silno — naivni. Kakor da bi kamni mejniki branili našo državno mejo in pa še zaledje ter nas same po vrhu, a ne mi državljani... Tako smo storili mi. A sosed tujec ni storil tako. On se predobro zaveda že od nekdaj, da ob državnih mejnikih ne preneha utrip srca, da se valovi življenja ne ustavijo ob mrtvih kamnih, pa če prav ti stojijo trenutno še trdno na svojih mestih, ampak pljuskajo preko njih ter sc razlijejo daleč za njimi. Mejniki so mrtva meja, ki jo lahko vsak čas prestavijo. A glavna in resnična je živa meja, je ljudstvo, ki živi in čuti ob mrtvi meji. To ljudstvo je pa treba vzgojiti, da se zaveda važnosti svoje pozicije, da mu preide v meso in kri misel na lastno državo. Vzgojiti ga je treba, da misli in čuti z narodom, kateremu pripada. V tem smislu so začeli utrjevati naši sosedje svojo mejo že iz vsega početka. Sicer niso kopali jarkov in stavili masivnih utrdb, ki so od danes do jutri. Tik ob meji so postavili celo vrsto učinkovitejših in trdnejših postojank. Postavili so šole. Na te šole pa učiteljstvo, ki vzgaja mladino v ljubezni do lastne države za tisti čas, katerega pričakujejo z vso sigurnostjo. To učiteljstvo pa ne posveča vse skrbi samo mladini, ampak tudi ljudstvu sploh, da mu je svetovalec in prijatelj ob vsaki priliki. Obenem pa vzdržuje prav to učiteljstvo trdno in nepretrgano vez meje z zaledjem, katerega ne informira samo o vseh dogodkih na lastnem teritoriju do mejnih kamnov, ampak tudi o našem, ki je za njihovimi mejniki. In če je potreba meji kakršnekoli pomoči, jo dobijo na ta ali oni način, če prav prede v zaledju često še mnogo bolj trda kakor pa pri nas. Pri njih ne vodijo o meji računa samo nekateri redki posamezniki kakor pri nas, ampak vsa javnost s predstavniki oblasti vred. Ne v obrambo sedanje za nas še vedno nepravične meje, ampak za njeno premaknitev v naše ozemlje so vpregli poleg politike in gospodarstva tudi ves kulturni in znanstveni aparat. Z narodnostnimi in obmejnimi vprašanji se torej ne pečajo samo vročekrvni politiki, ampak tudi trezni gospodarji, odlični kulturni delavci in učenjaki, ki sede na vseučiliških stolicah in katerih sloves sega preko ožje domovine v tuji svet. Na ta način vzdrže za ta vprašanja zanimanje doma, vzbujajo ga pa tudi pri velikih narodih in državah, katere že danes deloma odločajo tudi o državnih mejnikih in bodo najbrž še v večji meri odločale o njih tudi že v dogledni bodočnosti. S tako setvijo si pripravljajo bodočo — žetev ... A mi?! Tudi pri nas imamo šole na meji. Te šole celo nosijo lepi naslov, da so državne. A marsikateri razred na njih sameva prazen ne zato, ker bi ne bilo dece, ampak zato, ker nima učitelja, ki bi to deco priklenil na domačo grudo, ki bi ji vzbudil ljubav do materinega jezika, do širne in lepe domovine, ki bi ii vzbudil ponos do lastne svobodne in nacijonalne države. Učitelj odide zdaj ta, zdaj oni. Pa mineva mesec za mesecem, da, tudi večina šolskega leta, da ne pride drugi. Mesto uvidevnih, trezno mislečih in možatih učiteljev, se često ubijajo z obmejnimi nebogljenčki slabotne učiteljice, ki jedva zmagujejo delo v šoli. In vendar bi bilo treba iti ven med narod, ga učiti in bodriti v teh za mejo dvakrat težkih ča~ Dr. Žižek Branko sih, biti mu trdna opora ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem. Pa ni učiteljev, ni često niti upraviteljev na šolah s šestimi razredi! Ej, da-leko je Ljubljana od naše meje in še dalje je Beograd. Nemci so preteklo leto ustanovili obmejno šolo na Mlakah med našimi Pesnicami in našini St. Jernejem. Mlake so skoraj v nedostopni grapi, 'a imajo svojo šolo za petnajst otrok. A naše Gradišče tam med Kaplo in Sv. Duhom na Ostrem vrhu nima učitelja, dasi je obiskovalo ondotno šolo petdeset otrok. Sedaj so ti revčki brez pouka, ker je povsod predaleč radi terenskih in vremenskih neprilik. Najbližje bi še imeli v Lučane, kakor nekdaj. A jim branijo državni mejniki, ker so Lučane že v Avstriji. Kako vpliva to dejstvo na obmejne starše, si lahko misli vsakdo sam. Tako se torej »vzgaja« naša obmejna mladina, ki naj tvori že za nekaj let živo državno mejo!... V takem stanju ie naša meja danes po trinajstih letih žitja in bitja svobodnega naroda v lastni nacijonalni državi in vsemu temu smo v prvi vrsti krivi mi sami. Napačno je zvračati vso odgovornost na državo in njeno upravo. Država smo mi sami. In kakršni smo mi, taka je država. Naši sosedje imajo še večje gospodarske težkoče. Njihove obmejne terenske prilike so še hujše od naših. A oni dobijo učitelje za svoje obmejne postojanke, mi jih pa ne moremo kljub temu, da so tudi pri nas še brez službe in celo kljub temu, da je v zaledju neki še več učiteljstva, ki je mesece in mesece brez razreda ali pa celo na razpoloženju. Kaj vse storijo nemška vseučilišča doma in pred zunanjim svetom za svoja narodnostna in ■obmejna vprašanja, o tem se tupatam čuje tudi v naši javnosti. Naša meja do danes ne ve in ne čuti (razen enega samega pojava), da ima v Ljubljani svoje vseučilišče. Tako se pogrezamo in tonemo od leta do leta. Pa smo se leta in leta tolažili, da bo vendar skoraj bolje. A je od leta do leta slabše. Žalostna majka naši meji, žalostna pa tudi zaledju. Zakaj ni meje brez zaledja in tudi ne zaledja brez meje. Če bomo tako po mačehovsko skrbeli za našo mejo, katera sc zdi skoraj vsem tako daleč, se prav lahko dogodi, da se ta meja premakne in pride bližje. Potem bomo morda vendarle občutili njen utrin. njene skrbi in težave. A tedaj bo kes prepozen. lllllllllllllllllllllIllllllllllllIllillllilllllMIIIllllIlIllilllHIIIIIllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllltlllllllllllltlllllilllllllllllllll lllllll!llllllllllllll[lllllllllll!lilli!IIIIIIIIIIIHIIIIIIIilllllllllll!llllllllk Metru Lamutova: Uspavank čujem sladke pesmi, na gori borov gozd šumi, zidovi hiše se belijo, za njimi bukev zeleni. Za Nanosom, glej, solnce gine, poljublja zadnji žar goro, in moja mati zre v daljavo, počiva delo pod roko. In kakor da nekoga čaka, zamišljena na pot strmi, ob njej zibelka tike-taka, sladko v njej naš najmlajši spi.. . Prešlo, prešlo ... In tožne misli razcvetejo se mi v vzdihljaj: ni matere, ne rojstne hiše, zaprt je moje sreče raj ... Smrt vzela mater, zemljo tujec, kjer hiša, tir je izpeljan, čez rojstno grudo gredo vlaki na toplo solnčno južno stran. V spominu le oči živijo, le v srcu nosim rojstni krov, a vsi, ki preko grude greste, naj spremlja vas moj blagoslov . .. Zadnje dejanje Petra Petrena. 5ilno čudil sc jc Peter Petrena. »Kako, da ga danes tako dolgo ni? Pa je vsako nedeljo takoj po obedu stal pri nji! A danes bo že mrak — tako kratki so ti jesenski dnevi, noči neskončne! Pa ga še ni. Čudno!« Kakor suh hlod stegnjen ležeč na postelji je zamišljeno in vprašajoče stremel v strop. Poste- Dr. Brumen Anton Ija je bila trda. Po večmesečnem ležanju je bila slama že vsa stlačena, da je bilo, kakor bi ležal na deski. Sam se v svoji jetični oslabelosti in dušni otopelosti zaradi gnusob, ki so se ob njem godile, pa jih v svoji bolezni in nezmožnosti ni mogel za-braniti, nikoli ni povzpel do tega, da bi si slamo izmenjal ali jo vsaj prerahljal. Žena, za drugim hlepeča, z drugim ljubimkajoča, mu te dobrote tudi ni storila. Kako tudi, ko je pa čutil in jasno videl, kako težko že čaka, da bi si vendar pljuča in dušo izkašljal in bi umrl! Tako bi bila rešena vezi, ki jo vežejo nanj, prosta in svobodna. A saj te trdote skoro niti več čutil ni, dasi mu je bil hrbet od vročine in pritiska dolgega ležanja ves vnet in ranjen. A kako bi se preveč brigal za te bolečine, ko so pa bile notranje, srčne bolečine mnogo mnogo hujše. Te so ga pekle, ko je strmel v umazani, nizko nad njim pripeti strop. Tako nizko nad posteljo je bil, da se mu je, kadar ga je jetični kašelj na-pal s posebno silo in zlobo, zdelo, da leži v rakvi in ni nič več zraka nad njim in krog njega. Dušilo ga je kakor v grobu, ki je v njem že živ pokopan. »Da bi danes ne prišel?« je grebel dalje v razboljenih možganih. »Da ne bo prišel nič več? Ni mogoče! Na obrazu bi ji bil videl to, iz oči ji bral, če bi se bila sprla in se pustila. A saj se ne bosta!« Zaskelelo ga je v prsih, bolno je zakašljal. »Vsaj dokler bom jaz živ, ne. Bog ve, če bi umrl in bi jo oni lahko imel, morda mu pa prav tedaj ne bi bilo več zanjo. To bi ji želel, nesramnici. Najhujša kazen bi bila to zanjo!« Sredi misli je pozorneje posluhnil. »Poje si tam v svoji sobi. Nanj misli, vem. Veseli se ga, težko ga pričakuje. Pa»si poje, da bi ji prej čas minil, da bi bile slajše misli nanj. Morda ga že vidi, da prihaja. Pa si iz veselja poje. Zame pa, ki tukaj trpim, da Job na gnojišču ni huje, se še ne zmeni ne.« V prsih mu je vrelo in grgralo, in je kašljal, da se je postelja tresla. A med kašljanjem je moral venomer poslušati njeno poltiho petje. »Pa pustiš to, o Bog?« je zdihoval v mislih. »Boš še dolgo gledal to? Pa moreš? Kako vendar moreš?« Kar je zaslišal izpred hiše zunaj njegov veseli smeh. »Res ga je videla. Zato si je pela, od veselja. Da ga je laže pričakala! Mogla ga že skoro ni, vlačuga!« Dasi ves razvnet, se je trudil, da bi ležal mirno. Le poslušal je, poslušal z vsem napetim licem, z vsakim dihom. Prešernejši ko druge krati se mu je zdel nocoj glas Jožetov, preglasen skoro. Tudi smeh njegov, ko sta se pozdravljala, je bil bučne j ši ko navadno. »Pa ni precej opit? Sedel je kje v družbi, pri vinu. Zato se je zakasnil... Zdaj pa bosta še tukaj pila kakor vsako nedeljo. Moje vino pijeta! Jaz pa sem tako skoparil z njim. Še rajni ženi ga nisem privoščil, ki bi ga bila potrebna, sirota zdelana in bolna. Zdaj pa ga ta mlada cifra s svojim nečistnikom žre.« Poltiho je zastokal, v onemogli jezi je stisnil pesti. A si je čez trenutek priznal: »Kazen božja zale, Peter. Kakšen pa si bil z rajno ženo! In toliko, da si jo pokopal, pa si že začel za to vrtoglavko letati.« Mučil se je s temi očitki. Še huje je trpel ob veseli govorici in razigranem smehu v drugi sobici. Kar je zaslišal, kako je žena odklepala vrata v klet, ki se je raztezala spodaj pod vežo in večjo sobo. In je slišal, kako so težka vrata v jtečajih zaškripala, ko jih je dvignila in jih ob zid prislonila. »Aha, jima že gre po vino. Ko bi ti na glavo padla vrata in bi te ubila, satan babji!« je pomišljal v bolnem srdu. Pa mu je v tistem trenutku zablisknila skozi glavo misel, da se je ustrašil in je naglo zaprl oči, da ne bi tako jasno videl skušnjave, ki mu je nenadoma pred dušo stopila. »Saj je od hudega duha to, ne od Boga,« se je branil in je težko so- pel. Čelo in obraz sta mu bila potna od vznemirjenosti, napetosti in bolečin. V prsih ga je žgalo. In je spet slišal, kako je žena prišla po ston-nicah navzgor in je šla čez vežo v sobo, ne da bi bila vrata v klet zaprla. Iz sobe se je takoj nato oglasilo trkanje s kupicami. Potem poltiho govorjenje, vmes pretrgano, osladno smejanje. Kovačič Jakob »Pijeta, vesela sta. Name niti ne mislita. Če bi zdajle umrl, se najbrž tudi ne bi zmenila. Kar lepo naprej bi pila. Še veselila se bi moje smrti.« Ležal je mirno, pozorno poslušal, vdajal se grenkim mislim. Čas je potekal. Mrak se je prelil v noč. Zunaj je bilo vse mirno, kakor so pač mirni nedeljski večeri na deželi. Saj je bilo mirno še ob drugih večerih: hiša je stala sama zase, pod domačim vinogradom; pod hišo njiva, pod njo že vaški gozdi, potem po pobočju hriba vaške njive, v ravnini pod hribom travniki, za travniki šele vas. Veselejša in veselejša, je slišal, sta postajala pivca. A kdaj kdaj sta za nekaj časa povsem utihnila. Huje ga je zabolel ta molk kot govorjenje. Huje celo ko tisto grdo, poželjivo smejanje. Dasi se je trudil, da bi mislil kaj drugega, ne na ona dva, da bi vse z molčečim zaničevanjem prezrl, se ob tem molku ni mogel premagovati. Vrelo in besnelo je v njem in mu je iz velikega srda in gnusa nekako proti volji kriče izbruhnilo: »He, vidva tam, pa greh delata?« Jože se je potuhnil, ni odgovoril ne besedice,, dasi je Peter vedel, da mora biti že hudo pijan. V pijanosti pa je bil zmeraj surov. A žena se je zaničevalno in izzivalno zasmejala. Tedaj se mu je glasneje oglasila v srcu skušnjava: Ko bi jima mogel posvetiti, da bi se me za vedno spominjala! Saj bi mi še Bog ne mogel tega v greh šteti. Čas je lezel. Zunaj je tiho sanjala noč. Peter je zdaj strmel proti oknu, da bi dobil od tam vsaj malo luči in ga ne bi povsem premagala in zmešala tema krog njega m v njem samem. Videl je, da je zunaj poltema, ne povsem črna noč. Lune ni bilo. A zvezde — s postelje jih ni videl, premajhno je bilo okno — so morale svetiti s tako čudo-vitnim sijajem, da so noč lepo razsvetljevale. Kar je zaslišal, da sta onadva s hrupom prišla iz sobe. Pod durmi, ki se spodaj niso povsem tal dotikale, je šinil ozek trak svetlobe v njegovo sobo. Potem je slišal, kako sta stopala po stopnicah v klet. Vztrepetal je, tako ga je spreletelo po vsem telesu. »Glej, od Boga je bila tista misel, ne od sku-šnjavca hudega duha: Da bi šla oba v klet in bi oba mogel tam zakleniti, da bi se napila do smrti.« Ves se je tresel, pot ga je oblival po vsem telesu. »Glej, zdaj je bilo Bogu vendar dovolj in preveč. V moje roke ju je dal.« Tiho, a naglo, ves drhteč je spolzel s postelje. V spodnji obleki, kakor je v nji ležal, vsi uma^ zani in strgani, je oprezno stopal proti durim. Kolena so mu klecala. A z nekako srdito ogorčenostjo, z divjo odločnostjo in vztrajnostjo si je govoril: »Zdaj moram biti močen. Kladivo v božjih rokah sem — samo udariti treba!« Potihoma je odprl duri, prihuljeno stopal po temni veži do vrat v klet. Previdno je v temi potipal, visi li žabica, ključavnica, na železu. Da, tu je! Ključek v nji! Krčevito je prijel vrata, zaprl jih, kolikor mogoče tiho, zasukal ključek, ga potegnil iz velike in dovolj težke žabice, ga obdržal v roki. »Saj niti opazila nista, da sem dva zaprl. V ječi sta, v grobu,« se je razveselil. Oprezno in tiho, kakor je vršil vse, je šel v sobo in vzel na polici ob peči škatljico z žveplen-kami. Zdaj je stopal že bolj odločno in moško, ko je šel čez vežo in iz hiše. Na podstenju je krenil na levo, proti listnjaku, tik ob kamrici, v kateri je ležal on in čakal smrti. Vse je bilo pod eno streho: sobi, listnjak s parno in hlevi. Skoro poln je bil listnjak slame in nastilje, da se je Peter razveselil. »Glej, vse je Bog pripravil za ta dan kazni.