štev. 33. PoUnim p,a*an> ? *0t0Tlnl Ljubljana, 13. avgusta 1930. Leto XI. Dr. Janže Novak: Strnitev (sinteza) bodočnosti. Načela in cilji našega kmetskega gibanja se živo odražajo iz miselnosti našega kmetskega človeka. To pride do neprisiljenega izraza, čim se sestanejo kmetje bodisi v slučajni družbi pred cerkvijo, na semnju ali v gostilni, bodisi v trajnih društvih: v gospodarskih zadrugah, strokovnih ali prosvetnih društvih. Cilji tega gibanja so tako svetli in pereči, da se zanje ogrevajo naši očanci, možje in žene, posebno pa mladina. Vsi hočejo živeti, to je: pridelovati in trositi. Po uspehih v proizvodnji in pridelovanju se ceni strokovna sposobnost gospodarja, iz potroška za okusno in zdravo stanovanje, obleko in hrano, za koristno knjigo in časopis, za lepo zabavo itd. pa življenska in kulturna stopnja njegova. Stisnjenost v tem pogledu pomeni nizko kulturno stopnjo; če pa je mali potrošnji vzrok pomanjkanje sredstev, pomeni to kulturno zaostalost vsled siromaštva in premajhnih dohodkov. Kulturno zaostalost, vsled stisnjenosti hoče kmetsko gibanje odstraniti z dviganjem izobrazbe, obu-božanost pa s strokovno izobrazbo kmeta in z ustvaritvijo takih gospodarskih razmer, ki bodo imele za posledico prinosnost kmetije .in kmetskega dela. Obubožan kmet ne more misliti na kulturo in napredek, temveč si z večjim garanjem in opuščanjem kulture rešuje golo življenje ali pa beži s kmetije, če vse nič ne pomaga. Naše gibanje hoče privesti kmeta, da si s primernejšo ureditvijo kmetije olajša kmetsko delo, da ne bo izga-ran kot črna živina, ki vsled utrujenosti in izčrpanosti ne more imeti smisla za lepoto življenja in kulture. Cilj našega gibanja je odstranitev vzrokov ki ovirajo kulturen dvig našega kmeta in to tako vzrokov, ki se nahajajo v njegovih razvadah (v stisnjenosti, alkoholizmu itd.) kakor tudi vzrokov kot so: premajhna strokovna izobrazba in prevelika vezanost na stare navade. Pred vsem pa hoče izpremeniti občno gospodarsko politiko države, ki je danes poleg strokovne zaostalosti glavni vzrok neprinosnosti kmetskega dela. O kulturi našega naroda moremo govoriti le, če je kulturen in napreden kmet. Te kulture pa ne more biti, če ni blagostanja na vasi. Kmetskega blagostanja pa ne bo, če kmet ne bo imel presodnega političnega vpliva na gospodarsko politiko države. Zato smatramo, da je za kmeta politična izobrazba, ki mu bo tako udejstvovanje v državi omogočila, prav tako potrebna kot strokovna izobrazba. Morda se ni nikdar v tako kratkem času, kot se je to zgodilo v naši državi v desetih letih, dokazalo, da brez politične izobrazbe in politične moči kmeta v državi ni za splošnost koristne državne gospodarske politike. Kmet vsak dan bolj uvideva, da je njegova proizvodnja, njegovo delo najvažnejša panoga narodnega gospodarstva in da je njegova kupna sposobnost glavni predpogoj bla- gostanja drugih slojev. Zato postaja na svojo gospodarsko ulogo ponosen in se ne sramuje več, ker je kmet. Pred teškimi razmerami noče bežati z zemlje, temveč se organizira radi izboljšanja svojega položaja tako v zadružnem in v strokovnem oziru, kot tudi v političnem pogledu, ker hoče ustvariti take gospodarske razmere, da bo kmet pri izmenjavi svojih pridelkov z industrijskimi prišel na svoj račun. Politična moč kmeta naj mu zagotovi blagostanje in kupno sposobnost, s tem pa tudi blagostanje in kulturno napredovanje celega naroda. Te misli, ta načela in ti cilji so danes na celi črti zmagoviti in se jim ne more nihče ustavljati. Ko sem zadnjo nedeljo stopil v stik z našo kmetsko mladino iz Dramelj, Franko-lovega, Nove cerkve in Stranic, sem ugotovil neverjetno življensko sposobnost tega gibanja in nezmotljivo opazil, da bo to kmetsko socijalno gibanje, to kmetsko gospodarsko in politično naziranje potegnilo za seboj še dve gibanji in oblikovalo z njimi našo narodno bodočnost. Ti dve gibanji sta: katoliška akcija ;in državno sokolstvo. Ne ustrašite se te velike sinteze (strnitve) bodočnosti! Naš kmet se je v zadnjih tridesetih letih strnil v enotne vrste pod vodstvom duhovščine radi obrambe ogrožene vere in cerkve, v kateri vidi nositeljico družabno veljavnega svetovnega nazora in morale. Globoko je čutil, da mu je taka ustanova neobhodno potrebna, ker služi njegovemu obstoju in napredku. Toda tem potom organizirana stranka si je kmalu podredila cerkev in ponižala vero in cerkev v sredstvo za strankarske uspehe. Brez ozira na prvotni namen velikega gibanja je morala prevzeti cerkev in duhovščina garancijo za volilce in mandate in zato proglašati nasprotnike stranke za svoje nasprotnike t. j. za brezverce, čeprav to niso bili, pristaše stranke za krščanske može in prijatelje cerkve in duhovščine, čeprav so v tem zatišju obrtema izvrševali vseh sedem poglavitnih grehov. Da je to moralo provzročiti splošno demoralizacijo, ponižanje vere in cerkve in diskreditiranje duhovščine, je jasno. Naše gibanje je tisto, ki že leta in leta dela na osvoboditvi cerkve in duhovščine iz te zasužnjenosti, povdarjajoč, da mora cerkev služiti svojemu pravemu poslanstvu na zemlji ter obstoju in napredku naroda. — Ta velika zahteva našega gibanja se pa popolnoma krije z zahtevami naj- višjega cerkvenega poglavarja v katoliški akciji, s katerimi zabranjuje duhovščini strankarstvo in žurnalistiko. Z visokimi sredstvi vere in cerkve naj duhovnik dela za zboljšanje ljudi in ceni posameznike po Kristusovem merilu za dobro in slabo, ne pa s stališča vrednosti, ki jo ima posameznik za to ali ono stranko. Kmetsko ljudstvo bo toraj v svojem kmetskem gibanju najglasneje in brez prestanka ponavljalo klic sv. očeta po ozdravitvi neznosnih razmer v katoliškem življenju Slovenije. Istotako naše kmetsko ljudstvo z veseljem ugotavlja, da se z državnim sokolstvom daje narodnemu čustvovanju in borbenosti vsebina, ki se krije z ljubeznijo kmeta do njegovega doma in do zdravega naraščaja. Kmet je tisti, ki je skozi tisočletja v težkih in najtežjih okolnostih ohranjal in ščitil svoj dom, svoje običaje, svoj jezik in ljubezen do svoje grude in svoje krvi. Ti domovi so dajali nove naraščaje, vedno krepke in zdrave. Ti naraščaji vedno nanovo obnavljajo vrste mestnega in industrijskega prebivalstva. Organizacija, ki ima za cilj vzgojo telesnih moči in zdravja naroda, ter strnitev teh moči v bratske vrste za čuvanje narodnih pridobitev pred zunanjim in tudi notranjem sovražnikom (pomehkuženjem, alkoholizmom), se mora nasloniti predvsem na kmetsko ljudstvo. Kot kmet čuva svoj dom, tako bo čuval tudi celokupnost vseh teh domov, t. j. svojo državo. Ta telesna moč in zdravje naroda pa je v ozki