OFFICIAL ORGAN
Port Offlc8 of OhieigO, HL By WS«f of Oš president, A. 8. Burleson, Postmaster GenertL
m
of Oct. 8,1917,
If ••liMrtrti return I o:
"GLASILO K. S.K. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Street; JOLIET, ILL.
R«tarn Post««« Guaranteed.
JSlJn*
State. of America.

00
0S<g>©(&&2©A
Telephone 1048
OF THE GRAND CAR^IOLIAN (HLOVENIAN CATHOLIC UNION |
Entered m Second-CU.» Matter December 9, 1920, at the Port Offic« et Joltet, Illinois, Undf the Act of Augn»t 24, 1912
EPTANCE FOB MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FORjN 8E0TI0N 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22.1918.
Štev. 29._No 2Q	t	'	...	' i
JOLIET, ILL., 20. JULIJA (JULY) 1921.	Letp VH. Volume VIL
Razne vesti.
Umesten načrt predsednika 1 Han&nga.
Washington, D. C. 18. julija. —Predsednik« Harding je s svojimi svetovalci in voditelji
repuiblik&nfjke j stranke »začel izdelovati načrte, kako bi bilo mogoče dajati dosluženim vojakom kaj priboljška (boilusa) Mr. Harding pravi, da naj bi se zato vporabljalo narasle o-bresti $10,000,000,000 vojnega posojila zaveznikom. O tem
načrtu <?e bodo sedaj člani kabineta posvetovali, nakar pride
zadeva pred kongresno in se-natsko zbornico.
Nezadovoljni "suhači."
Washington, D. C. 18. julija.
— Danes se je vršila v senat-
ski zbornici burna debata v
•
svrho takojšnje uveljave Wil-lis-Campbellove postave, za prepoved prodaje piva y zdravilne svrhe; pri tem so pa pristali " suhačev'' popolnoma pogoreli ; Senatna, zborniCaj je immreč z 47 prOtt 17 glaso^ vi zavrgla označeno resolucijo, češ, da stvar ni tako nujna. Namesto te prohibicijske postav je prišel na dnevni red Norrisov predlog v svrho us* tanovitve zvezne korporacije z glavnico 100, milijonov dolarjev farmer jem v pomoč.
Pri tem je mnogo senatorjev naglašalo, 'da prohibicijska postava ni tako nujna in važna
kot so nekatere drugev in da naj se isto za nedoločen čas preloži.
Senatska zbornica bo torej zanaprej razpravljala samo o najbolj nujnih točkah in predlogah; zatem bo pa zasedanje prekinjeno vsled počitnic in na
ta način bodo moral "suhači" zopet do'l^o časa Čakati, da dosežejo svoj zasluženi poraz.
Nekateri najstarejši in najbolj uplivni senatorji pravijo, da ne bodo nikdar glasovali za prepoved zdravilnega piva, kajti ta predlog bi bil naravnost protiustaven. Volsteadov
prohifbicijski zakon s£ namreč ozira samo na prodajo in vži-vanje opojne pijače iz navade,
nikakor pa ne vživanje take pijače iz zdravilnih razlogov.
Vse kaže torej na to, da se bo vino in pivo lahjko prodajalo v zdravilne svrhe.
W. H. Taft zaprisežen.
Dne 11. julija t. 1. je bil v pisarni generalnega pravdni-ka Doughertija v Washingto-nu, D. C. uradno zaprisežen nedavno imenovani predsednik najvišjega zveznega sodišča William Howard Taft, bivši predsednik Združenih drŽav.	!
'' Special Delivery'' poštnina se podraži.
Washington, D. C. 14. julija. — Generalni poštar Hays na-, znanja, da se bo v kratkem dosedanjo pristojbino za "Special Delivery" pisria z 10c na 25c zvišalo. Dosedanja pristojna je prenizka in radi tega se tudi|ile.IQfyre takih pisem
ivljati.
Pogreb ameriškega junaka.
New York, N. Y. 15. julija.
— Pred nekaj dnevi je umrl v tukajšnji Belevue bolnišnici v
oddelku zapuščenih in uboža-nih, vojak John W. Monson, nahajajoč se na svojem dopustu. Vse je bilo prpravljeno,
da M navedenca pokopali na Potter's pokopališče, kjer počivajo reveži. Še le zadnji tre-notek se je zvedelo in dognalo, da je pokojnik eden izmed največjih junakov minul^ svetovne vojne, prostak John J/Monson, ki je v argonskem gozdu
na Francoskem rešil "Izgubljeni" ameriški bataljon. Mun-son je v najbolj kritičnem času nesel čez nemške bojne vrste vrste važno poročilo poveljniku onega bataljona, na kar so se Amerikanci zopet skupaj z-brali in Nemce v beg napodili. Za ta junaški čin je dobil prostak Monson visoko odlikovanje od ameriške in tudi od francoske vlade.
Ko se je indentiteta tega junaka dognala, so civilisti in vojaške pblasti odredile, pokoj nemu prostaku Monsenu krasen vojaški sprevod, kojega se je vdeležilo na tisoče ljudstva; vrste pogrebcev za krsto
pokojnika je bila več blokov dolga. Njegovo truplo so danes prepeljali v Washington, D. C. kjer bo pokopano na narodnem Arlington pokopališču. Junaškemu prostaku Monsonu bodo v New Yorku postavili tudi krasen spomenik.
meifške miKjonaiike Gladf Vanderbilt, ki je došla ž njim vred v prvem razredu na
parruku "Mauretania". Van-derbiltovka se je že naveličala,
ogrskega "guljaža" in paprike.
Zloglasni ropar iii morilec obešen.
Chicago, 111., 15- jul.—-Danes zjutraj ob 7:30 so v okrajni ječi obesili zloglasnega roparja in morilca Hary H. Warda (Lone Wolfa), ki je imel več ropov in dva umora na svoji vesti.
Na smrt obsojeni zločinec je smehljaje korakal do vešal ob strani nekega duhovnika in dveh šerifov; njegove zadnje besede, predno so mu zadrgnili zanjko okrog vratu so bile: Jaz sem pripravljen!" 18 minut zatem ga je prisotni zdravnik že za mrtvega proglasil.
Ward je pred smrtjo napisal troje pisem: eno svoji materi, eno svoji sestri in eno neki svoji prijateljici.
Policijski načelnik Fitzmor-ris je odredil v tem slučaju najstrožjo preiskavo in takojšnjo suspendacijo navedenega
tatinskega policaja.
Stoletnica naknpa države Florida.
Dne 10. julija 1.1. so v drža vi Florida na slovesen način obhajali stoletnico, odkar so Združene države kupile to o-zemlje od Španske za nizko ceno $5,c00,000; Španci so pa plačali za Florido (59,268 štirj. milj) $60,480,768.
- Izj&va Howatta in njegov načrt.
Columbus, Kans. — Aleksander HoWatt, predsedv unije
premogarjev, ki se nahaja v zaporu vsled kršitve industrijskih postav, zatrjuje, da se je produkeja premoga v Kansasu zadnje dni znižala za 600,000
tor, ker je mnogo premogarjev iz simpatije do njega na stav ki. Howat je dne 9. t. m. izdal
Resolucije s konvencije pre-
mogokopov. Terre Haute, Ind., 15. jul. — Na tu se vršeči konvenciji pre-njogokopov 11. okrožja U. M, W. of A. je bilo več važnih resolucij sestavljenih in odobrenih in sicer: Konvencija priporoča tujerodnim premogoko-pom iz Indiane, da naj vzamejo naturalizacijske papirje; vlada Združenih držav naj prevzame lastništvo in obratovanje premogovnih rudnikov, kar bo pospešilo ureditev delavskih sporov in znižano ceno premoga.
Dalje so poslali delegati te konvencije predsedniku Hardin o-u brzojavno prošnjo za pomilostitev Evgen Debs-a in ostalih političnih jetnikov.
Srečne ženske v Wisconsinu!
Država Wisconsin je sedaj edina država naše Unije, kjer so ženske povsem enakopravni moškim na podlagi civilnih postav. Dne 11. t, m. je v Ma-disonu guverner Blaine podpisal tozadevni zakonski načrt, katerega je državna zakonodaja nedavno odobrila.
Na podlagi te postave imajo ženske v tej državi splošno volilno pravico; dalje lahko opravljajo vse uradne službe; delajo pogodfce, lastujejo zemljišča, nastopajo kot postavne varuhinje nedoletnih otrok itd.
Ogrski grbf zadržan na Ellis c a Islandu. New York, N. Y. 13. julija. — ^aseljnisjke oblasti so na podlagi nove postave pridržale semkaj' došjega ogrskega
>fa L- Czechenija, soproga a-Jnjegov,
abJfcxTWmL Nav'lTl^iiMHiil 11 ■Shb^^^HB^H
Go»ja prot| članom i. W. w.	na vse tovarše' da naj 8e
Južni Dakoti
Sioux Falls, S. D. 18. julija. —Generaln drjžavni pravdnik Payne je izdal danes razglas, da naj razne oblasti takoj stopijo na prste članom zloglasne zveze I. W. W. ki hočejo v tej državi zanetiti nered in nemir. Pred vsem bodo šerifi_te anarhistične agitatorje razorožili in pognali preko meje; železnicam je dalje prepovedano jemati sumljeve osebe-na vlake, ne da bi plačali prevoz.
Oblasti so začele vsled tega preganjati člane L W.. W., ker so le ti te dni dva poljska delavca usmrtili, ker nista hotela pristopiti k njih organizaciji. , »■ '
Kupeji za ženske kadilce.
Montreal, Kanada. — Vodstvo kanadske pacifiške železnice namrava v kratkem uvesti posebne vozove, ali kupeje za ženske, kjer bodo lahko kadile. Navedena železniška družba zatrjuj^, da so ženske na potovanju povsem enakopravne z moškimi in vsled te^a tudi lahko kadijo, ako se jim zaljubi.	' .
Vesten sodnik. — Kaznoval samega sebe-
V mestecu Jamestown, N. D. je pred nekaj dnevi nek policaj aretiral svojega predstojnika policijskega sodnika J. A. Murphya-, ker je z avtomobilom nalašč vozil na nepravi strani ceste.	/ :
Slučaj ,te aretacije je bil v-pisan v policijske knjige in tudi kazen $1.00, katero si je sodnik za prestopek sam naložil. Sodnik Murphy je pri tem hotel skušati onega policaja, če vestno opravlja svojo pocestno službo ali ne?
ejo na delo.
Ko se Howat vrne iz zapora, bo skuhal organizirati novo politično stranko, ker imajo sedanji politi kar ji razne postave preveč pod kontrolo.
Najden zaklad na polju.
Mansfield, Mo. 15. julija.— Neki farmer v Avi je včeraj na svojem polju izkopal velik zaklad vreden do $150.000. Med tem je bilo mnogo gotovine, bondov, demantov, zlatnine in poštnih znamk, katere so tatovi v zemljo zakopali.
Beg iz ječe.
Middletown, N. Y., 17. julija.
— Iz tukajšnje ječe je danes .pobegnil 35 letni drzni ropar
ter vlomilec George Donaldson. Iz svoje celice je skopal skozi 3 čevlje debelo steno primerno luknjo, skozi katero je zbežal. Pri tem je rabil samo majhen jekleni kos palice dežnika.
Policaj, vlomilec in tat.
Dne 8. julija so na Engle-wood stražnici v Cfyicagu de-, gradirali in spodili iz službe policaja Štefan Carmodija, ker se je dognalo, da je dne 6. t. m. z nekim civilistom vdrl v garažo Jos. Karsheza in ukradel
i Ljudski premogovnik.
Denver, Colo. — Vsled ved-nega izkoriščanja premogars-kih baronov se je združilo 80 državljanov iz južno zapadne Kolorade in Nove Mehike in naprosilo vlado, da se jim dovoli kopati premog na državnem ozemlju.
Tukajšnji zvezni zemljiški urad je rade volje izdal vsem prosilcem potrebno dovoljenje za kopanje premoga. Točka-8 države Colorado namreč določa, da lahko vsaka mestna občina, ali organizirana skupina ljudstva zastonj pridobiva premog na državni zemlji, ako
zadošča predpisanim tnim naredbam.
Žene ne smejo odpirati pisem svojih mož.
V nedeljski izdaji lista "Jo-Jiet Herald News" čitamo na prvi strani izjavo pomožnega poštarja iz Jolieta, da žene tie smejo odpirati pisem svojih mož. To početje smatra poštna oblast za protipostavno, ali sli-
čno, če bi kedo kradel pisma.
to je določena na več v državni ječi, poleg tega treba tudi plačati občutno denarno globo.
Dempsey in Carpentier Los Angeles, Calif., 18. jul.— Znani prvak vseh rokoborcev, Amerikanec Jack Dempsey, ki je dne 2. t. m. v Jersey City premagal Francoza Carpentier-ja in s tem zaslužil $300,000 izjavlja, da se bo vsled poziva še enkrat boril s Carpentierjem; ta rokoborba za svetovno prvenstvo se bo vršila letos na jesen v Londonu. Dempsey bo pa sedaj zahteval za svoje lahko delo pri rokoborbi pol mili-jbna dolarjev.
Senatobia, Miss., 15. julija— Tukajšnji šerif je danes na javni dražbi prodal dragocenega konja, katerega je lastoval farmer J- F. Watson. Zasačili so ga finančni pazniki, ko je s tem konjem čez mejo peljal veliko množino žganja tihotapcem.
Nemška častnika obsojena.
Lipsko, Nemčija, 16. julija.—
Danes sta stala pred tukajšnjim sodiščem dva bivša nemška poročnika: Dittmar in Boldt, ker sta poleti 1918 tekom vogne iz submarinke streljala na rešilne čolne kanadske bolnišnične ladje "Landovery Castle." Sleherni izmed obtožencev je bil obsojen na štiri leta ječe. Poveljnik one submarinke, Patzig po imenu bi moral tudi priti pred sodnike, pa je naznano kam iz dežele pobegnil*
Odškodnina za dva Japonca.
' Washington, D. C., 14. jul.—
Vlada je dovolila $7,000.00 katere prejme Japonska za dva od ameriškli vojakov usmrčena Japonca.
Senator France v Rusiji. Reval, Rusija, 18. julija. — Ameriški senator France, ki se nahaja na svojem študijskem potovanju v Rusji, je svoje delo v Moskvi dovršil; dne 22. t. m. bo nadaljeval svojo pot pro-
r ---ti IVtrugradu. > < danje bi-
Posledice pronimcije. vanje in poizvedovanje senator
Kdo povzročuje draginjo? Topeka, Kans., 16. julija. — J. H. Mercer, državni živilski komisar se je obrnil na zvezne a generalnega pravdnika »aughterja v Washingtonu, da naj započne vlada s strogo preiskavo še vedno visoke draginje. Mr. Mercer pravi, da dobiva producent ali farmer za svoje izdelke še nižjo ceno kot jred vojno; vendar se dandanes prodaja živila po trgovinah in restavrantih še vedno po o-deruških cenah. Oblasti naj bi profitarske prodajalce na dro-mo občutno kaznovale, ker de-ajo le ti dandanes največje dobičke.
20
Novo Fordovo podjetje. Washington, D. C. —Henry Ford je naprosil vlado Združenih držav, da naj mu odstopi za 100 let v najem znane soli-trame na obrežju v Alabami proti letni najemnini $1,500,-
000.	Poleg tega je Ford pripravljen takoj plačati 5 mil.
001.	za ozemlje, kjer se prido-
držav odobrava Hardingov načrt razoroženja. Pariz, 16. julija.—V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da bodo vsi člani Lige narodov podpirali preds. Hardiugov razorože-valni program-
Ko je Rene Viviani, bivši francoski mnistrski predsednik danes otvoril sejo posebne komisije Lige narodov in naznanil načrte predsednika Har-dinga, so prisotni delegatje to iniciativo ameriškega predsednika z velikim navdušnejem pozdravljali. Na tej seji so u-radno zastopani delegatje 20 razlieniji držav. t)osedaj so se skoro vse države, izvzemši Japonske odzvale povabilu vlade Združenih držav jia veliko mednarodno konferenco v prilog razoroževanja. Ta važna konferenqa se bo vršila v Washingtonu, D. C., dne 11. novembra 1.1. ali ravno na dan tretje obletnice sklenjenega premirja.
France tukaj v Rusiji, je naredilo nanj najboljše vtise.
V kolikor se more soditi, je sovjetska vlada naprosila tega senatorja, da naj se on pri Ame-rikancih zavzame za 20 milijonov omilovanja vrednih Rusov, ki trpe lakota. Vodstvo Rdečega križa bi v to svrho potrebovalo na mesec najmanj 100 milijonov dolarjev. (Op. ured. Gornje poročilo o najboljših? vtisih senat. France-ja na Ruskem je dokaj čudno. Če dandanes pod Leninom in Trotz-kijem vladajo v Rusiji tako po-voljne? razmere, čemu prosi sovjetska vlada pomoči za Svoje stradajoče ljudstvo?)
pristopite v k. jednoto!
s. k.
Delovanje Hooverjeve pomožne administracije. Philadelphia, Pa., 14. julija.
| Hoover jeva pomožna administracija in družba "American Friends Society" sta se odločili pomoč za Evropo za 50 odst. skrčiti in znižati. Tema družboma so prišla sedaj iz Evrope zelo optimistična poročila. Hooverjeva administracija bo pač s podvojeno mero skušala pomagati stradajoči Rusiji.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA "ANGELČKA."
Ker nam je 1. številka "-Angelčka" že skoro počja in ker se novi naročniki nanj še vedno oglašajo, zaradi tega bi tudi tem radi ustregli.
Minuli mesec je bilo skoro v-
sem krajevnim društveni na ogled in v prodajo razposlanih
po 10 številk "Angelčka"; nekaj smo jih tudi razposlali slovenskim gg. župnikom in slovenskim farnim šolam. Vse te uljudno prosimo,-da nam bla-govoljo nepre^dane iz tise "Angelčka" kmalu po posti vrniti, ali pa poslati znesek za razprodane iztise. ,
Upravništvo "Angelčka" 1004 N. Chicago St.
I Joliet, HI.
agitirajte za k s. k.
jednoto!	i
>A i tm
t

l f

GLASILO K. S. K. JEDNOTE ao. JULIJA 1921.

Društvo sv. Jan. Krst. št. 14 Butte, Mont.