« Žveplenka je zaškrtnila po škatljici. Posvetilo se je v bledo noč. Že v naslednjem trenutku se je še jasneje posvetilo iz slame v listnjaku. Peter je vrgel ključek od kleti v tlečo slamo. Pa je vzel povesmo goreče slame, se stegnil z njim proti nizkemu kapu, in že se je posvetilo iz slam- nate strehe, povsem suhe, že več ko teden dni ni: bilo dežja. Šel je nazaj do sredine hiše, podržat tik nad vhodom plamenico pod kap, in spet se je posvetilo iz strehe. Šel je do konca hiše, podtaknil še tam goreči šop slame pod kap, in spet se je posvetilo iz strehe. Ko se je obrnil, je videl, da iz ; Dr. Savnik Edvard listnjaka švigajo plameni že visoko, in da liže plamen tudi po strehi više in više. Razveselil se je. »Ni moje delo to, božje je. Bog vaju kaznuje. Ako pa vama hoče vendar prizanesti, vaju bo že rešil.« Napotil se je mimo hiše po stezi pod vinogradom. Sij goreče strehe mu je že razsvetljeval pot. V samih spodnjih hlačah iz hodnega platna in v strgani srajci, kakor je bil iz postelje vstal, je šel v hladno noč. Pa niti čutil ni jesenskega hlada, tako ves potopljen je še bil v to, kar je bil pravkar izvršil. Pod velikim orehom, ta oreh je bil še njegov, tik zraven se je začenjal mejašev svet, je sedel v travo. A zdaj je tista napeta, nekako zagrizena odločnost, v kateri se je čutil orodje božje in se mu je zdelo, da ga podpira in vodi višja moč, polagoma popuščala. Z vso silo ga je napadal dušeč kašelj, čudna onemoglost se ga je lotevala. Legel je po dolgem v travo, roke si podložil pod glavo. Zagledal se je mimo vej nad seboj proti sinjemu nebu, čez in čez z blestečimi zvezdami posejanemu. In kakor bi se bil šele zdaj iz neke omamice prebudil, se je z nekako otroško radostjo razveselil jasnega neba in zvezd. »Kako lepo svetijo. In kako čudno daleč so nocoj. In povsem mirne, nobena ne vztrepeta. Čuje pač Bog nad njimi.« Ko se je nagledal zvezd, so mu zaplule oči doli proti gozdu. Ogenj je že jasno razsvetljeval njivo in sipal svetlo luč tudi doli na les. Bilo je, kakor bi sc vsa drevesa v odsevu plapolajočih plamenov zibala. Z nekako otroško radovednostjo je Peter opazoval to podrhtevajoče pregibanje in zibanje. Ves pa se je zagledal v dve visoki beli ' brezi, stoječi ob robu gozda. V svitu ognja sta se belili, da sta se zdeli belejši kot podnevi. »Kakor dve beli sveči stojita tam,« je pomišljal. »A mrtvaški sveči nista, ne gorita. Mrtvaška sveča gori’ tamle.« Ne da bi obrnil glavo proti domu, je poslušal, kako prasketa tam ogenj, ko použiva tramovje strehe in lesene stene. Nenadoma ga je spreletelo nekako otožno in sočutno. »Onima dvema sveti. Kako jima pač je zdaj? Pa delata še greh? V grobu še? Ali obujata le kesanje? Prosita Boga odpuščenja? Ostaneta živa? Ali jima vendar sveti mrtvaška sveča?« Senekovič Alojzij Nenadoma je zaslišal spodaj iz vasi prestrašen, skoro nenaravno kričeč moški glas: »Ogenj! Ogenj! Pomagajte!« Takoj za klicem je glasno zalajal pes. Za njim drugi, pri sosedu. »Pa so zagledali?« je pomislil Peter. »Zdaj bodo prišli gasit in reševat. A saj vode ni! — Bodo rešili tudi onadva? Kakor pač Bog hoče. Če jima je Bog odpustil, bosta rešena. Skoro želel bi, da bi bila... Bodi jima Bog milostljiv!« Streslo ga je: jesenska noč je bila hladna. V prsih je nenadoma začutil boleč zbodljaj, nato silno vročino, ki mu je kakor silen val planila gori v grlo. V naslednjem trenutku je imel v ustih nekaj osladno-toplega. Polna usta. Moral je izbruhniti. In še — in še. »Kri! — Pa umiram?« A ni maral dalje misliti na to. Z zagrizeno trdovratnostjo je strmel doli v brezi na robu šume. A brezi sta se naglo oddaljevali, tonili nekam v polmraku, v popolno temo — ti lepi beli,, negoreči, ne mrtvaški sveči. Tedaj je zaobrnil glavo proti domu, proti ognju — s težavo, ker je bila za čudo težka in okorna. Videl je, da je plamen zajel že vse poslopje. »Torej boš tudi moja mrtvaška sveča?« je pomislil. Ne radosti ni bilo v tem spoznanju, ne žalosti. Zdelo se mu je, da je vse dobro in v redu, kakor pač je. A že ni mogel več jasno razmišljati. Vse medle so se mu misli, zastajale mu, kakor da se pogreza v spanje. Le nejasno je še videl visoko plamtečo svečo. »Da, da, tudi moja boš ... Bodi Bog milosten tudi meni...« Družbo sv. Cirila in Metoda! narod in državo, podpira J. A. — Celje. Kako je Schulverein deloval na Slov. Štajerskem. Ko se je ustanovilo pred polstoletjem v bivši Avstriji nemškopolitično šolsko društvo Schulverein, je pričelo svoje dobro organizirano delo na jezikovno ohranjenih nemških otokih in otočičih, ki so uživali od germanske avstrijske vlade že do tedaj vse mogoče in nemogoče privilegije, v škodo in zapreko razvoju slovenskega šolstva, in to najprej na bivšem Koroškem in Sp. Štajerskem. Tu so domala vsi večji kraji — zlasti oni s sodnijskimi, davkarskimi ali okr. glavarskimi sedeži, koder je nemško ali ponemčeno uradništvo igralo poleg nemških in nemčurskih industrij cev, trgovcev in obrtnikov glavno in vodilno vlogo — veljali za večno in neomajno nemško ozemlje. Za peščico njihovih otrok se je obdržal v osnovnih šolah nemški učni jezik, ki je veljal tudi za učni jezik navadno večini otrok slovenskih staršev. Kjer pa ni bila v takih krajih tedaj za širjenje germanstva dovolj oglajena pot, jo je pričel Schulverein takoj popravljati, tlakovati in nasipati s pripomočki, ki drugim narodnostim, zlasti Slovanom, nikakor niso bili dovoljeni. Pazilo se je v vsakem takem gnezdu, da se je širilo ger-manstvo po ponemčevalnih šolah med slov. narodom. Preprosto ljudstvo se je tedaj le malo in poredko narodno zavedalo. Naši nacijonalni sovražniki so to dobro znali in v vseh uradih se je odlikovalo osobje, ki je znalo zaničevati našo narodno govorico in v deveta nebesa povzdigovati nemško žlobudranje, če je bilo pravilno ali ne — samo da je bilo nemško. Ker se je navedeno vršilo navadno po eni in isti metodi in na slične načine, bom opisal in fiksiral postopek le na en kraj na prejšnjem Sp. Štajerskem. V pričetku tekočega stoletja je bil trg V. še v slovenskih rokah. Imel je 4 razredno osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, katero so morali posečati tudi otroci nekaterih nemčur- .•/ ' '4 1 : Schw0iger Janko skih rodbin, otroci železničarjev in uslužbencev v bližini se nahajajočega zasebnega premogovnika. V 3. šolskem letu se je po tedanjem šolskem zakoniku pričel poučevati kot predmet — drugi deželni jezik — nemščina. Na nemških šolah po mestih tega 2. deželnega jezika — slovenščine niso poznali, § je veljal le za slovenske šole. Tako so prišli do nemškega pouka otroci onih »Germanov« tudi na slovenski šoli. Nekateri \z-ja med teh so bili celo tako predrzni, da niso hoteli kupovati svoji deci slovenskih knjig ter so narodno zavedno učiteljstvo tožarili pri višji šolski oblasti, da zapostavlja uradno predpisani nemški jezik. V omenjenem kraju je bival tedaj obrtnik P. — čistokrven »German«, ki je to dokazal v pisanju svojega priimka z — sch in tz. Bil je za svoj poklic zelo inteligenten in posebno dober diplomat, ki je poznal dobro mehko in lahko pridobitno dušo slovenskega preprostega človeka. Ustanovil je v kraju požarno brambo in povabil na ustanovni občni zbor vse — »Nemce« in Slovenec povdarjajoč, da je to popolnoma internacionalno in le dobrodelno društvo, katero bodo pač vsi podpirali. V onih časih niso Slovenci dovolj upoštevali nemške organizacije »Feuerwehr«-a, ki je pod krinko dobrodelnosti bila močen steber za širjenje germanstva med nami. Tudi premalo zavedni in pa še strankarsko ločeni smo bili tako, da ni bilo misliti na kak skupen nastop, ki bi bil lahko preprečil marsikateri germanski naval na slovenske postojanke. Omenjeni organizator je to sam priznal, kako lahko je pri takih razmerah v kalni vodi ribariti. Na omenjenem ustanovnem občnem zboru je torej dosegla nemčurska stranka večino in za načelnika volila graščaka, sicer blagega in dobrega človeka, ki je bil kot avstrijski aristokrat nad strankami, dasi med Slovenci le na »črni« strani. Ta gospod je prevzel častno predsedstvo, vse delo je pa pripustil prej imenovanemu organizatorju P. Samoumevno je novoustanovljeno gasilsko društvo pristopilo k nemškemu »Verbandu«, ki je imel dovolj denarja in vsako tako postojanko podprl vedoč, da je to torišče germanizacije in dobra opora »Dranga« proti jugu. Društvo je dobilo kar najboljše gasilno* orodje, uniforme in za moštvo po vsaki vaji tako-zvani »Freibier« — pri katerem so najprej »gut-heil-lali«, pozneje pa kar prvi zlog izpuščali in le z drugim napivali. Slovenski obrtniki, ki so se pri vstopu v dobrodelno društvo še slovenske narodnosti zavedali, so postajali proti svoji narodnosti vedno bolj mlačni in tako, če tudi nemško ne govoreč, z drhaljo — hajlali. Poveljevanje v društvu je bilo le nemško — ali nemško spakedrano,. da so vsi razumeli, slično avstrijsko-vojaški »Šprahi« pri slovanskih polkih. Sčasoma je požarna bramba ustanovila svoje pevsko društvo: Feuerwehr-Sanger-Riege, ki je prepevalo najbolj zagrizene nacijonalne germanske popevke. Ustanovilo se je še društvo: Kindergartenverein in otvoril nemški otroški vrtec, v katerega se je sprejemala in lovila tudi deca narodno ne dovolj zavednih slovenskih staršev. V tem času je delovalo v Avstriji že drugo bojno društvo Siidmark, ki je vse to gibanje gmotno podpiralo, kar se ni dalo iz blagajne Feuerwehra storiti. Nemška vrtnarica, poslopje otroškega vrtca, obila božična in druga darila deci — vse to je podpirala Siidmarka. Na lastna ušesa sem čul prej imenovanega organizatorja P-a., ko je pripovedoval, da je bila nekoč blagajna Kindergarten-Vereina popolnoma prazna tako, da vrtnarice že drugi mesec niso mogli izplačati. Obrnil se je na centralo Siidmar-ke v Berlin in opisal obupen položaj ogroženega germanstva v V., ki ga je takoj rešila iz težavnega položaja in nakazala par sto rajhovskih mark. Po ustanovitvi otroškega vrtca se je kmalu pričelo misliti in delovati za nemško šolo. V onem času sem prišel ravno v ta kraj. Krajni šolski svet je tedaj vendar slutil in doznal, kaj namerava ustanovitelj »humanega« društva in je s pospešenimi koraki dosegel, da se je 4 razredna •osnovna šola — otrok je bilo dovolj — razširila v petrazrednico. Poučeval sem potem v tem naj-višjem razredu in gledal na to, da so se tudi ■otroci slovenskih — zlasti kmečkih staršev učili pridno nemško, kajti, poznal sem dobro agitacij - Savnik Fran •sko sredstvo, s katerim so se lovili nezavedni starši — posebno v okolici — ko se je poudarjalo, da je nemški jezik za vsakega najbolj potreben in se ž njim lahko obhodi ves svet, dasi s slovenskim jezikom nikamor ne prideš. Ko so torej »Germani« v V. sredi prvega desetletja dosegli enorazredno schulvereinsko šolo, se je pričelo šele pravo ponemčevalno delo. Vsi člani Feuer-\vehra so bili samoobsebi umevno obvezani, svoje otroke vpisati v to šolo. Iz petega razreda sem med drugimi izgubil tudi 2 pridni deklici, hčerki edinega pravega Nemca v trgu, grajskega vrtnarja. A kaj sem doživel? Po preteku enega leta je ta pošteni Nemec svoji hčerki vpisal zopet v 5. razred slovenske šole, češ, tu sta se kaj naučili, tam bi bili pa še to pozabili. Razume sc, da je bil ves »germanski« svet nad njim! Lovili so pa razni agitatorji prav pridno deco nezavednih staršev v okolici in s pomočjo železniške uprave, ki je nameščala le take ljudi, ki so se pokorili german-stvu. Enako je bilo tudi z rudnikom, ki je prešel tedaj že v državne roke. Kmalu so trški »Germani« pričeli delati na razširjenju enorazrednice, kjer je bil prvi dve leti nameščen starejši učitelj, ki se ni brigal za drugo, kakor za pouk v šoli. Da tak »mrtvec« ni ugajal trškim »Teutonom«, je samo ob sebi umevno. Ko so šolo razširili v dvorazrednico — bilo je to kaka leta pred svetovno vojno, so dobili za šolskega voditelja drugačnega moža — češkega odpadnika D-ua, ki je kljukico v svojem imenu — na r — v znak germanstva izpremenil v \v in sch. Ta pristni »German« se je takoj lotil agitacijskega dela za schulvereinsko šolo. Siidmarkina knjižnica, ki jo je ustanovil, je širila med tržani razno politično in leposlovno štivo na vse strani. Pri tem mu je do vojne pridno pomagal njegov dodeljeni mu tovariš. Pri izbruhu vojne sta sicer oba iz trga izginila, v pričetku šolskega leta se je pa pojavil upravitelj — kot nenadomestljiv zopet v trgu. Med vojno so njegovi priganjači in agitatorji za schulvereinsko šolo kar javno v okolici kmetom pripovedovali, da po končani vojni itak ne bo več slovenskih šol, zato je najbolje, da že sedaj vpišejo svoje otroke v nemško šolo. Res jim je nasedlo nekaj nevednih kalinov tako, da je bila nemška dvorazrednica prav dobro zasedena. A veselje teh hujskačev ni trajalo dolgo. Prišel je preobrat. Schulvereinska šola se je ukinila. Prevzeli smo deco zapeljanih staršev, ustanovili sokolski naraščaj in tako združili prej . Dr. Krisper Valentin na umeten in goljufiv način razdvojeno slovensko mladino. Ob »pogrebu« schulvereinske in siid-markine zapuščine je doživel pisec teh spominov še ta veseli dogodek, da je bil radi zaplembe harmonija, ki je bil nekdaj nabavljen z sudmarkinim denarjem za Gesangsverein, obsojen od 3 čl. sodišča v C., kateremu je predsedoval Slovenec, na vrnitev zaplembe in poravnavo vseh stroškov. A stol sedmorice v Z. je to »slavno in častno« razsodbo razveljavil tako, da še sedaj oni harmonij rabi pri pouku slovenskega petja in spremlja že nad 10 let lepe narodne in umetne slovenske popevke, med drugim tudi staro in večno lepo: »Od Urala do Triglava!