zvezi z njegovo nravno vrednostjo, ki je izročena v prvi vrsti brigi cerkve in duhovščine. Oboje pa stoji in pada z vprašanjem gospodarskega blagostanja širokih vrst naroda. Kjer je siromaštvo, tam ni kulture in viteštva. Kmetsko ljudstvo v svojem kmetskem gibanju v celem obsegu goji tisto narodnost, katere nega je po vsebini sokolskih ciljev poverjena državnemu sokolstvu. Je to narodnostno čustvovanje, ki hoče živeti samo in pusti živeti tudi druge. Ker že gre cilj kmetskega gibanja za tem, da pride v državi do politične moči kmet, je jasno, da je za kmeta1 pridobitev, ki jo predstavlja naša svobodna država, neprecenljive vrednosti. Za to smo kmetje po svojih gospodarskih, nravnih in plemenskih frakcijah glavni steber družbe in hočemo potom kmetskega gibanja kot sloj ter potom svojega nravnega udejstvovanja kot poslušajoča cerkev in kot borbeni tvorci telesnih in duševnih sil naroda stvoriti družbo in državo, ki bo napredna in kulturna v vsakem pogledu. Radi te velike bodočnosti pozdravljena strnitev vseh treh velikih gibanj sedanjosti! Nova miselnost in kmetje. Iz nedavne zgodovine vemo, da smo živeli Srbi, Hrvati in Slovenci do konca svetovne vojne razdeljeni na več dežel in držav. Srbi so imeli svojo neodvisno kraljevino, Hrvatje so imeli precej veliko avtonomijo v svoji deželi, mi Slovenci pa smo živeli v Avstriji, razdeljeni na več kronovin (Koroško, Kranjsko, Štajersko in Primorsko). Delitev nas vseh na razne države in dežele je imela za vsakga od nas svoje težke in važne posledice, zlasti glede tvoritve našega mišljenja ali miselnosti. Znano je namreč, da na človeka in na oblikovanje njegovega značaja upliva že zemlja, kajti mi vemo, da so prebivalci1 hribovitih krajev vse drugačni kakor ravninci ali poljanci. Hribovci žive trdo in zato je tudi njihov boj za vsakdanji kruh lažji. Iz teh razlik pa se razviia pri ljudeh tudi njihovo telo trdo, a tudi njihov značaj, poljanci pa so bolj mehki, ker je njihov, boj za vsakdanji kruh lažji. Iz teh razlik pa se razvija pri ljudeh tudi različen način gledanja na svet in na okolico in različno presojanje vseh dogodkov in doživljajov, posledica različnega gledanja na svet in različnega presojanja dogodkov pa so zopet različne postave, po katerih ljudje žive. Mi Slovenci smo živeli do konca vojne in živimo deloma še danes po avstrijskih postavah, ki so se rodile iz stoletnih avstrijskih razmer. Hrvati so živeli več ali manj po ogrskih, nekaj pa tudi po svojih domačih zakonih. Samo Srbi so mogli živeti po svojih zakonih, ker so imeli svojo narodno državo. Niso pa niti Srbi živeli vsi pO enih in istih zakonih, ker so tudi oni živeli v dveh neodvisnih državah, vSrbiji in Črni gori. Vsaka zakonodaja v neštetih deželah in državah pa je izvirala iz posebnega kulturnega kroga, ki ga določujejo vera, razne šege in navade in stari običaji. Kakor so bili različni ti kulturni krogi, tako so bile različne tudi zakonodaje. Slovenci in Hrvati n. pr. smo pripadali in še pripadamo k zapadno-evropske-mu, katoliškemu kulturnemu krogu, Srbi pa pripadajo k vzhodnemu bizantinskemu, pravoslavnemu krogu. Te razlike so se seveda vedno bolj večale in širile, čim dalje so obstojale, in so nas med seboj kljub jezikovnemu sorodstvu vedno bolj odtujevale drugega od drugega. Prevrat leta 1918. Leto 1918 pa je globoko zasekalo v naš dotedanji zgodovinski razvoj. Zmaga zaveznikov nad Nemci je prejšnje stoletne zgodovinske tvorbe razbila in nas Slovence, Srbe in Hrvate združila v eno državo. Pomena te združitve se pri nas še vse premalo zavedamo. Ne gre namreč pri tem le za izpremembo državnih mej, ki je lahka in v jedru in bistvu precej brezpomembna stvar, in ravno tako tudi ne gre pri tem samo za število prebivalstva ali pa za število vojakov, ki jih to prebivalstvo lahko postavi na noge, ampak gre pred vsem za izenačenje miselnosti, ki se je prej vsled zgodovinskih prilik razvijala pri vsakem delu v njegovi posebni smeri. Ni torej nikakor dovolj, če pravimo, da je bila naša nova država stvorjena z aktom od 1. decembra 1. 1918. To je bila le formalnost, je bila zunanja oblika. Notranje vsebine pa taki akti novi tvorbi ne morejo dati, ampak ta se mora šele najti in razviti sama iz sebe. Stvarjanje držav namreč ni samo trenoten akt, ampak je dolgotrajen proces. Na to resnico smo zlasti mi precej pozabili, če1 smo se sploh kdaj spomnili nanjo. Ali — ali. Pomen leta 1918 za nas je bil, da se odločimo: ali hočemo živeti še naprej v stari miselnosti in nadaljujemo vsak za sebe še svojo staro pot (Slovenci svojo, Hrvatje svojo, Srbi svojo), ali pa da se odločimo, da pregledamo najprej vso starino in pomečemo proč, kar je za nove razmere neprikladno, namesto tega pa si ustvarimo novo mišljenje, ki odgovarja novim razmeram in duhu nove dobe. Ta odločitev je bila za nas usodne važnosti. Kdor količkaj pozna našo zgodovino, ki temelji na avstrijskih razmerah, si je moral biti takoj na jasnem, da stara avstriska miselnost za nas nima več pomena, čim je Av- strija izginila. S tem seveda še ni rečeno, da je treba kar čez noč vse zagnati čez plot, kar nam je Avstrija ustvarila, pač pa vsaj vse to-, kar je bilo za nove razmere neprikladno. Te jasne resnice pa se zlasti Slovenci nismo zavedli, ampak smo celih 10 let divjali in divjali po stari poti naprej, kakor da se 1. 1918. ne bi bilo nič izpremenilo. »Mi smo ostali, kakor smo bili.« Naš list je bil jedini, ko je klical ljudem vedno in vedno v spomin, naj se zavedajo, da smo prišli 1. 1918. v druge čase in v druge razmere, in naš list je bil jedini, ki je že leta in leta opozarjal, — ostali pa smo žalibog glas vpijočega v puščavi! Nič dosti boljše ni bilo pri Hrvatih in Srbih in — zato smo korakali celih 10 let v novih mejah po starih izvoženih zgodovinskih kolosekih. Naravno da na ta način nismo mogli nikamor. Pomen 6. januarja. V takih razmerah je moralo priti do znanega 6. januarja, čegar glavni namen je: 1. da pomete s staro zgodovinsko šaro, ki ne spada več v novo dobo, in 2. da na starih razvalinah ustvari novo življenje. Pomen 6. januarja je torej dosti globlji in večji kakor izgleda na prvi pogled, kajti tu ne gre samo za odpravo formalnosti (odprava bolnega parlamenta itd.), ampak gre kar za ves duhovni preporod in za ustvarjanje nove miselnosti. Ni dvoma, da bo nova miselnost . tudi prišla, če ne iz drugih vzrokov, pa že zato, ker stari rod vedno bolj odmira, mladina je pa vedno drugačna kakor starina, in tudi naša mladina je že drugačna in bo še toliko bolj drugačna, kakor smo mi starci, kolikor bolj bo prosta okov stare tradicije. Takrat bo pri nas, v naših dušah, stare