S tem prosim članstvo našega dru i va. da se vdeleži seje, vršeče s eane tretjega (3) avgusta, td prva seja v mesecu,,ker imamo na dnevnem redu jieko važno točko za rešiti In ker nobene va^ne stvari ne more orbor sam rešiti, tako tudi ne samo nekoliko članov, ampak vsi skupaj, zato pridite polnoštevilno na to sejo. Pridite vsi skupaj, d\i članstvo kaj za dobrobit društva ukrene, da ne bo nihče potem godrnjal: Zakaj je bilo sklenjeno brez mene f -»-. A točka bo? de rešena, ker to zahteva predsednik 'imenovanega društva in vam ne bo vsakemu posamezne pravil za kaj se gre? Pridite k seji in slišali boste.
Dalje naznanjam članom, da ■smo prejeli nova pravila. K. S. K. Jednote. Zatorej, kedor izmed članov jih ni prejel na
iulnv seji, naj . ^f asi pr. tajniku, ali pa na prihodnji
*«. >jer> va.m bt-jo?.i«a ra'po Vsi>kemu priporočam. da bi se po novih . pravilih tudi bolje ravnali, kakor ste se do-sJaj ravnali. Doslej sto se izgovarjali, da nimate novih pravil; taki izgovori zanaprej .ne bodo več veljali, ajnpak se bo od vsakega zahtevalo strogo ravnanje po novih pravilih.
Ob enem ne svetujem članom ali dragim rojakom, da bi hodili semkaj v Butte, Mont. za delom, ker, tukaj je glede dela le bolj slabo; tu v našem, naj-včjem bakreugjo** hribu na svetu tudi nič kaj na boljše ne izglda. Ko se razmere kaj z-boljšajo, bem že na teni mestu
poročal.
J. Malerich, predsed. dr. št. 14 K. S. K. J.
dr. sv. Jožefa, ha levi pa zastava dr. sv. Petra. Za temi zastavami so korakale že gori omenjene botre in dve.družici: adč. Mary Burgar in gdč. Frances Felicijan, za temi pa predsednik br. Anton Burgar.— Zastave so ponosno vihrale v zraku; videti je bilo na
ssšem predsedniku, da se mu srce topi v morju veselja m gotovo je čutil, da ga nosijo/se-ralini na svojih perutih.
Popoldne je društvo priredilo slavnostni banket v Heiiry Walterjevem "Emerald" parku, Glendale, L. I., katerega se je vdeležilo 67 članov in članic, delegatov i delegatinj vseh v Greater New Yorku obstoječih slovenskih društev. Pri banketu se je predsednik br. A. Burgar v imenu društva sv. Jožefa srčno zahvalil vsem prisotnim gg. delegatom in cenj.
gostom za njih častno nam izkazano naklonjenost; ob enem je tudi na kratko orisal zgodovino društva od začetka do danes, ali tekom 20 letnega obstanka. Za tem so sledili slavnostni govori čast. duhovščine in delegatov, kar se je pričela prosta zabava s plesom, kegljanjem za dobitke in žrebanje cekina za $20,00. Pri tej zabavi nam je izbonio igrala naša domača slovenska godba pod vodstvom kapelnika Mr. Ivan Končana. Tega piknika se je vdeležilo nad 400 oseb; prireditev je trajala čez 9. uro
zvečer.
Naj bo na tem mestu izrečena vsem vdeležencem v imenu našega društva naj iskrene jša zalivala! 20 jubilej našega društva bo gotovo ostal vsem za vedno v prijetnem spominu!
USODEPOLNA MINUTA.
noma iz Slovenije semkaj do-šli Salezijanec dr. Srečko Zam-jen. Dva vozova vencev; vsa
slovenska društva; dr. sv Jožefa in bv. Petra korporativno in rojakov ogr|pmo število. Pogreb je vodil P. Benigen Snoj, ki je imel v cerkvi kratek, ganljiv nagovor. Pevci so zapeli "Usliši nas, Gospod". Pr odprtem grobu so se pa poslovili od blagopokojmka brat
začasni predsednik F. G. Tas-sotti v imenu dr. sv. Jožefa, br. Jurij Novosel v imenu dr. sv. Petra, br. Agricij Jerman v imenu pev. dr. 'Domovina'; ko je bila krsta že v grobu je govoril v zadnje slovo lie v- Aii-
selm Murn in ta govor slodeee zaključil: Anton Burgar, počivaj v miru! Anton Burgar, z Bogom! Anton Burgar na svidenje nad zvezdami!" Pr» teh besedah ni ostalo suho nobeno oko. Pevski zbor mu jo zapel pa v srce segajoče "Blagor mu" in "Nad zvezdami!"
Pokoj njegovi duši!
Alois Gečark, podpredsed.
Gabriel Tassotti, tajnik
Iz urada društva sv. Jožefa št.
57 K. S. K. J Brooklyn,
. N. y.
V nedeljo, dne 3 julija 1921 praznovalo je naše društvo 20 letnic:) obstanka in ob enem blagoslovi jen je - društvene zastave. katero je prav mojstrsko izdelal naš rojak in sobrat Mr. Ivan Gosar.
Društva so se zbrala v dvorani na Morgan Ave in Ingram St. odkoder "so odkorakala v cerfcc v.
Prva točka, cerkvenih obredov. , j" .bila: Blagoslovi jen je zastave, katero je blagoslovil nas član in sobrat brooklynske cerkvene občine Rev. K. Petrič, O. F. M. Zatem je privezal k zastavi g. Geo. Novosel, preds. društ. šv. Petra št. 50 J. S. K. J. po istem društvu darovano trake, nakar je sledilo Nabijanje- apchiinsl^ili žehbljev v za stavin drog Prvega je zabil
predsednik dr. sv. Jožefa št. 57 g. Anton Burgar; zatem so
prišle bot-ice dru&v' ne zastave Mrs*. Agnes Češark, Mrs. Apojouija Vaupotic in Mrs. Fany Burgar;.na to so sledila
so vsa druga podporna in zabavna društva. Po tej končani točki je c. g. župnik v jedrnatih besedah čestital k 20 letnici obstanka in nabavi nove k-rasne društvene zastave. Nato ee je pričela slovesna sv. maša,katero je daroval Rev. Kornelij Petrič ob asistenci Very Rev. Benigen Snoj-a in Rev. Dr. Smika Zamjen. Pri sv, maši smo čuli izbonio petje pevcih društev "Domovina" in "Danica" pod vodstvom pevovodje Mr. Ivan Končan-a.
Po končani cerkveni davno-, sti so se društva m udeleženci
lejKM uvrstili >j^ovorki m korakali nazaj v dvorano. Solnč-d Žarki pritiskali so neznosno
Smrt sobrata Antona Burgarja.
Prod razstankom izleta je predsednik brat Anton Burgar poklical k sebi sledeče člane,
Društvo sv. Ane št. 127 Wau-kegan, 111.
Članicam dr. sv. Ane se tem
potoni naznaja, da smo na zadnji mesečni seji sklenile, da bomo imele skupno sv. spoved dne 23. ju. in skupno sv. obhajilo dne. 24. t. m. Zatorej vas vse skupaj prosim, da se tedaj s-pomnite naše društveno patro-ne sv. Ane, pod katere zastavo
spadamo in to ne samo na zunanje v sestrski ljubezni, ampak tudi v srcu. Pokažimo torej svojo sestrsko vplivanje in čast našemu društvu ker se bomo korporativno zbirale 15 minut dp o^me uro v nedeljo v šolski dvorani, da potem odkorakamo skupaj k prvi sv. maši.
Kaj ne, da ko slišite glas tu in tam, kako da je društvo sv-Ane lepo in kako lepo da napreduje, seveda.---— Zatorej-
cenj. mi sosestre prosim vas, da
pogTebnik Alas iz Virginia, ki ga je ne da bi komu kaj naznanil pokopal v torek-dne 12. julija na pokopališču za nep<»-
nane tujce. O vsem tem pa nobeden član našega društva Fri derik Baraga št. 93. katerega člain je pokojni bil ni nič vedel. Slučajno smo potem zvedeli, da je umrl in Šele ob 8. uri v torek zvečer smo natančno do-znali, da je res umrl in da je tudi že pokopan. Drugi dan, to
je vsredo 13. julija nas je pa odšlo pet članov iz Ghisholma na Virginio, kjer smo dobili pogrobnika Mr. Graham, kateri nam je vse potrebno pre-skrbel da smo pokojnika dali
odk opati in smo ga indenficira-li da je ros umrli Jernej Turk in član društva Friderik Baraga št. 93. Dali smo potem izkopati nov grob na katoliški strani pokopališča, na kar smo ga pokopali ob 4. popoldne. Pogrebne obrede je izvršil Rev. Powers, župnik iz Virgi-nie.
i Pokojni je bil doma iz vasi Ret je fara Loški potok na Dolenjskem. Star jo bil 54 let. V Ameriki je bival okoli 20 let. Bil je eden izmed prvih članov
društva "Friderik Baraga" št. 93 pristopil je k društvu dne
.12. julija 1906 — torej je bil član istega 15 let. V starem .kraju zapušča ženo, enega sina in hčer. Naj v miru počiva
*7 ameriški srn/Kt
John Sterfe.
skrbite vsaka za svojo bližnjo prijateljico, da jo pripeljete v društveno sredino, da postane tvoja sosestra in pa ničegar druga.
kateri so imeli opravilo pri iz- j Prepričana sem, da vam bo- ^lo~ Ako bi hoteli vedno in letu 20 letnice: podpredsedni- hvaležne, ™ jih boste otele v8e sli?ne gtvari brezplačno pri
iai Aiojs Cesarka, tajnika Gab-1 nevarnosti, ki jim pretijo. nWW«ti hi moral im*ti lis
Daljo vam naznanjam, da
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA.
Enkrat smo že na tem mestu poročali, da tudi naš list za stonj ne pri občuje prošenj in zahval za razne kolekte v stari domovini: zvonove, cerkve, oltarje, društvene dome, gasilne Drizgalnice i. t. d., Take stvari priobčujemo samo proti pla čilu kot oglase. Za en palec računamo 50c.
Te dni smo prejeli iz neke naselbine 6 velikih listov dolgo zahvalo z imeni darovalcev za neke zvonove. Ta zahvala bi vzela najmanj poldrugo kolono prostora v listu. Is*c nismo priobčili, ker noče nihče plačati pristojbine za oglas; radi tega naj nam nabiralca ne štejeta to
riel Tassotija, zastopnika F. G.; Taseottija in dva člana, Jos. Skrabe in Jos. Staudohar, da naj pridejo v njegovo hišo v '■etrtek zvečer dne 7 julija, da ika in sicer Dr e sestavi približni račun do- *
liodkov in izdatkov slavnosti..
občevati, bi moral imeti list skoro vsak teden po dve strani smo tudi na zadnji mesečni se- posebne priloge.
*____1*1 *_____ ^ a.__1.1 ^	i
jr izvolilo in potrdile za naše dr. sv. Ane drugega zdravni->r. A. II. Clayboe, kar izvolite za naprej vpošte-vati. To je naš društveni pre-
POPRAVEK.
V naš/eni zadnjem izkazu darovalcev (priobčitvi imen ter loneskov) se ie nam vrinila
'.b Y>9. ko so se vsedli k mizi.
A. Burgar je napisal par beseJ d j, potem se je naslonil na stol, ter položil gorečo cigareto na pepelnik v smehu, nakar sc je nagnil na desno stran, držeč v reki pero s katerim je zapisal zadnje črke za društvo, padel z stola in izrekel besedo 4'Pomagajte" nakar so priskočili z-
goraj omenjeni navzoči člani mi soproga na pomoč. Pok.
preds. društva .je umrl v narečju navzočega tajnika,' a še tisto minuto je prihitel sosed zdravnik, kateri je konštanti-l al, da ga je zadela srčna kap, ter da ni več nobene pomoči. Priplazila se je neizprosna smrt in mu pretrgala nit življenja, katera je napravila najhujši, udarec za celo slovensko naselbino v Greater N. Y. V
nedeljo 10. julija popoldne se je vrsjl pogreb iz hiše žalosti v cerkev Marije Sedem Žalosti Morgan Ave, od tam pa na pokopališče ppsv. Trojice. Sprevod je bLLjVeličasten, takega ni imel še nobeden Slovenec v w Yorku. Bilo je navzočih (J. duhovnikov: P.Benigen Snoj,
P. Kornelij Potrič, P Irenej Petričak New Yorka, P. Murn iz So. Betlehem,
torn in Slovakom, ker je vres-
nici dober in izkušen zdravnik.
S sosestrskim pozdravom Katherine Mauser, tajnica.
1 v -
Chisholm, Minn.. ;
Cenjeni sobrat urednik;
Sporočani Vam zopet žalost- j no novico, in sicer o smrti Jerneja Turk, člana društva Friderik Baraga št. 93 K. S. K. J., kateri je umrl 10 julija 1921 na Virginia, Minn, ob 2. uri popoldne. Umrli je delal za Virginia Rainy Lake Co., kakih 75 milj severno od Virginia; zaposlen je bil tam 5 ali 6 dni; tako jo delal v soboto popoldne dne 9. julija t. 1. Ker
pa jo letos v Minnesotti izvan-redno velika vročina, ga je zadela solnčnarica, tako da se je nezavesten zgrudil na tla. V tem nezavestnem stanju so ga pripeljali v kakih 25 ml j oddaljeno naselbino Cousin, kjer jo dobil prvo zdravniško pomoč in je prišel zopet malo do zavesti. V nedeljo dno 10, julija se je pa peljal z vlakom na Virginio, toda je že na vlaku tako oslabel, da ko je vlak dospel do Virgin a so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je čez dve uri umrl ob 2. nopol-
i Iti A	r*r>	Y___\T •
skupna svota gl namesto $6158.25. Z« 4Pueblo Jugoslav Relief'
odbor.
J. M. Stebley, pomožni taj. Pueblo, Colo, dne 9. julija 1921.
. Golob iz Bridge- dne za solnčarico. Njegovo^-0""." \a mrr in nrod dvpma tod.ltrnnln in untom v,ni v ^t-uJ. ^.apoliti^^^10:
6. izkaz darovalcev
ZA VSLED POVODNJI PRIZADETE ROJAKE V PUEBLO, COLO.
Jolietska naselbina. *
Dr. Vitezi sv. Jurija št. 3r K. S. K. J. darovalo
iz blagajne .........$ 25.00
Josip Govednik, Joliet 1.00 (Zadnji izkaz/darov. Jo-' lietske naselb. $494.28, današnji $26.00; do danes skupaj $520.28.) Zneski poslani od krajevnih društ. K.S K.J. l)r. sv. Jožefa št. 43, Anaconda, Mont. .......
Pr. sv. Barbare st. Jo, Bridgeport, Ohio . pr Jezus Dobri Pastir it 49, Pittsburgh,. Pa. l)r. sv. Jožefa št. 58, Irwin, P»-	"7y J)r> sv. Barbare st. (4,
Springfield, lil.... •: • •• pr Mar. Sed. Žalosti, st.
8i Pittsburgh, P^ — pr. sv. Alojzija st. 02, In-
25.00
25.00
25.00
1000
25.00
25.00
valo iz svoje blagajne. 25.00 Člani (ice) tega društva posebej darovali ..... 48.41 (Darovali so: Rev. Ciril Orendac $4, J. Gačnik 2.00, T. Petrič $1.50; po 41.00: L. Stanič, L. Bučar, F. Blažič, N. Du-gas, T. Lovišček in J. Tisovic.—J. Hribernik star. 75c, F. Sekula 75c. Po 50c: T. Gerbais, S. Fon, F.Pajer, F. Medle, S. Radohavič, J. Ster-gar, J. Manfreda, Frank Urajnar, J. U-rajnar, J. Perko, A-Trušnik, T. Mervar, K. Peani, L. Medvešček, F. Radež, J. S. Zore, T. Struna, J. Zevnik st., S. Stergar, J. Stamfel, F. Zupan, M. Zupan, J. Zevnik ml. F. Luzar, J. Varga, T. Rudrnan, J. Semič, F. Zonta, F. Rajar, F. Sabotin in M. Perhne. J. Gorjanc 40c, J. Kunstek 36c, A. Kra-pež 30c. Po 25c: T. Kos, š. Jug^ M. Sanko-vič, F. Rutar, J. Fale-tič, J. Hubar,( M. Du-gar, A. Beršnjak, J. Božič, F. (tolik, a. Bajt, J. Flajs, F. Marolt, J. Bele, J. Mervar, S. Ger-bek, J. Devney, A. Drej-šček, J. Vidic, J. Vidmar, J. Urbaučič, J. Turk, J. Valentinčič, J. Jug, S. Butara, J. Lambert, K. Cliislef, J. Markič, F. Danas, B. Medvešček, Neimenovani, M. Turk, F. Ger-bek J. Lovišček, T. Sumrak, J. Skoda, J. Koren, F. Vertačnik, J. T ranite, L. Metelko, T. Hren, A. Bučar, F. Ta-kavc, F. Devjak, J. Lekše, F. Stanič, L. Pernar, J. Turk, A. Peteri in, F. Smerdel, M. Brezovšček, J. Komenda, J. Medle, F. Markič, M. Česnik in J. Hribernik mlajši in J. Koren. — M. Lambert 20 centov. Potem so darovali trije člani po 15c in 17 članov po 10c. Skupaj poslanega od blagajnika označenega društ. $73.41). Društvo sv. Vida št. 25 Cleveland, O., darovalo
iz blagajne.......... 25.00
Posamezni člani tega društva darovali .... 15.00 (in sicer: taj. Jos. Russ $5.00, Josip Ogrin $1.50 Matija Koraš $1.50; po $1.00: John Viderwol, Jernej Knaus, John Iu-tihar, Frank Princ in Matija Flajnik; — Po 50c: Jo.s Pajk, Primož Stif, Anton Bazilik, Anton Sterniša in Jos. Mačerol. Po 25c: Andrej Zamejc in Andrej Glavič. Skupaj prejeli od taj. tega dr. $40.00). Društvo sv- Družine št. 4 (D. S. D. v Bradley, 111................... 10.00
je bil proti pričakovanju zastopan od vseh društev, zborov in klubov; vsi so še strinjali za
to prekoristno id^jo. Začasni odbor in ožji odborniki so napravi jal i razne ukrepe in naposled sklenili, da se sklice javni s-
hod vseh Slovencev in Slovenk v Chicago in okolici. Shod se bo vršil dne 24. t. m., začetek bo ob 2 uri popoldan, v veliki dvorani na 22nd St., in Robey St. pri Geo. Bulsisu.
Na javnem shodu boste slišali dosedanje delo in ravnotako o potrebi Slovenskega narodnega doma. Nastopilo bo več dobfih govornikov,ki vas bodo informirali glede doma ali poslopja. Vsakdo bo imel priliko izraziti svoje mnenje.
Dragi rojaki! Časi res niso povoljni in ravno raditega smo nekoliko zaostali. Udeležba zadnje čase jo bila manjša ali s časom se bo vse obrnila Potreba je le sloge in skupnega delovanja, Poprimimo se dela k-repko; težko bo delo iz počet-ka, toda uspeh nam je zagotovljen.
Na predzadnji seji so se že podpisali razni rojaki za več tisoč dolarjev delnic.
Začasni odbor kliče vse Zavedne Slovence na shod, da se izraziti, ste li za Slovenski narodni dom ali ne! Vsi tisti, katerim je napredek pri srcu in kateri ste pripravljeni se nekoliko žrtvovati,pridite na shod dne 24. julija. — John Zvezich, začastni tajnik.
(Advertisement.)
ZAHVALA.
j . Jaz, podpisani tudi naznanjam kot nabiralec milodarov za nove zvonove župne cerkve v Podzemlju, da sem tukaj v 'Steeltonu. Pa nabral $ 31.25,
za kar se vsem darovalcem najlepše zahvaljujem.
Ta nabrani denar sem poslal svojemu sorodniku Martinu Tomec v Joliet, 111. Ker je on i-
mel že večjo svoto teh darov nabranih, je boljše, da je on poslal vse skupaj na pristojno mesto; pri tem sem tudi dobro vedel, da bo mi na to gledal, da se denar pošlje kar najbolj mogoče po nizki ceni, da bo v večjo korist naše rojstne fare. JU. da je to resnično, je to on že sam dokazal in naznanil v slovenskih listih*. Da je vse tako lepo uredil in izvršil mu jaz i-zrekam vso čast in priznanje.^ Končno pozdravljam vse con j. darovalce.
Nikolaj Tomec, 437 So. 2 St, Steelton, Pa.
(Ad ver tis j)
Grozdje.
Današnji izkaz
skupaj............$ 284.41
Zadnji izkaz ......... 1594.53
Skupaj........$1878.94
Iskrena hvala vsem darovalcem!
Josip Zalar, tajnik, John Grahek, blagajnik. Pomožn. odb. za Joliet.
VABILO NA JAVEN SHOD.
Chicago, HI. — Kakor je z-nano večini Slovencev v Chica-gu in okolici, se je že februarja meseca sprožila misel med rojaki, da si enkrat postavimo to, kar nujno potrebujemo, to je Slovenski narodni dom. Da ga potrebujemo čikašiki Slovenci, ,to ui govora, ako pomislimo, da nas je nad 5000 iu vsi podpiramo samo tuje dvorane.
Kakar znano, srno imeli že
vfič. sftK iiu ikov V t
Kalifornijsko grozdje
(muškatel) 100 funtov.$16.00 Kalifornijsko grozdje (muškatel) 25 funtov.; Kalifornijsko črno grozdje (black grapes) 25
funtov .............:.
Kalifornijsko grozdje
(Currants) 100 funtov. Kalifornijsko grozdje
(Currants) 25 funtov.. Malaga grozdje (2
1 Crowii) 50 funtov.....
Malaga grozdje (2
Crown) 22 funtov____
Kalifornijske fige, 50 funtov...............
MARTIN GORSIOH Groceries 1008 M. Broadway Joliet, 111.
4.25
4.25 15.00 4.00 7.5Q 3.5(1 6.50
Več kot zlato in srebro je vreden dober nasvet o pravem času, datdravim te nič ne stane, če ga poslušaš.
»
Ženske bi Se bolj jezile, ako bi poslušale vso besede, katere same govore.
w * T 7 m ■ ■
Iskušnja in trgovina z zem-
GLASILO K. S. K. JEDNOTE 20. JULUA 1921.