« 1lllllllllllllillllllll!lll!lllll[l!llllllllllllllll!l!l!lllllll![!llllllllllllllllllllllllllll!lllll!lllllllllll!llllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll!l!l!llllllllllll!IINIIIINIIIIIIIII!l!l!l!IIIIOI!lll!llllllllll!lllllllllllllllll 0 šolstvu v Julijski Krajini. Premeščanje učiteljstva, ki se je začelo s šolskim letom 1927/28, se je nadaljevalo in namen je premestiti vse, tudi one, ki so jim delovali v njihovih organizacijah in se odtujili domačemu ljudstvu. Da se jim mudi s premeščenjem, se vidi iz tega, da ne utegnejo pričakati konec šolskega leta, ampak jih premeščajo tudi med letom, kakor se je zgodilo v minulem letu 1930/31, ko so bili premeščeni dvakrat in sicer sredi novembra in sredi marca, vsakikrat 35 učiteljev in naknadno se vrši še kaka premestitev. S šolskim letom 1931/32 so prišli na vrsto učitelji (ice), ki so bili gotovi, da ostanejo v njihovi milosti, ker so se zelo žrtvovali pri mladinskih organizacijah in pri Dopolavoru, ki bi bili nekako zabavni in poučni krožki, ki naj bi nado-mestovali naša izobraževalna društva itd., toda malo se naredi tu, primorajo se včlaniti enostavno oni, ki so od njih odvisni (trgovci, krčmarji itd.) ali člani godb, kolesarjev itd. ali pa fantje in dekleta, ki radi plešejo, ker drugače jim ne dovole javnega plesa. Včasih poskušajo napraviti kako igro pa le s svojimi elementi, ker domačinov ne dobe, vsaj za enkrat ne; bomo videli pozneje, ko nastopi generacija, ki hodi zdaj v šolo. S to premestitvijo odidejo tudi oni, ki so bili •člani fašistovskih organizacij, miličniki ali celo milični častniki. Pravijo, da pridejo na vrsto vsi učitelji iz novih pokrajin, vsi tisti, ki so delovali pod prejšnjim avstrijskim režimom, če tudi so italijanske narodnosti. Mestom, ki so avtonomna, so z nekim novim odlokom vzeli pravico nameščati učitelje v svojem območju, ministrstvo samo ima pravico do premeščanja učiteljstva, kamor hoče. To velja za Gorico in tudi za Trst. Menilo se je prvotno, da je bil ta odlok naperjen samo proti slovenskemu učiteljstvu, ki se v skrajno pičlem številu nahaja v teh mestih; toda velja za vse. S tem premeščenjem pojde kakih 60 učiteljev v notranjost in s tem bi bili skoraj pri kraju; kar malega jih še ostane, bodo polagoma med letom premeščeni. Da niso oblasti delale razlike med bolj značajnimi, zavednimi in neznačajnimi, oportunisti ali celo odpadniki, imajo popolnoma prav, pokazali so, da takih ljudi tudi oni ne čislajo in marsikaterega so tako moralno in materi-jalno ubili, ker ne zasluži drugega. Ljudstvo je veselo, da se znebi takih dvomljivih ljudi in ljubši mu je pošten in pravičen laški učitelj, kakor kako neznačajno, ovaduško človeče. Premeščeni so po celi Italiji od Pijemonta do Kalabrije; na Sardinijo to pot ne gre noben. Vpliv italijanske šole pri mladini in otrokih se žalibog pozna. Menilo se je, da ne bo takih posledic, ampak so. Res je, da mnogi ne razumejo, kar se uče, da je vse ponajveč mehanično, toda govoriti se le nauče in slovensko poznajo le po dijalektu in če bi kdo rabil v govoru kak bolj pravilen izraz, bi ga ne razumeli. V šoli se uče tudi mnogo peti, tako da otroci zunaj hoteč dati duška svojemu razpoloženju s petjem, pojejo pesmi, ki so se jih naučili v šoli in to so po-največ himne, ker slovenske pesmi ne poznajo dobro. Da bi jim to starši branili, so redki slučaji, ker kakšni postajajo precej indiferentni in kakšna mati je še ponosna, da zna njen otrok kakšno zapeti po laško. Velikega učnega uspeha šola ne bo imeja, ker se ne uče mnogo radi nepoznanja italijanskega Mligagg-i ^ : Lesničar Janko jezika od doma, ampak mlačnost se razširi med takim elementom, ker ne bo imela bodrila od nikoder. So mnogi starši, ki se boje pritiska, groženj in se delajo preveč po nepotrebnem odvisne in preveč bojazljivo nastopajo; ni čuda, da jih potem hvalijo po časopisih, češ, da ljudstvo je dobro, pohlevno, a hujskači so oni, ki razdor delajo. Slovenskih knjig je čedalje manj. Stalni so: knjižni zavodi Mohorjeve družbe, Goriške Matice, Knjižna zaloga v Trstu, revija Ženski svet. Od političnih listov ni duha ne sluha več. Edino izvestje Slovencev na Goriškem Novi list, ki se je ustanovil po velikem prizadevanju prejšnjih poslancev, je bil ukinjen po umoru vrhpoljskega laškega učitelja in tako ljudje sedaj ne bero nič in nič ne zvedo. Do pred vojne je vsaka hiša imela svoj časnik ali pa dva (kak strokovni), zdaj pa nobenega. Se mora umeti, na kakem nivoju stoji naše dobro in po napredku stremeče ljudstvo. Slovensko petje je našlo varno zavetje v cerkvah. Tu se vobče poje dobro, ker petje se mnogo goji. Hoteli so tudi to zatreti in ponekod delati ovire s tem, da niso pustili imeti vaj po zasebnih hišah ali za to namenjenih prostorih, ampak v zakristijah ali na koru so morali mnogi vežbati cerkveno petje. Pod roko pa se tudi kako lepo dostojno narodno nauče. Zdaj imajo po Goriškem posebno v nekdanjem vojnem pasu povsod lepe nove orgle, kar pospešuje lepo petje. Zunaj je petje vobče prepovedano; poje pa se vendar, ampak dosti manj kot v minulih letih. Fantje na vasi pa le pojo in pojo same slovenske. Koliko časa bodo trajale te razmere? V nobeni državi, ki so dobile po vojni znatne manjšine, ne delajo tako, kakor tu, kjer hočejo vsak sled prejšnjega stanja zabrisati. Da se izgubi sled o bivanju Slovencev na tej zemlji, zahtevajo v svoji naivnosti, da si mora vsakdo predrugačiti ime. Ker se jih je prostovoljno premalo oglasilo, namreč Slovencev, Lahi so si že mnogi ime predrugačili, hočejo to šiloma napraviti in če komu ni prav, bodo postopali proti njemu in bo občutil posledice. Tako ne osrečijo našega ljudstva. Naj bi rajši skrbeli za njega blaginjo, da ne pojde tako nizdol v gospodarskem oziru, kot gre zdaj. Takega postopanja naše ljudstvo ni vajeno, ker prej je stalo dobro; pridelki so se vedno dobro prodali; a zdaj jim je gorje. Takoj po vojni, dasi je bilo takrat obilo denarja radi obnovitev, se je poznalo, da domači pridelki ne pojdejo v lepo ceno in da bodo zaostajali. Davki in pristojbine pa rastejo, da sami Lahi, ki so jih vajeni, zelo godrnjajo. Dati ljudstvu, ki so si ga priklopili, pravice obstoja in blagostanja, to bi bilo modro, ne pa prihajati tu z raznarodovalnimi nameni, ki ne bodo imeli pozitivnega uspeha. To so skušali nad Slovenci bolj odločni in močni narodi, pa ni jim šlo, sami so podlegli. Zastonj je hvalisanje s kulturo, ki je ni. Da bi dobili manj kulturen narod pod se, bi morda kaj dosegli; ampak naš narod s kulturo, kakršno je imel pred vojno, oni pokret, ono gibanje, kulturna, izobraževalna društva, petje, telovadba, veselice, shodi, predavanja, knjige itd. itd., kje se dobi pri drugem narodu razmeroma in vse to v takem izobilju. Kje so oni v tem oziru! Z modrimi odredbami bi se ljudstvo bolj pomirilo in se sprijaznilo s položajem. Prepričani smo, da bo naš narod vztrajal vkljub vsem navalom, in vreden postal novih lepih časov, ki mu bodo gotovo enkrat zasijali. Kdor prispeva za Družbo sv. Cirila in Metoda, dela za našo narodno bodočnosti Naši gnobovi. Tekom enega leta so izpadli vsled smrti iz vrst naše CMD sledeči idealni in požrtvovalni sotrudniki, prijatelji in prijateljice: Dr. Majitron Danilo Ga. Alojzija Slančeva roj. Koblerjeva, soproga veleposestnika v Litiji, umrla dne 30. septembra 1. 1. Pokojnica je bila vzorna rodoljubka. Naša CMD jo šteje med svoje pokroviteljice. Gregorič Fran, davčni nadupravitelj v p., umrl v Novem mestu dne 1. oktobra 1. 1., je bil vedno prijatelj in podpornik Družbe, kar je pokazal tudi v oporoki z volilom Din 500.—. Golob Joško, šolski upravitelj v Vuzenici, umrl dne 3. novembra 1. 1., star šele 44 let. Pokojnik je bil pravi vodja vsega narodnega dela v obmejnem kotu Dravske doline. Pri Sokolu je bil od ustanovitve blagajnik, pri Gasilnem društvu celih 13 let tajnik; tudi ondotni CM podružnici je tajnikoval nepretrgoma 7 let. Majdič Peter, umrl dne 12. novembra 1. 1. v Celju, star 69 let. Pokojnikovo ime je slovelo po vsej državi, ker je bil izredno podjeten in sposoben veleindustrijalec in trgovec. V Sp. Hudinji pri Celju je imel največji in najmodernejši paro-mlin Slovenije. Pred leti je mlin preosnoval v tovarno volnenih izdelkov. Nadalje je ustanovil v Celju prvo slovensko trgovino z železnino v bivši Štajerski. Na vročih celjskih tleh je bil pokojnik vedno v prvih vrstah braniteljev narodnih pravic ter je izdatno podpiral vsa narodna društva. Tudi naši CMD je bil pokrovitelj. Dr. Žižek Branko, okrožni in rudniški zdravnik v Velenju, umrl istotam dne 17. novembra 1. 1. v najlepši moški dobi. Rojen leta 1880 v Ormožu kot sin znanega rodoljubnega zdravnika dr. A. Žižka. Kjerkoli je pokojnik služboval (Idrija, Hrastnik, Trbovlje, Velenje), je neustrašeno posezal v borbo za narodne svetinje. V Hrastniku je bil predsednik CM podružnice, v Velenju pa podpredsednik. Bil je tudi pokrovitelj Družbe. Dr. Brumen Anton, odvetnik v Ptuju, umrl istotam dne 29. novembra 1. 1. Pokojnik je bil v mladih letih sodnik, toda zapostavljanje slovenščine pri sodišču ga je tako bolelo, da je izstopil ter odprl v Ptuju odvetniško pisarno. Zdaj je imel proste roke, da je mogel posvetiti vse svoje moči v besedi in pisavi za ravnopravnost materinščine pri sodiščih in drugih uradih. Temeljito pisane politične članke je pošiljal v vse slovenske dnevnike; zato so se ga bali v Gradcu, pa tudi na Dunaju. Spodnještajerski nemškutarji so Lovšin Franjo spletkarili proti njemu javno in prikrito, toda mož se ni uklonil. Šele z nastopom naše osvoboditve je odložil pero ter sc umaknil v zasebno življenje. Ptujski CM podružnici je tajnikoval od 1891 do 1893. Watzak Vinko, umrl v Šmartnem pri Litiji dne 10. decembra 1. 1. v visoki starosti 84 let, je bil do smrti idealen rodoljub. Celih 7 let je bil marljiv blagajnik CM podružnice za Litijo in Šmartno. Potočnik Josip, sodni oficijal v p., umrl v Ljubljani dne 19. decembra 1. 1. S soprogo Ano sta v veliki vdanosti poklonila Družbi trikratno pokrovitelj nino. Kovačič Jakob, nadučitelj v p. pri Sv. Trojici v Slov. goricah, umrl v prvi polovici meseca januarja t. 1. Celih 30 let je vkljub silnemu nem-čurskemu pritisku neustrašeno deloval za naše narodne ideale v šoli ter kot tajnik in blagajnik posojilnice. Pred vojno je bil 2 leti tajnik on-dotne CM podružnice. Dr. Savnik Edvard, višji okrajni zdravnik v Kranju, umrl istotam dne i9. marca t. 1. star 79 let. Pokojnik je bil delaven in požrtvovalen pri vseh narodnih, kulturnih in dobrodelnih ustanovah. Bil je častni meščan in častni član Prostovoljnega gasilnega društva, ki ga je ustanovil pred 50 leti. Nadalje je bil ustanovitelj Dijaške kuhinje. Naši Družbi je bil pokrovitelj. Levak Andrej, zelo ugleden meščan v Brežicah, umrl dne 19. marca t. 1. v starosti 83 let, je bil od mladosti neustrašen narodnjak. Bil je ustanovitelj in mnogoletni načelnik Posojilnice, ki je pomagala naše ljudi osamosvojiti izpod nemških denarnih zavodov. Pri ondotni CM podružnici je bil prvo leto ustanovitve (1891) blagajnik, nato pa 20 let predsednik. Zgrabijič Martin, profesor na učiteljišču v Ljubljani, umrl dne 21. marca t. 1., je bil zelo agilen odbornik pri moški CM podružnici v Šiški. Senekovič Alojzij, umrl dne 28. marca t. 1. pri Sv. Ani v Slov. goricah, star 76 let, je bil zelo zaslužen narodni delavec na jezikovni meji. Bil in predsednik CM podružnice, ki jo je pred leti sam ustanovil. Ga. Hujanova Josipina, soproga magistrat-nega uradnika, umrla 7. aprila t. 1., je bila velika Kilar Jernej prijateljica Družbe sv. C. in M. Svoja otroka je vpisala v šentpetersko podružnico, preden sta začela hoditi v šolo. Ga. Ivana Knafličeva in Knaflič Fran, lastnika znane tovarne usnja v Šmartnem pri Litiji, sta umrla v enem tednu i. s. gospa dne 5. aprila, soprog pa dne 9. aprila t. 1. Oba sta bila navdušena in požrtvovalna rodoljuba. Gosp. Knaflič je vršil 15 let posle blagajnika pri CM podružnici v Litiji, njegova žena pa ji je bila pokroviteljica. Ga. Letnikova Pavla, soproga rudniškega uradnika v Trbovljah, umrla dne 28. aprila t. 1. Pokojnica je bila zelo vneta podpredsednica pri ondotni ženski CM podružnici. Ga. Triller jeva Marija, znana gostilničarka pri Brgantu v Trnovem, umrla dne 29. aprila t. 1. v častitljivi starosti 85 let. Pokojnica je bila vedno zelo naklonjena naši šolski družbi, o čimer so pričale izdatne svotc iz družbenega nabiralnika v njeni gostilni. Schweiger Janko, pisarniški ravnatelj v pokoju, umrl v Gradcu (Bela krajina) dne 1. maja t. L, star 72 let. Pokojnik je bil vedno odločen narodnjak. Deloval je v vseh narodnih društvih v onih napetih časih, ko je bilo to za državnega uradnika nevarno. V Črnomlju, kjer je služboval, je pomagal ustanoviti Sokolsko društvo in graditi Sokolski dom. Pri CM podružnici je bil blagajnik celih 15 let. Šavnik Fran, lekarnar v Kranju, umrl dne 4. maja t. 1., je bil zelo delaven rodoljub. Ondotni CM podružnici je predsedoval v burnih letih 1908 in 1911, dočim je bila njegova žena predsednica ženski podružnici. Pokojnik je bil velik dobrotnik revežev, osobito dijakov. V odboru Dijaške kuhinje je bil od njene ustanovitve. Dr. Podlesnik Mihael, višji sreski sanitetni referent v Mariboru, umrl istotam dne 21. maja t. 1. star 63 let. Rodom iz Št. Lovrenca na Pohorju je do preobrata služboval v Velenju ter se krepko udejstvoval pri naši narodni obrambi. Velenjski CM podružnici je predsedoval od leta 1908 do 1911, nato pa bil ponovno podpredsednik. Bil je tudi pokrovitelj naši Družbi. Dr. Krisper Valentin, znani ljubljanski odvetnik, umrl v Badnu pri Dunaju dne 20. julija t. 1. Pokojnik je bil odličen jurist in vedno zaveden rodoljub. Leta 1905 je ustanovil Zvezo za po-vzdigo tujskega prometa na Kranjskem in napisal nebroj člankov za tujsko prometne revije. Kolšek Avgust Svojo državljansko in dinastično zvestobo je pokazal s tem, da je med prvimi donosi za spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani izposloval pri Prometnem sindikatu, kjer je bil zastopnik naše vlade, lepo svoto Din 10.000. O njegovi narodni požrtvovalnosti pa priča njegovo dvakratno pokroviteljstvo pri CMD. Peče Ivan, poštni višji oficijal v pok., župan na Ptujski gori, je nagloma preminul dne 27. julija t. 1. Pokojnik je 20 let služboval pri pošti v Mariboru, kjer se je neustrašeno udejstvoval v vseh bojih za našo narodno mejo. Naši Družbi je postal pokrovitelj v dobi, ko je bilo 200 K za nižjega uradnika žrtev. Lesničar Janko, direktor Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Čupriji, je postal žrtev zločinskega napada na vlak pri Zemunu dne 2. avgusta t. 1. Pokojnik je bil navdušen Jugoslovcn. Za časa bivanja v Celju je bil 2 leti tajnik CM podružnice. Dr. Majaron Danilo, sloveč ljubljanski odvetnik, umrl na Bledu dne 6. avgusta t. L, star 72 let. Pokojnik je bil vse življenje neustrašen borec za pravice slovenskega jezika. Njemu se imamo poglavitno zahvaliti za slovensko vseučilišče v Ljubljani. V priznanje je postal njen prvi častni doktor. Deloval je v društvu »Slovenski Pravnik« 8 let kot tajnik in 25 let vse do svoje smrti kot predsednik ter urejeval 27 let društveno strokovno glasilo enakega imena.Mnogo let je bil občinski svetnik v Ljubljani in deželni poslanec bivše vojvodine Kranjske. Bil je družbin pokrovitelj in od leta 1904 do 1909 član (razsodnik) glavnega odbora. Lovšin Franjo, nadučitelj v pok. v Vinici pri Črnomlju, umrl v Ljubljani dne 7. septembra t. 1. v 69. letu starosti, je bil že pred vojno navdušen Jugoslovcn in vsestransko delaven za kulturno in gospodarsko povzdigo prebivalstva. Leta 1910 je v Vinici ustanovil CM podružnico, ki ji je predsedoval nepretrgoma tudi še med vojno. Kilar Jernej, računski nadsvetnik v p., umrl v Ljubljani dne 9. septembra t. 1. star 82 let, je za časa svojega službovanja v Črnomlju, Škofji Loki, Tržiču in Vel. Laščah neustrašeno sodeloval pri narodnih društvih. V Ljubljani je bil 3 leta odbornik pri CM podružnici za Št. Jakob-Trnovo. Tudi pred smrtjo se je spomnil naše šolske družbe z večjim darilom. Kolšek Avgust, notar v Marnberku, umrl isto-tam dne 12. septembra t. 1., star 60 let, je bil na vseh svojih službenih mestih odličen narodni delavec. V Konjicah je bil tajnik CM podružnice od leta 1901 do 1906, leta 1909 in 1910 pa podpredsednik. Z naselitvijo v ponemčenem Marnberku je prevzel ondi vodstvo vsega kulturnega in narodnega dela. Majcen Alojzij Majcen Alojzij, šolski upravitelj v Selnici ob Dravi, umrl dne 13. septembra t. L, star 58 let, je bil v predvojni dobi med najboljšimi branitelji naše severne jezikovne meje. Celih 17 let je bil nadučitelj pri eksponiranem Sv. Duhu na Ostrem vrhu. To župnijo so Nemci smatrali za svojo posest, saj je spadala politično pod nemško Lipnico (Leibnitz), a cerkveno pod graško nadškofijo. Pokojni Majcen pa je napravil iz obmejne postojanke pravcato narodno trdnjavo z narodno vzgojo mladine in s podrobno agitacijo med odraslimi. Ustanovil je posojilnico, da je prebivalstvo gospodarsko osamosvojil. Pri naši CM je izposloval izdatno podporo, da se je zgradila lepa nova šola, ki pa je pri razmejitvi žalibog pripadla Avstriji. Brez pokojnikovih priprav bi bil Sv. Duh brez-dvomno prišel ves pod Avstrijo. Poročilo v lanskem koledarju o smrti gospe Marije Snojeve, roj. Faukal, ki je volila CMD 250 Din, popravljamo z ozirom na netočne informacije, da je pokojnica res sama vodila skromno gospodinjstvo. Volila si ni pristradala, niti ni prišla vsled svoje dobrosrčnosti in zaupljivosti ob svoje premoženje. DOLŽNOST vsakemu Slovencu bodi: DA JE Družbe sv. Cirila in Metoda. Člani so: 1. pokrovitelji, plačujoči 100 Din, 2. ustanovniki, plačujoči 50 Din, 3. letniki, po 5 Din na leto, 4. podporniki, vsaj 3 Din na leto. V Družbo se vpisuje pri bližnji podružnici. Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. XLVI. JKalna Meja vodstva Družbe s v. Cirila in Hetoda. Dne 21. avgusta 1931 ob 3 14 popoldne se je radi smrti predsednika g. Aleksandra Hudovernika zbralo vodstvo Družbe sv. C. in M. k žalni seji. Predsednikova namestnica ga. Pranja dr. Tavčarjeva je otvorila žalno sejo in se spominjala s toplimi besedami blagopokojnega predsednika, ki je izdihnil svojo plemenito dušo dne 20. avgusta. Naglašala je težo udarca, ki je z njegovo smrtjo zadel Družbo sv. C. in M. Odborniki so žalni govor stoje poslušali. Potem je poprijel besedo vseučiliški profesor g. dr. Rado K uš e j, ki je v daljšem govoru poveličeval pokojnikovo delo in zasluge, ki si jih je pridobil na narodno-obrambnem polju. Nato je predložil sožalnico pokojnikovi hčerki in prosil odbornike za podpise. Ga. dr. Tavčarjeva je predlagala, naj se v trajni spomin na velezaslužnega pokojnika osnuje Hudovernikov sklad. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato je bila žalna seja zaključena. Volitev novega predsednika. Po kratkem presledku se je pričela redna vodstvena seja. K besedi se je oglasil družbeni blagajnik g. dr. Janko Kersnik in poročal: Z blagopokojnikom sva delovala skupno preko 30 let. Bila sva dobra prijatelja in veže me želja pokojnika, ki mi jo je izrazil v zadnjem času radi vodstva Družbe sv. C. in M. Njegove besede so bile: želim iskreno, da bi bil moj naslednik vseučiliški profesor g. dr. Hudo Kušej. Predsednikova namestnica ga. Franja Tavčarjeva je dala ta predlog na glasovanje poudarjaje, da bo vprašanje, kdo bo predsednik, najlepše rešeno, ako upošteva odbor željo blagopokojnika. Nato so odborniki soglasno izvolili za predsednika Družbe sv. C. in M. g. dr. Rada Kušeja, ki je izjavil, da rad sprejme izvolitev in da bo po svojih močeh skušal nadaljevati delo svojih prednikov, kar mu bo tem. lažje, ker je bil posebno zadnja leta najožji sodelavec blagopokojnega Aleksandra Hudovernika pri Družbi sv. C. in M. Novi predsednik je prevzel prvo mesto in zaključil sejo. Družbe sv. Cirila in Metoda redna 43. velika skupščina v Laškem, dne 13. septembra 1931. Družba sv. Cirila in Metoda je priredila svojo veliko skupščino v zdravilišču Laško ob Savinji ob priliki 40 letnice obstoja ondotne CM podružnice. Delegate, ki so prišli v izredno velikem številu od vsepovsod, od severa in juga, zlasti pa v velikem številu od naše ogrožene meje, je pozdravil na postaji predsednik podružnice g. Ivan Cetina, ki se je v iskrenih besedah zahvalil za nadvse častni poset. Poudarjal je historijat nacijonalnega položaja pred 40 leti ob ustanovitvi podružnice v Laškem, v enem izmed najbolj zagrizenih nemčurskih krajev bivše Spodnje štajerske. V onih dneh so bili ustanovitelji podružnice pravi narodni junaki. Končal je z željo, da bi skupščina rodila kar največ uspehov v narodno obrambnem delu. Za iskreni pozdrav se je s toplimi besedami zahvalil družbeni predsednik g. dr. Kado Kušej, nakar so se delegati podali s kolodvora proti poslopju termalnega kopališča. Povorka se je pomikala ob špalirju šolske mladine v spremstvu učiteljstva, domačega ljudstva, sokolskega naraščaja in požarne brambe. Pred postavljenim slavolokom je nagovorila mlada Sokolica Bri-narjeva g. predsednika CMD in ostale delegate, jim želela dobrodošlico in obljubila, da bo tudi mladina znala braniti narodne vzore in bo posnemala v delu stare borce, ki so znali vedno in povsod braniti našo zemljo in našega človeka. Nato je izročila mala govornica izredno lep šopek rdečih nageljnov g. predsedniku dr. Kušeju in podpredsednici ge. dvorni dami Franji Tavčarjevi enak šopek belih nageljnov. Vidno ganjen se je g. predsednik s toplimi besedami zahvalil za nepričakovani, globoko v srce segajoči nagovor nežne mladine. Od tu so krenili skupščinarji v poslopje kopališča, kjer se je po kratkem odmoru vršila ob pol 11. uri zaupna seja delegatov. Ob pol 12 uri je otvoril g. predsednik v veliki dvorani veliko skupščino. Predsednikov pozdrav in poročilo. častita skupščina! Velecenjene dame, spoštovani gospodje! Otvarjam XLII. redno veliko skupščino Družbe sv. Cirila in Metoda z najiskrenejšim pozdravom Vam vsem, ki ste se zbrali v tej lepi dvorani, sledeč našemu vabilu, da sprejmete poročilo o našem delovanju v preteklem letu. Osobito mi je čast, pozdraviti s tega mesta gospode: pomočnika bana dr. O. Pirkmajerja, zastopnika ljubljanskega župana občin- skega svetnika A. Likozarja, sreskega načelnika Lud. Pin-kavo, predstojnika sodišča v Laškem dr. Pernata, laškega župana dr. F. Roša, zastopnika Sokola kraljevine Jugoslavije brata Smertnika iz Celja, nadzornika L. Potočnika, dalje stare narodne borce dr. J. Hrašovca iz Celja, gospe: Svet-kovo, Sentjurčevo, Bevkovo in vse dame, ki so si stekle zasluge za Družbo, naposled vse številne delegate, zlasti iz obmejnih krajev. Ugotavljam sklepčnost velike skupščine v smislu § 15. glavnih družbenih pravil. častita skupščina! V tem prijaznem kraju še nismo zborovali, dasi zavzema Laško odlično mesto v naši domači zgodovini. To pot smo pohiteli med Vas v prepričanju, da bomo tukaj na tem prelepem kosu naše krasne slovenske zemlje od meščanov, ki so znali usmeriti javno življenje tega mesta v letih po prevratu odločno v strugo narodnega idealizma in jugoslovenske misli, toplo sprejeti, da bomo našli med Vami razumevanje za naša stremljenja in pravično oceno našega dela in da bomo v Vašem krogu črpali novih moči in odkrili nove vidike, kako bi bilo mogoče našo narodno grudo in naš narodni jezik i nadalje uspešno braniti in jačiti tam, kjer je oboje najbolj ogroženo, kjer poedine veje našega narodnega drevesa najbolj potrebujejo dotoka krepilnega soka od nas, glavnega debla. Pomen naše družbe pred prevratom, Vam je znan. Po prevratu so se njena pravila morala novim razmeram primemo spremeniti. Kaj je njen namen danes, to je izraženo v § 2. Podrobnega komentarja ni treba. Iz te v § 2. izražene družbene svrhe izhaja, da je Družba danes prav tako, v mnogem oziru morda še bolj potrebna, kakor pred našim ujedinjenjem v kraljevino Jugoslavijo. Ob naših mejah je treba jačiti narodno zavest in seči mnogokrat globoko v žep, da se pomore potrebam revne šolske dece. Jačenje narodne zavesti ob mejah je tem nujnejše, ker nemški Schulverein ravno za germanizacijo obmejnega slovenskega življa v Avstriji žrtvuje velike svote in je prevelikemu vplivu nemštva od one strani treba tostran naših meja postaviti močan jez nasproti. Kulturne potrebe se pojavljajo tukaj in tam, trka se pridno na naša vrata in hudo nam je, ako upravičenim željam ne moremo ustreči. Malo Slovencev nas je spasenih in narodno zasiguranih. Oni, ki niso deležni solnca svobode, se bodo tolažili samo tedaj, če bo to solnce grelo tako gorko, da bo prihajala njegova toplota od nas tudi do njih. Naša narodna zavest in naša hvaležnost za osvobojenje izpod mačehovske tuje vlade mora dobiti živega izraza baš v naši požrtvovalnosti za ohranitev naših največjih narodnih dobrin: slovenskega jezika, slovenske pesmi, slovenske domačnosti in vsega drugega, v čemer se odraža slovenski narodni značaj. Sinovi iste matere, ki morajo bivati v tujini, morajo čutiti ljubezen onih, ki so pod majkinim krovom in imeti zavest, da spadajo tudi oni k isti rodbini, da je sreča v rodnem domu blagoslov tudi zanje, brezbrižnost domačih do njih pa začetek obupa in njihove narodne smrti. Naša Družba je tudi v preteklem letu, zavedajoč se svoje naloge, posvečala posebno pozornost ohranitvi naše narodne posesti in poživitvi narodne zavednosti povsod tam, kjer so njeni napori obetali pozitivne uspehe. Storila bi bila še več in pripravljena je v bodoče še na večje napore, ako bo dovolj denarnih sredstev na razpolago. V preteklem letu je delovalo 88 podružnic, torej pet več • kakor leta 1929. Najmarljivejša je bila zopet šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani, ki je oddala vodstveni blagajni 28.223 Din 90 p. Naj bo tej podružnici kakor tudi vsem drugim, ki so delovale po najboljših močeh za obistinitev naših ciljev, izražena v tem slovesnem zboru najtoplejša zahvala, število podružnic je tudi za naše okrnjeno slovensko ozemlje veliko premajhno! Treba bi bilo speče zopet zdramiti in nove osnovati v vsakem večjem kraju, kjer jih doslej ni bilo. Zavedajmo se, da je Jugoslavija mati vseh Jugo-slovenov. Smotreno delovanje v smislu družbenih ciljev nas bo kot Slovence na zunaj predstavljalo hkrati kot zavedne, praktične, vztrajne in požrtvovalne Jugoslovene! častita skupščina! Neizprosna smrt je v preteklem letu imela bogato žrtev med našimi odličnimi prijatelji, pokrovitelji, podporniki in sodelavci. Tako so izpadli iz naših vrst ing. Pavel Endlicher v Ljubljani in davčni nadupravitelj Fran Gregorič v Novem mestu, ki sta volila naši družbi vsak po 500 Din, dalje družbeni pokrovitelji: Peter Majdič, veleposestnik v Celju, Josip Potočnik, sodni oficijal v Ljubljani, dr. Danilo Majaron, odvetnik in predsednik odvetniške zbornice v Ljubljani, dr. Branko Žižek, zdravnik v Velenju, dr. Podlesnik Mihael, sanitetni referent v Mariboru, Peče Ivan, višji poštni oficijal v p. in žup>an na Ptujski gori, Frančiška Zabred, trafikantinja v Ljubljani, dr. Valentin Krispor, odvetnik v Ljubljani, končno naslednji zvesti člani, podporniki in sodelavci: ga. Alojzija Slane v Litiji, Josip Moll, trgovec v Trbovljah, dr. Edvard Savnik, višji okrajni zdravnik v Kranju, Josipina Kobler v Litiji, Martin Zgrablič, gimnazijski profesor v Ljubljani, Peter Stepič, veletrgovec in posestnik v Spodnji šiški, zakonca Franc in Ivana Knaflič, tovarnarja v Litiji, dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, Pavla Letnik v Trbovljah, Marija Triller, posestnica in gostilničarka pri »Brgantu« v Ljubljani, Fran Savnik, lekarnar v Kranju, Jakob Kovačič, nadučitelj v p. pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, Vinko Watzak v Šmartnem pri Litiji, Golob Joško, šolski upravitelj v Vuzenici, Lesničar Janko, zadružni ravnatelj v čupriji, Alojzij Senekovič, načelnik posojilnice pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, Janko Schvveiger, pisarniški ravnatelj v p. v Gradacu v Beli Krajini, Andrej Levak v Brežicah, dr. Anton Brumen, odvetnik v Ptuju, Franjo Lovšin, šolski upravitelj na Vinici in 20. avgusta t. 1. predsednik naše Družbe Aleksander Hudovernik, notar in predsednik notarske zbornice v Ljubljani. Gospoda! Ko se spominjamo hvaležno vseh imenovanih, želeč jim bogatega plačila za dobrote, ki so jih storili Družbi in s tem slovenski stvari sploh, mi narekuje visoko spoštovanje do pokojnega družbenega predsednika Hudovernika, da s posebnim poudarkom naglasim, da je bila njegova naloga velika in težavna, . a da jo je navzlic temu vršil s tolikim uspehom,- da danes poznajo CMD prav dobro tudi v naši prestolici in ji zaupajo. Mnogim se je zdel njen obstanek po našem ujedinjenju nepotreben, drugim se je zdela umestna njena inkorporacija v Jugoslovensko Matico. On je odločno zastopal potrebo Družbe baš v današnjih dneh in razvoj stvari mu je dal popolnoma prav. Bil je 26 let član družbenega vodstva, poprej kot blagajnik, zadnjih 5 let kot predsednik. Znal je varčevati, na drugi strani pa ob nujni potrebi najti vire za pomoč vedno tudi tedaj, če se je nahajala Družba v stiski. Njegovo globoko juridično znanje, njegov praktičen gospodarski talent in njegova objektivna presoja okolnosti so Družbo rešili iz marsikatere delikatne situacije, tako da smemo danes reči, da stojimo trdno. Lahko trdimo, da je po našem ujedinjenju on dal edino pravo smer družbenemu delovanju in utrl pota njenim novim ciljem. Njegov spomin bomo poleg tega, da zbiramo za A. Hudovernika sklad, najbolj hranili s tem, da se zvesto držimo njegovih stopinj in da skušamo ponovno dovesti Družbo do onega razvoja in častnega položaja, kakršnega je zavzemala v naši narodni javnosti zadnja leta pred izbruhom svetovne vojne. Pozivam Vas, da njemu kot vzornemu delavcu v tem oziru in prav tako tudi drugim zaslužnim prej navedenim družbenim članom zakličite v skromno počastitev trikratni »Slava«. Naša družba je danes edina vseslovenska obrambna organizacija. Ako pravilno cenimo Slovenstvo kot najbolj ogroženi severozapadni del Jugoslovenstva, bomo tudi pri naj-skromnejših dohodkih našli »mal dar«, da ga položimo na žrtvenik za družbene cilje. Zanimanje zanje je treba zanesti v široke sloje naroda, da bodo prispevki mnogoštevilni, dasi po zneskih skromni. Ako bodo mnogi darovali, se bo nabralo več, kakor če darujejo poedinci mnogo. Omogočite Družbi, da razširi svoje delo, kajti potom nje pomaga najlažje vsak izmed nas onim našim bratom in sestram, ki so pomoči najbolj potrebni. Ljubezen do najbednejših naj nas združi v skupnem delu v korist naše Družbe in skrbite vsi za to, da bo ta ljubezen globoka in radodarna! Poročilo predsedstva so sprejeli delegati z burnim odobravanjem. 