Avstrije konec. Država in narod. Oba pojma, »narod« in »država« sta med-seboj silno zvezana. Skoraj bi rekli, da sta »eno«, kajti »država« ni nič drugega kakor organiziran narod ali kakor je rekel francoski predsednik Poincare za Francoze: Francoska država je »pravna oblika« francoskega naroda. Prav to velja tudi za nas. Če pa hoče imeti kolikor toliko enotno skupno voljo, mora vedeti, kaj hoče. Narod brez skupine, enotne narodne volje ni »narod« in tudi ni in ne more biti »država«. Skupna volja ali narodna volja pa ni poljubna tvorba in ni nič sanjavega, kar bi se dalo poljubno manjati in izpreminjati, ampak tista »skupna volja« raste iz naroda samega, iz njegove kulture, posebno pa še iz razdelitve naroda na socijalne (družabne) plasti: kmetje, delavci, inteligenca itd. Kjer je narodna večina kmečka, tam tudi »narodna volja« ne bo drugačna kakor taka, ki izraža kmečke želje in zastopa kmečke interese. V državah, kjer prevladuje industrija in trgovina. bo »narodna volja« zopet drugačna, kakor je pač v kmečkih državah. Nauk iz te resnice leži za nas na dlani: Nova miselnost, ki jo ustvarjamo, mora v največji meri računati s kmečko miselnostjo. Kdor torej razume, ali vsaj hoče razumeti, kar smo zgoraj povedali, ta bo tudi razumel, kako velikanskega državotvornega pomena je za nas kmečka miselnost, brez vsakih primesi, posebno še za nas, kjer nas je okoli 80 odstotkov samih kmetov. Ni torej dovolj, da se začnemo enkrat zavedati, da živimo v novih državnih mejah in v novi državi,, in tudi še ni dovolj, da se zavedamo, da smo v Jugoslaviji jugoslovanski državljani, kajti to je le zunanja stran novega stanja. Novemu stanju je treba dati tudi krepko notranjo vsebino, ta vsebina pa je nova — v resnici pa je že precej stara — kmečka miselnost, ki je trdno zgrajena na solidnem temelju opazovanj in neutaljivih dejstev. Dopisi. Podturen pri dolenjskih Toplicah. Gosp. urednik, dovolite nam mal kotiček v Vašem listu, da tudi mi povemo bralcem našega lista, kako se pri nas godi in kako se polagoma prebujamo iz spanja, kakršnega smo spali vso dobo po vojni. Povedati hočemo, da smo si ustanovili v preteklem letu na jesen gasilno društvo iz treh vasi: Podturna, Obrha in Sel z namenom, da pomagamo v nesreči svojemu bližnjemu ter z društveno organizacijo polagoma odpravimo sovraštvo in veliko pijančevanje, ki se je razpaslo po naših vaseh po svetovni vojni. Ustanovni občni zbor društva se je vršil dne 6. oktobra lanskega leta. Izvoljen je bil sledeči odbor: Jožef Murn, načelnik, Kari Turk, poveljnik, Anton Šporar, podpoveljnik, Ivan Konc, tajnik, Franc Markovič, blagajnik ter Anton Konc in Alojz Makovec odbornika. Ta odbor si je takoj nadel nalogo, da si nabavi srednje močno motorno brizgalno, ki deluje hitreje in rabi manj moči. S požrtvovalnostjo članstva, kakor tudi gospodarjev teh vasi si je društvo po komaj pičlem letu nabavilo že motorno brizgalno s 400 m cevi ter na ta način zagotovilo pogoje, da more vršiti svojo dolžnost napram bližnjemu. Dne 17. avgusta t. 1. pa proslavi društvo obletnico ustanovitve ter blagoslovitev nove motorne brizgalne. Spored prireditve: 16. avgusta naznanijo na bližnjih gričih kresovi blagoslovitev prihodnjega dne, drugi dan ob 4. uri budnica, od 9. do 10. sprejem gostov, ob 10. uri sv. maša v cerkvi sv. Nikolaja v Podturnu, po maši na vrtu Jožefa Finka blagoslovitev brizgalne. Po blagoslovitvi se vrši velika vrtna veselica. K tej naši proslavi vljudno vabimo vsa sosedna društva, kdkor tudi slavno občinstvo k veliki udeležbi, da tako pripomorete društvu poravnati manjkajočo vsoto. Vstopnina k veselici bo za člane 3 Din, za nečlane 4 Din. Preskrbljeno je za dobro jedačo in pijačo. — Naj bo še na tem mestu izrečena najlepša zahvala vsem darovalcem. Darovali so gg.: Jožef Javornik, Soteska, 1000 Din in 12 m desk; K. Auersberg -5000 Din; županstvo Toplice 1500 Din; Ljudska posojilnica v Toplicah 200 Din; Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 400 Din; vas Pod-turn 3095 Din; vas Obrh 500 Din; vas Sela 20 Din. Iz Amerike smo prejeli, nabrano od naših rojakov, 4853 Din. Mnogo drugih je darovalo po 100 Din in manj; vsem še enkrat izrekamo za veliko požrtvovalnost najlepšo zahvalo. Tudi članstvu se zahvaljujemo za njegov trud in delo. — Na dan naše proslave pričakujemo velikega obiska od blizu in daleč. Posetite našo lepo podturensko vas, pri-pomorite društvu k veličastni proslavi. — Na pomoč! Manica Komanova — 501etnica. Naša Manica, ki nam je že toliko lepih črtic napisala za »Kmetski list«, je 4. t. m. obhajala 501etnico rojstva. Marica je doma iz Vižmarjev pri Ljubljani iz trdne in vzorne kmetske domačije. Nič več ni študirate po šolah, kakor druga kmetska dekleta. Štiri razrede ljudske šole ima. Pa je po končani šoli pridno delala na polju in v kuhinji, pasla krave in krmila prašiče. Zraven pa je veliko brala in življenje opazovala. Vse njene povesti pričajo, kako globoko pozna kmetsko življenje ter šege in navade na kmetih. Veli-; ko je napisala Manica povesti v »Ženski i svet«, »Zvonček«, »Domačega prijatelja« itd. Med samostojno izišlimi deli je gotovo najbolj znana po slovenski deželi igra »Prisega o polnoči«. Saj je doživela uspeh kot nobena narodni igra. Manica pa še ni položila pere-! sa iz rok. Še veliko nam obeta. Ob priliki 501etnice se pridružuje njenim | mnogobrojnim častilcem tudi »Kmetski list« I z željo, da bi ji ljubi Bog naklonil še veliko t zdravih let. Ivan Cankar je dobil spomenik, Ivan Cankar, največji slovenski duh, je dobil spomenik. Vrhnika gotovo še ni videla zbranega toliko ljudstva, kolikor se ga je zbralo tam v nedeljo 10. t. m. V dolgem sprevodu smo romali k Sv. Trojici, da se s tiho otožnostjo spomnimo velikega trpina. — Po maši zadušnici smo se stisnili vsi k Cankarjevi rojstni hiši, da prisostvujemo odkritju spominske plošče. Vrhniški župan se je v Spomenik Ivana Cankarja. krasnih, toplo preprostih besedah spominjal matere in sina, velikana Ivana, nakar je padla zavesa in smo zagledali na črnem marmorju zlate črke, ki pravijo, da se je v tej hiši rodil dne 10. maja 1876. Ivan Cankar, slovenski pisatelj. Potlej smo se zbrali na trgu pred zastrtim kipom. Zbrani so bili zastopniki oblasti in raznih korporacij in ljudstva toliko, da se je vse trlo. — Po uvodnih besedah odborovega funkcijonarja je povzel besedo slavnostni govornik, pisatelj Fr. S. Finžgar. V umetniško izklesanem govoru je postavil pred nas junaško ženo-mučenico, Cankarjevo mater, siromašno ženo, ki pa je kljub revščini bila tako bogata, da je dala narodu doslej največjega sina — Ivana Cankarja. Poveličeval