Deseta Binkoštih
nedelja po
VEST.
(Za "Glasilo K. S. K. Jednote napisal Ksaver Meško.)
Kako čudovito človeški je
vendar evangelij o farizeju in cestninarju. Moderen evangelij
kakor le kater. Saj vidimo v današnjih časih dam na dan, korak za korakom prav enake ljudi. Eni nimajo prav nič grehov. O ti ponižnosti se jim še sanja ne. Ne o ponižnost i'napram Bogu, pred katerim se postavljajo v svojih mislih in besedah, kakor bi si bila brata, Bog še celo mlajši, slabši, nevedne jši in nezrelejši brat; o njihovem vedenju v cerkvi, hiši božji, niti ne govorimo; zakaj tako ie da bi vsakogar, ki bi se vedel v njihovem stanovanju vsaj približno tako surovo in neotesano, vrgli z največjim ogorčenjem čez prag. — O ponižnosti napram bližnjemu se jim sanja še manj; o ljubezni do bližnjega vobče nikoli. Komaj vidijo, da je že kdo razen njih na svetu. In če ga slučajno opazijo, vihajo nos, češ: "Kaj pa mi je ta! Kakor jaz pa že ni. Kako globoko je pod menoj." Dasi je morda stokrat boljši,
jim je le ta človek tam ob vratih življenja" .— daleč pod njimi.	% i
To je moderen človek s svojim napuhom, s svojo ofyolo sebičnostjo, z vso kulturo svojega po bogastvu, po uživanju, morda po znanju, resničnem ali domišljenem, po sebičnosti in domišljavosti pokvarjenega srca.
A takoj ob njem vidimo vrsto drugih. Tiste skromne, nizke, ponižne duše, ki jih Gospod blagruje pred vsemi drugimi: "Blagor ubogim v duhu, ker njih, je nebeško kraljestvo." Dolgo vrsto mož in žena, ki vršijo svojo nalogo v življenju resno in vestno, a pri tem
molče, kakor da nič niso. "Ko ste pa vse storili, recite hlapci smo". Dolga vrsta skrivnih
svetnikov in svetnic, ki stoje v življenju brez madeža in brez greha. A navzlic temu se v pravem spoznanju in v globoki
zavesti svetnikov, da je tudi najboljši prod neskočno svetim Bogom le slabo in grelno bitje, trkaj'o dan za dnem na prsi in molijo: "Bog, bodi milost-Ijiv meni grešniku." Naposled
la tema, kolika bo ta tema!" rvzklika sam božji Zveličar: "luč od luči, ,luč sveta" (Mat. 6, 23.) — Tak je bil farizej; tema, ko je mislil, da je svetla luč.
Drugim spet govori vest ob vseh njih dejanjih. Ravnilo jim je za vsa dejanja, kažipot
ti bo dalje rekla: "Oblačiš se tako, da bi vplivala na drugi spol: grešiš. — Tvoje veselje (ni več veselje v Bogu: grešiš.— ,Ples je zate nevaren: pusti ga, sicer grešiš. — Ta ljubezen ni več navadna čista, sveta ljubezen poltenega žmiina, poštene neveste, pusti, sicer grešiš."
n.
in vodnica jim na življenja To je glas božji, poslušajmo potih. Ce se oddali jo le za spo- ga!
znanje prave, preme črte, jih J A če je naša vest že topa, o-že opominja. Takoj1 jo ubogajo, svežimo jo, poostrimo jo. Na-Drugim kliče pač prve trenut- redimo jo spet nežnejšo in ob-ke zastonj. Slišijo jo, a slabot- čutljivo.Kako irns čem? Z zvest-ni so, da bi njen glas ubogali, nim in vestnim poslušanjem Vendar ko stojijo predaleč, besede božje-; z branjem pobož-govori glas božji v njih glas- nih knjig, zlasti katekizma, ki neje in glasneje. S strahom s- ga ljudje, žal, mnogci premalo poznajo, kako so zašli in za- cenijo; s tem, da si zvečer vest blodili. Tedaj se zrušijo ske- izprašujemo: "Ali in s čem pa sani pred Gospoda. Zavedajo- sem se danes pregrešil!" či se svoje grešnosti in nevred- |Morda nam bo pokazala vest nosti prosijo iz globooine srca: I k oda j prav nelepo podobo. A "Bog bodi milostljiv meni zaradi tega se nikar ne odvr-grešniku" —	nimo ne-voljni v stran. Bodimo
Takšen je bil cestninar, pač marveč hvaležni, da nam to o-,grešnik, a ves skesan. Zakaj gedalo tako nepristransko, nevest njegova mu je govorila, da pot vorjen o in jasno kaže našo je žalil Boga. In. poslušal je pravo podobo. Tembolj hvalež-glas vesti. Iz tega spoznamo ni, ker jo lahko popravimo in kako izredno velike važnosti je zlepšamo, ko smo spoznali nje »vest, naš sodnik na tem sve- pomanjkljivost aH celo ogab-tu, angel varih v nas sa- Lost. Zlepšajmo, naravnost mili, bič za nas, ako delamo krasno naredimo lahko z res-hudo, naš mir in naše veselje, ničnim kesom, z odkritosrčno ako dobro. Co ne poslušamo spovedjo, glasu vesti, mora priti vse na- Dvojnega pa se varujmo pri še dupvno življenje v silen ne- izpraševanju vesti: prehude red. Vsa druga sredstva, kar tenkovestnosti in preboječnos
nam jih je Bog dal, da bi se z- [ti, preširoke vesti. Ne imejmo veličali, kakor naš zunanji angel varih,, razni nagibi in vpli vi milosti božje, poslušanje be sede božje, vse to nam ne more
za greh, kar greh ni. Ne imej-Irno za smrten greh, kar je le malenkost. Sicer bi živeli v [vednem srčnem nemiru. Ta pa
vrsta grešnikov, ki pač padajo, pač več ali manj grešijo, a
vedno segajo po očetovski roki božji, da bi se oprli ob njo in bise, ob njo oprti, mogli izkopati iz globil, kamor jih v-leče grešno nagnenje, vrojeno našemu umrljvemu telesu. Ob vsi svoji slabosti in nepopolnosti hrepene k svetlim višavam nebeškim. Vedno spet trkajo na prsi in prosijo v po-ninosti in skrušenosti: "Bog bodi milostljiv meni ubogemu grešniku." r
A kaj pa vendar loči vse človeštvo v dva tako nasprotna tabora? Vest. Vest, ki je glas božji iz vere izvirajoč, pople-meniten in različno razvit po spoznanju Boga, po ljubezni do Boga.	H
Enim je vest že povsem otopela. V svoji posvetnosti in v svojem napuhu glas božji v sebi povsem preslišijo. Namenoma ga ne marajo ne slišati ne poslušati in ubogati. Sami sebi hočejo biti dovolj, sami, sebi gospodarji in absolutni zako-nodajci — pravi moderni ljudje- V svojem hrepenenju časnih dobrinah, po bogastvu, najsi tudi s krivico pridobljenem, po uživanju glas božji v sebi naravnost dušijo in morijo, da jim njih greb,ov očital ne bi. Tako postanejo povsem
tema. Tema v njih; tema njihove misli in želje; tema vse njih življenje pred Bogom — "če bo luč, ki je v tefoi, posta-
pomagati, nam nič nej^oristi, je zaklet sovražnik vsakega ce je našta vest otrpla, otopela, napredka v dobrem, zomaijena. Zakaj vse to govo- Nasprotno pa ne prezira jmo ri in deluje na nas ravno po resničnih grehov da ne bodemo vesti. Ni torej bolj gotove po- moderni farizeji. Ne imenujmo ti v pogubo, kot da kdo svojo r'človeških slabosti"' velikih vest zanemarja, duši in mori. grehov: pomanjkanje vsake 1 ju Zato je Bog tudi v srca paga- bežni do bližnjega vsega us nov vdihnil vest, da bi po njejfMijenja z njim; hudega obre njega in njegovo voljo spozna- kovanja; prostovoljnih nečiš-Zahteva postave je zapi- tih mWi> želj in de^aT1j, krivic
£ ana v njih srcih, ker jim to in goljfij.
izpričujejo njih vest in misli, Potrudimo se, da bodemo ko se med seboj tožijo ali zago- tehtali in spoznavali greh res
varjajo" (Rimlj. 2, 15.) Ce bi v luči večnosti, tako kakor ga se pagan ravnal natanko po s- spozna in sodi večni Bog. In voji vesti, bi se zveličal: "Sla- prosimo vsi dostikrat v poniž-va in čast in mir vsakemu, ki nostjo in skesanosti, a tudi v dela dobro, najprej Judu, pa zaupanju na dragoceno, za nas pa Grku, ker Bog ne gleda, kaj in naše zveličanje prelito kri je kdo" (Rimlj. 2; 10.11.) Kristusovo,kakor je prosil vest-Kako je z našo vestjo? Ali uinar: "Bog, bodi milostljiv se nam po grehu res oglasi,nas meni grešniku." opominja, sodi in obsoja? Ali In tudi mi bodemo očiščeni je res kakor žgoča bolečina v pred obličjem neskončno pra našem srcu in v naših mislih, vičnega, a tudi neskončno us da nas peče, kakor pravimo?]miljenega Boga. Ce, blagor nam. Tedaj še nismo izgubljeni. Opravičeno je upanje, da bomo našli, najsi smo se tudi zaradi naše človeške slabosti in po hudem duhu zapeljani pregrešili, k Bogu
Križ pod robom,
(Spisal Adolf Ivanič.)
(Konec.) Doli pri mlinu je srečal Antonij! PokleknlmoTspovedni-|fio P™d,dn*vi Maričine^a ci, priznajmo svoje grehe, za- ta* - da v1,8® mU. ***** 1Z~ prosimo iz globočine srca:	111 cul.onue tr?ke bese"
"Bog, bodi milostljiv meni df°Ps<?val ^raca zagro-»rešniku "	mU 111 Se	preklmja-
. , v. .	, je. Ej, preklinjal ga je,' snle-
Lsmiljenje božje je seveda ^govo ljubezen! In ta 1 ju-rehko, kakor vidimo pri cest- kezen je biIa tako globokar ta-ninarju. A nikakor ne smemo ko sveta!
na to usmiljenje predrzno gre- Pojdi,'Antonio v svet, pusti
siti da bi mislili: "Kaj pa to,	y t> t- • j • . t-» •
„ . , v / ljubico! Pusti jo drugim! Poj-
ce grešim, Bog mi bo ze od- L^j
pustil." laka predrznost bi E.j,'da, pojde, Antonio pojde bila ze F am a greh. Zato poslu- v svet> a ne zapusti ljubezni; šajmo glas vesti pred vsakim ona pojde ž njim daleč? daleg
dejanjem.	po tujini. Ž njim pojde in ga
Vsako človeško dejanje jei | bode vzpodbujala pri trdem de-samo ob sebi ali dobro ali sla- lu. Pojde, da, a se vrne, bogat bo ali indiferentno, to je: sa- pride solnčnega dne nazaj in temo po sebi ne dobro in ne sla- daj zacvete spet rdeči nagelj na bo, in je v^lja in namen člove- oknu, zacvete zanj. Kmalu pri-kov naredita dobro ali slabo, de, kmalu!
Zato hid vest vedno pravi:iTo je dobro, to stori. Tega se varuj, to je greh£" Ubogajmo.
Pri indiferentnih« rečeh morda dvomiš. Vprašaš: "Ali smem
Odšel je in dolgo je delal tam v tujini, pridno — a zdaj se vrača. Doto nosi s seboj, težko prisluženo! Ej, Antonio, vstani, ne sanjaj nositi lepe obleko?" Vest ti'več o tujini, moreči in ubijajo-poreče: "Smeš. A Boga he po- či, pohiti v vas in zavrieči, ka-zabi". _ << Ali smem biti ve- jkor si vriskal tedaj v rožnatem sela?" — Vest: "Smeš. A Bo-imajniku! Pojdi, poglej ji ra-ga ne pozabi" — Ali smem kostno v globoke oči, preženi iti na ples?" — "Smeš. A Bo- ji strah,Spočet iz ločitve! Veseli ne pozabi." —""Ali smem *je naj zavlada v njih, kakor fanta rada imeti?" — "Smeš. vlada v tvojem srcu. A Boga ne pozabi." — In vest j Vrišči, Antonio, vrišči!
Drugega dne je hitel Antonio po ravnini za vasjo, hitel preko nje in se zgubil v gozdu, temnem in mračnem, kakor so bile temne in mračne njegove misli. Hitel je, bežal, kakor bi bil njegov cilj daleč, daleč za gorami. Tam nekje v deveti deželi morebiti....
Pomlad, mehka, božajoča, kje si ? Kje si cvetoča ravnina in ti svetlo solnce, ki Si še včeraj tako radostno igralo s potokom, hitečim po ravni ? Kje si, kaj ne pokukaš skozi veje v gozdno tišino, ne razpodiš te teme!— Zatonilo je solnce, preteči oblaki zatirajo nebo, zavijajo v svoj črni plašč dolino, legajo moreče na srce. Sanje, rožnate, svetle, zasanjane v tujini, kje ste, kam ste se zgubile? Kam?
, Stopil je zjutraj Antonio pred Korena, postavil se možko pre-denj in ga spomnil onega dne pred tremi leti. One bridkega dne, ko je udarilo po njegovi »ljubezni z mogočno roko in raz-teplo vse sanje. Ha, kaj sanje, kaj ljubezen! Denar, denar! No neustrašeno in radostno je stopil danes pred moža in zaprosil Maričine roke. In pokazal je svoje premoženje, težko prisluženo v tujini. In potem? Ej, Antonio, kaj se izogibajo tvoje misli tega prizora? In potem? Antonio, tvoj obraz je mračen...
Glej, bil je ubog, a je šel v tujino, nepoznano, širno in ji prodajal svoje moči. Z vso brit-kostjo ji je služil in le ljubezen ga je vspodbujala, da ni podlegel. Potil se je, stiskal, denar je prinesel, a glej, zmotil se je! Fant, kje so polja, cvetoče livade, kje širne senožeti? In hiša, bela hiša sredi vasi? Kje je to? Harmoniko bi kupil za svoj denar, pa bi danes godel krčmi. Vriskal bi razposajeno zabaval goste, in Koren bi te z zadovoljstvom gledal...
Antonio je hitel in ni bilo cilja njegovemu blodenju. —
Med tem je zavladalo v krčmi sredi vasi ono pol besno življenje, ki zaraja ob nedeljskih popoldnevih. Kot žival je naš človek črez teden. Gledaš ga, ne razumeš njegove žilavosti vstrajnosti. A pride nedelja zagleda belo krčmo, zaiskri se vino v kozarcu in tedaj pije, pleše, da se trese hiša.
Hej, pij, poj, saj odhitiš jutri zopet na delo! Poj, pleši!
V tem hrupu je sedela pri peči mirnejša družba. Kakor bi jih nič ne brigalo vse to radostno življenje, so se zbrali tam o-koli okrogle mizice. Oči so jim bile vprte v starega Strnada, ki je nekaj živo pripovedoval. Ne slušal bi njegovega govora, pogledal bi na oči sopivcev in spo znal bi vso zlobo starčevih besedi. Antonio, ko bi ti vedel, tako se posmehuje rodna vas voji ljubezni!	■
Tedaj je stopil Antonio v so do. Šel je mimo miz, premeril s pogledi zakajeni prostor in si izbral mizo pri peči, kjer je bi-o še prostora.
Sem, Antonio, sem sedi", mu je zakričal Strnad in pome-žiknil.
Prisedel je molče, ukazal vina in zrl nemo po sobi.
"No, kako bo s tabo?" ga je vprašal sosed.
44Kaj? Kako mislite?"
4'No, kako je? Pravijo, da si se hudo spri s Korenom." Zlobno je pogledal na mladeniča.
"Pustite, sosed! Pustite na miru!" Antonijev glas se je glasil proseče.
Fant, zakladov bi šel iskat gori.v Bogatin! Ali ne veš, da hoče Koren bogatega zeta?" so ga dražili.
"Ej, kaj zakladi! Saj jih i-mamo doma polno. Tam dobiš denarja, tam!" In zasmejal se je kmet, zasmejala se je družba. Le Antonio je sedel miren, mračen. Oči so mu zrle zamišljeno tja nekam v kot in ko bi bo-
lje pogledal vanje, bi videl ves obupy ki je divjal v mladeniču. Glej, zasanjaš sanje — pride zlobnež, pa ti jih odpodi, da jih ne najdeš več!
Ta čas se je oglasila stara kr-čmarica, ki je sedela do zdaj zamišljena v zapečku. Pokaš-ljala je, zamahnila z velo roko, odprla usta.
"Kar nič se ne smejite! So, po, zakladi na gradu, veliki zakladi. Prej so vedeli mnogo, mnogo povedati o njih, zdaj se pozablja na to." Kakor bi sama že zabila, se je nekoliko vstavila. "Vidiš, v temnih nočeh, ko zaspi vse v soteski pod gra-jdom, zakroka gori na robu vran. Crn vran je, ki varuje zaklade. Pravzaprav je pa to grofova duša, ki trpi še sedaj radi ode-ruštva. Dolgo že trpi in bo še dokler ne pride kdo mimo, ki vrže.rožar na rjuho, kjer leže cekini. Hoteli so že ti gori, toda zbali so se. Vran pa kroka, kroka, ker si želi miru, pokoja, ki ga nima že dolgo, dolgo... " Starka je umolknila. Nje glas se je glasil tajnostno, kakor je bila tajnostna njena povest, toda pivci se niso zmenili zanjo. Govorili so naprej, pustili Antonia na miru.
Težko mu je bilo v duši, morilo ga je. In tu je pil, pil, sam ni vedel zakaj; da bi vtolažil svojo razburjenost pač. Pil je kozarec za kozarcem, gledal nizko predse...
Ej, Antonio, kupil bi Marico! Imel bi polja, senožeti in belo hišo, pa bi dobil dekleta. Ljubi te — a ti ne moreš do njega. Glej, pride pust, in zaraja j o pari svatov tam v Korenovi hiši. Vse zapleše — a ti, Antonio, kam se deneš? Bogat bi bil — dobro bi šlo! Cekine bi moral imeti, rmene cekine, kot jih i-ma Koren. Toliko morebiti, kolikor jih je na starem gradu! Potem bi lahko kupil polja, hišo. Glej, šel bi v sotesko, na visoko steno bi splezal—in tvoje bi bilo kmalu neizmerno bogastvo. Šel bi, v noči, danes že, koj ob uri duhov... In jutri bi stopal ponosno po vasi, kar nič bi se ne bal nikoga...
Mrak je legal na zemljo, za-grinjal jo in prižigal zvezde na nebu. Krčma se je praznila. Odhajali so, vriskali po vasi in polju. Le Antonio je sedel tam pri peči, pil pogum, gledal ne mirno tja nekam v noč. Črna je bila, nič ni žarelo v njej, le v njegovi duši se je porajala lučka, medla, medla.
Pozno zvečer je vstal in šel domov.
III.
Oj tožna soteska gori za dolino! Temna si in v tej temi tajnostna. Tiha spavaš, a v tem miru je čuti tiho hojo strahov. Doli s pečin vstajajo, hite po globeli, prežijo za grmi. Doli, globoko pa šumi potok in ti poslušaš ta šepet, ga razumevaš. Pravljice ti pripoveduje, stare strašne. O tistih časih morda, ko je žvenketalo jeklo po tvoji zemlji in so hodili tod mogočni grofje. In o stoku ti pripove duje morda, ki se je razlegal sem dol s pečine. Stokali so imetje v težkih okovih, hrepeneli po polju, po njivi, ki je klicala k delu.
Mirna je ležala soteska ta večer, temna je bila, ker i}i bilo une. Le časih se je odtrgal kamenček od pečine, se pokotrljal in padel na cesto. Morda je šel strah preko roba in odkrh-nil z bežno nogo kamen!
In v tem miru so zazveneli po tamniti cesti koraki Antonije-vih nog. Hodil je hitro, kakor gre človek za ciljem, ki ga mo ra kmalu doseči. Krepko je stopal, kar nič strahu ni bilo v njegovem srcu. Glej, prišla bi pošast doli po globeli, velika in grozna in ne bežal bi pred njo. Mimo bi šel, v obraz bi ji pogledal...
Hiti, Antonio, hiti, splezaj na pečino, gori te čaka rešitev. Zaklad te čaka, rumeni cekini so pripravljeni zate gori. Pri-
l
deš k njim, rožar vržeš nanje in tvoje je vse bogastvo. Hej, Koren, Antonio plride kmalu kot grof nazaj, nič več ga ne bos gledal zaničljivo. j Odkriješ se, ko stopi v tvojo hišo, Marico mu ponudiš. Bogat bo, a pozabi na vso bridkost, ki si mu jo že prizadel. Nič maščevanja, vse odpusti. Marico, gospo, popelje v svoj dom...
Gori v pečeh je zaskovikala sova; nje glas se je čul skrivnostno po dolini. Potnik, ki bi jo slišal, bi se vrnil, Si ubogal nje opomin. Antonio je ni slišal, hitel je naprej, gledal venomer na levo, gori na visoko pečino, ki se je dvigala samotna pred njim.
Oj ti pečina, ki hraniš srečo, glej, Antonio že stopa po stezi, ki vodi nate! Gori na tebi že sedi črni vran in čaka rešitve. Kmalu, kmalu pride rešenik! Vran, kmalu bo konec tvoji dolgotrajni muki. Odleti š daleč, proč, le cekine pustiš tu. R-mene, svetle cekine! Toda za-krokaj črni vran, da bo vedel Antonio kam! Glej, že ima blagoslovljeni rožar v žepu, že ga drži v trepetajočih rokah. Zakroka j, vran, črni vran!
Antonio je hitel proti vrhu. Trepetal j esedaj, ne od strahu, saj je vedel, da mora biti tako, le iz razburjenosti. Grmovje, robidovje mu je zastiralo pot, a ni ga zadržalo. Nič za to, če je obraz razpraskan in obleka strgana. Kmalu se vrne, bogat, srečen, kupi si lepšo,.
Na vrhu se je vstavil. Poiskal si je robec in si obrisal pot-,no čelo. Soteska je ležala liki grob mrtva pod njim, le potok, in niso to njegovi srebrni glasovi: črni vran stopa po cekinih, brska jih z nogo. Ne sluti niti, da je rešitev blizu.
Tam na strani so štrlele po-drtine starega gradu. Grozeče so gledala porušena okna na naladeniča. Med njimi so pr-hutali netopirji in ta jek je bil grozen v tej tišini. Kakor bi šetale po gradu nevidne sence, šetale, ali gledale skozi okno na sotesko.
Antonio je hitel okoli podr-tin. Mogočen strah se ga je polotil ob pogledu na<fta kraj. Kaj, če planejo pošasti \z zldin in se vržejo z vso grozo nanj! Kdo ga bo varoval? Bežal je okoli, oči so nemirno iskale nekaj, česar niso mogle najti.
Vran, črpi vran, kje si? Za-krokaj v tej tišini, da te čuje Antonio, hiti, ne ve kam! Strah ga prešinja, mogočen strah. Za-krokaj!
Antonio »e je za trenotek vstavil. Vstavil se je in se stresel, kakor bi zapazil nekaj strašnega. Buljil je tja z velikimi očmi... Kaj pa je tam na robu? Pogrnjena rjuha, na nje cekini ? In ouj ta gla»! Kaj ne stopa vran po zlatu t Tako ^rebrno zveni... Srebrno, liki Maričin glas, ko se mu je za-(Smehljala časih zvonko, svon-ko... Marica, glej konec bridkosti! Antonio bo bogat, kmalu, kmalu prihiti na vas. Vidiš že ima rožar r roki, vidii, že, že... Marica, Antoniju je tesno pri srcu — no zdaj - • • Hiti — tako — da, na — »daj.».
Vskliknil je Antonio, rsklik-nil žalostno proseče. £omo& je zaprosil ta glas, «trah ga je iztisnil iz grla. Zmanjkalo mu je tal pod nogami, lovil z roko, grabil in padel. — Ka nasprotni strani je ekorikala sova, pela 6vojo mrtvaško pesem.
Oj križ, samotni križ pod robom, kaj molciS t In ti Krist s svojim vedno otožnim obra-zjom? In ve breze naokoli! Zašumite, zapojte peeem* žalostno tožno! —	, A vse naokrog molži, le Kriet
gleda tožnO.
Revež vedno govori, kij bi počel, ako bi bil bogat; med tem ko bogatin nikdar ne misli na življenje, ako bi ponUl reven.
«
H^5
m:AflTT,n K. S. K. JEDNOTE 20. JULIJA 1921.
■:"■ J	■ 1 ' r 1	-
^GLASILO K.S. K. JEDNOTE
^Mff 'TI _^ • r T ' . _ ■ ---1—«-- Izhaja nr^Hn, - K	
Lastnina Krinjgko-Slovenske Katoliške Jednote ▼ ameriških.	Združenih driavah
Uredništvo k> npravništvo: 1004 N. Chicago St Telefon 1048.	JOLIET, ILL.
Naročnina:	...........$1.20
Za nečlane ...•..v.-..•.... Ka inozemstvo .....................................	...................$2.00 ..................$3.00
OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order.	
Issoed every Wednesday.	
OFFICE: 1004 N. Chicago St Phone: 1048.	JOLIET, ILL
Subscription price: For Members, per year......................... For Nonmembers ..............................* »w«	..............--SI-** ..••«.. v.v $2.00 ............$3.0C
	A1 * —-—--- '' —
Lansko leto je enega izmed naših članov v Kansasu vlak popolnoma povozil, da ga sploh ni bilo spoznati kedo da je! Slučajno je pa imel nesrečnik pri sebi naš Jednotin znak ozir. (J< dnotin identifikacijski dolar) z označbo certifikata- Na podlagi tega znaka so ga spoznali in mu je neko bližnje krajevno društvo naše Jednote priredilo dostojen pogreb. Ako bi do-tičnik ne bil pri Jednoti, bi ga tudi pokopali na pokopališče med neznance.
V tej zadevi je svetovati da naj članstvo vedno s sabo nosi .lodnotine, društvene znake, ali pa plačilne knjižice društva. Nihče ne ve, kje in kako ga lahko doleti nesreča. Ako imaš znak pri sebi, ali pa vplačilno knjižico, ne bode delalo oblastim nobene sitnosti in skrbi glede identifikacije. Radi tega še enkrat svetujemo vsem članom (icam) naše organizacije, da nosite vedno Jednotin znak pri sebi; onim pa, ki še ne spadajo v K. S. K. Jednoto pa kličemo: Ne odlašajte s pristopom!
Vrednost podpornih društev.
Ko bi sleherni ameriški Slovenec po vsem znal in vedel, koliko je vredno kako podporno društvo, bi imele naše Jednote in zveze slehernega izmed naših rojakov v svoji sredini. Sleherna imed naših podpornih organizacij bi štela še od 2 do 5 krat toliko članov, tako, da bi lahko rekli: vsi naši rojaki so organizirani na bratskem polju-
Žal pa, da temu ni tako. Recimo, da je nas samo dobra tretjina (okrog 60,000) na tak način zavarovanih; vsi drugi pa nočejo spoznati vrednosti in pomena pravega bratoljubja, ki je v prvi vrsti njim samim v korist.
Tukaj bomo ob kratkem našteli samo nekaj koristi, pomenov in dobsot, katere delijo razne bratske podporne organizacije, pred vsem pa naša edina Slov. katoliška podporna Jednota.
1.)	Telesne koristi in podpore v slučaju bolezni, poškodbe onemoglosti in smrti.
2.	Duševne in moralne koristi. Namen naše K. S. K. Jednote je, da goji med svojim članstvom ljubezen in spoštovanje do sv. vere. Vera in religija sta pri vsaki družini, državi in deželi glavni opori moralnega in krepostnega življenja, kar pospešuje blagostanje pri družini in pri državi. Tako se je izrazil nepozabni prvi ameriški predsednik George Washington, predno se je umaknil v privatno življenje.
3.	Narodnost in rodoljubje. Kakor znano, je namen naše K. S. K J. gojiti med članstvom naš mili materinski (slovenski) jezik. Amer.-slovenske podporne organizacije so torej poleg slovenskih šol in cerkva glavni branik in glavni steber za olira-nitev našega slovenskega jezika in rodoljubja. Pri naših društvih se pogovarjamo v svojem materinskem jeziku; tu in tam se na sejah zavzemamo za naše narodne stvari; pri raznih prireditvah se .pod slovensko zastavo zbiramo in zapojemo kako. narodno pesem. Vsega tega bi ne doživljali, ako bi ne imeli svojih društev.
4.	Družabnost in medsebojno spoznavanje. Kje je lepša prilika dobiti večje število prijateljev ter znancev, kakor ravno pri društvu, kjer je že več skupaj zbranih. Človek, ki v tujini nima znacev in dobrih prijateljev je najbolj omilovanja vreden, ker ga tujci samo izrabljajo in sovražijo.
5) Skrb zase in samoljubje.—Kdor pristopi k podporne-pornemu društvu, stori s tem prvi korak do samoljubja in skrbi do samega zase. Ko je še brezbrižno med tujci okoli taval, je bil vedno v nevarnosti, da se ne bo nihče zanj brigal v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. S pristopom v društvo si pa saj deloma nekaj pomoči in podpore zasigura in je lahko prepričan, da ga njegovi društveni sobratje ne bodo v bedi zapustili.
6. Vrednost društva po članovi smrti. Ne samo v življenju, ampak tudi po smrti je podporno društvo velike vrednosti za vsakega člana. Pred vsem nn^ društvo preskrbi dostojen pogreb. S svojo zastavo ga sprejme iz hiše žalosti do groba-Verni člani se ga spominjajo v molitvah, na seji, pri sv. maši zadušnici, ob odprtem grobu in doma že po pokopu. Ako je določil kako posebno svoto, mu društvo postavi tudi nagrobni spomenik, kojega bi morda drugače nikdar ne imel, ako bi ne spadal k društvu.
Baš glede 6. gori navedene točke o veliki vrednosti društva za člana celo po smrti, hočemo na tem mestu za danes bolj obširno govoriti, ker nam je to nanesel zopetni, ali novi slučaj. Pri tem opozarjamo cen j. člane (ice) in čitatelje iia današnji dopis iz Chisholma, Minn.* o smrti sobrata Jerneja Turk, člana dr. št. 93; ta dopis je priobčen na 2. strani.
Pokojnik je dne 10. julija t. 1. nanagloma umrl v neki bolnišnici na Virginiji, Minil., kjer so ga dne 12. t. m. kot tujca pokopali lia pokopališču za nepoznanp.
Društvo Frid- Baraga na Chisholmu je o smrti tega člana še le naslednji dan zvedelo. Takoj se je odpravil na Virginijo posebni odbor, ki je identificiral pokojnega sobrata in ga dal še isti dan prekopati na katoliško pokopališče.
Če bi pok. sobrat Jernej Turk ne spadal k onemu društvu, bi za vedno kot neznanec počival na onem pokopališču. Njegova družina v starem kraju bi morda o njegovi smrti nikdar ne zvedela, tako bi tudi ne dobila one posmrtnine do katere Je opravičena. Ali ni torej podporno društvo tudi v tem oziru velike vrednosti f
Ako umre n. pr. kak samec, ki ima samo v stari domovini ali izven društvenega sedeža svojo mater, očeta, brate itd., se naravno ti sorodniki ne morejo dosti brigati za pogreb svojega pokojnega sorodnika, ki je umrl v tujem mestu. Huda je zanje, ko prejmejo žalostno vest o njegovi smrti. Verna, že postarana mati bo pa najprvo vprašala in pisala: Kako ste ga pokopali! Kje počiva? Ali je umrl {^evident Ko ji društveni tajnik vso t*o opiše in potrdi, je revica takoj bolj potoiažena. Se bolj potoiažena je pa, ko prejme posmrtnino pb svojem edinem sinu.
Žedavno smo čitali, da je neka stara ženica v Ribnici na skem .beračila. Ko je pa nepričakovano prejela $1000
Armada ruskih beguncev.
' Po 44 Literary Digest.'*
Vsakdo kdor trdi, ali piše o 'zlatih' in dobrih časih pod sedanjo sovjetsko vlado v Rusiji, dela to z nevednosti, ali pa iz
abotnega čuvstva do komunizma, o katerih blagrih? in'dobrotah? je samo navidezno
prepričan.
Da v 14blaženi" Rusiji res ni
vse zlato kar se tam sveti, nam priča naslednji članek posnet
iz največjega in najboljupljiv-nega ameriškega tednika 'The Literary Digest" št. 1628:
"Velika armada Rusov, en milijon in pol po številu je navalila Evropo; nekateri raztreseni ruski bataljoni so celo dospeli do našega obrežja. To sicer ni Trot-zkijeva ''rdeča" armada ampak razpršena množica raskih beguncev, katere
so številni nemiri z doma prepodili; zdaj pa išrejo zavetja po vseh glavnih mestih Evrope. Vsi ti nesrečniki so pa za
iskalo zavetja po zadnjem an-ui>ol,|ševiškem porazu na Ruskem.
Začetkom leta ,1921 so bili ruski begunci sledeče razdeljeni: Na Nemškem 300,000; samo v Berlinu ji je nad 65,-000. v -Carigradu 200,000; v Francji 15,000; na Poljskem 100,000; na Angleškem 15,000, v Avstriji 5000, v Bolgariji 5000, Esthoniji 10,000, na Finskem 15,000, v Italiji 2000. Li-tviniji 3000, v Latviji 9000, na švedskem 1000, v Švici 4000, v Jugoslaviji 28,000, in v Če-hoslovaški 5000. Od tedaj pa do danes se je to število zdat-no pomnožilo. Med temi omilovanja vrednimi izseljenci, ozir. beguni je veliko število nedol-
— ------ —--j
žage bi uspešno delali. Toda j
kaj I Kako spraviti blago v sveti Občine Stari trg, Dol, liadence, Podgora, Nemška loka, Knežja lipa, vse pač kar se nahaja v Poljanski dolini in dalje proti Kočevju, je brez železnice. Kako ugodno bi bilo za Poljane, ako bi tekla železnica po njenih tleh. Industrija bi se razvijala, da bi bilo veselje. A sedaj, če hočeš kaj z vlakom kam poslati, treba je n. pr. v Črnomelj, kamor je iz Poljan najbližje, čez strmo goro po ozki z ostrim kamnom na več krajih zelo nevarni cesti. Blaga pa ne more oddati dražje kot bližnji okoličani. Posledica je — zguba pri blagu. Zato se ljudstvo niti ne loti več izdelovanja domačih surovin, ker jih ne more v denar spra-vitj po ceni, ki njega stanejo. Druga posledica tega pa je, da vse hiti v Ameriko, vse — mlado in staro in. se večinoma ne vrača več. Semintja pride se kdo nazaj, ki ima tu družino, zdelan in utrujen, mladina, torej moč in upanje naroda, pa ostaja v tujini, kjer je več jela kot doma. Jasno je torej, da ako se hoče zabraniti to številno in nezdravo izseljevanje, je nujno potrebno, da se zgradi podaljšana železnica iz Kočevja čez Mozelj, Knežjo lipo, Nemško loko, po Poljanski dolini
a^nuft: KTv|	d" Ogulina. S
tem bi bilo ljudstvo rešeno. Z-
Esthoniji, Latvijj in na Finskem nad 12,000 ruskih otrok in sirot. Dr. George Lodvgensky piše
veza s svetom bi poživila industrijo in domačo obrt, pred nosom bi imeli premog in železno
. , V « , i . m , rudo, ne manjkalo bi se dela, o teh beguncih sledeče: Tekom l-,- _ • „„	, .
, , , ,	y • i • *Vier Je pa dosti dela, tam tudi
lanskega leta so ti nesrečniki Lyiu	v v ,
. i ••	.i	lCIa ne manjka. Z zeleznico cez
i.o^N^d^ffi^n^!w - rm vnii,° —
ma nadomestilo tudi nekaj,kar
delu. Daei je število smrtnih nezgod manjše kot v preteklih letih, je bilo vendar tekom 1. 1918 ubitih 3,500 ljudi, zaposlenih na železnicah m pouličnih
karah.
Računa se, da poleg smrtnih nezgod je tekom L 1919 ponesrečilo na delu za večjimi ali manjšimi poškodbami 3i,40Q,-000 ljudi, to je povprečno 11,-000 na dan. Tekom tega leta je bilo vsled industrjskih nezgod 680,000 ljudi onesposobljen ih za delo za dobo preko štirih
tednov. *
ci so brez vsaki sredste> kar je posebnega omilovan ja vredno; tako je tudi z njih legalnim
nove dežele v gotovem oziru
tako nevarni, kakor oborožene , „ .	__
. . ,.v ..	v. poltrzajem. Ker je ruska de
armade boljsevikov. ,tRdcci faclo proti _ boljševiška vlada
Kril tako tudi Liga narodov	s p(>slovall jrm, ui_
rnajo ti begunci nobene postav-
■PP ''K*.
zatrjujeta,da koncentriranje tako številne armade izseljencev brez reda, prave hrane in primerne obleko lahko povzroči veliko epidemijo za ono državi in tudi za cel svet. Nobena vladna agentura (izvzemši Jugoslavije, op. ured.) se noče brigati za te nesrečne begunce; tako tudi ne nobena možna organizacija. Francija ie tem besnincem že pred več meseci odrekla vso podporo, ker ni imela več tozadevnega denarja na razpolago. Liga narodov jo od teh nesrečnikov nedavno prejela jako ganljivo prošnjo, da se naj zanje zavzame; radi tega je s pomočjo
Mednarodnega Rdečega Križa izdala apel na ves civiliziran svet, da naj pomaga nesrečni
armadi ruskih besruncev. Pri tem se označena Liga izgovar-ia, da iz svoje blagajne ne move za ruske begune dati niti centa, "ker nima tozadevnega sklada; tako tudi ne novega davka nalagati raznim državam v to Rvrho, dasp'avno iskreno s temi nesrečniki sočutni vuje. Edina moč, ali institucija. ki naj bi ub°glim Rusom pomagala v njih bedi je Medna rrdna organizacija Rdečega Križa.
O ruskih beguncih piše nek izvedenec in strokovnjak sledeče :
Izgon Rusov, oziroma izseljevanje iz Rusije se je pričelo že meseca oktobra 1917; ali
tedaj, ko so boljševiki stopili v premoč na Ruske*" Izseljevanje je započclo svoj potek že tedaj in se nadaljuje do da-neš v vetlno večji meri. Pri v-sakeni porazu, nasprotnikov boljsevikov, se je na tisoče in
tisoče istih odločilo zapustiti domovino in bežati v inozemstvo iz slrahu pred kaznijo in zatiranjem od strani sovjetske vlade. Največ ruski beguncev s" je podalo v inozemstvo po
130,000) posmrtnim- po svojem, v Amonki_ umrlem sinu, je'^^^K* kje??
A JKfe^M«	Wraujtel doi^l
Ako bi ne bil njen sin pri podp. društvu v 'Ameriki, tako žalostno ulogo; tiiko je tu-
— se danes beračila. To smo le mimo grede omenili. |di ua tisoče	b uu(x.v
.....k - ..• . .. • *
i i