'Pozdravi. Skupščino so nato pozdravili župan g. dr. Fr. Roš, želeč vsem udeležencem najprijetnejšo dobrodošlico. Pomočnik bana g. dr. O. Pirkmajer se je zahvalil za pozdrav ter je v daljšem govoru poudarjal potrebo obstoja CM družbe, katere se mora okleniti vse naše ljudstvo, da se poživi nacijonalna ideja. Družba je velika opora tudi vladi, ker potrebuje državni aparat za izvedbo svojih dalekosežnih načrtov zlasti pomoči pri nacijonalnih organizacijah. Te namreč gojijo in vzdržujejo s svojim podrobnim delom vse ono, kar je v korist državi. Vodstvo naj z delujočimi podružnicami skuša v življenje obuditi one, ki so zaspale, ter ustanoviti vsepovsod, kjer je le možno, nove podružnice. Naglašal je potrebo, da se pritegne k delu v Družbi tudi mladina, tako akademska, kakor srednješolska, katerih cilji vedejo k sreči in blagostanju domovine. Z lepim jedrnatim govorom je pozdravil skupščinarje v imenu Sokolskega saveza brat Smertnik iz Celja, ki je poudarjal skupno borbo Sokola in CMD za koristi našega naroda. Gosp. A. Likozar je pozdravil z iskrenimi besedami zborovalce v imenu ljubljanske mestne občine, profesor dr. A. Rožič pa v imenu Kluba koroških Slovencev in omenjal, da ima ta organizacija slične cilje, kakor Družba. Gosp. L. Potočnik, sreski šolski nadzornik, je v pozdravnem govoru pozival učiteljstvo, naj vceplja mladini še večjo ljubezen do rodne grude, ter naj deluje v smislu programa CMD v blagor naše lepe države. V imenu akademske mladine je pozdravil skupščinarje g. Brnčič, predsednik akademske CM podružnice v Ljubljani, ter izjavil, da bo akademska mladina upoštevala težnje CMD, ter bo pričela s krepkim pozitivnim delom. Nato je ogovoril skupščinarje zastopnik srednješolske mladine g. Tugomer Prekoršek. Njegove besede, polne idealizma, so našle med poslušalci globok odmev. Po pozdravnih nagovorih je prečital g. predsednik besedilo vdanostne brzojavke, ki se je odposlala z zborovanja Nj. Vel. kralju, in se je glasila: »Ob 42. skupščini naše šolske in narodne obrambne družbe se klanjamo Vašemu Veličanstvu kot zvesti čuvarji Jugoslovenstva.« Potem je prečital došle brzojavke: ministra dr. Alberta Kramerja, ljubljanskega župana dr. Dinka Puca, dr. Fella-cherja za klub Korošcev, dr. Maurerja za CM podružnico Kočevje, CM podružnice Črnomelj in dr. Ernesta Dereanija iz Ljubljane. Tajnikovo poročilo. Tajnik g. ing. Janko Mačkovšek je poročal: Slavna skupščina! Martirij, ki ga prenaša velik del našega naroda ob razvalinah svojih Narodnih domov, ob požganih bivališčih naših kmetov, ob razpuščenih prosvetnih društvih, ob uničenem narodnem šolstvu, ob razbiti zadružni in gospodarski organizaciji, z nasilno potujčenimi krstnimi in rodbinskimi imeni, ob uničenem svojem časopisju in izrinjevanju iz cerkve ter ob poslovanju izrednega tribunala, ta martirij je tolikšen, da ni besede, s katero bi mogli izraziti naša čuvstva ob mislih na to trpljenje in se jim oddolžimo le z vzklikom, ki prihaja iz globočine srca: Slava jim! Slavna skupščina! V teku zadnjega leta smo doživeli nov zanimiv pojav glede na manjšinsko šolstvo v Jugoslaviji. Ze do zdaj dobro razvito nemško manjšinsko šolstvo je doseglo z najnovejšimi odredbami prosvetnega ministrstva novo okrepitev: nemški manjšini v Jugoslaviji je dovoljena ustanovitev posebnega nemškega učiteljišča, za kar so bila potrebna denarna sredstva zbrana v najkrajšem času. Nemška manjšina v Jugoslaviji lahko ustanavlja tudi svoje privatne otroške vrtce; pripravni razredi niso obvezni za deco nemške manjšine; nemški učitelji lahko organizirajo tudi analfabet-ske tečaje; učni jezik je na državnih manjšinskih osnovnih šolah v prvih štirih razredih (šolskih letih) nemški za vse predmete; državni jezik se prične poučevati šele v tretjem razredu (šolskem letu); tudi v 5. in 6. razredu (šolskem letu) je nemščina učni jezik za vse predmete, razen za jugosloven-sko zgodovino, zemljepis in državni jezik. V zvezi s temi odredbami je bil predpisan tudi način vpisovanja v nemške manjšinske osnovne šole; merodajen naj bi bil rodbinski jezik kot kriterij za določitev učenčeve narodnosti, vpisuje se pa na podlagi izjave roditeljev. Vpis izvršuje komisija, v kateri sta dva predstavnika oblasti in dva predstavnika staršev; če ni soglasja, odločuje mnenje predstavnika staršev, dokler ne odloči nadrejena oblast, v poslednji instanci prosvetni mini-ster. Te širokogrudne odredbe jugoslovenskih državnih oblasti so kot nalašč ustvarjene za nemško manjšino v Jugoslaviji, ki je ekonomsko krepka in marsikje v spominu na predvojno dobo žalibog tudi še neiztreznjena. Kot se zavzemamo za pravično ureditev manjšinskega vprašanja za naše sorojake izven naših državnih mej, tako nimamo tudi nič proti pravicam, ki jih imajo naši Nemci v Jugoslaviji. Ce se pa hoče nekdanje odpadništvo ponovno organizirati in če se za nemške šolske akcije lovijo slovenski otroci ter starše teh otrok z neresničnimi navedbami spravlja v zmoto, odnosno se celo izrablja njih gospodarsko odvisnost, je treba takemu postopanju napraviti brezobziren konec. To bo le v korist pravim Nemcem pri nas, če jim je do mirnega sožitja z nami. — Na podlagi gornje splošne ministrske odredbe je nemško šolstvo ponovno narastlo v Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji; tudi v dravski banovini smo od lani dobili glasom odredbe prosvetnega ministrstva nove nemške šole v Lazah in štalah na Kočevskem, v Dragi in Travi na jugu istega otoka, tedaj v krajih, ki so pred vojno odbijali s težavo odpadniške napade, in končno v Celju, kjer pa pri krstu ni bilo zadostnega števila otrok. V razpravi so pa še nadaljnji kraji, med katerimi je Sladki vrh (ob Muri), Ptuj, Guštanj, Marenberg, št. Ilj v Slov. goricah, Sv. Lovrenc na Pohorju. Medtem, ko vidimo v Jugoslaviji odkrito podpiranje nemškega manjšinskega šolstva, so se prilike v Avstriji zopet poslabšale. Na 30 utrakvističnih šolah učitelji sploh nimajo usposobljenostnega izpita za slovenski pouk, niti se na utrakvističnih šolah v splošnem slovenščina kot učni predmet ne poučuje. Svoječasno na široko razglašena kulturna avtonomija, ki naj bi je bili deležni koroški Slovenci, je naletela na najostrejši odpor baš pri onih nemških strankah, ki so jo prvotno predlagale v koroškem deželnem zboru. S tem so dokazale, da jim je bilo le za govoričenje in za taktično potezo. Z ozirom na prekinjenje razprav v šolskem odseku koroškega deželnega zbora se je ob priliki kongresa evropskih narodov v Ženevi dne 29. avgusta 1929 vršil tamkaj poseben sestanek, namenjen koroškim zadevam; udeležili so se ga zastopniki Slovencev iz Avstrije in Italije, zastopnik Nemcev iz Jugoslavije, predsednik nemške lige za društvo narodov v Berlinu dr. Junghann, generalni tajnik evropskih narodnostnih kongresov dr. Ammende ter nemški zastopnik iz nekaterih vzhodnih evropskih držav. Na tem sestanku se je sklenilo, naj bi se v svrho približanja raznih stališč in da se pripravi razpoloženje za nadaljnjo obravnavo o kulturni avtonomiji, ugodilo vsaj nekaterim željam koroških Slovencev; te želje so bile naslednje: Odredbe glede na poučevanje na utrakvističnih šolah naj se tudi v resnici izvršujejo, posebno glede na obligatni pouk slovenščine po 3 ure na teden. Nastavi naj se za utrakvistično šolstvo poseben nadzornik, do katerega bi imeli Slovenci zaupanje. Ustvarila naj bi se garancija, da se zagotovi slovenski učiteljski naraščaj. Ustanovila naj bi se slovenska poljedelska in dve gospodinjski šoli. Avstrijski erar naj bi izpraznil Mohorjevo tiskarno in dijaški dom, katere institucije so bile namenjene slovenskim kulturnim svrham, ki pa jih ima avstrijski erar zasedene. Podprlo naj bi se slovensko zadružništvo in odpoklical en slovenski zastopnik v deželni kulturni svet in odstranili oni vodilni uradniki, proti katerim so iznešene opravičene pritožbe. Nemški zastopniki na omenjenem sestanku v Ženevi so te želje vzeli v znanje in sam dr. Junghann jih je takoj odnesel v Celovec, kjer so mu obljubili, da smatrajo te želje kot podlago za obravnavanje. On sam jih je smatral kot prav ponižne želje. Toda teh želj ni koroška deželna uprava pričela niti obravnavati, marveč je nemška večina v šolskem odseku koroškega deželnega zbora meseca junija 1930 krat-komalo izjavila, da ne obstoja nikak tozadeven dogovor. In da se posadi vsemu početju krona na glavo, je z letom 1930-31 na celovški gimnaziji prenehala biti slovenščina obligatni predmet za slovenske dijake. Navzoči delegati so tajnikovemu poročilu pozorno sledili in mu burno pritrjevali. Blagajnikovo poročilo. Ker je bil blagajnik g. dr. Janko Kersnik radi bolezni odsoten, je prebral namesto njega g. predsednik blagajnikovo poročilo, ki slove: Ob splošnem pregledu denarnega poslovanja naše Družbe v preteklem letu 1930 se nam javlja predvsem znaten izpad dohodkov, ki so dosegli le Din 580.149.43, dočim so znašali leta 1929 Din 958.567.07. Izpad je dosegel tedaj vsoto Din 378.417.64. Vendar moramo tu poudariti, da je pretežni del teh leta 1930 izostalih prejemkov, dospel v družbeno blagajno kmalu po novem letu 1931, zato smemo trditi, da je ostal denarni uspeh naše Družbe doslej sicer uravnovešen z uspehi zadnjih let, toda brez bistvenega napredovanja, kar nas vsekakor ne more zadovoljiti. Delavnih podružnic je bilo 88, pridružilo se jih je 5 več, kot leta 1929. V predvojnem času je delovalo na sedanjem našem državnem ozemlju 171 podružnic, kar znači, da smo vzbudili doslej jedva polovico naših podružnic zopet v življenje in delovanje. Po njih nabrana vsota dosega tudi komaj polovico v zadnjem letu pred vojno nabrane valorizirane vsote. V minulem letu so nabrale naše delavne podružnice članarine, raznih darov ter ob priliki raznih prireditev Din 217.543.25, po nabiralnikih Din 1.390—, za obrambni sklad Din 5.000.—, za Ivana Vrhovnika sklad Din 300.—, za prelata Toma Zupana sklad Din 9.787.—; skupaj Din 234.020.25. Leta 1929 so oddale podružnice Din 217.608.15 ter so tedaj napredovale za Din 16.412.10. S poudarkom omenjamo deset najagilnejših podružnic in njih prispevke: 1. šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani Din 28.223.90, 2. Zenska podružnica v Celju Din 20.122.20, 3. mestna ženska v Ljubljani Din 16.144.—, 4. podružnica v Kranju Din 14.110.—, 5. šentjakobsko-trnovska moška v Ljubljani Din 12.445.40, 6. šentjakobsko-trnovska ženska v Ljubljani Din 11.229.90, 7. podružnica Sava, Javornik in Koroška Bela Din 9.800.—, 8. šentpeterska moška v Ljubljani Din 8.498.10, 9. moška podružnica šiška (Ljub- ljana) Din 6.191.05, 10. ženska podružnica šiška (Ljub- ljana) Din 6.088.20. Omenjenim in vsem ostalim delavnim podružnicam izrekamo toplo priznanje in zahvalo. Speče pa ponovno dramimo in pozivamo na delo. Razpečavanje družbenih razglednic hvalevredno napreduje. Leta 1930 smo prejeli za nje Din 50.982.65, leta 1929 pa Din 40.377.15. Prirastek izkazuje Din 10.605.50. Nabiralniki so vnovič popustili. Naklonili so Družbi lansko leto le Din 1.484.50 proti letu 1929 po Din 2.290.65; izkazujejo izpadek po Din 806.15. Za družbeni koledar srno prejeli 1. 1930 Din 42.328.50, leta 1929 Din 47.884.55. Nazadovali smo tedaj za Din 5.556.05. Družbena pisarna pošilja vestno te koledarje vsem dozdevnim našim rodoljubom, ki pa jih vračajo vedno pogosteje z dostavkom »ga že imam«, čeprav pozitivno vemo, »da ga nima«. Neprodane koledarje smo razdelili slednjič šolski mladini na naših srednjih šolah v nadi, da nam pridobe v bodočnosti vsaj nekaj novih delavnih moči. Družbeni izdatki so se morali v preteklem letu začasno žal zelo skrčiti. Izkazujejo Din 705.823.42. Prejšnjega leta 1929 smo izdali še Din 968.055.21. Prehodno so torej padli izdatki za Din 262.231.79, Za slovensko šolstvo smo izdali Din 302.890.—, za popravila družbenih poslopij Din 36.326.30, podpore raznim obmejnim šolam za knjige, učila, božičnice in drugo Din 104.192.30. Da vzdržimo družbeno premoženje kolikor možno neokrnjeno, smo morali štediti z izdatki, štediti s težkim srcem, saj nismo mogli zadostiti niti najnujnejšim potrebam. Vštevši pokojninski sklad znaša ob koncu preteklega poslovnega leta čisto premoženje Družbe Din 1,502.769.95, v primeri s stanjem 31. decembra 1929 po Din 1,536.249.16, se je znižalo za Din 33.479.21. Apeliramo na zavedne častite zborovalke in zborovalce, da ostanejo Družbi zvesti tudi v časih vseobče krize in da vplivajo na čim širše vrste naroda »za mal dar domu na altar«. če bi se odtegovali le mali drobci od izdatkov za razne športne prireditve in poklanjali Družbi, bi bil denarni uspeh v bodoče izdatno boljši. Darujmo, žrtvujmo, delajmo uspešneje za našo edino narodno šolsko družbo in rešujmo naši narodnosti naš najdražji zaklad: našo deco. Poročilo se vzame odobruje na znanje. Ker se ne oglasi nihče k besedi, prečita g. predsednik nadzorstveno poročite g. dr. Vladimirja Ravniharja, ki se glasi: Nadzorstvo je pregledalo vse knjige, vnise primerjalo s prilogami ter iz- vršilo akontracijo blagajn. Našlo je vse v najlepšem redu. Zategadelj predlaga razrešenico blagajniku kakor tudi vsemu odboru s pohvalo. Pohvalo izreka tudi družbeni pisarni na vestnem izvrševanju njej dodeljenih nalog. Volitve. K besedi se oglasi g. dr. Ferdo L a š i č iz Maribora in izreče željo, da bi volila v bodoče predsednika skupščina, čestita pa k izvolitvi sedanjemu predsedniku g. dr. Radu Kušeju. Delegati sprejmejo čestitko z burnim ploskanjem. Po zahvali g. predsednika, ki apelira na navzoče za pomoč pri njegovem delu, so sledile volitve. Izvoljenih je bilo v družbeno vodstvo naslednjih 5 članov : gg. dr. Ernst Dereani, ing. Janko Mačkov-šek, Ivan Prekoršek, Mirko Senekovič in namesto umrlega g. Aleksandra Hudovernika gosp. Fran Jamšek. V nadzorstvo so bili voljeni gg.: dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Albert Sič, Martin Majcen in Evgen Lovšin. V razsodništvo gg.: Matija Marinček, Fran Pahernik, dr. Fr. Tekavčič, dr. Janko Žirovnik in dr. F e r d o L a š i č. Vse volitve so se izvršile z vzklikom. Proračun za leto 1932. izkazuje sledeče postavke: 1. za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene Din 400.000, 2. podpore šolam za knjige, učila, božičnice, itd. Din 150.000, 3. popravila pri posestvih Din 60.000, 4. pokojninski sklad Din 60.000, 5. razni stroški Din 160.000; skupaj Din 830.000. Slučajnosti. K besedi se oglasi g. Ivan Prekoršek, ki graja nedelavnost nekaterih podružnic. Nekaj spečih podružnic večjih krajev je našteval z imeni. Na prihodnjih velikih skupščinah se bodo objavile vse one podružnice, ki se kljub opominom ne zdramijo in ne prično s pozitivnim delom. Delegati podružnic naj skušajo poživiti v soseščini speče podružnice. — Odobravanje. Darovi. Veliki skupščini so došli naslednji darovi: Ivan Vrhovnik, župnik, Ljubljana 100 Din; moška CM podružnica v Hrastniku za Aleksandra Hudovernika sklad 100 Din; ga. Helena Bevkova, Litija 100 Din; ga. Terezija Svetčeva, Litija 100 Din; ga. Marija Podbojeva, Litija 100 Din; CM podružnica Laško za 10 obrambnih kamnov v spomin 40-letnega obstoja podružnice 1000 Din. Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob završitvi nad vse lepo uspele 42. velike skupščine v Laškem kar najiskreneje zahvaljuje ondotni CM podružnici za ves trud in izredno požrtvovalnost, ki jo je skazala za to slavje. Prav posebno se zahvaljuje g. predsedniku podružnice Iv. Cetini, g. dr. Fr. Rošu, županu v Laškem, njegovi ge. soprogi, blagajničarki gdč. Josipini Stegenškovi in celokupnemu odboru. Prisrčno zahvalo izreka za lepi sprejem p. n. učiteljstvu in šolski mladini, mali Sokolici Brinarjevi za ganljiv pozdravni govor, laškemu Sokolu in Gasilskemu društvu ter ravnateljstvu radiotermalnega kopališča za prepustitev dvorane v svrho zborovanja. Iskrena hvala vsem delegatom in družbenim članom, ki so prišli od daleč počastit veliko skupščino. Topla zahvala zavednemu prebivalstvu laškega mesta za nepričakovano pozornost in hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 42. velika skupščina tako veličastno izvršila. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. na božične in velikonočne razglednice in na kolke Družbe sv. Cirila in Metoda -iti i n 1111111111111111111111111 n m 11 Miiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iMifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiriii iMiiniii 111111 m Bilanca Družbe sv. Girila in Metoda za leto 1930. Prejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1929. 1. . . Dohodki leta 1930. 1. Podružnice 1. s. članarine, pokroviteljnine, darovi, veselice i. t. d 217.543 Din 25 2. Podpore občin, denarnih zavodov 6.830 . — 3 Darovi Amerikancev . . 393 . - 4. Razni darovi 15.137 . 95 5. Družbeni nabiralniki . . 1.484 . 50 6. Zbirke časnikov .... 1.150 . — 7. Družbena kava 500 . — 8. Družbeni cilindri za sve- tiljke 2.000 . — 9. Družbeni čaj 1.000 . — 10. Narodni kolek 2 273 , — 11. Družbene razglednice . 50.982 . 65 12. Družbeni rač. listki. . . 125 . — 13. Družbeni koledar. . . , 42.328 . 50 14. Obresti od nalož. denarja 33.372 . 88 15. Družbena posestva . . . 26 396 . 50 16. Družb, koledarček .Kra- ljevič Marko" 3.833 . 60 17. Povrnjeni predujem! . . 200 , — 18. Povrnjena posojila . . . 6 000 . — 19. Obrambni sklad .... 5.450 . — 20. Ivana Vrhovnika sklad 400 . — 21. Andreja Senekoviča sklad 100 . - 22. Prelata T. Zupana sklad 9.837 . — Odnos . . . 427.337 Din Odnos . 83 v Ljubljani 87.269 Din 40 p Prenos . . . 87.269 Din 40 p Prenos . . . 427.337 Din 83 p 23. Volila 25.250 , — . 24. Razni prejemki 127.561 , 60 . Dohodki znašajo torej leta 1930 skupaj . . 580.149 „ 43 „ Prehodni prejemki............................... 349.141 „ 35 „ Dvignjeni zneski i. s. a) iz družbene glavnice 43.830 Din — p b) iz dr. Josip Georgovega sklada .... 54.890 . — . c) iz obramb, sklada . 25.000 , — . d) iz pokojn. sklada . . 18.240 . — . Skupaj . . . 141.960 „ — ., Skupaj . . . 1,158.520 Din 18 p Izdatl-ci. 1. Za slovensko šolstvo 302.890 Din — p 2. Družbena posestva 36.326 „ 30 „ 3. Podpore raznim obmejnim šolam za šolske in mladinske knjige, učila, božičnice itd..................................... 104.192 „ 30 „ 4. Vrnjena posojila......................... 1.650 „ 33 „ 5. Obresti od posojil....................... 9.821 „ 67 „ 6. Družbeni koledar 33.315 „ 70 „ 7. Družbene razglednice 35.324 „ — „ 8. Pokojninski sklad i. s. a) Prispevek družbe . . 18.240 Din — p b) Izplačana pokojnina . 18.240 „ — ,, 36.480 „ — „ 9. Družbena pisarna i. s. a) Plače uradnikom . . 49.200 Din — p b) Plača strežnici, najemnina, kurjava in razsvetljava .................... 17.064 „ — „ • c) Potni stroški raznim funkcijonarjem . . . 5.902 „ — ,, č) Tiskovine, poštnina in drugo................... 2.880 „ — „ Skupaj . . 75.046 Din — n Prenos . . . 635.046 Din 30 p 10. Koledarček »Kraljevič Marko" 20.468 „ — „ 11. Razni stroški 50.309 „ 12 Izdatki znašajo torej leta 1930 skupaj .... 705.823 Din 42 p Prehodni stroški 349.141 „ 35 „ Plodonosno naloženi zneski i. s. a) na glavnico .... 43.830 Din — p b) na obrambni sklad . 18.450 „ — „ c) na Ivana Vrhovnika sklad 400 „ — „ c) na Andrej Seneko viča sklad 100 , — , d) na prelata Tomo Zupana sklad .... 9.837 „ — „ Skupaj . . . 72.617 , — . Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1930. 1. 30.938 „ 41 „ Skupaj . . . 1,168.520 Din 18 p Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1929. 1 92.684 Din 05 p Prirastek leta 1930........................................................................ 43.951 „ 70 „ Skupaj . . . 136.635 Din 75 d Odpadek leta 1930 ........................... 43.900 — „ Stanje dne 31. grudna 1930. 1 92.735 Din 75 p Račun pokojninskega sklada. Stanje dne 31. grudna 1929. 1 265.952 Din 51 p Prirastek leta 1930................................................................ 35.240 „ 29 „ Skupaj . . . 301.192 Din 80 p Odpadek leta 1930..................................................... 18.240 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1930.1................. 282.952 Din 80 p Račun obrambnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1929. 1.................... 189 415 Din 43 p Prirastek leta 1930 ........................ . 40.137 „ 61 „ Skupaj . . . 229.553 Din 04 p Odpadek leta 1930 25.000 — „ Stanje dne 31. grudna 1930. i.................... 204 553 Din 04 p Zapuščinski sklad Viljema Polaka. Stanje dne 31. grudna 1929.1 50.616 Din 52 p Prirastek leta 1930 — „ 75 „ Stanje dne 31. grudna 1930. 1.................. 50.617 Din 27 p Račun dr. Ivana Tavčarja sklada. Stanje dne 31. grudna 1929.1 78.723 Din 58 p Prirastek leta 1930 ............................... 5.412 21 Stanje dne 31. grudna 1930.1...................... 84.135 Din 79 p • • • ---- Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. Stanje dne 31. grudna 1929.1.................. 184.928 Din 24 p Prirastek leta 1930 ........................... 54.890 „ — „ Skupaj . . . 239.818 Din 24 p Odpadek leta 1930 ............................... 54.890 „ — .. Stanje dne 31. grudna 1930.1.................. 184.928 Din 24 p Račun Ivana Vrhovnika sklada. Stanje dne 31. grudna 1929..............................1....................... 58.490 Din — p Prirastek leta 1930 ............................... 4.180 .. — Stanje dne 31. grudna 1930.1...................... 62.670 Din — p Račun Andreja Senekoviča sklada. Stanje dne 31. grudna 1929......................1..................... 12 838 Din 17 p Prirastek leta 1930 ................................. 988 „ 90 „ Stanje dne 31. grudna 1930..............................1....................... 13.827 Din 07 p Račun prelata Tomo Zupana sklada. Stanje dne 31. grudna 1929...........................'................... 17.643 Din 66 p Prirastek leta 1930 11.484 „ 51 „ Stanje dne 31. grudna 1930...........................1.................. 29.128 Din 17 p Račun brezobrestnega posojila. Stanje dne 31. giudna 1929...........................1................... 12.150 Din — p Odpadek leta 1930......................................................................... 6.000 „ — , Stanje dne 31. grudna 1930...........................1.................... 6.150 Din — p uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiNiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiimiiiiiiniiiiiMimimiiiiimiiie I IPROMAČim 1 Družbe sv. Cirila in Metoda | za leto 1932 | znaša 1 85©.©©© DIN. | * ) IBOOOILJUJIBII, | nadelo, da se doseže | gorenja svota! ^-1111111111111111111.......1111111111111111111111111111111111111111111111111111111II11111111111II111II111 > 1111111111111 H~ H i 111 n M11 in II111 i 1111111111111 m 1111 nii im 11111111111111111111111111111111 ■ 11111 Družbena imovina dne 31. grudna 1930. 1. A. Aktivna.imovina. !. Posestva. a) Posestvo v Trstu . . . b) Posestvo v Velikovcu . c) Posestvo v Velikovcu . č) Posestvo na Savi . . . d) Posestvo v Studencih . e) Posestvo pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu . . . /) Posestvo v Škednju, Trst g) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju....................... 2.500 h) Posestvo v Ljubljani . . 200.000 0 Posestvo v Ljubljani . . • 200 j) Posestvo v Ljubljani . . 30.000 300.000 Din — p 25.000 „ -5.000 „ - 50.000 „ - 30.000 „ - 10.000 „ -10.000 „ - Skupaj II. Šolski inventar in učila. . . Ul. Inventar družbene pisarne . IV. Zaloga družbenih knjig. . . V. Terjatve (gotove)................. VI. Brezobrestna posojila . . . VII. Družbena glavnica. a) Vložna knjiž. posojilnice v Mariboru, št. 10.792 b) Delnica ljubljanske kred. banke, št. 1422 .... c) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . N v i S* 2 b/) N rv tO T3 BJ C Q 1.336 4.800 440 28.) 400 840 980 9.076 1 "Z? sx o o | | o o | o m o o i i io i m i © (N 1 1 Tf CT) 1 r—« o CN lO 1 1 N 1 lO lO 1 o O. 3 ' CO c* Q fOčvjrtOlOOOOO-OOrfOONOlNOJlO CNCN^-^CNOO^CONiOlO^OiO^tM CN*—J —i OJ 00 >—• O S N lO lO tjj ^ *t 00 O —1 •—1 ■ 1164.505 -2 © g T3 e*. II I 1 M M 1 i , 1 i 1 1 1 II 1 ™ E M ™ | 3 i-h 43 MJ i > .C s 111 i 1111111111 m 11 § CO C Ci l'l 1 1 1 1 II II 1 1 II II 1 1 1 C ro 2 -o 1/3 O c Q 400 3.0C0 1.600 o o o lO Nabi- ralniki Ci. 1 1 1 1 1 § 1 1 1 II II 1 1 1 II o 'T Din 1 1 1 1 l§| |SS | | | | | || | co TČ © co 3*> - Ci. O O 1 1 © © I © lO O © I 1 lO I lOlC 1 ©cnI 1 rt io i -hOcnio 1 1 n 1 loio 1 o Članarin pokrovih nine, dan veselice i. t. d. j D/n OCNrtOlOCOOCO-CO^OO - O ^ " lO NCNCDrH OOOlfO^M^iOiOrfOiOiOlN C- O lO ^ OOX'-'Oiv-NNiOi0^rrr’t ai co (£> cj o ai co © ©' tf tf .o co co co 00 CN CN LO Ime podružnice Ljubljana: šentp. ž. . . Celje: ž Ljubljana: mestna ž . Kranj: m. in ž Ljubljana: šentj.-lrn. m. Ljubljana: šentj.-trn. ž. Sava, Javorn.k, Kor. Bela Ljubljana: šentpeter. m. Ljubljana: Šiška m. . . Ljubljana: Š'ška ž. . . Rogaški ok aj Ptuj: m Ptuj: ž Novo mesto: ž Maribor: m Trbovlje in ok.: m. . . Trbovje in ok.: ž. . . Slovenjgradec in ok.: m. «0 O O *}§ *>P1 | ^CNCVD^iOCDt^OOaSOr-HtNCO^lOCOt^OO Za razprodane družbene razglednice a. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 II 1 1 1 c s CD O O t"— o O O O O O o o o o o SOtONOOOtD , OINO I I CONCO , (D . , CO O^COOCNfNCO | OCOM | | X-COdj | lO | | — O) — —’ OO (N LO LO Skupaj o. 28 1 1 1 131 1 1 188 11 1 181 S 1 LO t— CN t— O (M Din iOfOOiOCDCOOOOOlOOOrfrOrtCOCNO'^Tf'-OCOY' OOlNOJCNOONCO^fOvOt^fOOiOOOOlNTkCNCN iocoocnNicococso4c4csc4csic4c4cs»- 2 S M £ U I I I I I I I I C E ^ E JO 2 2 JO 1/3 O «0 2: I I 12 I I (Ji I I I- ca" > „ a «> o a> .S *- U. UT iSjij « >noc> n to oo o iO O | o ulj I LO I I -HiOr-O^OOCO(MiO-iOrOOOcOOONOOO 0)OOUtDOO^iOTtiO)orrOOOOOCN'-0^ CN o rH r- fs. Q o CO O CO o N co CO N N N N lO CT> ^ ~ ^ ^ ^ N S Uh •a o a 41 E Sl P iš 'g 0, ®-g cu;g >CJ o * 1 • •a • £ 'E CL — 9 . ro CO O »kV .9 co^ ■— >* <-> I O D- e: •5 — o ' c _r ° c — « c •- ■« M c VVJ _ u-> E Uh- fa/1 *- . C O . *0 T3 . ca ca d>0 ■S i£ ii (5 k S ^ a- K« kJ>C« 0JC0 03KM , •• O . ca . c . * 9 CO "o ; o.yQ ° s *s .H I ~ s «1-1 ^ Zn « “ ‘5 .r 3 'N ca ca.9 S o ^ °> o >N . c/j O C S C «3 5 -* S 2 *a p Jj OC ^»W“^q;(C)C0(U7^ . CuOO^uUtlUcoO^ 0 5^qocq>^:e^>^e>S OJO-tNCOTfiOCONOOOJOr-OJM^iOCONOO COrfrfrtrtTfrfTf »TTfrflOlOlOlOlOlOlOlOlO M I II II M § I II M I I I I oo O O O CD O O O , CD —' , , . , CD CD . T GO | ' CO | | \ | r-H CO | CD O CN_________________________________________________________ £ I I I i § i ca o. 3 cn MO^OOOliOr-OlNOOOOiOiOtDCOiO' DCNOiOOLO-r-tocOr-OOOOOtNCDCO-' CDCDCD^J^O^-^^COCOCOCOCOCOCNCSCNCNCSi I I I I I I I I I 2 E « o 9*1 H 3 ' CD . CN CT> 11=1 I I II I II I I I MII I I I I I I I I O O co c •e E ja ca ^ ja 1/1 O o io IIIIIIM .i X) •- «5 .H z 2 Pl ca X* r> . p « O 4) . *E •'* ca « ^ a š'0 a-■ jj «T njon> io co i i i i CD IO Tt< cs oo »o ai o (M ^OOa^iOiOOCNOOOOvOiDCDCDLOO«-. OiOOmr-.CODCOrHOOOOOSCDCO--D Tj< Tf LO TtN 3 L. -a o o. o E ?§ • >N3 o • C , C/} «0 o ca si xr 5! ca Q,S K/) • 3 . O . . . . . E . £h • o. . . . 'ča* * .£ * • • ° c« • Rakek m. . ca ® U G . O ca£ >n —* «3 S X C p >^E ca c < •X ca o£ __________________ ^"j ,.5n o u o 'C • n CJ ^ s E ?a o •— ca ca £ o ..—,— j .y -p J ~z g v v_ n m 1 s.y>g S « E 5 g-=>« "ScO^nuSeSBCo^ 2,“c O oj o O q „2 C u- qj q > v« 0 ca.^ ^^o.OcQ^H^5£cocn co-c/)cz5 aOoi CnO-HCSCOa-iOCDNMOJO^CSCOTMOCDNOO lOCDCDCDCDCDCDCDCDCDCDt^-t^-t^t^-t^t^t^t^ls. CD CC (M cd CN iO CN ^DCOCDCDiOCNO-trfCO (/5 CN co CN CO CN OO O O co o CO >N D o o tO p N «0 .h! «0>N-5 S &o • c.S o C * >V5 O J? 3 _ _i JS oQ^co £ ^ ^ ° >\g d. 2 2 S > o SCQC/)JCOtUCOUcOh-J X c W) ^ • . .s (U M Cu dorHcso^f lO^soo 00 00 00 00 00 00 X 00 00 Izkaz zapuščinskih skladov, katere je družba popolnoma porabila za šolske namene. Zap št. Ime sklada Znesek Opomba a) Predvojna kronska valuta K V 1 Karel Kotnika zap. sklad 389.372 33 porabljeno leta 1911-1915 2 Marije Vilharjeve „ 112.400 — „1917 in 1918 3 Ivana Florjančiča , 36.922 54 „1915 skupaj . . . 538 694 87 b) Povojna dinarsk i valuta Din n 4 Ivana Poljšaka zap. sklad 585.980 40 porabljeno leta 1922 in 1923 Izkaz zapuščinskih skladov, katere je družba deloma porabila za šolske namene. Din Din Din Dr. Josipa Georga sklad co I 00 J t—I CO o co lO o 05 (M (M 242.196 184.928 57.267 CO (M o r\ rt *—*1 Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo po volitvi na 42. veliki skupščini v Laškem dne 18. septembra 1931. 1. Predsednik: Dr. Rado Kušej, vseučiliški profesor v Ljubljani, izvoljen 1930. 2. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Ljubljani, 1931. 3. Fran Jamšek, šolski upravitelj na Bregu pri Ptuju, 1931 (za eno leto). 4. Blagajnik: dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico v Ljubljani, 1930. 5. Avgust Ludvik, višji nadzornik in postajenačelnik glavnega kolodvora v Ljubljani, 1929. 6. Tajnik: ing. Janko Mačkovšek, mestni gradbeni nadsvet-nik v Ljubljani, predsednik udruženja jugoslov. inženjer-jev in arhitektov, 1931. 7. Nilka Potočnikova, soproga želez, nadinspektorja, 1930. 8. Ivan Prekoršek, narodni poslanec, upravitelj drž. bolnice v Celju, 1931. 9. Viktor Rohrmann, veletrgovec v Ljubljani, 1929. 10. Namestnica predsednikova: Franja dr. Tavčarjeva, dvorna dama v Ljubljani, 1930. 11. Miro Senekovič, banski svetnik v Ljubljani, 1931. 12. Ivan Tomažič, sres. šol. nadzornik v Mariboru, 1929. Ožji odbor: Načelnik dr. Fr. Kušej, Janko Mačkovšek,. Viktor Rohrmann, dr. Janko Kersnik, Franja dr. Tavčarjeva. B. Nadzorništvo. 1. Evgen Lovšin, ravnatelj »Rude in kovin«. 2. Martin Majcen, gim. prof. v Ljubljani. 3. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 4. Matija Rode, kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani. 5. Albert Sič, prof. v p. v Ljubljani. C. Razsodništvo. 1. Mat. Marinček, notar v Novem mestu. 2. Dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru. 3. Fran Pahernik, narodni poslanec, veleposestnik v Vuhredu.. 4. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani. Č. Pisarna. Vodja: Dr. Rado Kušej. Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin. Pisarniški tajnik: Fran Škulj. Pisarica: Franja Benedikova. Ljubljana, Beethovnova ulica 2: uradne ure ob delavnikih od 3.—6. popoldne. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiniiiM^^ Navodila podružnicam Družbe sv. Cirila in Metoda. Vse p. n. podružnice in prijatelje Družbe sv. C. in M. prosimo, da uvažujete sledeče: 1. Oživite vse bivše, sedaj speče podružnice. V ta namen naj .skliče ta ali oni občni zbor (treba ga je naznaniti sreskemu poglavarju), izvoli naj se nov odbor ter se prijavi sreskemu poglavarju in glavni družbi v Ljubljani. Če treba informacije, sporočite to po dopisnici centrali. Navodila in potrebne tiskovine se Vam takoj pošljejo. 2. Vse delujoče podružnice naj imajo takoj po novem letu svoje občne zbore, najkasneje do konca marca. Občni zbor se naznani brez kolka z vzporedom vred na sresko poglavarstvo. Imenik novega odbora je treba naznaniti tudi sreskemu poglavarstvu in centrali. 3. Članarina (letna) znaša 5 Din. Majhna je in jo zmore marsikdo. (Tozadevne tiskovine ad 2 in 3 dobi vsaka podružnica od glavne družbe). 4. Delegati za glavno skupščino se lahko volijo tudi pozneje. Naznaniti jih je pa treba pred veliko skupščino Družbi. Na vsakih 50 članov pripada podružnici 1 delegat. 5. Odborniki naj si delo razdele tako, da ne pade na eno osebo vse. 6. Ponos vsake podružnice bodi kar največje število članstva. Posebno uvaževanja vredno je pridobivanje članstva med priprostim ljudstvom. K podružnici naj se pritegnejo elani iz sosednih krajev, kjer ne obstojajo podružnice. V takem kraju naj se radi olajšave dela voli zastopnik, kateremu se poveri nabiranje elanov in pobiranje članarine. Redni člani podružnice so: a) letniki, ki plačajo članarino 5 Din na leto, b) ustanovniki, ki plačajo 50 Din (enkrat za vselej), c) pokrovitelji, ki plačajo 100 Din (enkrat za vselej) in imajo tudi aktivno in pasivno pravico na veliki skupščini, č) podporniki, ki plačujejo na leto vsaj 3 Din. 7. Podružnice naj skrbe, da se družbeno blago razpečava. To blago obstoji iz razglednic, narodnih kolkov in računskih listkov. Porabi sc veliko razglednic. Namesto, da bi se kupovalo blago inozemskega izvora, naj se rabi domač izdelek. V ceni itak ni razlike. Lep je običaj, da se prilepijo na pisma in razglednice narodni kolki, ki stanejo komad 10 p. Dostikrat se ta mali denar kar porazgubi; v tej uporabi pa bi Družbi donašal lepe dohodke. — Priporočati je treba zlasti po gostilnah in prodajalnah družbene računske listke, ki so nesli pred vojno Družbi lepe dohodke. Za odškodnino se dovoljuje gostilničarjem 30% popusta. 8. Pri eventualnih prireditvah je treba upoštevati radi pristojbin in davka naše tozadevne okrožnice z ozirom na prošnje na davčno upravo, finančno direkcijo in na ministrstvo poljepri-vrede in vode. V vseh tozadevnih nejasnih stvareh naj se obračajo podružnice na centralo. 9. Družba izda vsako leto svoj koledar, za katerega je treba imeti ob razpošiljanju naslove. Skrb podružnic bodi, da pošlje vsaka do septembra vsakega leta naslove oseb, katerim se sme zanesljivo koledar poslati. 10. Podružnice naj skušajo zanetiti med ljudstvom zanimanje za Družbo sledeč zgledu Šiid-mark-Schulvereina, ki poziva vse Nemce in celo tudi po naši domovini, da tvorijo celico v poveličevanje matere Gcrmanije vsepovsod, kjerkoli jih je skupaj 10. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 20. oktobra 1931. ummimiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiimmmiimmmmiiimimmmmiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiim:: Družbeno blago: Kolinska tovarna, kavine primesi. Fr. Kollmann, cilindri za svetiljke. Tvrdka Perdan, čaj. V družben! pisarni Beethovnova ulica 2 v Ljubljani se dobivajo: razglednice (po 1 Din) — kolki (po 10 p), računski listki (po 25 p), knjižici »Slava Podlimbarskemu!« (po 3 Din) in »Kraljevič Marko« 1.1932 (po 6 Din). Priporočajte in kupujte! nMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiMmiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiimim- 11 "II isssaa s? ar g -g st g ora w 2. ■ < _ s S. ® “B -b ?s2' ED » 1 s w » N c 21 O gg** > £*S b g. _ f I BrB g 1.1 Sg-fl 1» » 5-3 n g*® S o-o. - g TB.S.B B m is O K F o- S.» E» “-o s S* ® S g. S. B&MaS-Eer 03 0< N O a1® 1 S-2 S-S g: B (J 5®i 1 * 2.2.,ts N 0> | ^bO tt C/3 P ^s^9c5?^9(5p^e^^scs^scs^(5?®aescsa9s«&a9^ VSEBINA. Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljevine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Pristojbine, poštne in brzojavne. Lestvice za kolke. Nove poštne in brzojavne pristojbine. Aleksander Hudovernik ...........................................33 Naša zastava.....................................................40 Anton Žlogar.....................................................42 Kras (pesem).....................................................47 Naša meja — pastorka.............................................48 Spomin (pesem)...................................................54 Zadnje dejanje Petra Petrena.....................................55 Kako je Schulverein deloval na Slov. štajerskem .... 65 O šolstvu v Julijski Krajini.....................................72 Naši grobovi.....................................................77 Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Inserati. da so »Jutrovi« »Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst, za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetje, kapital, ženitve in za vse drugo. V teku enega leta je bilo po »Ju-trovih« »Malih oglasih« uspešno posredovano v nad 40.000 primerih. Ugodnosti posredovanja po »Malih oglasih se more z lahkoto posluži-ti vsakdo. Treba je le svojo željo sporočiti na naslov: Oglasni od- delek »Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulica 4. Pri naročilu je pristojbino poslati v znamkah ali v denarju v naprej, za vsako besedo 50 par. Za oglase trgovskega značaja, dopisovanje in ženitve se računa od vsake besede 1 Din. Ji c po$a(i (Ds v.utki pritifci a c opomnite, TRMPILJE E ANT. ČERNE)] K yt Ljubljana JI E Mariborska tiskarna = MARIBOR = LITOGRAFIJA Knjigoveznica * Založništvo Plakaterski in reklamni zavod. Izdeluje zlasti plakate, delnice, etikete itd. Glej plakat Ljubljanskega velesejma! ni 11111111 m 11111111111111111111111 m n i n i M111111111111 m 11111111 niiHin 1111111111111111 n n it ii 11111111111111 m OKUSNA IN ZDRAVA JE CIKOPI1A KOLINSKA KAVA 111111111111111111111111111 n 1111111111111111111111111111111111111111111111111U mliLtiiilJJlilliliiJIliliilliiilllil IgSgggEa Ustanovljena leta 1881 C 0 m? n zr o N (D > (C N 0 C ¥ E o (D C N ca O) D i_ TJ ca N ca c (0 > o k. 4-< U) 'oj (D u 0 >0 0 0 -M > 0 D) 0 D > C 0 J C >0 ■ BHI 0 C 0 l JZ 0 C C 0 '0 t a 0) Čekovni promet . t*\\eVjska t I je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpre-prostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustr. knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku. Brošure in knjige v malih in največjih nakladah. Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih kata-losov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Zvezki za osnovne, mešč. in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Vse tiskovine za društva in šole (lepake, letake, izpričevala i. t. d.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni. UČITEL3SKA KNJIGARNA ima v zalogi »Galerijo naših inož“: 1. Trubar, 2. Vodnik, 3. Slomšek, 4. Prešeren, 5. Lev stik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10. Tavčar, 11. Levec, 12. Erjavec, 13. Jenko, 14. Cankar, 15. Gangl, 16. Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Zupančič, 20, Strosmayer. ir t' LJUBIJA**' NAJNIŽJE CENE I Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ulica 6 ima v zalogi vse leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvatskih, srbskih, francoskih, angleških, italijan -skih del ter veliko izbiro nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. — Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzi-kalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. — Velika izbira modnih časopisov. i——i I Medič-Zanki, I tvornice olja, firneža, lakov in barv družba z o. z. CFNTDAI A V IIIIRLIANI CENTRALA V LJUBLJANI TOVARNE: LJUBLJANA — MEDVODE Podružnice in skladišča: Maribor, Novi Sad Lastni domači proizvodi; lanenega in kokosovega olja, firneža, vseh vrst lakov, emajlno lakastih, oljnatih kakor tudi prstenih in kemičnih barv, steklarskega kita itd. marke „MERAKL“ SOLIDNE CENE in DOBRO BLAGO Vam nudi modna trgovina P. ŠTERK naslednik Miloš Karničnik LJUBLJANA, STARI TRG 18 Velika izbira voln. pletenin, modernih damskih oblek, bluz, damskega in moškega perila, rokavic, nogavic, do-kolenic, čepic, kravat, damskih torbic, listnic, dežnikov, palic i. t. d. •Modna nrtan ufafeturna trgovina {fanteo 'Sešnitc liingarjeva ul. Stritarjeva ul. Zaloga za moške! Modne in športne obleke, površniki, raglani, suknje, pelerine, lovski loden, sokolsko in smučarsko blago za kroje. Samo češkega in angleškega izvora. Zaloga za ženske! Modno blago za obleke, kostume, plašče. Pliš, bar-žun, rips, pralni baržun, parhet, Jugočeška pralna svila „Dagmar“. Telesno perilo od znane češke tovarne „B. Schroll sinovi". Zaloga preprog in tekačev, linolej, pliš, tapetne jute, ma-dras zastore, etaminasta posteljna pregrinjala, garniture, prešite odeje lastnega izdelka. Največja izbira svilnatih, volnenih, ženilastih rut in šerp. POŠTENOST MOJEGA PODJETJA JE ZN A N AI Zaloga stekla, porcelana in = svetiljk Fran Kollmann Ljubljana, Mestni trg priporoča bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov. Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup valjčke za svetiljke v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Cenovniki na razpolago. Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Knjigarna LSchuentner Ljubljana Prešernova ulica 3. nnnnnnnnnnnnnmmnmnamDmDDDmnnamnnn Engelbert Franchetti Ljubljana, Dunajska cesta št. 20 nasproti kavarne »Evrope« priporoča svojo največjo in povsem higijenično urejeno brivnico. Najmoderneje urejen salon za dame. □ Za dobro in točno postrežbo je vsestransko preskrbljeno nnoDODOooaoDoooooDooDoooooaooonnnnoooooo 5 v lastni hiši, v Narodnem domu. Telef. št. 2108. Žirokonto pri Narodni banki Jugoslavije. Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 10502, v Zagrebu 39087. OMoje vloge na knjižite In v tekočem računu po °/ o z dnevno razpolago, po 6’/2 proti odpovedi na 3 mesece. Daje posojila na zemljišča in osebno poroštvo. Eskonluje menice in ofvarja tekoče račune za trgovce, obrtnike in podjetja. Stanje vlog nad 90 milijonov dinarjev Rezervni zakladi sedem milijonov Din. Ustanovljena I. 1882. Posojilnica je najslarejii slovenski denarni zavod v Benko TOVARNA MESNIH IZIDELIKOV MIRS KA\ SOBOTA PRIPOROČA SVOJE PRIZNANE NAJFINEJŠE ŠUNKE A LA PRAGA, KAKOR VSAKOVRSTNE ROLADE IN VSE VRSTE SVOJIH IZDELKOV PO NAJ-NIŽJIH DNEVNIH CENAH. — ZAHTEVAJTE CENIKE! LASTNE HLADILNICE! j — IZDELAVA LEDU! — yf UV ¥ (.IIIJOSLA Vl.rA) Pupilarno varen zavod. — Ust. 1.1894. Pod trajnim državnim nadzorstvom. Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun. Za hranilne vloge jamči mestna občina Novo mesto z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Radi tega nalagajo pri njej sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni, občine občinski denar. im L. MIKUS / izdelovatelj dežnikov, solnčnikov, zaloga \ sprehajalnih palic. LJUBLJANA MESTNI TRG ŠTEV. 15 Na drobnol Na debelol Popravila točno in solidno Zmerne cene □□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnnnnnnnmp □ T o varna vinskega kisa d. z o. z. 66 19 □ 77 VINOCET LJUBLJAM nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. — Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijenično najinoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. ANTON BAJEC TRGOVINA S CVETLICAMI, ŠOPKI, VENCI IN TRAKOVI Z NAPISI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□j VELETRGOVINA RAZGLEDNIC IN PAPIRJA jj S NA DROBNO IN DEBELO. VSE PO- I* TREBŠČINE ZA ŠOLE IN URADE. NAJVEČJA IZBIRA FINEGA GALANTERIJSKEGA BLAGA, PRIMERNEGA ZA GOD, POROČNA IN DRUGA =— DARILA. =— j M. TIČAR = LJUBLJANA = B SV. PETRA CESTA ŠT. 26. B ŠELENBUROOVA ULICA 1 (PODRUŽNICA) »RUDE IN KOVINE« DRUŽBA Z O. Z. Naslov za brzojavke: Rude Telefon interurban št. 2727 Čekovni račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 14.167 En gros: svinec, cink, cin, aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina, cinkovo belilo (izdelek Cinkarne d. d., Celje) barve, žveplenokisla glina, aluminijev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude vseh vrst ZALOGA STEKLA porcelana, zrcal, sve-tiljk, raznih okvirov, šip itd. Stavbinsko in umetno steklarstvo. AVGUST AGNOLA LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 10 Ščitite svojo eksistenco s pomočjo zavarovalnic. Varno zaslombo v tem oziru Vam daje zavarovalna banka „SLAVIDA“ ki zavaruje proti požarni škodi, vlomu, avtomobilskim in vsem drugim nesrečam, jamstvenim škodam itd. in zagotovi kapital, ki se izplača ob gotovi starosti ali ob smrti. Jugoslovanska zavarovalna banka ..Slavija" je v zvezi s češko banko „Slavijo“ v Pragi. Generalno ravnateljstvo je v Ljubljani. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad, Split, Osijek, ekspoziture v Skoplju, Vel. Bečkereku, Cetinju, Mariboru. Vjosip PeI veletrgovina Ljubljana Sv. Petra nasip št. 7 (za vodo) PETELINČEVI šivalni stroji in kolesa »ADLER« »GRITZNER« švicarski pletilni stroji »D UBIED« in pisalni stroji v treh velikostih SO NAJBOLJŠI! Brezplačen pouk v vezenju!— Mesečna odplačila!— Večletno jamstvo! — Najnižje cene! Razni galanterijski predmeti, nogavice, rokavice v raznih barvah in kvalitetah, srajce, kravate, ovratniki, triko perilo, sveatri, žemperji, dežniki, toalet, mila itd. Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in tapet- Postrežba točna! Cene solidne J en >u ** Vri m ^ =J Vloge sprejema na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po dogovoru, kar najbolj ugodno. Posojila do- 0> c c ca n J5 (U • ca (n ca a \ \ cn o 0) o d 13 ^3 TJ \ 53 > > ■o a> >Vi d OJ u > o *0X U K0 S In tj T3 O ‘S >u ca a o O a o a> •»N d a p 0) *c3 s o c 'M N 0 CLl 01 .2 c? .2 C* oj U <'J c QJ ca N d a> "O «»N d N ca o a> ••N C >N C d O g w d V <0 X 'ST c D U O C JZ 0) ca O V ca a fl •d ja p *C ca •*—N *"N o a p ‘d o* •*—* O o JZ c •»H > x o c a a> >cn o Vi a ca fN >N J2 'c a «0 c s >c-> S •*N "čo a ca > 0) za a> a> QJ JU a> >u »n d • —. _3 u a •IM a t O. ca > •»N 2 \ \ O ca JO 3 ca d > a o a N c \ CD ‘Kr. cfoomi °0. ‘Sigj ah 1 drug .............................. :i ........................ °c)aqxzb TCefisi ^Prepečenci ‘Dafefjni Oblati ‘©islbifi cfo&auiEefji Slovenile! Slovenci! Spominjajte se naših bratov na Primorskem in Koroškem! Manufakturno blago vseh kakovosti kakor tudi perilo ter odeje za postelje lastnega izdelka se dobi vedno v trgovini Karol Jančič Maribor — Aleksandrova cesta štev. 11 ŽIMA za žimnice in sedlarske potrebščine se dobi najboljša in najceneje samo pri J. KNIFIC tovarna za žimo Ustanovljeno 1829 Telefon inter. St. 2 Stražišče pri Kranju TISKOVINE mhvrsiirgm>ske, uradne,mklam* |yj ne,Časopise, knjige, večSan '^jš3^imilisk hiire in pečmi! TISKARNA MERKUR L1UBL1AN A,G REGORClčEVASl 23 5-52^JRcgvam .Tiskartuillhrkur. MANUFAKTURNA TRGOVINA FRANJO MAJER MARIBOR NA GLAVNEM TRGU SE PRIPOROČA Tvrdka v Ljubljani Glavni založnik = Ciril - Metodovega čaja v zavitkih. Najnižja cena in točna postrežba. V zalogi vedno: najfinejše namizno olje, kava, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA MARIBOR CELJE NAJVARNEJŠA IN NAJBOLJŠA PRILIKA ZA NALAGANJE PRIHRANKOV. — NAJLEPŠA UGODNOST ZA NAJEMANJE CENENIH POSOJIL. ZA VLOGE IN VSE OBVEZNOSTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN Z VSO DAVČNO MOČJO. LESKOVIC & MEDEN TRGOVINA S SPEČE* RUSKIM BLAGOM NA DROBNO IN DEBELO iiiiiuinnnniimiinHmnmniiminiiiiinuHiinniimimuniUHuniumiiiii 13UBUANA-JURČIČEV TRG 1 V eležganj ar na M. ROSNER & Co. nasl. Viktor Meden v Ljubljani kupuje slive in drugo sadje za žganjekuho Izdeluje po ugodnih cenah najbolj&e likerje: pelinkovec, planinec grenčica, vanille, rum, konjak medicinal, brinjevec, janeževec, slivovko, sadjevec, tropinovec. I ti n « to c oj oj «3 u >N C ■* Si £ 10 ±z oj N g v 3 TJ >u S >0 - 10 E TJ oj o >%j a. 0 a Jut oj c *• iZ S tu c m =3 01 Ol S?3 o * >u u 2 ® JH S ar > c c tl TJ "o 10 o 5 w D! 3 O 10 ai xi c 2.« > =3 IU I/) go Sl £ “En 3 IU “ > 2 JE 0 D£ SSt §g.E “ I g S dl t— vi Z ti tl O E ■* ^ c iu 5 g 1 E ° I a> •- N « 2 s eA9;eA9;eA@:0^:eAse^® o o £ OJ l/l 0 .Si a 'S to 1 H >55 O S oj ■£ « C — TJ O IU S o to TJ . £ « S .S cm S ■S . "" •O CM - •S o c -j m »o m . -g ^ n ,2 c 2 3 to ^ tfj CM > ,-T MJ .Z! O O 00 c s/ TT ro — VI CM to c > oj C »u? > 10 c 'o £ n aj cQ 01 10 k. JZ 01 c >to o a to ct dl u 'E >N ■M O ~ o u M-* to ui ZE c O 0J 2 *- o oc 2 M ■u 1 2 F'l Z tak >u .Si aJ c/ o ► «w< 01$ 3 u N ■2 £ in« o 2 £š 2 - m ^ (0 ■— m c ojvi "m ** JO ~ at a IA >N e ai *■ x_ cQ £5 (U a -o m m raj Ustanovljena leta 1881. Celjska posojilnica d. d. v Celju CELJE v lastni hiši, Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. — Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000*— še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000*— PODRUŽNICI MARIBOR, Aleksandrova c. 11. ŠOŠTANJ (v lastni hiši) J* A A 4 s* A * ^ A *> v A t/ ^ A * \ ♦ •>S. A A* A •n ^ V *> ^ V «s > v •s f v •»* v ^ p v v •v v •i f* v •s * V « Ljubljana Pivovarna in siadarna. Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. pošt. pred. 45. PodiAa pivovarna (pr. I. DOTO v Mariboru. Priporoča svoje izborne izdelke in sicer: Svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. Pekovski kvas. Čisto rafin. špirit. (Drože.) TELEFONI: KK® Sm 2311 BRZOJAVI: Pivovarna Union {^“^0”° OJLILIUO DDDDCD CJJLJUDD_ Modna in športna trgovina P. MAGDIČ V LJUBLJANI ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 1. Ček. urad št. 10.790 ^ iiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiimiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiii ^ Telefon št. 2438 ^ riimiiiiMiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Priporoča za gospode: KLOBUKE, PERILO, KRAVATE, NARAMNICE, NOGAVICE, PLETENE TELOVNIKE (pulover) DEŽNE PLAŠČE, DEŽNIKE I. T. D. KAKOR TUDI VSE POTREBŠČINE ZA TURISTIKO š! = IN TELOVADBO = ....................... milil..........imunim................ umi... jd NARODNI TRAKOVI. J' 0 III litimi lllllllllll llllllll 11II lili lili H lllllllpll tli 11111 lllll 111 lili 11II llllll IIII IM< lili I lili Itll IIII tllllll IIIIMIII111II Itltltlllll It Itllll liji II tlllllllll llllll IIIIIII" II ItltllHtlH 11". IIU1 n t Ji": .1 t> ^ NAJVEČJA IZBIRA ANGLEŠKEGA VOLNENEGA IN PERILNEGA BLAGA, SVILE, BARŽUNA ITD. ZA DAMSKE OBLEKE IN PLAŠČE. »VEDNO ZADNJE NOVOSTI.« :anrrmznimr~rrniT]: Priporoča za dame: PLAŠČE, KOSTUME, OBLEKE, BLUZE, ČEPICE, ŠPORTNE KLOBUKE, NOGAVICE, ROKAVICE IN VSE MODERNE NAKITNE PREDMETE. CENIKE URADNE TISKOVINE KUVERTE RAČUNE NAZNANILA in vsa v TISKARSKO STROKO 'spadajočaj DELA % O X M 3 * o O' ,. „ LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 5. Postaja Grobelno ob glavni progi Dunaj —Trst in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino. Zdravilišče, kjer se pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vod (Tempel. Styria, Donat). VRELEC „TEMPEL“. Najboljša namizna voda, najbogatejša na raznih zdravilnih sestavinah. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje. VRELEC „STYRIA“. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. VRELEC „DONAT". Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, hemeroidom, putiki i. t. d. Rnnorl/!) Clatina ie najmodernejše in največje zdravilišče v MJiJuJilfl uluillifl celi Jugoslaviji. Hydroterapija, elektrotera-pija in inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, slane, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dietetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poštni, brzojavni in telefon, urad. Velika zdraviliška dvorana, čitalnica, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne, terase, sprehajališča, vojaška godba. Radio. Pogoste priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole. Izposojevalna knjižnica, lepi parki i. t. d. Živahen poštni in vozni promet. Automobili in vozovi stoje gostom na razpolago. Sezona od 1. mala do 1, oktobra, Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. MESTNA HRANILNICA V MARIBORU usTAsro vi jrr. sr a lkta in«i. Stanje hranilnih vlog nad Din 130,000.000 Obrestuje vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu po 5H/0, večje in na 3 mesece vezane pa po 6'/a%* Daje posojila po najugodnejših pogojih Hranilnica je pupilarno varen zavod, za katerega jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Radi tega nalagajo pri njej sodišča Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota in Dolnja Lendava denar mladoletnih otrok in varovancev vobče, oblastva svoje depozite ter cerkve cerkveni denar. Modna in konfekcijska trgovina &aieoh £ah Maribor ' Glavni trg 2 Velika izbira: ■ ; oblek ^ moške klobukov, perila, kravat, čevljev, ! nogavic, dežnikov, rokavic i. t. d. Cene solidno nizke! Postrežba točna! I as 1 Ha talita v Kranja obrestuje hranilne vloge po 1 5% vloge na tekoči račun po dogovoru tudi višje, | brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje S ^ hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsako leto — to je dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati raditega pri hranilnici. Z dnem 31. avgusta 1931 je bilo stanje hra- | nilnih vlog na knjižicah in tekoči račun nad | 45 milijonov Din. Posolil na zemljišča ter posojil občinam nad 17 milijonov Din. 1 Aleksandrova cesta 14 Telefon 2231 največje podporno društvo v Dravski banovini, sprejme-vsako zdravo osebo od 1. do 90. leta in izplača upravičencu po umrlem članu do največ Din 1000'-, 2000’-, 4000'-, 10.000 -, 20.000’- in tudi več podpore. — Smrtni prispevki znašajo po 50 par oziroma Din 1*—, 2’-, 5'-. 10’- za vsak smrtni slučaj. — Društvo šteje danes nad 28.000 članov in je izplačalo do sedaj že nad 2,500.000 Din na podporah. — Ako še niste član tega društva, zahtevajte takoj brezpl. pristopno izjavo. f ) ) Trgovina z železnino PINTER & LENABP MARIBOR- ALEKSANDROVA C. 23-34 Telefon 282 II Brzojavni naslov: Pinlen, Maribor Bogata zaloga železnih nosilcev, paličnega železa, obročja za sode, žitnikov, - - žice, - poljedelskega -orodja, orodja za kovače. - mizarje, i. t. d., kovanja za stavbe in mobilje, Štedilnikov, peči, kuhinjske posode in vseh v to stroko spadajočih stvari Velika izbira planinskih potrebščin Na debelo A Na drobno ............................................v---......................G^> Umetna knjigoveznica IVRh MOLK, \ prej JAKOPIČ, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 13 ae priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih knjigovezih del. Zaloga zaklopnih map znamke .,IMKflL“. •® Izvirne platnice za slovenske knjige vedno v zalogi. Tiskanje trakov in dru- 4' [c. stvenih znakov s krasnimi modernimi Irkami. — Postrežba tožna, delo solidno. yJ KAVARNA in RESTAVRACIJA ZVEZDA LJUBLJANA Prevzel sem kavarno in restavracijo »Zvez-do«, Jo popolnoma prezidai in obnovil ter najmoderneje opremil, da se lahko meri z najlepšimi velikomestnimi kavarnami Poskrbel sem za prvovrstno kavo, za okrepčila vseh vrst, za okusna jedila, prigrizke in izborno pijačo. Na razpolago so vsi domači llstlf časopisi in revije, kakor tudi vsi večji politični, leposlovni In llu-strovanl slovanski, francoski, italijanski in nem&kl listi. Postrežba najboljša in najtočnejša »ZVEZDA«, kavarna in restavracija je zbirališče vseh narodno^zavednih krogov I Za obilen poset se priporoča FRAN KRAPEŠ KAVARNAH in RESTAVRATER 1. Večje pridelke. 2. Boljše pridelke. 3. Kulturne rastline so mnogo bolj odporne proti škodljivcem in boleznim. 4. Sadeži so trajnejši in se v shrambah tako ne kvarijo. ^i trofosli«I - Ruše* je umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno. Gnojenje z Nitrofos-kalom da zelo dobre uspehe. ..Apneni dušik“ pa povzroča bujno rast rastlin in poveča odstotek belanče-vine. Zato je predvsem zelo dobro gnojilo za pašnike in travnike. Naročila sprejema: Tvornica z n dušik «1. d. RUŠE pri HARIBORU ki izvršuje tudi analizo zemlje in daje vsa strokovna navodila. Priporoča sc tvrdka FRANC MI MARIBOR Glavni trg 16 Glavni trg 16 Zgotovljene obleke za dame in moške; obleke tudi po meri r............................. n.........mini.... m...imunimi n IVAN KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova cesta št, 13 Telet. Int. 2*07 K o v č e g i, ročne in šolske torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše. Opreme za konje, ovratniki in nagobčniki za pse i. t. d. tnoniliii jermeni. Kovčegi za potnike in vzorce se po naročilu izvrše v lastni torbarski delavnici | KLIŠEJE | 3 vseh vrst, črtne in avto- £ "■j tipije, izdeluje po pred- 3 loženih risbah, peropisih J5: in slikah za navaden tisk [■_ Tj ali za finejšo izvedbo v T~ =j eni ali več barvah točno js: _J po naročilu in v najltraj- jn_ Tj šem času po nizkih cenah | JUGOGRAFIK A | tiskovna in založna družba z o. z. jB Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23 E Q E EBESBBBBBBBBBBHBBHBE] Rogaška Ma Vrelec: Tempel. Najboljša namizna voda, najbogatejša tia ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje. Vrelec: Styrio. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. Vrelec: Donat. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. RogniKn slatino je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnihrudninsko-kislih slatin najbogatejša na zdravilnih sestavinah. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača, obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvarujete v mrzličnih krajih mrzlice. Rogotlui slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, ki nima nikdar slabegu okusa ali duha. Železje in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice, kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto, porcelan, steklenino, vse gospodinjske in gospodarske potrebščine, orodje za vse gospodarske in industrijske panoge, okovje za stavbe in pohištvo, pločevino, vso železnino, nosilke, cement, kompletna stranišča in kopalnice dobite najceneje v trgovini D. Žilic - Ljubljana Dunajska cesta št. 11 (poleg FIGOVCA) Na drobno! Na debelo! ZoltieDafte ponudbe t ===================== = ___ Kje kupim najboljše in najcenejše moške in deške obleke domačega izdelka? Pri tvrdki JOSIP ©UUP LJUBLJANA Stari trg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska ul. 8 Velika zaloga sukna, blačevine, cefirjev, belega platna in modnih potrebščin iz prvovrstnih domačih, čeških in angleških tovaren. Obleka in perilo se izvršuje tudi po naročilu. Velika zaloga perila iz lastne tovarne znamke Triglav. Blago za železničarske uniforme stalno na zalogi. — Moje geslo je: DOBRO BLAGO — NIZKA CENA! Tovarna zamaškov Najsolidnejša in najcenejša postrežba! Plutovinaste izolacije za hladilnice! Staniolne kapice! Morske gobe! Jelačin & Ko. - Ljubljana fr. ip. ZA j ie c izprašan optik in urar LJUBLJANA, Stari tr«r Št.« •Priporoča očala, Sčipalce,. to-plomere, barometre, daljnoglede, foto-aparate itd. Velika izbira vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Vsa nova dela in popravila, se izvršujejo strokovnjaško v moderno, z električnim obratom urejeni delavnici. — Cenik brezplačno.- Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke LJUBLJANA Mar. Čih nasll Poladi Mestni trg 9 priporoča svojo veliko izbiro izgotovljenih oblek, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 let naprej. Najstarejša domača tvrdka. Najnižje cene! Ivan Bonač Ljubljana, Selenburgova ulica It. 5. Knafljeva ulita K. 9 Zaloga In trgovina papirja ter vseh uradnih in šolskih potrebščin. En gros en detail. Tovarniška zaloga ovljalnoga papirja za sladkor In maslo po najnlljlh cenah, brez konkurence. Priznano izborne vreče iz močnega papirja, dobro lepljene. Tzorol za papir In vreie brezplačno In Iranko. Velika knjigoveznica. Reklamne table. Passepartouti. Diplome itd. Kartonažna tovarn - Tovarna za napit. Vsakovrstni kartoni za razpošiljanje itd. v obliki zaklopnic in škatel s pokrovi. Embalaže za čaj, razne vrečice in etikete. Lekarniike •mbalaie. Omotni papir. Specialitete s beli in rumeni kopirni papir za pisalne stroje, klobučni papir, najbolji higijenični bakterij prosti toaletni papir ,iSANOL“ v paketih in za skrinjice. *...... "....................M.... (Preti tedens/ei edife ednini I 0m *«?*- (Vam posedimo \ Voigtlander- evo : ifabitarieo. Oddelili smo: j 60 (Poifttanderjevih 0 uhi lar Q j (glej cenik stran 7) ki so priznano otroško lahke \ v manipulaciji. Ve Hamere posoditnv vsateomur če nam položi jamstvo ali kavcijo za vrenost kamere Din 450. So ljudje, ki ne znajo zabiti žeblja — pa je to vendar tako lahko. In so ljudje, ki ne znajo fotografirati — pa je vendar tudi to tako lahko I Aparat Vam posodimo in naučimo Vas fotografirati l Prav vse mora fotografirati! Zahtevajte naš najnovejši ceniki