je njeno nesebično, vedno za žrtve pripravljeno ljubezen in njeno živo vero v svoj zarod. Potem je prepričevalno orisal Cankarjevo veličino, ki žari ne samo po domovini, ampak po vsem svetu. Veličasten je bil utis, ko je padlo zagri-njalo in smo zagledali Cankarja pred seboj. Kdor je velikega umetnika poznal, mu je bilo, kakor da bo zdaj in zdaj spregovoril. V trenotku trudne zamišljenosti sedi tu, z isto kretnjo, ki je bila tako značilna zanj, ko smo včasih posedali na Rožniku pri njem. Zame je spomenik lep in tudi ozadje primerno, pa naj bodo potlej mnenja deljena kakorkoli. Oglasili so se možnarji, zaigrala je godba, naklonile so se zastave. Ivan Cankar, nemirni romar in borec, on, ki je s korobačem bičal licemerstvo in gnilo farizejstvo, je veličastno zmagal. Z iskreno pobožnostjo sem si želel ta hip: — Ostani pri nas, veliki duh, in nas obsevaj in daj moči, da bomo znali hoditi za teboj! Mjnogo zastopnikov raznih oblasti in društev se je nato poklonilo velikemu geniju in so položili vence na spomenik: Sokol, UIU, šolska deca, Krekova mladina, Rokodelsko društvo itd., itd.; nekaj, ki bi jih človek upravičeno pričakoval, pa ni bilo. Vendar to ni motilo slavnostnega razpoloženja. Popoldne se je zbralo ljudstvo na veselici in se je zabavalo. Hlapec Jernej je poklical Kurenta. Marljivim Vrhničanom in njih zavednim rojakom gre vsekakor za njih požrtvovalni trud vse priznanje. Ponosni so lahko na dejstvo, da so oni prvi v Sloveniji, ki so se hitro oddolžili velikemu svojemu rojaku na način, kakršnega zasluži! Ivan Albreht. Narod pred odkritjem spomenika. V krogu zgoraj: Župnik Finžgar govori. Na nova kmeftifslco* gospodarska pota Da naša kmetija v današnjih danih prilikah ne nese, je tako gotova stvar, da tega niti ni potrebno dokazovati. Zadostuje, ako pogledamo z budnim očesom okrog sebe. V bližini mest in industrijskih krajev je slika še nekoliko povolnejša, v oddaljenejših poljedelskih in živinorejskih pokrajinah pa že prvi hip opazimo porazno stanje podeželskega človeka, kakor tudi njegovega gospodarskega stanja. Z obraza tega žilavega okostnjaka, — ki naj bi se imenoval človek — se čita, da v svojem poštenem boju za svoj obstanek bije jekleni boj, in sicer pravtako duševno kakor telesno. Njegove žuljave roke potrjujejo, da dela od zore do mraka za najmizernejšo porcijo hrane. Delavne hlače pa se perejo od sobote na nedeljo, da more dostojno zadostiti iskreni pobožnosti. Kakor on sam, tako tudi streha nad glavo vidno priča s svojimi ostrimi, rebri, da finančno stanje njegovo ni niti najmanj zavidljivo; kolo pri vozu škriplje v smrtnih krčih, a ni za njega nadomestila, lemež pri plugu pa izrabljen pušča plevel, ki preti ugonobiti tako težko pričakovan pridelek. Saj so tudi plevice pustile rjaveti svoje pralice ter šle za boljšim kruhom v industrijska podjetja, in obnemogel orač nima sposobnega naslednika; tudi lasten sin se brani konjskih vajeti kot strupene kače, a žgočega solnca kakor pekla---! Taka je bridka resnica in le greh bi bil, isto prikrivati. Vse najlepše barve se razblinjajo v nič; zato niti največji umetnik tega stanja ne more prikriti na sliki našega kmeta. Dobromisleč, povprečen pridobitnik bi samo v dobri veri svetoval — in sicer svetoval čisto na kratko: »Prodaj kakor pač moreš, vse, kar imaš in pojdi makar ceste pometat; tam boš vsaj približno živel človeško življenje. Dediščina tvojim otrokom je tudi bolj zagotovljena, kakor da jim skušaš v boju za življenje in smrt ohraniti domačijo, katero bodo oni itak razkosali. Saj ne bodo sami tiščali v trpljenje, stradanje in revščino, kakor si vse življenje tiščal ti.« Tisti pa, ki ni tako novodoben špekulant in ki je bolj širokogruden in človečansko vzgojen, bo pritrdil drugemu, bolj previdnemu nasvetu: »Skušaj svoje gospodarstvo in svoje delo okreniti na nova in boljša pota. Zato sej, sadi in redi ono, kar te bo izvleklo iz gospodarske mlakuže na trdna tla. Kar ne zmoreš sam s povoljnim uspehom, stori s sodelovanjem enega, deseterih ali celo tisočerih drugih, ki imajo ista stremljenja. Proizvajaj, a tudi prodajaj potom 'organizirane samopomoči!« Čeprav vemo, da bi vsak kmetski trpin trenutno živel povsod povoljnejše življenje, kakor ga mu nudi kmetija, vendar smo prisiljeni, te neugodne razmere preživeti v upanju na boljše čase, ki morajo prej ali slej nastopiti. Vsa-k človek in stan toliko velja, kolikor je vreden, zato moramo tudi mi napeti vse sile, da bomo kos važni nalogi. Kako potrebno in nenadomestljivo je naše sodelovanje pri delu na zboljšanju našega splcšnogospodarskega in socialnega stanja, smo že povdarjali. Da smo imeli prav, nas vsak dan prepričujejo dogodki. Skoro pri vsakem koraku opažamo, da le ta zna najboljše čevelj podkladati, ki je od njega ožu-ljen. Dobrodošel mu je vsak nasvet — dobro je vse poslušati, toda nikogar slepo ubogati. Da je glavno, da bomo čim več naših pridelkov primerno vnovčili, in ne čim več proizvajali, smo že neštetokrat pribili. Ta naša ugotovitev je sicer povzročila precej cvilenja, kasneje pa se je le izkazalo, da smo natočili čiste studenčnice. Le ž njo okrepčani bomo mogli uspešno nadaljevati našo strmo pot — prenavljati načrte za našo boljšo bodočnost. Vendar je še vedno nekaj ljudi, ki se ne morejo sprijazniti s tem suhim dejstvom, a med temi tudi takih, ki so naravnost poklicani, da sodelujejo kot voditelji in učitelji! Tako se zlasti čudimo, da naša širom Slovenije usidrana »Kmetijska družba ničesar pozitivnega ne ukrene za svoje člane — kmetovalce v gor. smislu, to je za ugodno vnovčevanje kmetijskih proizvodov. Ako posreduje nabavo kmetijskih potrebščin — ki je dokaj manj važna — ter pospešuje proizvodnjo — kar je brez možnosti prodaje celo pogubonosno — je to njeno stališče res skoro nerazumljivo. Kako malo se n. pr. njeno glasilo »Kmetovalec« strinja z našimi nazori, priča: članek »Mlečnost sivorjave planinske živine« v 14. številki »Kmetovalca«. V njem se namreč dokazuje, da se pri kravah »res dobrega in mlečnega rodu« da njihovo mlečnost dvigniti »na letnih 3230 kg mleka, kar bi dalo povprečno dnevno molžo 8-95 kg«. Taka krava pa bi se baje krmila dnevno s »10 kg otave, 25 kg pese, 2 kg oljnatih tropin in 2 kg otrobov«! Sama krma bi nas toraj dnevno stala ca. 25 Din, za mleko pa bi v današnjem stanju prejeli ca. 15 Din. Kje pa je delo, obresti in-vest. kapitala, amortizacija in zavarovalnina«. Pripomniti pa še moramo, da bi v slučaju splošnega ravnanja po tem receptu cena mleku brezdvommo znatno padla — — —! Toraj v času, ko nam že itak teče voda v grlo, nam »Kmetovalec« nudi take recepte, da bi kmet s svojo