nam je vražji polentar zasedel — tu so jame s kapniki kot v postonjski jami. Z malimi stroški bi se dalo vse urediti tako, da bi bile jame lahko dostopne. V kratkem pride tu sem p-
flH HEBHH^Bi .redpripravna komisija, da si ne zaščite ruskih delavcevd !	' j , . , .
, , ,	v. na licu mesta ogleda svet, kie
ne zaščite m lastne pomoči. liaj bi se zgradi,a 110V0iiamera-
Mnogo marljivih ruskih delav-
vana železnica. Ista so nagiba
cev je moralo	)boljše- b( ]j ^	Kočevja na
visko) vlado podpisati skraj- BroJ _ UorHylce< ki jc pa m.
nogo dražja, tekla bi po malo obljudenih krajih in je blizu i-talijanske meje. Da se ne zamudi zlati čas in pravi treno-tek, zato se naprošajo vsi me-rodajni krogi, naj si poprej, predno se definitivno odloČijo, tudi ogledajo Poljansko dolino, po kateri bi se novo progo mnogo lažje in ceneje izvedlo, '/a gosto naseljene Poljance in državo pa bi bila ista mnogo važnejša nego ona čez Brod — Moravice. Fr. Germfcvnik.
no neumestno pi.godbo; belosu-ženjstvo na Ruskem je na podlagi novega zakona doseglo svoj višek; otroci so zapuščeni in pripuščeni nemarnosti; vse to povzroča vedno večje izseljevanje iz Rusije, ker je tam preveč samopašnežev in agitatorjev, ki hočejo z demo-ralizacijo ljudstva doseči svoje osebne dobičke."
Belokranjska železnica.
Kdo še ni videl Belokranji-ce, prišedše v Ljubljano v lepi bdi narodni noši? Lepo je videti posamno, pestrejša pa je slika, ako jih je več skupaj kot posebno ob nedeljah in večjih, pravnikih, hitečih od službe božje. Kdor hoče to sliko videti, naj pohiti v Belokrajino. Dolga je pot, če se že gre čez Kočevje ali na Črnomelj. Večina tega na Kolpo meječega sveta je vinorodna, nahajajo se velike Šume, mesta in vasi vidiš, vidiš pa tudi skalnat svet, poraščen z brinjem. Obilo blaga
ima'ljudstvo izvažati, vina, lesa tesanega in v hlodih^ drv in lepo izdelane "suhe" robe, p-remog so dobiva tu na več krajih, tako pri Nemški loki in takoj ob. Kolpi, tu je dosti železne rude, toda ni podjetnika, ki bi se lotil proizvajanja oziroma trgovine na debelo. Vpe vam nudi ta napol pozabljeni del bivše Kranjske. Tu je silila vodna moč Kolpa. Ob njej hi se dalo med Dolom in Laza-mi, kjer je svet precej strm in kjer je materijala za stavbe zadostiti napraviti električno
c i.fralo, ki hi (lajahi luč^ celi krajini ua okoli in še čez Kolpo
bratqm-Hrvatom. ;Tudi za .razne druge industrije je ta vodna
moč velike važnosti, mlini in
V IN-
SMRTNE NEZGODE DUSTRIJI. I
Preko 22,000 ljudi umre vsako leto v Združenih državah vsled industrijalnih nezgod, iglasom statistike U. S. Department of Labor. Od vsakih 10,-000 zaposlenih ameriških delavcev je tekom 1. 19\S. bilo po ccdem ubitih na delu. Skupno število smrtnih nezgod na delu je znašalo * v tem letu
15 od sto, torej malone polovico, ameriških, vojakov, ki so bili ubiti tekom .svetovne vojne.
Izmed vseh industrij je bil odstotek smrtnih nezgod največji v premogovnikih in kovinskih rudnikih, kjer za vsakih 10,000 zaposlencev je bilo ubitih po 33 ljudi. V samih premogovnikih je bilo 1. 1918 ubitih 2,500 ljudi. Tekom minulih sedmih let so. bili ubiti po ptirje ljudje za vsak niiijon ton
izkopanega prbmoga, kakor je razvidno iz podatkov od U. S. Bureau of Mines. Tekom . 1. 1918 je ena četrtina delavcev, zaposlenih v kovinskih rudnikih, dobila kako poškodbo na delu.
Železnice in poulične kare zaposlujejo približno dva milijona oseb v .Združenih državah. Od vsakih- 10,000 zaposlencev jih je bilo 19 ubitih na
SMRTI VgLED NEZGOD V "ZDRUŽENIH DRŽAVAH.!
Tekom enega leta umre več ljudi v Združenih državah vsled nezgod, kot radi strašne bolezni raka. Skupno število snirtnh nezgod tekom leta 19U8 je znašalo po vladnih statistikah 83,000 ljudi.
Tekom zadnjih deseftih let so se avtomobilske nesreče kar podesetorile. Od vsakega milijona prebivalstva je bilo tekom L 1918 ubitih po avtomobilih 90 ljudi, dočim je bilo od lota 1900 do 1910 ubitih le po deset ljudi na leto na vsak milijon. Dočim je število avtomobilskih nezgod tako stra-^iio poskočilo, je Število smi't-* nezgod vsled železnic in pouličnih kar znatno pa<t!.-, in {<> oi žkone' ^ sled vamostr: propagande na teh prometnih sjtastvih.
Spraviti smrtne nezgode in poškodbe vsled ponesrečenja pod kontrolo je eden izmed najvažnejših problemov v gibanju, stremečem za daljše in zdrave jše življenje. Navodila o reševanju in pivi pomoči so z-natno znižala nesreče vsled potopljenja. Ako bi vladalo isto razmerje potopljenih, kakor v dobi od 1906 do 1910, bi imeli v tem letu 2,100 več smrti v-sled potopljenja, kakor jih je bilo zares.
Sledeča tabela, ki jo je priredil Bureau or Census, zkazu-je skupno število smrtnih nezgod v 1. 191S v Združenih državah in n.(ihov odstotek z u-z:rom na poedine vzroke. V tem letu je f tevilo smrtnih ne /.god znašalo 4.6 od sto od vseh smili.
Skupno število smrtnih nezgod je bilo 83,852, ki so v percentualnem razmerju nastale iz sledečih razlogov:
Zastrupi jen je ........ 3.3%
Ogenj .............. 2.1%
Opekline ............. 10-0%
Zadušiljvi plini......5.1%
Utopljen je ........... 8.3%
Kresilno orožje ...... 3.1%
Padci ............... 15.6%
Premogovniki, rudniki in
kamenolomi........ 3.9%
Stroji ............... 3.6%
Železnice in poulične ka-
rc ••••••••••••••••• ll)**^/o
Avtomobili .......... 11.3%
Druga prometna sredst-\a ..........
Vse ostale nezgode____14.0%
NAJVEČJA PROFITARSKA KORPORACIJA.
Uradno glasilo ameriških niHijonarjerv in velekapitalis-tov 'The Wall Street Journal' | v New Yorku je nedavno objavilo finančno poročilo znane "Standard Oil Company" iz New Jersey, koje glavni delničar je znani miljarder Joh^i D, Rockefeller. Leta 1920 je ta družba naredila $164,461.409 čistega dobička; oziroma za 50 milijonov več kot U. S. jeklarska korporacij;i in za 10v« ru'li-jenov več kot njena so vrstnica The Standard Oil Company of
Indiana. To znaša povprečno 13 in pol milijonov dolarjev čistega dobička na mesec. V tem poročilu je dalje Označeno, da znašajo aktiva (imetje) Rockefellerjeve oljnate družbe $1,102,312,595 njen brutto promet; je pa bil lansko leto $1„-50t),000,000.
GLASILO g. S. K. JEDNOTE 20. JULIJA 1921.
Inkorporiran« r Joliem.
Pittsburgh, Pa.
Uatauovljeca ▼ Jolietu, 111., ^ .............
državi Illinois, dne fe Jaanarja> ISSk GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. t .	Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. julija 1921 skupna izplačana podpora $1,968,483.00
ri . . . M T GLAVNI URADNIKI: Glavm predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St Joliet, IIL
Tf	J^man' 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo.
II. podpredsednik John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S Phtsb
Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, HI.
Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St. Joliet, IH
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL
Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620-10th St., Waukegan, 111. %
Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa
NADZORNI ODBOR:	' ™ :
Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago. Ill
Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. ♦
John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio
John Germ, carc Herman Mercantile Co., Pueblo, Colo. •
Anton Nemanicji st 10U0 N. Chicago St. Joliet, IIL
POROTNI ODBOR:
Martin Teiak, 1201 N. HicTcory St Joliet III
Geo. Flajnik, 4413 But'.er St, Pittsburgh, Pa.
John Wukskinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IIL
PRAVNIADBOR:
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IIL
John Dečman, Box 168, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet 111. Telefon Chicago 104«.
JEDNOTIN ODVETNIK. ' Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IIL Vsa pisma m denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na flavnaga tajauka JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet IIL
denega omilovanja vrednega sobrata se Članstvu priporoča v podporo.
Joliet, 111., dne 15. julija 1921.