družino ne samo zastonj s-aral. ampak da bi ljudje mogli piti vino po Din 18'— in pivo po Din 12'—, neprimerno več vredno mleko pa uživati 3/4—7/8 ceneje naj k vsaki kravi letno doplača iz svoje revščine še najmanj Din 3000-—! V takih in sličnih okolščinah bomo pač člani — kmetovalci prisiljeni zavzeti svofe »tališče sami. Danes rečemo le eno: Vse kaže da bi nujno potrebovali široko-potezno kmetijsko-trgovsko organizacijo na zadružni podlagi, katera naj bi imela svojo centralo v Ljubljani. Da je pri dobri volji to izvedljivo, ni dvoma. Ako bo že letos gradilo v centru Ljubljane svojo palačo 900 grafičnih nastavljencev (za kar jim vsa čast in priznanje), bomo vendar tudi mi zmogli postaviti vsaj skromen kmetski trgovski dom — ko nas je stoti »oče! Tu naj bi imeli svoje zatočišče v trgovskih zadevah toliko zlorabljen kmetovalec, platformo za svoj polet pa vsak podjeten in dobro hoteč kmetijski strokovnjak. Ker je zadeva važna tako kot le malo-kaj. stvar pa pri dobri volji brez dvoma izvedljiva, je potrebno v vsem tem temeljitega razpravljanja in razmišljanja v časopisju, doma pa ob vsaki priliki podrobne propagande. Na delo! Več kmetovalcev. Kuhinjsko posodo po najnižjih cenah in v največji izberi, kot eniajlirana, aluminijasta itd. nudi tvrdka z železnino Stanko Flopjanšič, Ljubljana. Sv. Petra cesta it. 35. hibiihihiwiiii i — mmiiii ihti i h i MmmcmmmmmRsmmmmaBKKuJssammm i......ur* SEJMI: 17. avgusta: Svirca, Kapele, Šmarje pri Jelšah. 18. avgusta: iPilštanj, Žetale, Mati Božja v Puščavi, Sv. Jakob v Kalobju. 19. avgusta: Metlika, Peklo. 20. avgusta: Zatična, Blagovica. 22. avgusta: Nova vas na Blokah. . - 23. asvgusta:.Mokronog. ^ ...j Dfopice Kralj Aleksander na Bledu. V nedeljo je prispel na Bled Nj. Vel. kralj Aleksander s posebnim dvornim vlakom. Leipa slovesnost na Brezjah. Kakor vsako leto so se tudi letos zbrale preteklo nedeljo velike množice bivših vojakov iz svetovne vojne na Brezjah. Letošnje zborovanje Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne je bilo združeno z žalno manifestacijo za bivšim predsednikom Zveze, majorjem Colari-čem in odkritjem spominske plošče padlim vojakom. Obrtniško zborovanje na Jesenicah. Obrtniško društvo kranjskogorskega sodnega okraja je proslavilo preteklo nedeljo na Jesenicah desetletnico obstoja. 0>b tej priliki je razvilo društvo tudi svoj prapor. 301etnica prost, gasil, društva v Gorenji vasi se vrši v nedeljo 10. avgusta. Najprej je proslava, nato pa velika gasilska veselica. Melijoracijski načrt. V poljedelskem ministrstvu so izdelali melijoracijski (izboljšanje n. pr. zemlje) načrt, finančno gospodarski odbor ministrov pa je odobril načrt. Dela se prično, čim se dobi od finančnega ministra ("potrebni kredit. Z melioracijskimi deli se bo pridobilo mnogo plodne zemlje. 200 milijonov Din kredita je dobil prosvetni minister Maksimovič za gradnjo šol v celi državi. Vsled stekline umrl. Železniškega delavca Ivana Mavroviča je pred tedni ogrizel pes. Ker rana ni bila nevarna, se delavec za njo ni niti zmenil. Pred par dnevi pa je začutil v ogrizenem prstu hude bolečine, ki so postajale čim dalje hujše, dokler ni delavec zbesnel. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je v strašnih bolečinah umrl. Strahovita suša v Ameriki. Po nekaterih državah Ameriške unije vlada že 7 tednov popolna suša brez kapije dežja. Suša bo trajala najbrže še nekaj tednov. Posledice suše so porazne. Polja so opustošena in ožgana, vsi pridelki uničeni. Škodo že sedaj cenijo na več deset milijard dolarjev Nevarnost pa preti še večja, ker nimajo krme in hrane za konje, govedo in prašiče. Predsednik ameriške republike Hoover je sklical vse guvernerje prizadetih držav na posvetovanje, ker je položaj zelo resen. S podmornico na severni tečaj. Poročali smo že, da namerava znani raziskovalec polarnih pokrajin kapetan Wilkins potovati na severni tečaj s podmornico pod ledom. Ameriška vlada je dala na razpolago podmornico proti! odškodnini enega dolarja. Wilkins je prispel te dni na "Holandsko, kjer je naročil v neki tovarni posebne inštrumente za razna merjenja vodnega pritiska itd. Na podmornici bodo pritrjene naprave za vrtanje, sekanje in taljenje ledu. Brzina ladje bo znašala pod morjem 3 milje. Na njej bo prostora za 18 ljudi, od tega 10 mož posadke in 8 raznih učenjakov. Odhod na severni tečaj je določen za mesec maj prihodnjega leta. 2 in pol milijona slepcev na svetu. Nemški profesor Gords je objavil te dni statistične podatke o šTevilu slepcev na zemlji in ugotavlja, da jih je 2 in pol milijona. Povprečno odpade na vsakih 100.000 prebivalcev 136 slepcev. Vendar je razmerje slepcev napram številu prebivalstva po raznih pokrajinah različno. Na prvem1 mestu stoji Egipt, kjer pride na 100.000 prebivalcev 1325 slepcev, za njim sledi otok Ciper s 730, Kina s 500, Rusija 200, Indija 142 slepcev na 100.000 prebivalcev. Čim bolj je pokrajina civilizirana, tem bolj pada število slepcev. Tako jih pride na Angleškem 73, Francoskem 71, Nemčiji 61, Belgiji 4 na 100.000 prebivalcev. Čim bolj napreduje v kaki državi moderna higijena, tem bolj pada število slepcev. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izprazaijenje črevesa s tem, da popijete pol čase naravne »Franz-Josefove«-grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz-Joselova«-voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz-Josefova«-gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. četvorčke je porodila žena seljaka Stana Lalič iz vasi Gorica v okolici Splita, tri fante in eno dekletce: mati in novorojenčki so krepki in zdravi. Vsekakor preobilen blagoslov! V Cambery-u na Francoskem je skupina 100 jugoslovanskih delavcev stopila v štrajk, ker uprava tvornice odklanja njihove zahteve. Kljub slabemu gospodarskemu stanju ljudje še vedno mnogo potujejo, zlasti Američani. V mesecu maju je prispelo v Evropo nad 40.000 Američanov; 15. julija je zapustilo newyorško pristanišče 9 polno zasedenih parnikov z ameriški imizletniki. — V Ameriki pač lahko delajo izlete! Italija je zaposlila nad 4000 delavcev pri popravilih in gradnji v porušenem ozemlju. Večina prebivalstva, ki je za časa potresne katastrofe zbežalo, se je že vrnila na svoje domove. Avtobus padel v potok. V Mittenbergu v Nemčiji se je zaletel avtobus, v katerem se je vozil oddelek policije, v mostno ograjo, jo podrl in treščil v potok. 