(Jednotin pečat.)
Josip Zalar, gl. tajnik.
Uradno naznanilo.
SPREJEM NOVEGA DRUŠTVA V K. S. K. J. '
Novo društvo sv. Jožeta 169, Cleveland, Ohio, sprejeto v Jednoto 1. julija 1921. Imena članov in članic so:
23697 Skerl Edward, roj. 1906, R. 16, $1000. 23698 Grainer Josip, roj. 1905, R- 16, $1000. 23699 Germek Albert, roj. 1905 R. 16, $1000. 23700 Lavrič Ivan, roj. 1904, R. 17, $1000. 23701 Stark Anton, roj. 1904, R, 17, $1000. 23702 Žagar Alojzij, roj. 1905. R-17, $1000. 23703 Baraga Rudolf, roj. 1904, R. 17, $1000. 9658 Anzlin Marija A., roj. 1904, R. 17, $1000. 23704 kesec Franc, roj. 1903, R. 18, $1000. 23705 Perat James A., roj. 1903, R. 18, $1000. 23706 Verhotz Ivan, roj. 1903, R. 18, $1000. 23707 Skerl Ivan, roj. 1903, R. 18, $1000. 23708 Lavrič Kari, 1903, R. 18, $1000 23709 Grainer Kari, roj. 1903, R. 18, $1000. 9659 Potočnik Margareta, roj. 1903, R. 18, $1000. 23710 Stirnad Anton F., roj. 1902, R. 19, $1000. 9660 Potočnik Marija E., roj. 1901, R. 20; $1000. 23711 Stark Ivan, roj. 1900, 'R. 21, $1000. 9661 žužek Ana, roj. 1899, R. 22, $1000. Plemel Franc, roj. 1899 R. 22, $1000. 23713 Potočnik Alojzij, roj. 1899, R. 22, $1000. 23714 Kavšek Leopold, roj. 1897, R. 24, $1000. 23715 Mavko Jakob, roj. 1897, R. 24, $1000. 23716 Skur Anton, roj 1894, R, 27, $1000. 23717 Hribar Jakob, roj. 1894, R. 27, $1000. 23718 Koželj Alojzij, roj. 1893, R. 28, $1000. 23719 Troha Leopold, roj. 1889, R, 32, $1000. 23720 Jarem Franc, roj. 1883, R. 38, $1000- 23721 Petrovčič Franc, roj. 1877, 44, R. $500. 23722 Zimerman Franc, roj. 1876, R. 45, $500.
Društvo šteje 30 članov (ic).
Josip, Zalar, gl. tajnik.
Uradniki tega društva so: Predsednik: Alojs Koželj 717 E. 156 St. (Colinwood Štat.) P. O- Cleveland, Ohio. Tajnica: Mary A. Anzlin, 723 E. 156th St. Zastopnik: Frank Mesec, 14309 Darley Ave. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu v cerkveni dvorani na 15519 Holmes Ave.
Ponižna prošnja.
\
St. Louis, Mo., dno 3. julija 1921. Cenjeni člani in članice K. S. K. Jednote! Dragi mi sobratje in sosestre!
Jaz, FRANK MISLEJ, član društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J. v St- Louis, Mo., se obračam do Vaših milodar-nih src, da bi mi kaj pripomogli s prostovoljnimi prispevki v moji bolezni in revščini. Bolan sem že čez deset let; muči me huda bolezen, to je jetika. Več kot polovico tega časa nisem bil sposoben za nobeno delo. Družino imam: ženo in štiri otroke, ki še hodijo v šolo; žena moja dela težko od 5. ure zjutraj pa do' 10. zvečer, da nas preživi. Ali žali Bog, zdaj je tudi ona tako oslabela, vsled česar se bojim, da bo tudi ona dobila jetiko od samega dela in skrbi. Ce se nas ljubi Bog ne usmili, ne vem kaj bo z nami!
Ljubi mi bratje in sestre! Lepo Vas prosim, da bi kaj darovali meni in družini in s tem mi podaljšali življenje. Za^vsak najmanjši dar se Vam že vnaprej iz srca zahvaljujem. Upam, da se bodo dobila usmiljena srca in mi pomagala! Bog Vam stotero povrni!
< Vaš nesrečni sobrat
FRANK MISLEJ.
Zdolej podpisani uradniki Dr. Sv Srca Jezusovega št 70 K. S. K. J- potrjujemo, da je sobrat Frank Miskj v resnici usmiljenja in podpore-vreden, ter prosimo cenjene sobrate in sosestre, da mu pomagajte vsak po svoji moči.
Za društvo sv. Srca Jezusovega št, 70 K. S. K. J. St. Louis, Mo.
Blaž Belobrajdič, predsednik.
Josip Pozek, tajnik.
Anton Eukowitz, zastopnik.
(Pečat društva.)
Opomba:—Vsi darovi naj se blagovolijo pošiljati na društvenega tajnika:
Joseph Pozek 3918 a Oregon Ave, St. Louis, Mo.
Odobreno po glavnem ur« S- K. Jednote! Gorinave-
Vešaia ob Piavi.
(Ivan Matitič.)
Ob Piavi je razsajal orkan v juniju 1. 1918. Vsa avstro-ogr-ska sila je udarila v združene
antantne armade. Sila je bu tala ob silo, razbijala, podirala, treskala, da se je stresala zemlja, da je vršilo prav v oblake. Piava je naraščala srdita in razpenjala ob silnem tresku in najivu izstopila čeiz bregove, rušila mostove, razbijala, po-in odnašala cele gore mr-ličev.... Strah in trepet je prešinjal razbite armade, na razpenjenem obrežju pa se je prikazal zakleti ribič in se za-krohotal: "Halia, kdo le vodi-ra, ne bojim se ga, le kdor u-stvarja, zida, junak je ta kaj prida!" —
Prignali so par sto čeških legionarjev, ki so se borili proti Avstriji onstran Piave. Bili so stari in mladi, mrki, trdovratni, samozavestni, drzni......
General Wurm je stopil pred nje, ošaben in razjarjen, in siknil trdo skozi stisnjene zobe: "Sofort aufkaengen die Sau-
bagage! Brez vsakega procesa! Izdajalci so domovine naše, ničvredni psi! Naj se raztegnejo na vse divizije moje armade, vešala naj se raztegnejo na vso fronto, našemu moštvu
v svarilo, sovražniku pa v strah in trepet!"
In zrasla so vešala na vsej fronti, ob Piavi tja do Tirola, In pričelo se je ogabno delo Nemški in madžarski krvniki
so mrcvarili obsojene nesrečnike, suvali jih, klofutali, pljuvali jim v obraz, zasmehovali, zasramovali, in vse onemogk
in izmučene pehali ha lestve.
Na tirolski strani so prignali pod vešala intelegentnega a-kademika-legijonarja. Preden so ga pahnili na lestvo, se je ta ozrl okrog sebe in drzno vprašal blizu stoječe oficirje: „ "Po vašem avstrijskem zakonu mi je dovoljeno izraziti pred smrtjo poslednjo željo, izgovoriti poslednje besede. Ali ne!"
Oficirji so prikimali in mladenič se je visoko in ponosno vzravnal in pričel govoriti glasno in trdo:	*
"Ne mislite, da vas prosim milosti! Ne, ne! Radevolje sem šel v boj proti vam in radevolje grem v smrt, saj vem, da bo moja kri rodila stoteri sad. Naše delo š,e ni končano; za menoj gre na pohod še stotisoč, še milijon čeških sinov-hajdukov, mladih in silnih, trdih, jeklenih. Po vsem svetu se zbirajo armade, iz vseh dežel hitijo pod prapore čeho-slovaške in slovanske, da udarijo in ugonobijo svojega največjega sovražnika, veliko mačeho Avstrijo, ki jo čutijo že od tedaj, ko jih je še na svojih strupenih prsih dojila, jih krive vere učila, jih vzgajala v hlapce in sužnje, jim vcepljala v srcu gnev in sovraštvo do sester in bratov, do očetov in mater. Oj,
kako mrzim to ničvredno mačeho! Razširjale so se ji čeljusti; zahotelo se ji je slovenskega mesa, naše krvi, ob našem mozgu se "je hotela rediti in širiti, ob naših žuljih razkošno živeti in nas onemogle, izmoz-gane, izžete pahniti v večno propast. Vojsko je napovedalo to skrpucalo devetih narodov našim slovanskim bratom in menila je ta. nesramna mačeha, da bomo mi sinovi Slave, ki nas je le ustrahovala, zaničevala in zasramovala, prelivali Zanjo kri proti našim bratom kot zadnji brezčastni hlapci in sužnji!"
Maul halt en! Dovolj je te drzne nesramnosti!" je zakričal starejši oficir.
"Ne, ne! Ne bom še molčal! Avstrija, država ošabnih trinogov in nasilnikov, dežela zatiranja, suženstva, krivice in nasilja, domovina laži in prevar, gnezdo večnih prepirov je obsojena na smrt!" —
"Genug! Hinrichten den Kerl!"
"In na smrt bodo obsojeni vsi, ki so zatirali, ali ki si bodo
drznili še fcdaj zatirati zdrav in čvrst slovanski narod. Čakajte vi avstrijski hlapci, vi nemški in madžarski tirani, tudi vi bodete še krivi sodbe! Naša kri bo prešla na vas in na otroke vašega naroda! Fej, krvniki ste, lačni hlapci pogrezajoče se države! Fej!"
"Nederschlagen den Schur-ken!"
*
Pesti in bajoneti so se dvignili proti njemu in krvniki so ga obstopili, da bi izvršili obsodbo.....4 drzni mladenič jih
je pahnil ogorčen od sebe in stopil na lestvo:
"Niste vredni, da mi zadrgnete vrv, vi brezčastni psi! Ne zapuščam oporoke v zadnji u-ri, ne sporočam vam niti zadnjega pozdrava svoji materi,
ne svo.]emu narodu — ne, ne vam, ki sem vas črtii vse svoje žive dni! Samo večna priča bodite moji smrti, ki naj vam bo pred očmi in vas preganja vse dni, kolikor vam je še dodeljenih. — Glejte, tako umirajo češki sinovi! Vse na žrt-venik osvobojenja češke domovine! Živela svobodna Češka!"—
V tem trenutku je odločno pograbil za vrv, si jo krepko zadrgnil okrog vratu in se z vso sflo pognal z lestve in se spustil v zraku-Vezala so
-T	-• • •• , v_- ... . :
neral Wurm skušal izpodbiti slovesno izjavo češkega poslan ca Staneka, ki je v avstrijskem parlamentu izjavil, da se niso nikdar češki polki borili za Avstrijo. General Wurm je pripravil razglas, da to ni res in da se sedemstotisoČ Čehov vedno junaško bori v avstrijskih armadah. Apeliral je v ;tem razglasu na češke polke, naj še enkrat dokažejo svoje junaštvo in zvestobo. Izdati pa
ni mogel tega razglasa več, ker je bilo že prepozno in so slovanski polki že položili orožje.
Završalo je od vzhoda do za hoda, zrušila so se vešala, u-klonjeni tilniki so se dvignili pokonci, trinoge in nasilnike pa je prešinil strah in trepet.
Solnčne ure.
zaškripala — vrv sc je utrgala — in drzni junak je telebnil iia zemljo.....
Zdajci jo poskočil kvišku, se vzradoščen ozrl na strmeče krvnike in vprašal samozavestno:
"Po avstrijskem pravu je v smrt na vešala obsojeni svoboden, ako se mu utrga vrv l Ali (ni tako?"
Vsi so molčali, zmajevali z glavo in povešali poglede k tlom. Po daljšem molku je iz-pregovoril starejši oficir z negotovim glasom, da naj se počaka, da bo vprašal o tem naj-bližnje vojno sodišče.
In čez pol ure je prišel kratek odgovor:
"Noch einmal aufhangen! Obesite ga še enkrat!"
"Ha ha!" se je zasmejal obsojenec britko. "Taki so torej vaši zakoni in postave! Fej! Poznam avstrijske sleparske zakone, ki so jih prekrščali nemški trinogi ob vsaki priliki! Fej! Sramujte se, sleparji!, V tem so privezali novo vrv in ujetnik je znovo pahnil krvnike srdito od sebe, stopil znova na lestvo in se znova obesiL
Pričujoči krvniki so povesili
glave — in bilo jih je sram.....
Po vsej fronti so bingljala trupla na vešalih in moštvo se je trlo okrog njih, se pehalo in
zijalo.....Vsakomur je bil
dostop prost — vse naj ^leda m občuduje avstrijska vesala.
Tri dni in tri noči so opravljali to ogabno delo mirno in slovesno. A nato so prišli češki letalci — in krvniki niso imeli več miru. Nepristano so jih obmetavali, obstreljevali, nazadnje pa zapretili s strašnim ^epresalijami. — In general
Wurm se je ustrašil.....
In zaukazal je svojim krvnikom, da naj takoj prenehajo s tem delom.
In tedaj je pričela hirati sila avstrijskih armad. Piava je naraščala in izpodnašala sile raztepenih krdel ....
Pozneje v oktobru pa je ge-
(Saljivo premišljevanje.)
Iz prva sd mislili ljudje, da se solnce suče okrog zemlje; zato niso merili časa drugače, nego po dnevih, kakor pravi že sv. pismo: "Bil je večer in bilo je jutro. — en dan." — Solnce na nebu je bilo torej v začetku edina žepna, stenska in stolpna u-ra—
Seveda so že od začetka pazili tudi na luno in zvezde, da ji vedeli kako pozno je že. Ker Ker se je luna izpreminjala, dojili so kmalu novo merilo časa, namerč — mesec; in ker se je izpreminjala ravno šestkrat zimskem in tudi šestkrat v poletnem času, prišli so do one mere časa, katero imenujemo mi sedaj — leto. — Po luni merijo še dandanes radi čas. — lesniki in ponočnjaki; zato je še celo prvak naših pesnikov, Prešeren, zapel: "Luna sije, klad'vo bije trudne, pozne ure že."
Čislani bralci! Tudi v starih časih so bili na svetu napred-njaki in boljševiki, ki so zahtevali natančnejšega in boljšega časomera, in ti so našli —
poldan. Najbrž so vstajali zelo pozno, ker jih je glava bolela ali po slabi pijači ali po slabi tovarišiji.
Pa, oprosti, cenjeni bralec, kmalu bi bil pozabil na imeniten časomer, katerega nosi v-sakdo vedno seboj, samo kdor gre zlasti v teh časih na Dunaj, ga morapustiti zunaj, in ta svetovnoznani časomer je — želodec. Ta ura je zato posebno na glasu, ker ne bije, ampak kruli m s*cer najbolj ravno
takrat, ko je najmanj navita. — To uro je imel neki Rimljan (Aulus Gellius Plautus) tako rad, da je izrekel v sveti jezi sledeče krilate besede "Bogovi naj pogube njega, ki je prvi iznašel solnčne ure, da mi kradejo dneve kos za ko«om! — Ko sem bil še mlad fantič-, je bil
želodec moja sobična ura, — najboljša, najtočnejša ura. Povsod me je opominjala, naj jem, le tam ne, kjer nisem imel kaj .jesti; sedaj pa, Četudi i' mam kaj jesti, ne smem, če sol-nčna ura pravi, da ni še čas za
to.
rt
revež:
Neprestane vojske, ko nima človek miru in počitka niti po noči, primorale so Rimljane, da so razdelili tudi noč na štiri dele, in sicer na štiri ponočne straže ali vigilije. Namesto ure je bil kaj Rimljanom domači petelin. Peteline so jemali seboj tudi v vojsko, da so jim s svojim petjem naznanjali čas ^ponoči, ko je solnce spalo za gorami. Sploh pa so petelini s-premljali z Enakim namenom vojake v vojsko.se do prve polovice 15. stoletja. Tudi mornarji so iz tega vzroka jemali peteline seboj na morje. — Nihče si gotovo ni tako dobro zapomnil petelinje ure in nikomur ni bila tako usodna, kakor sv. Petru apostolu. —
Minogo laže iii natančneje se je pa dal določiti čas po .dolgosti sence, .oziroma po soinčni
višini. Iz prva je bdi kazali solnčne ure kaka palica, steber ah pa tudi človeško tel<
Ena najstarejših solnčnih ur je tista, ki je bila na dvoru k-ralja Ahaza. S časom so napravili solnčne ure tudi na na javnih mestnih trgih.
Kadar je bil kdo povabljen na kako gostijo, presodil je po dolgosti sence, kedaj ima iti tje. Nekemu, ki je rad brezpla-čno ^pipikal" po tujih hišah, se je primerilo, da je zamenjal, ko je vstajal zjutraj, polno luno s popoldanskim solncem. Hitro zmeri senco in, ker je bila več nego 12 čevljev dolga, je zdirjal z doma, kolikor so ga nesle noge, ter prišel v hišo, v katero je bil povabljen, ie zjutraj ob zoru namesto zvečer ob mraku. —
Mera, s katero so merili V začetku dolgost sence, je bil čevelj; poprej so so si morali seveda natanko zapomniti mesto, do kamor je segala senca slave. Da ne bo pa kdo morda mislil, da je kazala ta ura napačno, ker je pri večjem človeku senca daljša nego pri manjšem, pripomniti treba tukai da je med dolgostjo človeka in med dolgostjo stopala ali čevlja določeno razmerje. Čim vi&-ji je človek, tem daljše je tudi njegovo stopalo. Ta način merjenja se je ohranil celo do srednjega veka.
Pozneje so si zaznamovali dolgost sence na tleh pred sol-nČnim kazalcem. Tak solnčni iazalec je bil n. pr. obelisk, ka-erega je dal postaviti na Marsovem trgu cesar Avgust Ker
Pa obelisk na vrhu špioast in torej ne vrže dovolj razločne
sence, nasadili so vrh obeliska pozlačeno kroglo.
j Kmalu so iznašli tudi solnčne ure, katere so nosili lahko seboj, najbrž obešene okrog v-ratu. O tem nam priča pisatelj Atejnej, prepovedujoč nam o nekem skopuhu, ki je nosil seboj vtč olja, tako-le: "Tolikokrat je pogledoval na svoje olje, da bi kdo lahko mislil, da nosi pred seboj uro."
"Kot dedščina iz starih časov ohranile so se solnčne ure celo do najnovejše dobe. Sčasoma so se bolj in bolj izpopolnjevale; vendar jim je ostala e-na napaka, namreč ta, da ne kažejo po noči in kadar je oblačno.
Pisec teh vrstic je bil pred leti tako srečen, da je skrivaj opazoval resnega, izobraženega moža, ko je šel s svojo žepno uro v roki gledat na solnč-no uro. Dež je lil kakor ob. vesoljnem potopu in doticnik je držal nad seboj odprt dežnik. In vendar je hotel vedeti, kaj pravi in koliko kaže solnčna ura. Gledal jo je nekoliko časa od raznih strani, hodil okoli n-je, kakor mačka okoli vrele kaše; nazadnje je vendar-le spoznal, da treba počakati, da "v vemena Kranjcem bodo se zjasnila". Skrbno se je ozrl okrog Sebe, ali ga ni morda kdo videl, potem pa naglo in ponižno odšel svojo pot.
__ S,..l:
IVERI.
Težko prisluženSj denar 'se
lahko potroši in zapravi.
- k *
i
Dosti revezev se izorovarja,
da so vsled tega obubožali, ker
so bili preveč pošteni.
w
Kdor mora neyoljo in jezo vedno požirati, ima obi icajno
grenka usta.
Prazna glava vsebuje polno
nekoristnih informacij.
•
Če svoje vsakdanje delo vestno odpravljaš, ne bos nikdar imel časa grajati de1 o svojega soseda.