16 policistov je hudo ranjenih. Grozna smrt štirih turistov. V Alpah na francosko - italijanski meji so našli pogrešana brata Hanza in Karla Schmiedla. Padla sta v ledeniško razpoko, globoko 40 metrov in se ubila. Nekaj metrov od teh ponesrečencev so našli tudi trupli inž. Rorier-ja in slikarja Briffo, tudi ta dva sta postala žrtvi planin. Logar ustrelil dva mladeniča. Fantje iz kočevskih hribov so s prižiganjem kresov slavili 6001etnico kočevske naselbine. Ko so kresovi dogoreli, se je podalo okoli 20 fantov k hčerki Auerspergerjevega logarja A. Krakerja. Logarja je vasovanje tako razkači-lo, da je pograbil puško in ustrelil skozi okno. Zadel je smrtno dva fanta; J. Schmidt je takoj izdihnil, F. Konig pa se v novomeški bolnici bori s smrtjo. Logarja so orožniki aretirali in zaprli. 266 sodov zlata je pripeljal neki parnik iz Newyorka v Cherbourg v Franciji. Zlato je namenjeno za francosko narodno banko; tehta 25.000 kg in je vredno 13 milijonov dolarjev (728 milijonov dinarjev). Ogromna poplava na Japonskem. Na Japonskem so doživeli silne poplave. V Tok i ju, glavnem mestu Japonske, je do 4000 hiš pod vodo, v Osaki pa okoli 1000. Ob obrežjah vod, zlasti morja, je utonilo zelo mnogo oseb. Nova italijanska križarka. V pristanišče v Genovi so pripeljali novo bojno ladjo »Bre-scia«, kjer jo bo po nekaj poskusnih vožnjah prevzela italijanska vojna mornarica. Vlak usmrtil 13 avtomobilskih potnikov. V Brati, na severnem Portugalskem, je pozabila žena, ki je upravljala službo železniškega čuvaja, spustiti zatvornico. Zaradi tega je vlak zgrabil avtobus, v katerem je sedelo 18 potnikov. 13 potnikov je bilo mrtvih, 6 pa močno ranjenih. Komunisti napadli otroke. Ko so se vračali v Parizu italijanski otroci iz italijanske k kolonije, med njimi tudi hčerka italijanskega poslanika v Parizu, so roditelje in otroke napadli komunisti. Vmes je morala poseči policija, ki je napadalce aretirala. Mariborska carinarnica je imela v juliju 9,221.228 Din dohodkov, in sicer na uvozni carini 9,205.057 Din, na izvozni pa 17.171 Din. . obroke. t C k \ Na Kitajskem zopet nemiri in krvoprelit- ja. Na Kitajskem doživljajo upore med vladno vojsko in prodiranje komunističnih čet. Vsled komunistične propagande je prišlo med vladnimi četami do odpovedi pokorščine. Komunistična armada je izkoristila upor in zavzela skoro vsa važnejša mesta brez večjega napora. Izropali so vse trgovine v Pekingu, udrli tudi v evropsko četrt, napadli inozemske konzulate in povzročili krvavo klanje. Večina Evropcev se je rešila na ameriške in japonske ladje. Vladna poslopja so komunisti zažgali, kakor tudi palače inozemskih trgovskih zastopstev. Zarota proti Stalinu. Francoski listi poročajo, da so odkrili v Moskvi zaroto proti Stalinu in njegovi vladi. Zaroto so organizi-. rali oficirji i8. artilerijskega polka. Zarotniki so nameravali Stalina in celo boljševiško vlado vjeti in postaviti na njeno mesto zmernejše može. Vzrok zarote naj bi bilo težko gospodarsko stanje, ki vlada v Rusiji. Trgovinska pogodba med Rusijo in Italijo. 3. t. m. je bila v Rimu podpisana pogodba med Rusijo in Italijo. Italija bo dobavljala Rusiji industrijske proizvode, Rusija pa žito in surovine. Italija prevzame 73 odstotkov kreditne garancije za vsa naročila. Razglas. o sprejemu učenk v banovinsko kmetijsko - gospodinjsko šolo na Mali Loki. Na banovinskem posestvu Mala Loka, p. Velika Loka, se otvori 1. oktobra 1930. drugi tečaj kmetijske gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev, t. j. do 31. julija 1931. Namen šole je izobraziti dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši. Zato se sprejemajo v šolo izključno le kmečka dekleta. Učenke morajo stanovati v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Celotna oskrbnina (hrana, stanovanje, kurjava, razsvetljava itd., razen potrebščin za šivanje, knjig, zvezkov) znaša za označeno šolsko dobo 6000 t)in. Dve tretjini oskrbnine plača za učenke v smislu ^ 6 pravilnika te šole kraljevska banska uprava dravske banovine kot odškodnino za dela, ki jih opravljajo učenke na posestvu. Ostalo tretjino oskrbnine 2000 Din plača učenka odnosno starši (varuh)_ v dveh enakih obrokih, i. s. polovico pri vstopu, ostalo polovico pa po preteku treh mesecev. Dekleta, ki hočejo vstopiti v kmetijsko-gospo-dinjsko šolo, morajo izkazati, da so: 1. stara nad' 16 let (krstni list); 2. dovršila osnovno šolo (šolska izpustnica); 3. moralno neoporečna (nravstveno izpričevalo); 4. predložiti obvezo staršev oz. varuha, da plača vse stroške šolanja v smislu določil pravilnika; 5. obvezati se, da se bodo strogo države hišnega reda; 6. predložiti potrdilo županstva, da je hči male oz. srednje kmetije. Prosilke morajo biti telesno popolnoma zdrave. Ob nastopu v šolo preišče vse učenke uradni zdravnik. Učenka, ki brez pristanka vodstva šole med učno dobo zapusti zavd, mra plačati sama, odnosno starši (varuh), celoletno oskrbnino v znesku 6000 Din. Učenki, ki se izključi iz zavoda, se ne povrne že vplačana oskrbnina. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, pravilno kolkovane (kolek 5 Din) prošnje za sprejem naj se vpošljejo najkesneje do 10. septembra 1930. vodstvu banovinske gospodinjske šole na Mali Loki, pošta Velika Loka. Trgovina bivalnih sSrofev Ljubljana Masarikova cest® (palača Vzajemne zavarovalnice naproti kolodvora) Zastopnike sprejemam o povsod. TEDENSKI KOLEDAR: 17. avgusta, nedelja: Emilija. 18. avgusta, ponedeljek: Helena. 19. avgusta, torek: Ludovik. 20. avgusta, sreda: Bernard. 21. avgusta, Četrtek: Ivana. 22. avgusta, petek: Timotej. 23. avgusta, sobota: Filip. VALUTE. Dati moramo za: 1 nemško marko ©in 13'48 1 avstrijski šiling Din 7-98 1 ameriški dolar Din 56-20 1 francoski frank Din 2-22 1 češkoslov. krono Din 1-68 1 italijansko liro Din 2'97 Zakaj gnojimo z 40 odstotno kalijevo soljo? Kalij, ki se uporablja za gnojenje na celem svetu v obliki 40% kalijeve soli, je ena najvažnejših in najizdatnejših rastlinskih hran. Prav posebno še pri nas v Dravski banovini, kjer imamo večji del lahke peskovite zemlje, je pomanjkanje kalija zelo veliko. Še mnogo pa je pri nas kmetovalcev, ki v svojo lastno škodo nočejo o umetnem gnojilu skoraj ničesar slišati, ali pa gnojijo samo enostransko, to je: samo z rudninskim superfosfatom odnosno Thomasovo žlindro, ali pa z kakim drugim dušičnim gnojilom: to je z apnenim dušikom, oziroma čilskim solitrom. Tako gnojenje je več ali manj skoraj brezpomembno in ne prinese kmetu nikdar zaželjenega uspeha. Gnojiti se mora vedno po principu polno-gnojenja. To se pravi, da zemlji dodamo vse ono, kar ji manjka. Samo s takim načinom polnognojenja lahko dosežemo več pridelkov ter si s tem v naprej zagotavljamo, da se nam bo uporaba umetnih gnojil res dobro izplačala. Vsled tega moramo uporabljati vedno vsa tri rastlinam potrebna gnojila in sicer: Kali v obliki 40% ne kalijeve soli, fosforno kislino v obliki superfosfata ali Thomaževe žlindre, in dušik v obliki apnenega dušika ali čilskega solitra. Detelji lucerni, fižolu, grahu in leči ni potreba dajati dušika, ker ga te rastline same vsrkavajo iz zraka in se jim radi tega gnoji samo z kalijem in fosforno kislino. Samo po teh principih je gnojenje v resnici veliko vredno. Oni naprednejši kmetovalci, ki tako delajo, imajo z gnojenjem povsod krasne uspehe. Gnojenje s 40% kalijevo'soljo je najbolj priporočljivo v jeseni tako, da se ta preko zime v zemlji popolnoma dobro razkroji. Za ozimna žita se potrebuje 80 do 100 kg na oral, ter se ta posipa kakih 6 do 7 dni pred setvijo. Najbolje je, da se kalijeva sol dobro zmeša s superfosfatom ali apnenim dušikom in se skupno porablja. Ko smo s posipanjem gotovi, moramo zemljo nato dobro prebraniti. Največ kalija je potreba krompirju, pesi, vinogradu, hmelju, kakor tudi vsakovrstnemu sočivju. To so vse izrazite kalijeve rastline, katerim je treba gnojiti s približno 150 kg na oral. Razume se, da je najboljše gnojiti tudi tam že v jeseni. Detelji lucerni, kakor travnikom in pašnikom po možnosti z isto količino. Dovolj pa je, če z zadnjim gnojimo samo vsako drugo leto. Pri krmilnih rastlinah se pridelek navadno več ko podvoji in kvaliteta se znatno izboljša, kar je za naše kraje, ki so v pretežni večini živinorejski, izvanredno gospodarske važnosti. Kalijeva sol je tedaj brez-dvomno najcenejše gnojilo, ker vsebuje 40 do 42% čiste rastlinske hrane, medtem ko vsa druga umetna gnojila vsebujejo te hrane samo 15 do 18%. — V zalogi jo ima stalno »Ekonom«, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani. Jesenska prireditev na velesejmu. Letošnjo jesen se vrši od 31. avgusta do 15. septembra v Ljubljani velika velesejm-ska prireditev. Velik del te prireditve bo obsegal šumarstvo in lovstvo. Gozdarska razstava nima samo namena pokazati obiskovalcem v preglednih tabelah, slikah, modelih in produktih gozd in gozdne razmere v Jugoslaviji in posebno v Dravski banovini, ter ra-cijonalno gospodarstvo v gozdu v pogledu vzgoje, izkoriščanja in zaščite gozdov ter delovanja drugih važnih panog, ki so z gospodarstvom v ozki zvezi, temveč nudila bo širšim slojem naroda tudi pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe gozda za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vzgojo, nego in zaščito gozda, kot emi-nentnega dela narodnega bogastva ter mu pokazala smotreno uporabo različnih gozdnih produktov. Tudi je cilj razstave, da ustvari nove in učvrsti stare trgovske vezi, da vrši propagando za šumarsko, t. j. največjo domačo industrijo. Vzporedno s šumarsko bo prirejena v posebnih paviljonih tudi velika^ razstava pohištva ter strojev in orodja za obdelovanje lesa. Lovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo, industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom. Tej bo priključena tudi razstava lovskih psov. Za časa naše jesenske razstave se vrši v Ljubljani tudi VII. mednarodni akademski misijonski kongres. Zato bo prirejena na velesejmu tudi misijonska etnološka razstava, ki bo po svojem obsegu prva te vrste v Ljubljani. Razstava bo prikazala kulture tujih dežel in narodov in tolmačila naporno misijonsko delo ter požrtvovalnost in ljubezen naše lastne domovine za mi-sijone. Državni higijenski zavod v Ljubljani priredi v jeseni II. del znamenite higijenske razstave »Človek, mati, dete«, katere I. del je že ob ljubljanskem jubilejnem velesejmu vzbudil toliko zanimanja in občudovanja. — Vsem tem razstavam bo priključena tudi razstava industrijskih in obrtnih izdelkov v obče. Za razvedrilo po ogledu vseh teh zanimivosti pa bo skrbel vinski in jestvinski oddelek sejmišča s svojim sijajnim zabaviščem, ki bo nudilo vse mogoče atrakcije za staro in mlado. Na praznik dne 8. septembra se vrši nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Živinski sejem v Ljubljani 6. t. m. Na živinski sejem je bilo prignanih 266 konj, 63 volov, 91 krav, 32 telet in 44 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 30 konj, 46 volov, 55 krav, 18 telet in 39 prašičkov. Sejem je bil srednji ter se je kupčija razvijala predvsem za govejo živino, dočimje bilo prašičkov malo. Cene so ostale povsem neizpremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 10 Din, II. 9 Din, III. 8 Din; krave debele 50—7 Din, krave klobasarice 4—5 Din, teleta 14'50—15 Din, Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične 15. septembra 1980. in traja do 15. junija 1931. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje- nravstvena neuporeč-nost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo zavoda. Prošnje za sprejem je poslati zavodu do 1. septembra t. 1. Neugodno stanje romunskega poljedelstva. Romunske vesti pravijo o zelo kritičnem stanju poljedelstva. Poljedelstvo je pre-zadolženo, skupni dolgovi znašajo preko 60 milijard lejev, za katere se plačuje do 30 odstotkov obresti. Ves letošnji izvoz bo služil le v kritje zaostalih obresti, ki znašajo letnr nad 18 milijard lejev. Temu stanju je krivo predvsem skrajno oderuško poslovanje bank. Nikar ne potujte v Brazilijo! Z ozirom na splošno svetovno gospodarsko krizo je potrebno opozoriti naše izseljence, da dobro premislijo, kam se izselijo, oziroma v katero državo mislijo potovati s trebuhom za kruhom. Računajoč na dejstvo, da se obračajo sedaj naši emigranti po večini v Južno Ameri- ko, jim sporočam, da se nahaja v Braziliji zelo občutna gospodarska kriza. Ta je začela meseca novembra 1929. in je vedno bolj 'pritiskala, tako da so nastale nedogledne posledice. Kriza do danes še vedno raste in še ni dosegla svojega vrhunca. Take gospodarske krize v Braziliji ne pomnijo niti najstarejši 'ljudje, niti kriza za časa svetovne vojne se ne da primerjati z letošnjo. V gradbeni stroki se sedaj ne gradi nič ali pa prav malo, medtem ko se je poprej samo v Sao Paulu gradilo vsako leto preko 10.000 stavb ali dnevno čez 300 hiš in palač. Večje tovarne so ustavile svoje obrate, velike stare in solidne firme propadajo dan za dnem in delavci na tisoče in tisoče tavajo po mestu in deželi, iskajoč zaslužka. Veliko jih gre v pragozdove med divjake, iskat svoje sreče za dijamanti in zlatom, ki pa postanejo plen divjakov ali rop divjih jagvarov in strupenih kač, največkrat pa žrtev človeške lakomnosti. Vzroki gospodarske krize so razni, toda največ je kriva vlada sama, ker je hotela valorizirati in povzdigniti ceno kave. Vlada je mislila, da bo diktirala ceno vsemu svetu, in rajši, kakor da bi jo prodajala po konkurenčni ceni, je lokalizirala izvoz z namenom, ceno zvišati. Na tak način pa je odpodila vse odjemalce in je ostala z ogromnimi zalogami kave. Po vseh večjih kolodvorih v notranjosti republike leži na tisoče in tisoče vreč kave in namesto da bi jo odpremili v pristaniška skladišča v Santos, gnije tam in čaka svojega konca; vlada je namreč še vedno mnenja, da bo, če odpošlje preveč kave v Santos, cena iste še bolj padla, misleč, da je bolje pustiti kavo segniti po raznih kolodvorih. Drugi vzrok krize so bile tudi volitve za prezidenta, ki so se vršile v marcu 1930. in povzročile razne zmešnjave in revolucije. Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — jedka — kašelj — suhi kašelj — nočno potenje — bronhialni katar — katai v grlu — zasluzenje — bljuvanje krvi — bruhanje krvi — občutek tesnobe — astmatično dihanje itd. je ozdravljivo! Na tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj mojo knjigo »Nova umetnost hranjenja« katera je že mnoge rešila. — Ista se more uporabiti poleg vsakega načina življenja in pripomore, da se bolezen hitro obvlada. Teža telesa poraste in polagano ovapnenje zaustavi bolezen. Mnogi možje zdravniške znanosti potrjujejo vrednost moje metode in radi odobravajo porabo iste. Čim prej se začne z mojim načinom hranjenja, tem bolje. C Popolnoma brezplačno dobite mojo knjigo, iz katere morete črpati mnogo potreb-lega. Kogar mučijo bolesti in kdor se želi na hiter način emeljito in brez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj piše še danes. Naglašam ponovno, da moja pojasnila dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveznosti od Vaše strani, ter bode Vaš zdravnik sigurno pristal na oni od prvih profesorjev kot izvrsten preizkušen novi način Vašega hranjenja. Zato je v Vašem interesu, da pišete takoj, in boste od mojegp tamošnjega zastopstva postrežem v vsaki dobi. Črpajte pouk in pojačano voljo do življenja iz knjige izkušenega zdravnika. Ona obsega okrepitev in življensko tolažbo ter se obrača na vse bolnike, kateri se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. — Moj naslov: GEORG FULGNER, BERLIN - NEUK0LLN, Ringbahnstrasse Nr. 24. Abt. 616. ! prodaj! lili VaSa Motnost! Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Kmetovalci, podeželski trgovci in iMi! Kadar naročate kakršnekoli vrste tiskovine za občinske urade, zadruge ali društva, se obrnite zanesljivo glede cen in solidne postrežbe na TISKARNO >MERKUR< LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 23. Kmetje, kmetice! Podpirajte trgovce, ki oglašajo ▼ našem listu! Objava. Izjavljam s tem vsem onim, ki so do sedaj kupovali pri Mlekarni v Št. Lovrencu na Dolenjskem, odnosno pri gospodu župniku A. Oblaku »Težakovo olje za živino«, da ta mlekarna nima več mojega olja v prodaji. Odklanjam radi tega vsako odgovornost za olje, kupljeno pri tej mlekarni, pa ako ga kdo kupi tudi v svesti, da je to »Težakovo olje za živino«. V župniji Št. Lovrenc prodaja »Težakovo olje za živino« samo še trgovec gosp. Franc Bukovec, Velika Loka. H. Težak, Zagreb, Gunduličeva 13. ČILSKI SOLITER Dobavlja sa po konkurenčni ceni EKONOM LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 7 Gospodarji, naročite si ga takoj ! LMIKUS Ljubljana, Mestni trg 15 Dežniki Na malo! Na veliko! Ustanovljene 1839 osri zadruga v LjuMiani K1I11M1 olica It. I Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov najfinejšo bana-ško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega splitskega in trboveljskega portland cementa. f « T"T—g Fabiani <$ Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 Velika zaloga SUKNENEGA BLAGA za moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vzorce! Češke tkanine dobite direktno iz ČSR franko, dzcarinjeno na dom. Napišite svoj naslov (dopisnica Din 1-50), pa Vam pošljemo jesenske in zimske — volnene in dr. vzorce (za obleke, suknje, plašče, perilo itd.) na vpogled. — Izvrstna kakovost! Tkalnica J. Marek, Bystre n. Me-tuji, ČSR. Laneno oile Firnei EmajSne m ostale la&e Oljnate barve ln vse t stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri ZANKL D. Z O. Z. Tovarne oija,firneža, laka in barv LJUBLJANA« MEDVODE Podružn.: Marlbor-Hovt-Sad Lastnik: Franjo Medtf ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? Gospodarji I Gnojite m APNENIM DUŠIKOM aaftaejKim, »&hwp«fa«91a ta aRsritovttta JaKfalm (Mffionl Ztfor gaoji ■ mt- ahn duilkom, gnoji iatoiaen« ■ dallkom in apnom. — LrfonaaaUe o epoteeM ta ■ootlai, r««tabilnoitl, kakor tudi « nabavnih pogojih, cenah, akladMIh ta Mpehifc apnenega dušika daj« TVORNICA ZA DUŠIK i. i. RUŠE « RnSah pri Nirlhorn. f« trornka proizvaja U to t ako meSano umetno gnojilo »KITROFOSKAL - BUSS«, katero »eatoji b apnenega dušika, tvjxsrfo«fata in kalijeve aoli. Kdor ■ Nltro-taakalom gnoji; gnoji letocatno i duilkom, foaforom, kalijem ta apnom ter ai prihrani večkratno troienje umetnih gnojil — Stalna calega pri EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Naročajte »KMETSKI LIST«. Kmetovaljci Gorenjske! Svojo pšenico najboljše zamenjate za moko v Elektrovaljčnem mlinu „TRflTA" Škofja Loka - kolodvor lil Vam nI potreba delali dvojnega pola. Istotam so na zalogi vedno sveža krmila za živino, kakor tudi prvovrstne moke Iz la banaške pšenice in vsi ostali mlinski izdelki po najnižjih cenah. Kovači! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi Družba ^ILIRIJA" Ljubljana, Dunajska c. 4« Telefon 2820 Kmetovalci! Samo s Kalnem! dosežete največ pridelkov prvovrstne kakovosti. Zato se mora za gnojenje vedno uporabljati. Agrikulturno kemični urad za kalijevo gnojenje Zagreb, Trg Burze 3-11. daje brezplačno vsa potrebna navodila o pravilni uporabi umetnih gnojil in nabave 40°/0 kalijeve soli Denar naložile najbolje in naivarneie pri domačem zavodu aCMETSKI HRANILNI IN POSOJIINI DOM Haiun poŠt. Hranilnice it. 14.257 raglstr. zadruga s neomejeno savez« Brzojavlt »Kmetski dem« Telefon 2847 v Ljubliani, Tavžsrleva (Sodna) ulica 1 T*,efon 2947 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po -r^sSžfi^j Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev 6*1, brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po Rezerv« nad 500.000 dinarjev 1 V« */«. brez odbitka davka na rente Jamstvo ea vloge presega večkratno vrednost vlog Vloine knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti pereUtm, nm vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejUmi pogoji BLAGAJNIŠKE UBE: Ob delavnikih od 8 — 121!, in od 3 — 4% U ob sobotah in dnevih pred prazniki od « — W V. Podružnici v;Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomškov trg 3