HTiASvILO EL S. K. J3CDNOTE 20. JULIJA 1921.
| . VESTI IZ JUGOSLAVIJE
»3 Jmrl je nenadoma v Beli qprkvi znani posestnik Franc Majzelj; mož je bil vseskozi li-btr^lec n samostojnež. N. v. P-1	: * i
Umrl je v Rovtah nad Lo-ttcem podobar Jakob Jeršič apušča vdovo in 9 otrok.
bil globoko veren
itaujki je
mož^Bog mu bodi plačnik! ~<} Smrtna kosa. Umrla je v K-ranju, kamor se jo prepeljali, cla prej okreva, gospa Ivanka Franchetti, soproga ljubljanskega uglednega meščana, občinskega svetnika in načelnika deželne zveze obrtnih zadrug, £iigelberta Franchettija. Pokojnica je bila dobra soproga in mati, priljubljena in spoštovanj' vseh krogih ljubljanske, ga prebivalstva ter zavedna Slovenka, ki je vseh sedem o-
< r
Nadležni tujec". Tako imenujejo češki listi skrbnega pravoslavnega škofa Dositeja, ki
8;a je naša vlada poslala na Če-ko, da agitira za pravoslavje. Bilo bi veliko potrebnjše, če bi škof misijonaril med domači mi ljudmi, ki pogosto nimajo najmanjšega pojma o krščanskih resnicah. Naia vlada plačuje Dositeju bogate nagrade iz našega denarja, našim cerkvam pa je ustavila vsako plačevanje obresti.
Sokolski duh. Te dni enkrat je ljubljanski učitelj Sokol pripeljal svoje učence k sv. Joštu pri Kranju. Ko zazvoni poldan, hočejo nekateri moliti, toda u-eitelj jih posvari v vrsto injim zaukaže zapeti sokolsko himno.
Naši ministri. Ministrski p-
trok vzgojila v narodnem in redsednik Nikola Paži5 bi naprednem duhu v Vsled pre- ,etog je letje menda na Ble_ obilnega dela v hišnem gospo- ^ kjer gi je ^ yiIo g 30 so_ darstvu m sodelovala aktivno: bami> ^^ najemnhla 100.
v javnosti,, udeleževala pa se je rada pri vseh narodnih pri-redffvah.
Brezsrčna mati. Mlada 18-letijo dekle Marija Pešec je prišla V vas Drnovo pri Krškem ter V naročju nosila malo dete. Vstopila je v bišo posestnice Matije Žičkar in otroka, dva
000 kron. Pašič ni samo zvit politik, ampak se razume ravno tako dobro na kupčije, ka-kerse vidi. Mož ima nekaj pod palcem.
Xonstituanta razpada.
Vladne stranke (liberalci, radikali, samostojneži in mus-
tedua staro deklico, pustila limani) hočejo_z glavo skozi tam na pragu. Nato je izginila zid- Centralizem hočejo na v-iz vasi brez vsakega sledu. Ma- • - način izvesti, srbskemu - - - - - plemenu hočejo dati nadvlado n^d Slovenci in Hrvati, nezmožnemu, več kot po popolževsko počasnemu in podkupljivemu
Mm namenom v Brandstetter-jevo hišo, ker je vedel, da je hči Marija sama doma. Ona ga je pogostila z žganjem in moštom, toda on jo je izvabil iz hiše peljal pod 4'Tri smreke", k-
jer jo je spolno zlorabil in nato zadušil z njenim robcem. Mrtvo je nato vrgel v mlako ter se vrnil mimo v gostilno, kjer je popival s svojo drgo 1 jubico do 4. zjutraj. S seboj je prinesel okoli 140 kron, ki so jih pogrešali pri umorjeni. Morilec prizna svoje dejanje. ,Zdravniški izvedenci so izjavili, da je morilec duševno sicer mamj vreden, toda odgovoren za svoja dejanja. Porotniki so potrdili glavna vrasanja na u-mor, zanikali pa so vračanje na duševno zmedenost, nakar je bil mladi cinični morilec obsojen na devet let težke ječe, ker še ni star 20 let.
Velika noč mrtvih.
Kdor živi med Srbi, je imel dne 9. maja priliko, opazovati zanimiv srbski verski običaj. Prvi ponedeljek po velikonočnih praznikih (Srbi so slavili "Uskrs" dne 1. in 2. maja) so imenuje "pobusani *ponedel jak"; mi bi ta izraz prevedli: travo potreseni ponedel
rija- Pešec je prišla iz Zagreba.
Nečloveška mati obsojena na smrt.
Iz Beograda poročajo: Sodišče v Kragujevcu.je na smrt
belgrajskemu uradništvu hočejo izročiti vodstvo cele velike
obsodilo kmetteo Milico Pajič: države in to samo zato, ker se in njenega ljubavnika Draga upajo na ta načiai te stranke v-
zdržati na površju. Vsaj pri nas je janso, da liberalce in sa-mostejneže in njihove časopise
Stijakoviča iz -Ravnja. Pajevi reva, 42fetna vdova, je imela dva,sina, 91etnega Živorada in
161et nega Milorada. Živela je drži samo še belgrajska vlada na dobri kmetiji mirno s svo- i in liberalne banke, jo doc o, dokler se ni zaljubila • Stranke, ki uvidevajo, kako v 201etnega Stijakoviča. Od I tirajo gyobodomiselci državo v takrat je zamrmrzela svoje la- D0pcin0 razSulo, so si vse pristne /move, zlasti pa 91etnega' žadejale,da bi se sklenila ustava Živorada, ki je sorodnikom o-1 v ^razumu z vsemi tremi ple-petevano tožil, da ga mama ne ^ ni p0magai0> Ker pa mara več. Začela je dečka kru- te ^ranke niso hotele biti pred to pretepavati. Končno je pri- Bogom in nred ljudstvom od-
čela nagovarjati svojega ljubimca, naj fanta ubije. Obljubila mu je 50Q dinarjev nagrade. Sli jakovič se je dolgo branil, končno pa je podlegel. Ne-
govorne za nasilje nad državljani ki bo prineslo ogromno škodo v gospodarskem in kulturnem oziru, so začele zapuščati ustavotvemo skupščino.
kega jutra je Pajičeva poslala Najpreje Hrvatje, nato komu-Živorada namesto v šolo na pa- j nisti in Za njimi p^k^ L;}ud.
šo. Tam se je nad fantička, ki ske stranke, ki predstavlja veje ležal sredi svoje čredice v gno slovenskega ljudstva." Kon-travi in plakal, ker ga je mati stituanta šteje 419 poslancev.
pmV odhodom z doma zopet o psrvala in pretepla, priplazil od zadaj Stijakovič ter je s topo sekiro udaril nedolžno žrtev
Večina za sprejetje ustave mora znašati 210 glasov (pravzaprav bi morala glasovati za u-stavo večina vsakega pleme-
po glavi. Nesrečno dete je za-lua)> Iz konštituanie jih je do-________ _____w____J__________,
kricalq od bolečine in strahu., r;e<iaj jzstopilo (oziroma niso1 da morajo domačini zastavo
jek. \ Ta dan velja namreč kot velikonočni praznik umrlih Ljudje gredo na pokopališče molit za pokoj duš svojih sorodnikov. Ako od smrti pokojnikove ni že minulo leto dni, po tresejo grob s svežo travo. Odtod tudi ime "pobusani ponedel jak."' Poleg tega pa zadoščajo za pokojnikovo dušo z dobrimi deli. Na grob prinesejo pirhov, finega peciva, pečenja, sira, kolačev, vina itd. in pogo stijo s tem v prvi vrsti reveže, ne morebiti samo beračev, am< pak sploh vsakega, ki se hoče ta dan oskrbeti z živili za nekaj dni. Ljudje pridejo kar s torbami na pokopališče, ki jih jim napolnijo darovalci do vrlin. Pogostijo se pa ne samo reveži, ampak tudi znanci in prijatelji. Premožnejši ljudje prinesejo na grob vsega, kar je potrebno za sprejem najodličnejšega gosta: 1'sladko", vino, torte itd. Če hodiš tujec po pokopališču, da si ogledaš zanimivi običaj, bodo povabili v gosti tudi tebe. Ne smeš se braniti; vzemi čašo z vinom, se prekrižaj in jo izpij z besedami: "Bog da mu duši prosti!" ali: "Za pokoj duše L I." Verski nazori so lepo združeni s slovansko gostoljubnostjo, ki se je baš pri Srbih in Hr vatih čudovito ohranila. , Nasilja fašistov na Goriškem.
Iz Cerkna se poroča: Naši fantje so postavili na dan sv. Rešnjega Telesa sredi vasi mlaj, na katerega so obesili narodno zastavo. Tukajšnjo vojaško posadko je to močno razburilo. Poveljnik je zahteval,
?* nevbllo> se Cerkljanom gotovo se slabše godilo. Ko je mlaj padel, so orožniki zastavo shranili. Okoli 6. ure zvečer je
dospel iz Gorice oddelek strojnih pušk, katere so takoj razpostavili na trgu. — Zvečer okoli 10 ure pridrvi v Cerkno avtomobil s 17 fašisti. S seboj so imeli vse priprave, s katerimi se vršijo fašistovski napadi in tudi bencin, da bi, kakor so se izrazili, na treh krajih vas zažgali. Brigadir jim je pa rekel, da jih nič ne potrebuje in so nato hvalabogu odšli. — Vseh are-tiraneev je bilo 19, izmed katerih so jih naslednjega dne dopoldne izpustili 13, dočim so ostalih šest odpeljali v vojaškem avtomobilu, vklenjene po dva in dva v goriške zapore. . Fašistovski teror kljub porazu nacionalnega bloka pri vo-Jitvali v parlament v Istri ni nič ponehal — nasprotno še narašča. Zadnji čas divjajo fašisti posebno v Buzetu in ; okolici. Njihov namen je predvsem pregnati vso slovansko duhovščino. Poreška škofija tako že nima skoro nič več slovanske duhovščine, zdaj hočejo še tržaško škofijo izčistiti. Ljudstvo obupuje* in se čudi, da se jugoslovanska vlada čisto nic ne za-varstvo slovanske
Stijakovič se je v tem trenotku | prišli van;jo) l51 poglancev# 0 sal svojega dejanja. Hitel . tane ^ ge 268. Qd teh jih bo je po votlo, izpral fantu rano, ! 55 glasovalo proti ustavi. To-
poklical sosede in odnesel svo1 io žrtev domov. Toda dečko mu
rej bo dobila vlada večino samo s 4 glasovi. In še ta večina
je umrl 11a rokah. Zločinska j ;e ku[pijena 7, našim denarjem, mati se za truplo svojega sina ker bod0 dobili (deloma so že niti^menila ni. in ko so prišli j dobili) muslimani 1200 milijo-
rwrr vnil-l io 17 inviln • "TCfl.1 TTIP-___1_________•	-____
orožniki, je izjavila: "Kaj me ne v^e to briga. Jaz otroka nisem ubila." Pred sodiščem je |
nov kron za svoje glasove.
Iz tega se vidi 1. da bo ustava sprejeta proti večini ljuds-
Stijakovič globokoskesanvse j	^ ^ 2 kakšen
priznal 111 prosil, da ga obsodi-1 '	Kv .. ,
i v v ln i" a	velikanski greh proti sloven-
jo na smrt, ees, da le s svojimi ,	®
.. ,. . . , .	ivi 3kemu kmetu uouiijo samosto-
življenjem lahko poplava, ^ in A ki SanH) s 9Vojimi Klasovi
> zagres, . Pečeva do zad- ^	gijo gospodarskI>
njege a,ti« Snrtno obsodbo je ^ ^ ^ ^	.
prejela publika z glasnim ^ Llovengk6gabneta.
<ihnroTPHiom . ri rtrr»7:n i Iri «n TIP- I
"Domoljub."
dboravanjem in orožniki so ne človeško mater komaj' rešili, | da je ljudstvo ni raztrgalo.
Težko je obolela gdč. Cilka Krekova, sestra pokojnega dr. Kreka.
Grad Hasberg pri Planini, z zemljiščem vred bi fad prodal knez Windisohgratz, ker bi se rad izselil iz Jugoslavije v Pcmtojno. Ponujal je pred k-ratkim postojnskemu trgovcu J. \ zanienjavo svoje posestvo lil #000,000 kron, kar pa je tr-odbil.
Strašen zločin v Slov. goricah.
v	a ,
Na pustni večer je v gostilni pri Gehja v Selcih na Zavrh-
sneti. Ker tega nihče ni hotel, so hoteli štirje orožniki mlaj podžgati. Navzoči fantje so protestirali proti tej nameri ter se sklicevali na to, da je italijanska vlada koncem leta 1918. v posebnih razglasih zagotovila Slovencem vse one pravice, ki smo jih imeli pod Avstrijo in še več. Predložili so tak razglas poveljniku, kateri ga je sprejel ter odšel s svojimi orožniki, ne da bi odžagal mlaja. Domačini so bili mnenja, da je s tem zadeva končana, a so se ljuto varali. Okoli treh popol-propad dne 80 začeli prihajati avtomobili z orožniki in vojaki. Prišel je orožniški stotnik iz Tolmina, nato neki major iz Gorice in stotnik finančne straže iz Idrije. Orožniki so surovo postopali z domačini, jih suvali in pretepali s puškinimi kopiti; priznati
ku pri Sv. Lenartu popival 19, pa se mora, da so nekateri orož letni Ambrož Malek s svojo niki, zlasti domačini, dostojno
ljubica Antonijo Murko. Odšel ie iz gostilne, Češ, da mora večerjat, toda šel je v Brandste-terjevo hišo k 18 letni Mariji, * katero je imel preje razmerje.
»vršili svojo dolžnost- Stotnik orožnikov je jako surovo postopal ter pretepal domačine z ži-lovko. Major je ostal hladnokrven in videti je bilo, da je on
Brezvestnež se je zbal, da bi razumel položaj in pravilno pre-imel biti oče in je šel zato s sla- 'cenil ves dogodek. Ako bi nje-
vzame za manjši n.e
Nova uredba o valutah in devizah. V "Službenih Novinah" je objavljena nova uredba o valutah in devizah. Glavna razlika napram dosedanjim določ bam je ta, da se sme odslej izvažati domače proizvode nače loma brez osiguranja valute Le pri izvozu nekaterih predmetov je treba osi gu rat i valuto in to pri izvozu vseh vrst žita in mo ke, žive živine, svežega ali pre delanega mesa, masti, surovih in predelanih kož, stavbenega materijala in suhega ali druga če konserviranega sadja. Tudi tf predmeti se,smejo izvoziti br?z zasiguranja valute, ako njih vrednost ne presega 1000 dinarjev.
Gede osiguranja valuto so predvidene razne olajšave, pred vsem ta, da sme izvoznik gori omenjenih predmetov uporabiti dve tretjini valute za import (uvoz) drugega blaga iz ino-stranstva. Uvoz pa se mora iz vršiti tekom šestih mesecev, odkar je bila valuta osigurana. V tem slučaju mora torej izvoznik gori omenjenih predmetov izročiti samo eno tretjino valute, ki jo je dobil za izvoženo blago.	*
Valuta se osigura tako kakor do sedaj pri denarnih zavodih, ki so v to pooblaščeni. Finančno ministrstvo < si pridržuje pravico, da odkupi eno tretjino cele osigurane valute in sicer po povprečnem kurzu beograd-ske odnosno zagrebške borze. Te posle izvršuje finančno mini strstvo potom Narodne banke.
Uvoz tujih valut je v neome jeni množini dovoljen. Ravno tako je dovoljen tranzit tujih valut preko Jugoslavije. Prepovedan pa je izvoz srebrnega in zlatega denarja, dolarjev in kronskodinarskih novčanic. V svrho potovanja sme vsak potnik vzeti s seboj do 8000 kron. Potniki v Združene države Severne Amerike smejo vzeti s seboj 100 dolarjev in državljani Združenih držav, ako se vračajo domov, 500 dolarjev. Potniki, ki potujejo iz Jugoslavije, smejo vzeti razen tega tudi de-vizo do 2000 francoskih frankov, ozroma devizo, glasečo se na drugo valuto, ki ne presega fborzne vrednosoti 2000 francoskih frankov. Kdor hoče vze-jti s seboj devizo od 2000 do 10,-000 francoskih frankov, mora imeti tozadevno dovoljenje od pristojne delegacije finančnega ministrstva. Potniki, ki hočejo vzeti devizo nad 10,00 frankov, morajo dobiti dovoljenje od generalnega inšpektorja finančnega ministrstva.
Izvoz drugih valut, izvzemši dolarje iu kronsko-dinarske no včanice, na primer izvoz lir,, je

popolnoma svoboden. Do sedaj je bil izvoz teh valut preko 1000 frankov zabranjen.
Za naše vojake.
Poslanec Brodar je poslal ministru rvojne in mornjarice sledečo vlogo:
1.	V Makedoniji služijo v III. armiji mnogoštevilni vojniki iz Slovenije. Istotako v Negoti-nu — Srbija. Njih želja je, da bi mogli vsaj parkrat v letu za časa svojega službovanja po-setiti svoje roditelje, a to jim radi previsokih železniških stroškov ni "mogoče. Gotovo je v interesu dobre vojne uprave,
da zadovolji vojnike, v čemur le mpre, a osobito v tem, da se družinske vezi med reditelji in
njihovimi sinovi ohranijo kar najsrčnejše. Zato bi bilo dobro, da vojna uprava sama omogoči vojakom, da morejo posetiti svojo roditelje in da jim plača vožnjo. Poseti roditeljev ne pomenijo sprehodov, kakor jim vojna oblast odgovarja na njihove zahteve, ampak so velikega nravnega pomena za vzdrževanje družinske Skupnosti, ki izvirajo iz nje?
Vprašam torej, da li hoče vojna vlast vojnikom na svoje stroške omogočiti, da vsaj parkrat na leto za čas svojega službovanja posetijo svoje roditelje?
2.	Slovenski vojniki III. ar-mije in v Negotinu (Srbija) bi želeli, da se jim omogoči lastna kuhinja, to je kuhinja po slovenskem načinu, kar je to v .drugih armijah že dovoljeno.
• Vprašamo Vas, ali hočete to zadevo urediti tudi v III. armiji in Negotinu v Srbiji?
3.	Slovenski vojniki III. ar-mije v Makedoniji so vsi ma-larični. Zopet en dokaz, kako opravičena je naša zahteva, da se premestijo slovenski vojaki v domače kraje, na kojih podnebje so navajeni. In zato v-prašam naposled, ali hoče g. minister vojnike iz slovenskih krajev premakniti v slovenske
kraje, da jih ohrani pri zdravju in Življenju?
—
ALI NE MORETE SPATI.?
V tako vročem poletnem času kakoršnega imamo baš leto°
je ena izmed najtežavnejših stvari: držati sVoje zdravje v redu. ' Vročina osobito vpliva na naše vsakdanje razpoloženje in telesni počutek; skoro polovico noči ne morete spati; proti jutru ste pa utrujeni in slabotni. f Ako bi pa malo bolj pazili na redno delovanje črevesja, bi s tem pregnali neljubega Činitelja. Radi tega morate jemati Trinerjevo grenko vino, ki vam bo dajalo trdno spanje in bo utrujevalo ves vaš telesni sistem. Druga zdravila, katera so tudi v poletnem času izborna so: Trinerjev Ai}-tiputrin (izborna tekočina za izpiranje vnetega grla in čiščenje ran) in Trinerjev Liniment ki odpravlja hrbtobol in živčne bolečine, kot nobeno drugo zdravilo. Trinerjev Liniment je tudi izborao zdravilo za utrujene noge- Ko kupujete Trinerjevo grenko vino, recite ler karnarju ali prodajalcu, da naj vam da samo pristno ali originalno Trinerjevo grenko vinoj
ROJAKI V WAUKEGANU— NORTH CHICAGU POZOR!
V "North Shore Building and Loan Association se vplačuje vsako soboto od 7—8. ure zvečer v Frank Opekovem lokalu na 10. cesti North Chicago.
Delnice so po 25c na teden za $100.00 v šestih letih.
Posojujemo denar delničarjem po 6% od sto na prvo zagotovilo, kar odplačuje delničar z glavnico vred vsak teden,, tako da je v šestih letih posojilo plačano.
Prihodnja izdaja delnic, ali; prili. poslovno četrtletje^ se prične v soboto, dne 6. avgusta. Vsakdo ki pristopi ta dan, postane novi delničar in mu ni treba nazaj plačevati.
Želeti bi bilo, da vsakdo pristopi k tej prekoristni stvari in vzemite si za geslo: *1 Zrno do zrna pogača,"—" Kamen do kamna palača."
Odbor.
Established 1857
Ako potujete v staro domovino
boste našli r svojo lastno korist, d« nosite svoj 4enar v obliki
Potniških čekov
Traveler's Checks.
na katerih je označena svota, kojo želite tzeti v AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti čeki—kadar vnov-čeni v Evropi—bodo zavarovali in. tvorili njih celo (polno vrednost v evropejskem denarju.
Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI in vas varjejo pred izgubo ali tatvino denarja. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kot VI SAMI1
KUPITE TOREJ VAŠE POTNIŠKE ČEKE V TEJ BANKI.
\wwmim.

Slavna društva K. S, K. JM pozor!
Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje v»e tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, sredinji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, kj je največja in najmoderneja. slovenska unijska tiskarna.
Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše st društvo kaj tiskovin, obrnite se do nA. V naii tiskarni »e tiska "Glasilo" K. S. K. J.
AMERIKANSKI SLOVENEC
i006 M. Chicago St,	Joii^ IIL
20. JULIJA 1921.
Ustanovitev pokrajine Maryland.
Da bi ti preganjani katoličani našli kako pribežališče, je prvi baltimorški lord, George Calvert (po veri ttidi sam katoličan) skušal te vernike naseliti v Novi Fundlandiji, kjer je bilo pa premrzlo obnebje. Zatem je nameraval spraviti katoličane v Virginijo; tam so ga pa pregnali ošabni kolonisti vsled sovraštva do katoličanov. Ker je pa za dobro stvar vneti Calvert hotel na vsak način svoj načrt izpeljati, se je vrnil k angleškemu kralju s prošnjo, da mu pomaga v tej zadevi. Kralj mu je podaril večji kos ozemlja v pokrajini Virginia od reke Potomac do 40.stopinje severne širine.1 Na zahtevo kralja se je to novo pokrajino nazivalo Maryland v počast njegove žene Henriete Marije.
Marylandski charter.
Že označeni George Calvert, ali Lord Baltimore je dobil od angleškega kralja Kar§la I. tako obsežne pravice in privilegije, kakoršnih še noben drugi angleški vladar ni komu podelil. Ta zemlja je bila povsem Calvertova lastnina. Na podlagi novega marvlandskega charterja je moral Lord Baltimore vsako leto angleškemu kralju v znamenje vdanosti poslati samo dve indijanski pušici (strelici) in eno petino nakopa-nga zlata in srebra. Lord Baltimore je laliko poljubno in na svojo roko koval denar, dajal naslove plemenitašem; napovedoval vojno in sklepal mir; ustanavljal razne sodnije, nastavljal sodnike in pomiloščeval hudodelce. Vendar je bil primo-ran vsako leto po enkrat skupaj sklicati narodni svet svobodnih kolonistov, kateri so edini imeli pravico določati davke. Vse postave je lahko samo Lord Baltimore podpisoval, torej ni bilo treba istih več angleškemu kralju potrjevati.
Naselbina Sv. Marije (St. Marys.) . Lord Baltimore (George Calvert) je žal umrl še predno je bil niarvlandski charter odo-
w
bren po angleškem kralju; zato je pa CalVertove načrte izvršil njegov sin Cecil Čalvert ali drugi baltimorški lord. S svojim bratom Leonhard Calvertom je na spomlad 1. 1634 na neki ladji peljal 220 katoliških izseljencev ob Cliesapeak zalivu po roki Potomac. Te izseljence sta spremljala tudi dva jezuita: Father White in Father Alt-ham. Ti izseljnci so se ustavili 11a otoku sv. Klementa, kjer so to in vse bližnje ozemlje proglasili za svoje, seveda pod poveljstvom Cecil Calverta. Father White je'takoj pri vstopu na suho, zemljo blagoslovil, zasadil veliki leseni sv. križ in dne 25. marca 1634 11a onem kraju daroval sv. mašo Bogu v zahvalo. To je bila prva daritev sv. maše 11a ozemlju angleške Amerike. Ker se je kraj ob reki Potomac vsem katoliškim izseljencem zelo dopadel, so tamkaj ostali in pričeli graditi novo naselbino St. Mary's (Sv. Marija) po imenu. Ta naselbina se je začela polagoma razvijati osobito še radi ker so naseljenci zemljo od Indijancev kupili, da jih slednji v obče niso nič nadlegovali.
Zakon o strpljivosti.
Cecil Calvert je strogo naročil svojemu bratu, ki je bil poveljnik one ladje, da mora na vse načine paziti glede ohranitve miru in edinosti med onimi izseljenci. Katoliški izseljenci niso smeli napadati in javno zasmehovati svojih protestantov-skih sosedov; raviib tako so morali pa tudi protestantje ravnati. >Leta.l kon o
vsemi krščanskimi verniki (ju-dje so bili izvzeti.) Označeni zakon se je glasil sledeče: "Ker ušiljevanje vere (vesti) povzroča sovraštvo do iste, kar se je pokazalo že s slabimi posledicami, kjer se je ta zadeva tako izvrševala in v svrho bolj miroljubnega vladanja v tej pokrajini in ohranitve spoštovanja med tukajšnjimi kolonisti, se se ne sme nobene osebe, ki veruje v Jezusa Kristusa na kak na-čn vsled tega žaliti, nadlegova ti, ali ji jemati 8voboščine.,, Ta umestna postava je pripomogla, da je St. Mary's naselbina kmalo narasla in vedno bolj napredovala. Lord Baltimore je pa hotel spraviti pod svojo, zastavo krščanskega bratoljubja vse preganjane katoličane ši-rom sveta; v ta namen je izdal oklic in vabilo, da naj se naselijo v koloniji St. Mary's ali v pokrajini Maryland. Zgodovinar Bancroft piše o tem, da so se pričeli kmalo zatem zatirani katoličani izseljevati iz "Francije, Nemčije, Švedske, Finske in Španske- Otroci usode in nesreče so iskali zavetje pod zaščito dopustljivega žezla rimo-katoličanov. Calverta se mora prištevati med najbolj zaslužne, modre in dobrotne postavoda-jalce vseh časov. O11 je bil prvi v novem krščanskem svetu, ki je delil versko svobodo in mir na pravičen način, ne pa z nasiljem. Bancroft. Zgodovina Združ. držav, stara izdaja I. 244).
Ustaja Clayborna. Zakon o strpljivosti preklican.
Ker je med številnimi novimi naseljenci raznih kolonij Nove Anglije došlo tudi dosti nestrpnih Puritancev, so leti ogrožali pokrajino Maryland. V Virginiji se je zbralo skupaj nekaj upornikov s pomočjo Puritancev, ki so pod poveljstvom Viljem Clay borne-ja vdrli v Maryland, strmoglavili tamošnjo vlado in s silo pregnali lord Baltimorja. Že omenjena jezuita Father White in Conley, sta bila aretirana, ukovana v verige in poslana 11a Angleško, da ju kaj kralj kaznuje. Oba sta bila pa k sreči pomiloščena. L. 1646 (torej že čez 2 leti) se je lord Baltimore vrnil nazaj v Maryland z večjim številom oboroženih izseljencev in vojakov, in v avgustu označenega leta napodil je vse upornike iz St-Marysa, nakar je spet prevzel vlado. Leta 1691 je bil marylandski charter preklican po kralju Viljemu in kraljici Mariji, na kar je postala pokrajina Maryland kraljeva provinca; lord Baltimore je s tem izgubil vse svoje prejšnje pravice; tako je bil tudi preklican stari tolerančni zakon (zakon o strpljivosti), na kar se je iz nova pričelo s preganjanjem katoličanov. Katoliški izseljenci niso smeli voliti, in ne izvrševati javnih služb; bilo jim je tudi prepovedano obdrževati verske obrede' (sv. maše) ali biti pri istih prisotni- V obče se je angleško cerkev postavno uvedlo po celi pokrajini in vsi kolonisti so morali plačevati tudi davek za vzdrževanje angleške protestantovske cerkve. Katoličani so morali od svojih zemljišč plačevati dvakrat toliko davka kot drugi; poleg tega so morali dajati še* po 40 funtov tobaka 11a leto ža vzdrževanje prolestantovske cerkve. Tudi glavno naselbino St. Mary's so premenili, ozii*onia premestili v Annapolis, ki je bilo povzdig-njeno v mest© leta 1708.
Leta 1714 je Benedict Leonard Calvert odstopil iz katoliške vere, na kar je bila lastninska pnfvica pokrajine Maryland podeljena njegovemu sinu Pf°$e?tantu. Letia' I7Ž9 je bilo ustanovljeno
jina je pa ostala v osebni lasti do revolucije.
(Dalje prihodnjič.)
KAKO JE NASTALA 0-ZNAČBA "H. P." ALI KONJSKE SILE?
Vsak lastnik avtomobila vam bo povedal, da znaša motor (gonilmistnoj) pri njegovem avtu toliko in toliko konjskih sil: 10, 15, 20 itd.
V tovarni kjer delate je dosti različnih strojev, električ-nil^, parnih in drugovrstnih; pri visakem motorju je pa označeno, kako gonilno moč ima ta, ali oni stroj: koliko konjskih sil (H. P.) ga žene. Je li pa Vam znano, od kod prihaja ta označba!
;Označba konjske sile za mero moči pri strojih sta 1. 1800 uvedla angleška inženirja Mat t hew Boulton in James Watt, ko sta gradila prvi parni stroj.
Tehnično je ena konjska sila
H. P. (Horse Power) označba sile, ali moči, ki dvigne 33,000 funtov en čevelj visoko v eni minuti.
Izumitelj parnega stroja Watt je pri tej kalkulaciji o-pazoval delo težkih konj, zaposlenih pri londonskih pivovarnah.
Nek drugi inženir D 'Aubuis-son je pri sestavi jemal za pod-lako 8 urno flnevno delo srednje velikega konja, ki je dvigal s premogom napolnjeno posodo iz Friberšikih rudnikov.
•Watt je izračunal, da lahko en konj dvigne, ali potegne 22,000 funtov teže za en čevelj visoko v eni mnuti. D'Aubuis-son je pa to teo izračunal samo na 16,440 funtov.
Ker sta pa Watt in Boulton kasneje izdelovala in prodajala razne stroje za rudnike, sta sporazumno k že označeni označbi funtov (22,D00) za eno konjsko silo prištela še polovico toliko, tako da ista v računstvu, kakor tudi v splošni
rabi pii strojih znaša 33,000 funtov, kakor gori omenjeno.
Zagovornik: 1 'To ravno ne; ampak podedovali ste 20 tisoč kron po vašem stricu in tako ste nenadoma pršli v srečen položaj, da zamorete vsaj zadostiti dolžnostim, ki jih imate napram svojemu zagovorniku!"
Kritika.
Dijak: "Vse je sleparija! Govori se o hitrosti brzojava — švindl. že pred tremi dnevi sem brzojavil očetu, naj mi pošlje 50 kron, pa še do danes nisem dobil ničesar."
Potovalec brez vzorcev.
K nekemu kmetskemu županu je prišel agent zavarovalnine družbe in mu na dolgo in široko priporočal zavarovati se 11a slučaj smrti.
Ko je mož končal svoje pripovedovanje, vprašal je župan zategnjeno: s
"Vi ste agent — kje pa imate "muštret"
Odkritosrčen kmet.
Kmetu je umrla žena. Gospod župnik ga pride tolažH in pravi med drugim:.4'Pomirite se in mislite si, da je sedaj že pri Bogu"
"Pri Bogu?" vsklikne kmet, "no tedaj bo imel Bog ž njo svoj križ!"
NAJVEČJI VISEČI MOST NA SVETU.
V Evropi je najbolj sloveč znani londonski most, ki je veljal 10 milijonoy dolarjev. Ta most je dolg 900 čevljev, širok pa 54; sleherni dan prehodi most čez Temzo v London o-krog 100,000 ljudi. Svetilniki, stoječi ob straneh tega mosta so bili vliti iz zaplenjenih topov izza peninzuiaine vojne.
Waterloo most > London 1, ki je b;l zgra jen I. .1811—171112-ri 1380 čevljev v uoižini in 43 čevIjcA v širini.
Oba ta dva mestova pa prekaša slavnoznani viseči most med New Yorkom in Brook*-Ivnom, zvan tudi Brooklynski
most, katerega je pričel 1. 1870 graditi inženir J.L Roebling, dovršil ga je pa še le njegov .sin 1. 1883. Ta most je bil prometu izročen 24. maja 1883
Brooklynski most je dolg 5989 čevljev od ene strani do druge- Dolžina mosta samo nad reko East River znaša 1599^ čevljev. Strošiki tega mostu so znašali $15,000,000. Sleherni dan prehodi, ali se prepelje čez
označeni most nad poldrug mi-ljon ljudstva.
=
& s
PRISTOPAJTE H K. S. K.
• • •
EDNOTI.
Svojega dela ne nidrčfe' 1? redu opravljati, ako stegliatavi.
Kdor je glistav, ali kdor ima celo trakuljo v Črevesju, ta ne^ more svojega dela v redu izvrševati. Takemu čl^reku se vSaka stvar dozdeva nadležna, že zjutraj ko vstane, ko se ob-ači -in, ko vživa hrano.
Dosti mož, žena in otrok ima gliste, ali trakuljo, kar «e sami prej ne rnajo, dokler se »sta ne prikaže. Včasih se osobito trakulja rado v telesu premika; prileze vam ce--lo do nosa, kar vam nagaja pri dihanju; na ta način je trakulja že tudi človeka zadušila. Kdor je postajal blazen vsled tega, je rmel trakuljo v sebi, je še le tedaj okreval, ko so mu trakuljo iz telesa spravili. Otroci, ki imajo že v zgodnjih letih gliste, bodo vedno nosili znake ali posledice te bolezni.
Znaki trakulje se pokažejo v malih izločenih delcih; otrok nima okusa do jedi, je otožen, ima belkast jezik, peče ga zgaga, boli ga želodec k> trebuh, sili se mu riganje in bljuvanje; vedno pljuje, je zabasan, ima bolečine v hrbtu, bli ga glava, je večkrat omotičen, oprijemljjo se ga krč in božjastni napadi. Taki otroci so otožni, vedno sami, nervozni in vedno vtikajo prste v svoj nos. Laxatodi so najboljši pripomoček za odpravo trakulje. To zdravilo se v obče rabi tudi v Evropi v to svrha Oprostite se od tega nadležnega parasita! Ako imate takega za-jedalca v telesu, ne morete vživati prave radosti življenja. Ako mislite, da
na-
4
i
IZPLAČILO V KRONAH NARJIH IN DOLARJ V GOTOVEM DENARJU V JUGOSLAVIJI
Pišite po cenik za pošiljanje denalrja. ŠIFKARTE ZA VSE ČRTE.
Emil Kišš
bankir*
133 Second Ave. New York, N. Y.
=
PLAPAO PODLOGO ZASTONJ.
Ne računamo za isto ničesar. Kaj vam dokažemo številno slučajev, kaj so PLAPAO PODLOGE za druge že dobrega storile. Pišite po našo knjigo o u trgovanju (krli), tam boste mnogo zvedeli o tej neprijetni bolezni. Mi imamo zaprisežena spričevala in zahvalna pisma iz vseh delov države, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so žc mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. Pošljite nam svoje ime in nalslov SE DANES. Mi Vam bomo ttkoj poslali na poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart tildg. St Louis. Mo.
Lažnjivi svet.
Pijanec premišljuje: "Kako __ je vendar svet lažnjiv! Rekli so'
imate vi, ali vaši otroci trakuljo, mi, naj opustim žganje ter naj ročite eno celo količino Laxatodov za rajši pijem kozarec vina, kajti deset dolarjev osem in štirideset cen^ vino da krepča. Kaj še! To j tov; ali polovično za šest dolarjev pet . *■ .v r . , C, T • --—m sedemdeset centov, kar vam bomo
je pravičen nasveti seaaj	posla]. ko
prejmemo gotovino,
izpil kar petnajst kozarcev j Money 0rdcr ali bančni draft. Laxa-(Jrug za drugim. A kako me toife prodaja sumo Marvel Med. Co., jO okrepilo! ? Zapleta lili noge, j "Dept." Slov. 2-B- 963 Pittsburgh, da ne morem niti hoditi! Vrag Zavarovalnina zavitka znaša petim j dandanes še komu verjame! indvajset centov-
Slaba vest.
Učitelj pripoveduje učencem o slabi vesti ter vpraša malega Milica, kaj je to:44slaba vest"? Key Mihec ne odgovori, vpraša ga učitelj: Kaj jo človeku, ki ne more spaU in se nemirno meče po postelji Učenec: "Bolhe ga grizejo."
Za smehinkratekčas.
V Ameriki.
Amerikanec: 4 4 Pri nas v A-meriki ima vsaka hiša svojega kuharja."
Slovenec: "To še ni nič! Pri nas v Ljubljani ima vsak vojak svojo kuharico/'
Tudi sreča.
Zagovornik (vstopivši k jetniku, ki je bil na smrt obsojen) : Veselo novico Vam prinašam!/'
Obsojenec: "Sem-li mar po-
1 1 vv	. . .
Pri ženitovanjskem izpraševanju.
Župnik: "Ali tudi vesta, kdo vama je sodil, da se vzameta?"
Nevesta: "Kdo drugi, ko oče, ki pravijo, da moram Matevža vzeti ker bo pripeljal dva volič-ka k hiši — pa ako bi bil še bolj neumen, kakor je."
Dobra krčma.
Krčinarica (prinese popotnikom zajutrek): Kako ste kaj spali, gospodje?" %
Potniki: "O prav. dobro — samo trikrat smo vstali, da smo odpočili."
$10' r NAGRADE.
dam onemu, ki mi v Jolietu, kje na zapadnji strani (hribu) preskrbi primerno stanovanje s 5 ali (j sobami. llši,e kjer zdaj stanujem bo prodana; poleg tega mi je pa gospodar še rent za 29 procentov podražil.
Ivan Zupan, 1004 N. Chicago
Str. Joliet, IU. Telefon: 1048. (Advertis.)
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI
V BLAGOHOTNO UVAŽE-VANJE.
FRANZ LUBAS, izdelovalec harmonik, mi je sporočil, da so mi harmonike odposlani, ter jih pričakujem v par dneh, ter jih lahko sedaj naročim, kolikor hočem. Lubas se je preselil iz Jugoslavije v Avstrijo; toliko v pojasnilo vsem onim, ki so me vprašali, kedaj dobim zopet njegove harmonike.
ALOIS SKULJ j 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y.

Nikar ne tehtajte svojega zdravja ? zanemarjanjem tistih nerodnosti m oslabelosti, ki povzročajo toiiko trpljenja. Dobite od svojega le-karja
everas
- Regulator
(Severjev Regulator). Ta regulator je blazilno delujoča tonika in zdravilo. Priporočljiv je za popra-v° tistih posebnih oslabelosti in neredov. ki bo jim podvržene ženske.
. Cena $1.25.
prodaj po vseh lekarnah.
f. severa co.
ANTON ZBAŠNIK.
' SLOVENSKI JAVNI NOTAR. Telefon urada: Court 3459 soba 102 Bake well Bldg., Pittsburgh, Pa. na domu: Fisk 232-J. Izvršuje vsa v notarski posel spadajoča dela, kot na pr. POOBLASTILA, KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, VKNJIŽBE, OPOROKE in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA. Prevzame tudi razne preiskave tukaj ali v starem kraju. Pišite ali prdite osebno.
POZOR!
Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici.
Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi
Miner's State Bank ;
Chisholm, Minn.
Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku.
"T o c n o s t", "Varnost" in "Postrežba" je naše geslo.
Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem.
Mi Vam svetujemo, da hranite in naložite del svojega zaslužka sleherni mesec v našo banko; to pa ne radi tega, da bi povečali promet naše banke, ampak v prvi vrsti zato, ker bo to pomagalo samo Vam. Na ta način boste imeli prihranjeni delež vašega zaslužka vedno na razpolago, kar Vam bo v veselje. Ako pa ne hranite, vam bode ostal za spomin na delo samo boleči hrbet in žuljeve roke.
Poleg bančnih poslov mi tudi pošiljamo denar na vse kraj© Jugoslavije; izvršujemo zavarovalnino hia in pohištva proti požaru. Vse svoje posle lahko naredite pri nas v svojem domačem (slovenskem) jeziku, za kar Vam bo nas u-radnik Jakob Osbolt šel vedno z veseljem na roke.
First National Bank
CHISHOLM, MINN.
Skupno imetje $1,800.000.0U
m IZUMITELJI.
Pišite po našo knjižico v zadevi iznajdb in patentov. Knjižico vam pošljemo zastonj.
Za točno, ekspertno in zanesljivo rešitev vašega patenta pišite nam, ker smo patentni odvetniki in imamo že večletno skušnjo. Nihče drugi se bolj ne razume na patente kot mi.
V vašo korist pišite še danes po -našo Slovensko patentno knjižico.
A. M. WILSON, Inc.
Registered Patent Attorneys,
315 Victor Bldk.Washington,DC
Začimbe, zelišča in najrasno-vrstnejša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PE3DIR P, O. Box 722, City Hall Station new york CITY.
ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA
obrnite ^e v vseh slučajih na nas im Vam bomo zadeve povoljno ure-diH. E. Greenwald, odvetnik. William B. Laurich,
Slovenski javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, UL Telefon: Canal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.)
Smi
PRISELJEVANJE V AMERI-
KO UTEGNE BITI PREPOVEDANO.
Kdor hoče dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kr^ju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče.
Za slučaj neuspelosti ali za-kasnelosti prošenj povrnem denar.	;
matija skender j.
Javni notar za Ameriko in stari kraj, 5227 Butler St
k ; "rj
JUUJA 1921, ^
Ruski spisal A. A. Bestužev. Poslovenil J. J. K—g—j.
rovem imenu niso vprašali Ivakrat. Vladimirov pogled, avit v nekako stvarnost, je jraževal hkratu smehljaj lju-f bežni,. dobrodošlost sočutja in [vprašanje radovednosti. Qn.ni [.prevzemal, ampak kar prešin-Ijal srce. On ni begal ljudi j,5 a %	Iv Moskvi; roparski Sapjega o-[oddaljeval jih od sebe. Pri ra-
5 O domovina, sveta domovi- blega Trojico, a kaj je še da- janju s krasoticami s0 sipale
leč od nje do nas? S krivico s-[njegove oči iskre kakor kremo razdrli Gospoda; naši časi meni in se niso vnemale same. so časi križev in težav; kdo ve, plo vino je izgubljalom njem ali bodem še imel jutri svoje (svojo moč: ne brezpbtrebna be-p^emoženje, svojo glavo? VUedica, ne zaupljivo laskanje hudih časih živimo, Petrovič; Ue ni izdrlo iz neprecenljivih za carja Borisa ni bilo tako." Vladimirovih prs. Res, da se je "Kaj še ne hvališ! Naši vo-j razgrelo časih tudi njegovo lijaki niso mogli pod njim nik- ce z žarom duševnega požara, dar odriniti na plen. Sedaj je * to n,so bile človeške strasti; vse drugače; počakaj samoi da nemu, ki Jih je zapazil, so bile se približajo sem Litovci; mi neznane, kakor podoba zaobla-
nai Katero srce na svetu ne za trepeče pri pogledu na-te, katero se ne raztaje pri pihljanju
tvojega zraka?
Tako je mislil Vladimir Sit okij, s togo in radostjo, oziraje se s konja na njive, travnike in hoste Perejaslavske, svedo-Ee njegove mladosti, in z rado rednim pogledom, kakor bi hotel skušati njegov spomin, iskal je in ugibal, katerega so ona bivališča, kojih, vrhovi so Švigali izza gozda. Res, da sedaj se mu niso zdeli več veliki kttkor prej; okolica ni bila več brezmejna, toda bila je še vedno krasna in prijazna, kakor nekdaj. Naposled je šel na jezero Plešeevo in stal tam z davno pozabljenimi in novimi ču-vstvi, zamaknen v krasoto pri-rode.
Mrno, kakor njegove otroške sanje, je ležalo pred njim v
smaragdnih okvirih jezero, v katerem se je zrcalo večerno
nč£>o, snežno-bele stene biva-lise, somračno mesto in z majskim zelenjem jedva posuta hosta. Zdelo se mu je, kakor da letajo čolniči ribičev po okro-gljastem nebu, a utrujeni galebi so dremali na razobešenih mrežah, ali jedva zibaje se, na kristalni vodni površini. Spo-mladni škorjanci so spremljali soince s podnebja in švigali v njegovih zadnjih žarkih, zli-vaje svoje blagoglasno .petje z žuborenjem nebrojnih potov, hiteoih v jezero. Kakor se ule-ga po bitki prah in dim pod dežjem, zmivajočim kri z lica zemlje, tako so legale strasti v bujne mladosti, dvorna časti-hlepnost, hrepenenje po boju in slavi, vse, vse se je umaknilo čustvu — kesu podobnemu. Stopil je s konja, nagnil se k vodi, po kateri je često ploskal v svojih mladij Jetih, v katerej mu je migljala sedaj preteklost kakor v prazničnem zrcalu^ željno jo je pil — in mir s hladom vred se je vlival vanj kakor veletok! In vzdihnil je
Vladimir ter delal: 1
"Ona n© trpi nič nečistega v svojem naročju in s srdom je vrže na breg. Naj me ohranju-j8jo tvoji bregovi pred preganjanjem mojih sovražnikov, p-red burjo življenja in najbolj pred menoj samim, kakor je nekdaj reševala tvoja voda nafti prednike pred jarostjo ta-tarov!"
Poln nade je vprl Vladimir svoj pogled v stene Perejas-lavlja. Tam ni bilo več njegovih,rediteljev; a dober spomin je stražil ob njihovi mogili in t>reerčni "dobrodošel" je čakal njih naslednika na pragu prijateljev. Dolgo je še ležal na »veži travi, domišljija ga je božala pod krilom domačega neba in spanje je padlo kakor rosa na utrujene ude popotnika ~ spanje, kakoršnega že dolgo
ni poznalo njegovo kipeče srce.
n.
^Leno se je vzdigovala jutranja megla s tihega Trubeža, a nad njo se je nevidno valilo poletno soince. Na nasipu Pereja-sbivja je gledal vojaški stražnik, oprt na sulico, na delo tesarja, kateri je popravljal leseni okrov trdnjave. ~"To bruno ni za nikamor," je rekel tesarju: "v sredi je gnilo." *" Tako je tudi z Rusiio, Petrovič;" — je odgovoril tesar,
zabijajo z betom, sekiro v les, in sedel na sklad: — "Moskva, njeno srce, je pokvarjeno, a mi trpimo to. Ona kliče carje k sebi s Poljskega, a mi: hajdi v
klat se zdaj za nje, zdaj njim! Poljaki se šopirijo
jim že otresemo žepe!

lenega bliska, od katerega se
"Kake žepe imajo poljski vidi svit, a ne sliši grom. reveži, ko nimajo kaj obleči!" 'Kdo ve, je-li ljubezen ali je-"Zato pa imajo mnogo ug- za vznemirjala njegovo srce, rabljenega zlata. Tem potepu- ko je njega lice sedaj gorelo v hpm treba zapisati na nos, da (krvi, sedaj se zopet mračilo, naj ne plenijo božjih hramov, kakor damaščensko jeklo? da naj ne trgajo okovov s sve- Kdo ve, je-li ošabnost vzdigo-i;ih podob."	'	vaja tako visoko njegove obr-
"Tako blagi, rojak, ne bode vi, je li nreziranje dvigalo u-nikomur v korist."	ptaf Je-li visoka misel ali hu-
"Kdor živi le od danes do dodelstvo mračilo njegovo če-utri, kaj se on briga za to, ali !<>* ^asih .ie zabliščal njegov kmalu zrasejo rogovi mlademu iPOR^d kakor ogenj, a se po-mesecu? Meni je kar tesno se- tuhnil hipoma tako, da je opa-deti doma, kakor zapečnik, do- zovalec dvomil, je li to res vi-čim se koljejo celo menihi. Ze- del, aH se mu je le dozdevalo, o zavidam svoje tovariše, ka- Njegovo življenje, njegovi na-eri gredo z našim vojvodom črti so ostali nerešena uganka
rrojici na pomoč .
"Kdo pa bode tukaj vojvoda?"
"Kdo drugi nego starši k-
nez Sitckij..... Njemu je kakor
pri rojstvu usojeno gospodo-vanje, — gleda ti kakor orel!"
4 Res je, rojak, res. S postavo, životnostjo, nastopom, z v-sem se ti prikupi. Še jaz pri-mem nehote za čepico, ko ga srečam. Samo jedno zlo je: o njem se širi slaba govorica. Zakaj se je branil s Poljaki? Zakaj ga ni bilo videti v vrstah Šujskega? Slabo, ako se ni hotel potegniti za pravično stvar, a še slabše, ako ga niso hoteli sprejeti".
"Bratec, ne veruj vsaki govorici! Sedaj se je izneverila resnica in opravljanje hujše od židovskega zlata". "Bodisi tudi tako. Toda vedi, kar se nas tiče, živi on tukaj zastonj tri leta! Kaj naj dela srčen č-lovek v samoti, ko je Moskva oplenjena, a sveta Rusija v propadu radi samozvanih carjev in nepoklicanih prijateljev, ko izdajalstvo in ropanje hrumi iz kraja v kraj, ko sovražniki teptajo polja in požigajo mesta, oskrunjajo brate in njih ženske — na veke sramote rusko ime?" .
"Morda nisi slišal, da se je čez ušesa zaljubil v Heleno Iva-nOvno vojvodovo hčer?"
" Da, ali je pa on njen po sodi, da gospod v takem nemiru ne bode praznoval svadbe, vendar pa ako se sploh more
govoriti o zaroki, pa morda s knezom Mifyajlom, mlajšim bra torn Sitckega. To ti je duša, lahko se reče, angeljska. Kra-|
sen, kakor jutranja zvezdica, od brata se pa odlikuje kakor nebo od zemlje. Srce ima na jeziku krotak je in uljuden z vsemi zato ga pa tudi ljubijo vsi, od bojara do prostaka. V Času nesreče ni sedel za pečjo, ampak se bil in prelival kri za carja, in odkar je bil poklican | sem, se ne prilizuje krasoti-cam, temveč'" premišljuje, ka4 ko bi branil*naš rodni Pereja-slavelj. Bog daj, da bi kneza Mihajla pustili pri nas za za-|
sednega vojvodo!9 9
Tako 's* sodili o dveh Sitc-kih mnog! pametni meščani; a dočim tje vabil Mihajlo k sebi ljubezen z dobrodušnostjo, s-poštcvanje pa s svojimi zaslugami in odkritosrčnostjo, si je| pridobival Vladimir nehote zanimanje. Priroda je zaznamovala njegove poteze in govorjenje z nečem nenavadnim. Pol
m.
■ v
Soparna noč je razprostrla svoja krila nad perejaslavski-
im holmi; nebo se je pokrilo s hudournim oblakom; jezero miruje v svojih bregovih. Zdaj pa zdaj švigne svit žarnice brez Rromenja in gasne v temni globokim voda, razsvetljujoč v obzorju glave cerkva in mestne stolpe. Pri njega sinji bliščo-bi se vidijo kopice oblakov, brez vetra plavajočih. Vse je tiho in mrtvo, kakor da priroda tuguje pred nevihto.
Kdo pa je oni mladenič, kateri v burni ponoči ne išče prenočišča temveč se ga ogiblje? njegov pogled se obrača z raz-jarjenostjo proti Perejaslavju, njegovo lice gori v jezi in zlobi. Pri hitri hoji se razpršuje
jo črni kodri p9potnikovi, in dolgi samokresi v srebrni o-
pravi, zatakneni za pas, žven
ketajo krog držaja pri meču.
Zakaj pa on ne spi, ko se vse živo krepča s pokojem? Ali ga
vest peče radi prejšnjega hudodelstva, ali ga je nova skušnjava vzdignila z ležišča?... In že je, zapustivši pribrežno
steeico, daleč v gostem borovju.. Po navadnem sledu preko-raka poljane — in globeje \ gozd je vedno bolj divji in gost. — Suhe igle hrusta jo pod njegovimi ' nogami, usahnele
vejice se zacepljajo v njegove lase, trotyn ee i porobki mu za-grajajo pot, a popotnik s srdom lomi in ruje klubujoče veje, drzno skače čez rogata trupla borov, in vse se umika drz-nežu, tako da je že blizu prepovedanega holma.
(Dalje sledi.)
Importirane prave starokrajske kose
iz svetovno znane tovarne "SEfrSEN-VVERK-KRENHOF" imam na zalogi, v dolgosti od 25 do 29 inčev, s ključem in rinko vred, za pritrditi na kosišče.	*
Posamezna kosa stane______________________$2.75
6 kos skupaj ali več--------------------------2.50
Klepalno orodje, garnitura_______________________1.50
Motike -------I_______________:__________ 2.00 '
"BERGAMO" brusilni kamni po_________________ .60
Imam v zalogi tudi kosiiča i z Hickory lesa po $2.50 in grablje poljubne velikost po $2.00.
Z naročilom vred je poslati tudi denar potom money odra; pišite na:
ALOIS SKULJ
323 Epsilon Place	Brooklyn, N.
— ' ' i =

POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešneje na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma, o-zdravim Bruslintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne noge in za druge bolezni imamjako uspešna zdravilo. Pi-r iite takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zastonj. Pošljite marko za 5c za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $10.
JAKOB WAH0I0, 6702 Bonna Aveue N. E. CLEVELAND, OHIO.
FARME
Na prodaj imamo večje število obdelanih in neobdelanih farm v državi Wisconsin, posebno v stari znani slovenski farmarski naselbini v Willardu, kjer je naseljenih že okrog 200 slovenskih farmarjev. Kogar veseli kmetijstvo in želi postat! neodvisen, je Wisconsin najbolj primerna država za kmetijstvo, posebno pa še Willard med domačimi rojaki Pišite za potrebne informacije.
Ali greste v stari kraj?
Ali ste tudi Vi med onimi tisoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v stari kr^? Za vsakega izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrežen v New Yorku? Vsakdo lahko pride v New York brez vsakega agenta, toda v New Yorku mora vsak potitfk imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu more in zna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za pdhod. Precej rojakov je bilo že okradenih in ociganjenih, ker so potovali skozi tuje in čifutske tvrdke. Seveda so se bridko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga.
POTNI LISTI.
Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki se pri njem zglasi in izkaže s kako staro uradno listino. Pridite v New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Priseljevanje po novi, postavi ni ustavljeno, temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pišite za natančna pojasnila. Na stotine rojakov je že prišlo iz starega kraja z našim posredovanjem. V
POŠILJANJE DENARJA.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, se vselej obrnite na na|o tvrdko in gotovo bodete zadovoljni s postrežbo. Mi imamo svo|e direktne zveze s pošto v starem kraju in z zanesljivimi denarnimi zavodi.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
ZAKRAJSEK & CEŠARK
SLOVENSKA BANKA
70 Ninth Ave., (med 15th in 16th Str.)
New York, N. Y. Telefon: Watkins 7522.

MLADIČ & VERDERBAR.
1334 W. 180» St
Chicago, IlL
V % TEDNIH POŠLJEMO
denar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika v teku
6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ.
Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi.
Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled česar nam lahko brez strahu zaupate Vai denar.
Prodajamo iifkarte za vse tjarobrode. Dobavljamo potnike iz starega id-aja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine r Ameriko.
Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku.
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 8TREET.	NEW YORK, N. T.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
jmr-
Edina agentura za celo Ameriko najboljše vrste kos iz stare domovine, ki so označene z zvezdo repatico, zvane "Moldovke". Te kose so dobro poznane po celi Ameriki že od lanskega leta in vsakdo se pohvali, da da so tudi močne.
Cena 6 kos skupaj po $3 vsaka; samo 1 kosa velja pa $3.75.
Potem prodajemo drugovrstne kose zvarie "Palaranke" po $2.00; imamo velikosti 27, 29, 32 palcev dolge z rinčico vred.
Klepanje ta boljše vrste, ki je tako narejeno, kakoršno ste še v starem kraju rabili, velja ena garnitura $2,00; drugo, manjše pa $1.50.
Pile, 9 palcev dolge po 65c.
Ravnokar smo prejeli iz Jugoslavije večje število finih BRUSOV, ki so bili izdelani v Italiji. Te vrste brusi so ravno taki, kot ste jih rabili še v starem kraju. Cena je 60c; druge vrste po 75c. Eni so za trde kose, drugi pa za bolj mehke.
Ena teh pil vas trpi za 20 ameriškh.
Mi plačamo voznino zavitkov ali naročenega blaga na vse kraje. Lahko si tudi pri nas kosišče naročite, če želite. Cena $2.50.
Mi prodajamo kose tudi na debelo drugim trgovcem. Pišite za cene!
Imamo v zalogi tudi fino izdelane BAKRENE KOTLE, kakršnekoli velikosti, ali vrste želite za prekuhavanje različnih stvari.
Steve Stonich
Največja trgovina z železnino.
102 Lake Str. Chisholm, Minn.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo oa limanice.
Nas denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po avoji uljudni in hitri postrežbi. ___________'
J	"	— 's	1 Mi plačujemo n* hranilno ulogo
po 3 odst.
ki jih pripišemo k glavnid akp jih ne dvignete.
Naša banka je pod nazorst-vom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervne* ga sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavl-ljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno
THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
THE DOLLAR SAVINGS BANK
v
BRIDGEPORT, OHIO-
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku.