Poštarina plaćena u gotovom
/III. Broj 23.
U Zagrebu, 5. juna 1936.	Pojedini broj stoji dinara 1.50
--------------------\
UREDNIŠTVO I UPRAVA
ZAGREB
MASARYKOVA ULICA 28a Telefon broj 67-80
_____________________
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
za Slovenijo m slovenski dei Julijske Krajine
LJUBLJANA
Erjavčeva cesta 4a
GLASILO SAVEZA JUGOSLOVENSKIIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE
TRST, PRVA ŽRTEV IMPERIJA
ITALIJA CE KOLONIZIRATI ABESINIJU SLAVENIMA IZ JULIJSKE KRAJINE I POLITIČKIM KAŽNJENICIMA
Značajan članak u beogradskom „Vremenu”
V času od 20. do 25. maja se je vršlia pod predsedstvom samega Mussolinija v Rimu seja, katere so se udeležili finančni minister, prometni minister, podtajnik za trgovinsko mornarico in zastopniki paro-plovnih družb. Na tej seji so sklepali o reorganizaciji trgovinske mornarice z ozirom na nove razmere in potrebe. Rezultat teh pogovorov je bil, da je predsednik vlade diktiral sledečo rešitev. Ves pomorski promet se osredotoči v štirih družbah.
1.	Družba »Italia« s sedežem v Genovi absorbira vase prejšnjo tržaško družbo »Cosulich« in prevzema ves promet s potniki ter vse redne proge za Severno, Južno in Srednjo Ameriko, ki so ga doslej opravljale družbe »Italia«, »Cosulich« in »Navigazione Libera Triestina«.
2.	Druga družba je »Lloyd Triestino« s sedežem v Trstu. Tej se poveri ves promet z deželami onstran Sueškega prekopa, namreč promet za Afriko, Azijo (onstran prekopa!) in Avstralijo, ki je bil doslej v rokah samega Lloyda ter družb »Tirrenia«, »Navigazione Libera Triestina« in »Società Veneziana di navigazione«.
3.	in 4. družbi sta »Tirrenia« z glavnim sedežem v Napolju in »Adriatica« z sedežem v Benetkah. Ti dve družbi si razdelita promet po Sredozemskem morju in s Črnim morjem ter trgovsko zvezo s severno Evropo.
Reka bo le pomožen sedež družbe »Adriatica«. V tolažbo so jo počastili s
tem, da bo začetna postaja za krožne prage okoli Italije in za zveze s severno Evropo.
Prvi dan so objavili tržaški fašistični listi to poročilo pod naslovi, ki so zveneli kot največji slavospev Mussoliniju in njegovi previdnosti. Ni nam znano, ali so prejeli tak ukaz ali pa so bili tako hudo za-prepaščeni. Dejstvo je, da prvi dan niso objavili nobenega komentarja. Zato pa so imeli tem večjega mačka naslednjega dne. Posebno značilen je bil uvodnik v »Picco-lu« od 29. maja, ki je posvetil novi ureditvi skoro vso prvo stran. Pod debelo tiskanim naslovom »Cesarske naloge Trsta« (La funzione imperiale di Trieste) razpravlja avtor, ki hoče ostati skrit, najprej na dolgo in široko o potrebah novega »imperija« in o častni, a strahotni nalogi (compito formidabile!), ki čaka Trst kot edinega posredovalca med Italijo in Abesinijo. »Piccolov« Clankar računa s tèm, da bo treba v desetih letih prepeljati v Vzhodno Afriko od 4 do 5 milijonov ljudi in da bo treba skrbeti za ves promet, ki ga zahtevajo trgovinske in vojaške zveze z Abesinijo. Vse to naj bi se osredotočilo v Trstu, kakor da bi bilo Pričakovati, da bodo iz Srednje in Južne ali Zapadne Italije resnično pošiljali blago in ljudi v Trst, da se tam vkrcajo za Afriko...
Toda člankar je v tem delu še optimist in se tudi veseli zopetne pridobitve zvez z Avstralijo, Indijo in Južno Afriko, ki jih je Trst že pred leti imel.
Nato pa sledi jeremijada. Najprej jadikovanje nad izgubo zvez tržaškega Lloyda 2 Egiptom, Palestino ter Egejskim in črnim morjem. Člankar sam pravi, da ni mo-Kel premagati globokega pretresa, ko je či-tal te določbe nove ureditve. Tolaži se pa s tem, da bo imela beneška družba »Adriatica«, ki ji bo pripadel levji del na tem prometu, svojo ekspozituro v Trstu.
člankarja ožalošča tudi vest, da bo po tridesetih letih delovanja ukinjena »Navi-fiazione Libera Triestina«, ki je bila po njegovem mnenju predhodnica časa, na kar naj b! se ne pozabilo.
»Žrtev pa, ki se na prvi pogled utegne ^deti, najhujša in najbolj trpka«, nadaljuje člankar, »je odprava Cosulicheve družbe«, k' je že pred štiridesetimi leti vzpostavila rcdne zveze med Trstom in obema Ameri-
Beogradsko »Vreme«, najveći dnevnik u Jugoslaviji, donaša slijedeći članak kurzivom na prvoj stranici. — Osnivanje u obnovljenoj veličini rimskog carstva sprovodi se na svima linijama saobrazno starim pravilima i iskustvima. Došla su gonjenja političkih protivnika isto onako kako je to činjeno za vrijeme cezara. Liparska ostrva i njegove stijene naseljene su izgnanicima isto onako kako je prije toliko vijekova tako sočno opisao Tacit. I kolonije izgnanika se spremaju medju kojima je nekad jedna od najpoznatijih bila današnja Rumunija. Bezgranično bolne tugovanke Ovida, spomenik koji će živjeti sve dotle dok bude bilo ljudi koji će zbog svojih političkih uvjerenja biti primorani da mjenjaju mjesto stanovanja, te tugovanke su na putu da budu opet dio života izvesnih kategorija
Podbrdo, junija 1936 (Agis). Utrdbena dela so se z vračajočo spomladjo spet pričela. Z delom so začeli na Blatniku. Zaposlenih je sicer še malo de-' lavcev, toda prihajajo novi dan za dnem v manjših skupinah.
♦
Idrija,	1936. (Agis). Dne 18.
t. m. so pričeli z deli za novo strateško cesto, ki bo peljala od obmejne vasice Trate čez Veharše na Godovič. Pri delu je zaposlenih že nad 70 delavcev. Cesta bo zgrajena po modernih predpisih; za to gradnjo je namenjeno baje nad
40.000	kg cementa. Na zgornji strani ceste bo speljan cementni kanal za vodo. Delo je prevzela neka italijanska gradbena tvrdka ki ga je izlicitirala za
170.000	lir. Z deli so pričeli pri Leskovcu na Medvedjem brdu in se pomikajo proti Tratam. Trasa ceste teče deloma po stari francoski cesti, ki je svojčas vezala Idrijo z Vrhniko, deloma pa je cesta na novo trasirana in bo ca 5 metrov široka
V načrtu je še izpeljava dveh novih cest, ki bosta vezali Idrijo z obmejnimi
Vojna nevroza v
ALI BO RES VOJNA V JUNIJU? — MI
Trst, junija 1936. — V zadnjem času je prebivalstvo, posebno pa italijansko v vsej Julijski Krajini v nekem napetem pričakovanju. Splošno so mnenja, da se Italija pripravlja na novo vojno. V zvezi s tem spravljajo razne nove odredbe in določbe. Silno je razburilo duhove oznanilo, da se bo pouk na ljudskih šolaJi zaključil že 5. junija. Tudi za srednje šole je določen konec pouka za 10. junij, splošno pa računajo še z bolj zgodnim zaključkom. Po ljudskem mnenju se hoče tako pripraviti stanovanje vojakom. Druga odredba, ki je ravno
kama. V tem oziru je še bolj odkrit njegov tovariš pri »Popolu di Trieste«, ki priznava, da je bila ta družba po »zadnjih silnih vznemirljivih dogodkih samo navadna in gola fikcija: dejansko da je bila že dalj časa samo del genovske družbe »Italia«. »Piccolov« Člankar se tolaži s tem, da utegnejo morski velikani »Saturnia«, »Vulka-nia«, »Neptunia« in »Oceania«, ki so spravili družbo v prerani grob, še nadalje pristajati v Trstu.
»Piccolo« pa daje dulia svojemu pesimizmu tudi glede ladjedelnic v Julijski Krajini. Zato smatra za potrebno, da pove svojim čitateljem: »Pooblaščeni smo trditi, da se nam od nove ureditve, ki jo je ukazal Vodja, nikakor ni treba bati, tem-
talijanskih gradjana. Razvrstavaju se ljudi za novo čitanje Gvidovih žalo-pojki.
Rim je nemilosrdan kada ima da sprovede politiku za koju misli da ie vrhovni interes države. Dolaze vijesti da je poslije osvajanja Abesinije donijeta odluka o kolonizaciji te zemlje poglavito političkim krivcima i stanovništvom koje se ne osjeća talijanskim. Abesinija treba dakle da postane ono što je bila zemlja Geta za vrijeme starog Rima. Treba da okupi sve one elemente koji su nepoželjni bilo kao politički protivnici bilo kao nacionalno neprožvakani.
Abesinija treba da bude onaj veliki kazan koji će da prokuva slovenske barbare i da od njih odvojenih od matice i rodne grude, pouzdano i nemilosrdno napravi Talijane. I kako nam vi-
vasmi, in sicer prva iz Gor nad Idrijo do Zavratca ter iz Gor do Osojnice. S tem izpopolnjevanjem obmejnega čestoga omrežja okrog Idrije bodo pričeli v najkrajšem času. V neposredni bližini meje bodo gradbena dela na teh cestah oddali privatnim podjetjem, ki bodo pri delu zaposlavala civilne delavce, pri oddaljenejših delih na teh cestah pa bodo zaposlili v poštev prihajajoče vojaštvo.
Cesta od obmejne naselbine Trat čez Gore do Idrije je že prirejena tudi za avtomobilski promet. Na tej cesti so v letošnjem februarju polagali v že prej pripravljene jaške dinamit. Ob času, ko so polagali dinamit, ni smel mimo po cesti noben moški, izjeme so bile tu le nekatere ženske, ki pa so bile strogo opazovane in nadzirane, da ne bi preveč videle.
Prve dni v drugi polovici tega meseca pa je bilo vzdolž meje v obmejnem pasu nad Idrijo opaziti nenavadno živahen promet. Prišlo je od 20 do 25 oficirjev, ki so pregledovali in ogledovali mejo in tozadevne naprave. Zgledalo je, da so študirali nove načrte.
Julijski Krajini
litarizacija RUDNIKOV V ISTRI
tako vznemirila ljudstvo, določa, da morajo hoteli in druga prenočišča takoj javiti policiji prihod vsakega tujca zase in ne skupno zvečer ali naslednje jutro. Iz Labinščine pa je prodrla vest, da so tamošnje rudnike dejansko militarizi-rali. Kdor izostane pet dni zaporedoma od dela, se bo smatral za dezerterja. Takih vesti, utemeljenih in neutemeljenih, je čim dalje več. Oblasti pa ne smatrajo za potrebno, _ da bi jih spravili v pravo luč. Ni isključeno, da je v njihovem namenu ostvarjati tako raspoloženje.
več da od nje samo lahko kaj pričakujemo. Vsak pesimizem bi bil krivičen nasproti bodočnosti, ki zahteva od vseh zaupanje, polet, disciplino in delavnost«.
člankar je začel svoje razmotrivanje z besedami: »Duce je rekel: Naloga Trsta <e imperialistična. V manj nego dveh letih se le ta izjava, ki je zvenela kakor prorokba, uresničila«.
Zaključil pa je svoja izvajanja tako-le: .»Razpravljali smo z največjo odkritosrčnostjo o novem licu položaja, ki je nastal v Trstu po preureditvi trgovinske mornarice, in o njegovem odločilnem vplivu na vse gospodarsko življenje našega mesta. Rade volje smo opustili taktiko drugih krajev, ki so s tarnanjem in s protesti prikrili
jesti kažu u prvom redu su u pitanju Sloveni, Slovenci i Hrvati. Na tirolske Nijemce se ne misli, vjerovatno zato što ta seoba ne bi naišla samo na proteste danas savezničke Austrije, nego i Njemačke.
Slovenci sa političkim izgnanicima treba da budu ono kolonizatorsko jezgro koje slavi rimskog orla ima da učvrsti u Ogadenskim pustinjama i u divljinama Godžama, a i bogatstva njihova da izvlači za »majku zemlju«.
Rim ide sigurnim stopama svojih dalekih prethodnika i obnavlja slavu prao-tačkih dana.	.
Još samo treba da poredjaju prokazane i osudjene da u stavu gladiatora pokorno viknu u nekom Koloseumu koji će se tek sagraditi: Ave, Caesar, morituri te salutant« i istori ja bi se potpuno ponovila.
V	Doleh nad Idrijo in okolici morajo kmetje s tlako razširiti vsa občinska pota na 5 metrov; po kanalih polagajo cementne cevi ter vse zgleda, da hočejo vsako poljsko pot preurediti deloma tudi direktno na račun našega kmeta tako, da bo služila za avtomobilski promet.
V	obmejnih vaseh: Gore, Dole, Za-vratec je v načrtu električna napeljava za razsvetljavo. Vsi posestniki se morajo odzvati povabilu in pristati na to, da brezplačno dobavijo drogove za to napeljavo. Ostale potrebščine bo najbrže priskrbela pristojna oblast. Domače prebivalstvo pa je mnenja, da hočejo na ta način domačine izkoristiti ter pod pretvezo, da bodo oskrbeli kmečkim vasem električno razsvetljavo bodo na cenejši način prišli do električne razsvetljave za obmejne naprave ter električne pogonske sile pri delu v utrdbenih in drugih objektih.
V	začetku meseca junija pride veliko število vojaščine v obmejne vasi nad Idrijo. Zaradi prihoda vojakov bodo zaključili po vseh šolah s šolskim poukom.
PAPA ĆE OKRUNITI VIKTORA EMANUELA ABESINSKIM CAREM
Rimska »Tribuna« javlja: U vatikanskim krugovima se potvrdjuju vijesti, da se vode službeni pregovori izmedju fašističke vlade i papinskog državnog sekretara o krunisanju Viktora Emanuela III za abesinskog cara. Obred bi se ima« održati u dvorskoj crkvi savojske dinastije »Maria Sant’Angeli«, a sa krunom koja se našla u carskom i svetom gradu Aksum. Krunisanju će prisustvovati i pretstavnici pokorenih abesinskih plemena.
Ceremoniju će izvršiti papinski legat i rimski vikar nadbiskup Marchetti Sal-vagiani.
položaje, ki so bili povsem ugodni. Taka radikalna reforma zahteva naravno tudi svoje žrtve. Trst prenaša te žrtve z moškim srcem in s pogledom uprtim v bodočnost zagotavlja načelnika nove cesarske Italije, da bo tudi takrat vreden poverjene mu naloge«.
Po tem izbruhu žalosti in obupa so fašistični listi obmolknili. Duce je ukazal novo preureditev. Njegova volja je za sedanjo Italijo sveta. On je že vedel, zakaj je tako ukrenil, dasi ga ne more razumeti tisti, ki ie s tem udarjen. Z novo preureditvijo trgovinske mornarice pa je smrtno udarjen Trst. Imperij zahteva svoje žrtve. Imperatorju pa naj velja pozdrav: »Ave Caesar. morituri te salutant!«	P. P.
OBSEŽNA DELA V OBMEJNIH UTRDBAH IN NAPRAVAH
Kmetje morajo s tlako razširiti vsa občinska pota
STRANA 2.
FAŠISTIČKA AMNESTIJA
Sa nekoliko strana smo dobili pisma u kojima nas pitaju da li je istina da te Mussolini amnestirati sve političke krivce u Italiji. Neki pišu da su o tome čitali u stranoj štampi, a nekoji pitaju da li je zakon o amnestiji več izašao.	I Ljubljana, 25 maja 1936 (Agis)
O amnestiji je do sada na stvari samo »Nac. direktorij Narodne Fašistične ono što smo javili u posljednjem broju li- Stranke ( P. N. F.) kot tolmač volje čr
ANTIFAŠIZEM V ITALIJI
Čemu povečana milica 2
sta, naime: 498 konfiniraca je amnestirano. I ništa više. Po svemu se čini da su U amnestirani uglavnom fašistički disidenti, svodilje, šverceri deviza i babice osudjene radi vršenja pobačaja. Dakle do sada ništa. U najboljem slučaju je ta amnestija u istom omjeru sa amnestijom prigodom rodjenja kćerke talijanskog prijestolonasljednika, kada je bilo amnestirano 11.695 osudjenika, ali od toga je bilo 11.600 običnih zločinaca, a samo 65 političkih osudjenika.
Carstvo je proglašeno i talijanski kralj je postao carem Abesinije. Njegovo Veličanstvo Vittorio Emanuele III. kralj Italije i car Abesinije, okrunit če se, kažu abesin-skom carskom krunom iz Aksuma i bit će proglašen Velikim. Možda će do te amnestije tada doći. Jer takovi su običaji. Kada se rodi kćer daje se amnestija i kada se osnuje Carstvo daje se amnestija. Svakako ona kojoj je uzrok osnutak carstva morala bi da bude šira. Možda će i biti. Možda?
Jedan uslov za amnestiju postoji. To jest: Carstvo. Historijski dogadjaj. Ali je potreban još jedan. A taj drugi uslov glasi: krivci se puštaju iz zatvora o n-
nih srajc in ital. ljudstva, odreja v tej veliki uri domovine: 1) vsi fašisti od 20 do 55 leta, sposobni za orožje bodo zahtevali čast, da sodelujejo v milici (M. V. S. N.) potrjujoč s tem neizčrpen vojaški duh crnih srajc in značaj rimskega mira...« itd. (19. maja 1936). t, V trenutku, ko hoče dati fašistična Italija videz svoje naj večje moči in sia-ve videz »novega rimskega imperija«, čitamo ta proglas. Vprašanje po vzrokih tega se nam vsiljuje samo od sebe m iščemo temu odloku prave razlage. Za obrambo mej države ali imperije, če ze hočemo, ima Italija »nepremagljivo« armado in vsi za orožje sposobni od 20 do 55 leta so v njej. Torej za to ni treba _ te povečane milice. Tudi bi se za slučaj kakega zunanjega spopada mobilizirala vsa vojna moč, ne pa povečala milica, čemu torej ta odlok fašistične stranke v času »največje moči«.
Fašistični režim je prišel v Italiji na oblast s takozvano »revolucijo« in se ta koj pokazal kot izrazit eksekutor veli-kega kapitala. Prišel je na oblast pred 14 leti, ko se je gospodarski položaj dr-
*	„	--------C/ ? t* V 16-, „	’	--J-	VIA
da kada od tih krivaca ne pri- vsaj relativno z ozirom na likvida-i e ti režimu opasnost. Od svodilja, j cii° vojnega stanja, uspostavljal in švercera, pederasta, lazarona, džepara i lu- uravnovešal. Prva leta njegovega živ-peža sviju klasa Mussolinijevem režimu ne h^nja padejo torej v zadnji dvig kapi-prijeti više opasnost. Jer carstvo je sivo-1 talizma. Toda takoj si je začel ojače-reno i takovi ljudi su najbolji stupovi ova- v.a^ svoj položaj in sproti, zlasti z nasi-kovih fašističkih imperija. U Abesiniji treba I hern, omejeval oblast le na najožji krog ljudi. Ne pita se kakovih. Glavno da su sodelavcev, ob najožjem in najbolj ome-Talijani. Svaki Talijan, pisao je neki dan jenem sodelovanju širokih ljudskih slo-jedan rimski list, dobio je ovih dana ve- jev. Ljudstvo je dobivalo vedno bolj liku misiju. Misiju da civilizira i romom'- Podrejeno vlogo, kar se je takoj vidno žira Abesiniju. čim veća lopuža, lim bolji j pričelo _ kazati v političnem udejstvova-kolonizator i civilizator. 1 zalo će fašizam j nju, kjer bi se morala kazati najbolj otvoriti tamnice i isprazniti otoke. Frogia- svoboda in moč ljudstva. Nekaj let goju« će amnestiju. Ali ne amnestiju političkih spodarske konjunkture, politična slabost krivaca.	nasprotnikov in politična nezrelost mas,
Jer politički krivci bi mogli škoditi. A Pa opajanje ob geslih fašistične dema-ako Mussolini	misli da	bi mogli ško-1 S°£iie ter končno	nasilje, sta ljudstvo
diti,	znači da	stvari	neće	ići ona-	Prvih 7 let gnala	skoro slepo s faši-
ko kao što se govori u fašističkim redo-	dokler niso bili ob spoznanju, ki
rima.	Znači da	Mussolini	nije	siguran.	3e prišlo prepozno,	okovi do_ skrajnosti
Znači	da talijanske mase nisu u	»deliriju-	priviti, in ljudstvu	onemogočen svobo-
mu oduševljenja«. I znači da avantura nije ^pri ^,7ra'7 ■nnMa "Srt™ t-? ^ svršena. Teškoće će tek početi.
»Impero delle illusioni«, (lm-1	lm5le v u nosivu pravega oameva.
perij iluzija) nazvao je to Carstvo jedan \^.	Prvlh ^ gospodarske ko-
antifašistički list. Ako Mussolini ne pušta njunkture se Je torej fašizem zlasti s političke krivce, sada - prigodom osnutka P°moČ.Jo	kapitalov (številna Ine-
Carstva' - zmči da se Mussolini boji da f zemska posojila), ki so pritekali v Ita-će tih iluzija nestati. A tada nisu politički 1‘*°	ostvaril m razvil svoje or-
krivci poželjni. Tada je bolje da su pod I g&uizacije. Meščanstvo, ki tvori njegovo ključem.	socialno bazo, v zvezi z veleposestniki,
Mi vjerujemo da je Rimsko carstvo iJu- mu ie dalo svojo številčno moč. zija. I da čc poteškoće tek nadoći. Bijeda u ^ lahkoto je_ fašizem strl že takoj v talijanskim masama će se pogoršati, vanjski I začetku še z meščanstvom prežete malo-položaj će se-pogoršati i situacija u samoj številne nasprotne organizacije. Social-Africi će se pogoršati.	demokratska In tudi katoliška stranka
Ako Mussolini jednom melodramsko m I . kmalu izginili. Vsled svojega opor-geslom ne rastvori ćelije političkih kažnje- I tunizma m reakcionarne okostenelosti, nika, znači da i on uvidja težinu svoga po-1 vs^ed p o nian j ka n j a ^ ^vs a k rs ne zivljenske
ložaja. Ako to ne učini sada — u kulmi-nacionoj tački fašizma — tada će i on pokazati da je svijestan kako je to tobožnje carstvo zaista L’impero delle illusioni.
_______ (t- P-)
Doslednost goriškega škofa Margottija
revolucionarnosti, sta baš ti dve' dali najboljše povode in poroštvo za fašistično moč In tudi sami utonili v faši zrnu. Utonili sta v njem takoj, kakor hitro sta postali nelegalni in njih članstvo tvori danes kader fašističnih pristašev, ko se je še javno predalo in ponudilo fašizmu pomoč vodstvo teh strank. Ko je še fašizem razgnal razredčene nasprotnike In z nasiljem onemogočil delo delavskim voditeljem, za--	.	.	. .	.. i nesel nejasnosti v ideologije, razčlenil
Gorica, maja 19J6. Agis. Na- prejšnje skupine, je pričel s svojo poll-sledmk zadnjega slovenskega cerkvenega. I tično »vzgojo« preko iastne organizaci-hijerarha v Julijski Krajmi je goriški škof je_ -pa njegova masovna organizacija pa Margotti, ki na žalost niti malo ne sledi je postajala le nadzorni aparat In poli-Predm1<:a P0^- nadškofu Sedeju. caj nad vsem javnim življenjem. Tako Niti v naklonjenosti vernikom niti v dosled- fašizem kmalu ni imel proti sebi vsaj nosh v svojem delu ne odgovarja mestu, ki pribiižno enakovrednega nasprotnika, ki
ga zavzema. To smo imeli priliko že ne,ste-1 :-------—----------------2--------------------
tokrat ugotoviti, zlasti pa to bridko okuša naše podeželsko prebivalstvo. — Kot nam je znano, ni dolgo tega, ko je škof Margotti izdal okrožnico s katero prepoveduje podrejenim duhovnikom, da ne smejo s procesijami mimo krajev, kjer so plesne prireditve. Znano pa je nam vsem, da se danes po deželi pleše samo v prostorih »dopola nora«. In ne samo pleše. V te lokale se
bi dovolj elastično sledil vsem spremembam diktature italijanskega meščanstva in kapitala, katere nosilec je bil faši zem sam.
Sele pod skorjo navidezne trdnosti fašistične zgradbe se je moglo začeti razvijati pravo, sprva bolj lokalizirano, a vedno bolj šireče se, z revolucionarnimi metodami podpirano protifašistično gibanje, ki zajema polagoma vse sloje ljudstva, zlasti delavstvo in kmete, ki vedno bolj In najbolj občutijo razdiral no delo fašizma. In ta antifašizem gre v smeri vedno večjega spopolojevanja, ter popravljanja često grobih napak, je ze postal važna sila v Italiji, ki daje razlago mnogim fašističnim zunanjim akcijam. Zadnji odlok je brez dvoma eden izmed odgovorov fašizma protifašističnemu delu v Italiji sami.
Antifašizem v Italiji je preživel do sedaj mnogo faz svojega razvoja od skrajno pasivnega gledanja in čekanja, pa do prave revolucionarnosti. Ni še’ dolgo, ko je splošno prevladovalo mnenje, ki je pričakovalo rešitev izpod fašizma od spontanega nastopa ljudstva ob kaki ugodni priliki (n. pr. umor diktatorja). Dalje se je pričakovalo rešitve v vojni, ko bi obrnili orožje proti fašizmu. Obe gledanji sta si v svojem bistvu slični in silita k pasivnosti, oportunizmu^ in nikako nista mogli biti pro-gramatični načeli revolucionarnega gibanja. Ko so se rešili tega gledanja in ko se je pričelo z aktivnim delom, se je sele pokazal uspeh In reakcija. Prvi izraz tega je bilo »Izredno sodišče« ki je od tedaj merilo protifašističnega dela v Italiji.
Prišlo je leto 1929-30, ko so se pokazale prve karakteristične lastnosti ital. gospodarske krize. Fašizem je imel tedaj ze svojo »zgodovino« in upliv vzgoje ie bil se v teh letih zaznaten. Zlasti med mladino. Toda napačno bi bilo misliti, oa je postalo vse fašistično. Zgubili so le zaupanje v svojo lastno m o c. V zvezi z nastopom krize In njenimi posledicami, ki so segale predvsem do širokih, od dela živečih slojev, je moral tudi fašizem ukreniti marsikatere spremembe. In v tem, da bi preprečil razkroj svoje socialne baze, in ubr-zdal nezadovoljstvo mas ter njih, gibanje, je bil zelo spreten, še bolj je ukle-nu vse v svoje organizacije in storil vse, kar se je dalo da obdrži položaje: spo-razum z Vatikanom, sporazum z nekaterimi voditelji soc. demokracije (Calda-ra. Verati), vrgel geslo: »andare al popolo«, do skrajnosti je skušal pritegniti vse v dopolavoro in razširiti njegovo kontrolno moč nad delavstvom, dalje zimske akcije za brezposelne, letne kolonije za otroke, fraza 40 urnega tednika in »nadrazredne korporativne države« itd., itd; vse to je storil zato, da bi primarnu ljudstvo in s tem prikril zlasti stalno povečavanje policijskega aparata, s katerim je segal v skoro vse panoge javnega življenja. Daleč, celo v privatno življenje, je začela tedaj segati zloglasna OVRA. Vsem tem spremembam sprva antifašizem ni dovolj vestno sledil in tudi ni pokazal dovolj elastičnosti. Dovolj pričajo o tem žrtve.
Vendar pa je z naraščajočim pritiskom, z večjo rafiniranost jo In brezobzirnostjo fašističnega terorja, napredovala tudi vedno bolje premišljena in dobro organizirana odpornost. Leto 1929-30 smatramo lahko kot mejnik v borbi proti fašizmu, t. j. čas v katerega pade najhujši fašistični teror, ko je bilo delo posebnega sodišča najintenzivnejše in žrtev največ. V ta čas padejo tudi naše največje nacionalne žrtve. Vsa ta dejstva so kazala jasno, da se je v Ijud-
organizacija deluje in vzpostavlja zveze z masami. Od ločenih celičnih organizacij, se je pričela akcija širiti in delovanje se je s temeljito notranjo spremembo prenesio na najširše mase ter celo končno v fašistične organizacije same, kar se je pokazalo še leta 1934. Vedno bolj so se množili slučaji, sprva bolj plahi, a vedno bolj oštri, kjer se je pričela kazati nezadovoljnost. Prišlo je tako daleč, da sedaj niti ena fašistična akcija ne more več uspeti drugače, kot s pritiskom na najširše sloje. Od tu dalje se fašistična delavnost osredotočuje zlasti y to, da se čimbolj posplošijo in pomnože akcije tlačenega ljudstva od navadne demonstracije pred županstvom proti davkom, da se s tem okrepi zavest ljudstva v svojo moč, ki mu jo je fašizem v teku let popolnoma vzel. Vojna v Abesiniji bo to delo gotovo v mnogem olajšala, čeprav sprva zgleda drugače in bo za ljudstvo, ki je pri tepi moralo edino prenesti vse žrtve, brez dvoma velika politična šola, posebno še, ko bo spoznalo, da ni imelo od nje ni-kakih koristi. Ko tako fašizem danes napenja skrajne sile in včlanja vse za orožje sposobne v milico, nam da resno misliti in nas prepričuje, da je to vse le izraz teh do skrajnosti povečanih notranjih nasprotij in skrajni napor fašizma, ki se hoče obdržati v borbi z antifašizmom, ki se je kljub vsemu organiziranemu nasilju znašel in temu primerno pričel voditi svoje delo.
Moč ljudstva in države se presoja po svobodi ki jo ljudstvo ima. šele mnogo mnogo svobode, ki je v rokah vseh, pokaže kako je skupnost močna. In čim močnejša je skupnost, tem več svobode lahko nudi poedincem. Nič takega ne more pokazati danes fašizem, ki ie toliko šibkejši, kolikor bolj mora napenjati svoje sile, da z orožjem vzdrži mase pa najsi bo to z milico ali s čim drugim Pri vsej svoji slavi, pri vseh »zmagah«! italijanski fašizem danes svojemu ljudstvu ne more nuditi nič več, kot to. da ga se bolj oklepa s svojo oboroženo organizacijo, omejuje konzum in mu zida mavzolej...
Vrh kod Buzeta, juna 1936. — Učiteljica u Vrhu Trovar Emilija, rodom iz Poreča, koja službuje već dvije gorom«. m ne samo piese. v te lokale se i dine na Buzeštini, nestala je ovih dana. zvablja naše mladeniče in se jih navaja na | Karabinjeri su dolazili k svima onima pijančevanje in ponočevanje. Za naša de- kod kojih je u posljednje vrijeme sta-kleta so prostori »dopolavoro« in njegove novala i s kojima se družila i tu su prireditve, ki obstojajo v norenju na pie- vršili premetačine i pitali za nju. Tra-sišču, v pijančevanju in ponočevanju, prava žili su informacije i o tome da li je beznica. In goriški škof Margotti, ki «e ona imala zaista vjerenika na Vrhu, dovoli, da bi šle cerkvene procesijo mimo koji je prebjegao u Jugoslaviju, i tra plesišč, obiskuje o prihkih svojih vizitacij j giu su od svih potanje informacije o ” podeželskih župniščih, rudi lokale »dopo- njezinom vladanju i o torne s kime se lavora«. Morda Jih celo blagoslavlja! 1
OBMEJNI PAS NAD ČRNIM VRHOM STROGO ZASTRAŽEN
Postojna, maja 1936. (Agis). Vsi j obmejni kraji so polni straž. Največ jih pa opaziš, če potuješ od črnega vrha proti meji, zlasti pa okrog obmejne vasi Godovič je vse polno karabinjerjev, mi-
Potraga za učiteljicom Travar
KARABINJERI JE TRAŽE NA SVE STRANE
družila i sastajala.
Ovdje se govori da je uhapšena, dok neki drugi tvrde da je utekla i ona Jugoslaviju.
Osim tih premetačina vrše se u posljednje _ vrijeme na cijeloj Buzeštini premetačine kod svih vidjenijih ljudi Premetačine vrši karabinjerski odred, takozvani »Nucleo speciale« koji ie poznat sa terora nad našim svijetom. — Narod kaže da sve to, te premetačine i progone _ inspiriše po zlu poznati dr Hrvatin, bivši sudac i advokat u Buzetu
ličnikov, finančnih stražnikov in morda informacij, ki so jih morali dati vojaš-še kakšne druge vrste uniformirancev. | kim oblastem radi bivališč, kamor bi se Obmejne straže imajo tod tudi dobro iz- mogli preseliti v eventualni vojni, o vežbane policijske pse, ki stalno krožijo tem je naš list že poročal pred časom, naokoli in Iščejo nove žrtve. Kdor po- Razburjanje, ki je ob tej priliki nastalo, tuje tod po cestah, se no sme ustavljati, pa se ni nikakor poleglo, temveč se je niti ne ozreti, pač pa sme samo pred se | celo razširilo in povečalo. V tem prime-gledati in niti ne v obcestne predele. Na ru je na vsak način mišljena vojna z to pazijo posebno pri moških.	Jugoslavijo. Po »končani« vojni v Abe-
TRŽAČANI SE BOJIJO VOJNE
Prebivalstvo. je zelo razburj eno radi dajanja informacij obivališčih v eventuelni bodoči vojni
Trst, maja 1936 (Agis. Prebivalstva je polastilo veliko razburjenje glede
__  Ivi	ì V* wì «•»no T 4
sini ji je splošno mišljenje, da fašisti ne bodo kar tako lahko odložili orožje, ne če bi poiskusili kako novo »podjetje«. Tudi »vojni duh« po precej lahki abesinski aferi, pravijo, da se ne bo tako lahko potolažil. Tržačani so zelo nerazpoloženi do vojne, ker so predvsem živeli v neposredni bližini fronte v svetovni vojni in ker stvar ne bi šla nikakor tako lahko, kakor v Abesiniji. stvu nekaj zganilo, da antifašistična
Oj divne mi Dalmacije..«
ZoPOSt;f ? 8flm iedav Ust k°il «
Zov sa Jadrana, nezavisni na-
llevlPn,aalMt vi-Ust Tai se lisl od’1-šev jaia Mussolinijem. Obično stavlja za
moto svojim člancima riječi Mussolinijeve, a katkada i Hitlerove. Mussolinijeve češće, iako i u prošlom broju stavlja kao moto jeanom članku i ove riječi:
»Ne dozvoljavam da većina vlada! Većina se sastoji od pokvarenjaka i nozna-nca. Otkuda da se takovoj vrsti ljudi dade odluka vlasti, samo zato jer ih je mnogo, barn fakat da svake 4 godine glasaju, zaslijepljeni demagogijom ideja koje ne razumiju, ne stvaraju od te većine kvalifikčuvanoga faktora vladanja!
Benito Mussolini u Milanu.«
Iza toga počinje oduži članak, a u tom danku se nalazi i ovaj (udivljenja vrijedan)
»I danas, dok se ulicama, tatijan-
Zi.uJlc'iT'. °ri unosna vika talijanskih fašista, dok se idealizam i vjera u snagu njihove zemlje penje do Ubnena, dok Benito Mussolini vidi u Galiji svoj ideal pred kojim on pada 1 h/ed kojim je on spreman na. najveću „rtvu, dok je unutrašnje, pitanje naroda rješeno ...«
Splitski »Jadranski dnevnik« je već stekao zasluge da ga zadarski »San Marco« Prevadja za svoje čitatelje, a tu čast će doživjeti (mo-da) i »Zov sa Jadrana«. Mislimo da se za tu čast ne trgaju ni jedni ni di ugi, pa da se ta. pegula ne dogodi i »Zovu sa Jadrana« dal ćemo mu par savjeta:
„„J: *?ovr Jarana« ima, Čini nam se, ombiciju da bude nasljednik nekadanje splitske »Pohode Ako je to tako, tada bi sa-
Z!rn*-k ?rednik\	sa Jadrana« neka
potraži stare »Pobrđe« i neka ondje uči kako treba u Splitu pisati 0 Mussoliniju.
hil^'h-di Vecj ho£e dn cHira Mussolinija. ~n ini	se mal° bolì0 zainteresira
-,a taj svoj ideal. pa da prouči i ostale Mussolinijeve govore, „ ne samo one po-ratne. Mi ćemo nw citirati jedan pasus ia predratnog Mussolinija da mu služi kao orjlca:
»Italija, n kojoj bi 36 milijuna gra-djana. mislilo na isti način, bila bi ludnica ili carstvo gluposti i dosade.«
Ih možda ovaj pasus iz obrane Mussolinijeve pred sudom 1911 godine kada je bio optužen radi sabotaže Libijskoga rata: »Izmedju nas' socijalista i naciona-iista je ova razlika ■ oni hoće veliku Italiju, n ja hofu Italiju kulturnu, bogatu i slobodnu. Volio bih biti gradjamn Danske, negoli podanik Ki-neskoga carstva«
hto i to je Mussolini. Možda hi starom puntarskom Splitu bolje pristajali citati predratnog Mussolinija, ako već hoče dn ga citiraju. Ah n(ika, zaboga, preslanu sa tom. Mussohnomanijom. jer bi im jednog dana mogao kogod zavikali:
»Koga zoveš^ »Zove sa J a-dran a«?«
ITALIJA I ABESINIJA
OMLADINA HOĆE MIR
Ropstvo ostaje i nadalje
Po predavanju g. D. Timotijevića
U Zagrebu je održao vrlo uspjelo predavanje o Abesiniji i Italiji g. Dušan Timotijević, saradnik beogradske »Politike« koji je bio i izvjestitelj »Po-litikin« iz Abesinije.
SVIJET JE KRIVO INFORMIRAN. On je najprije izložio na koji način se serviraju publici vijesti preko štampe, Pa je zaključio da jedan vrlo mali dio istine dozna šira publika o dogadjajima.
Jedan veliki dio publike — kaže g. Timotijević — krivo je informiran o abesinskom pitanju. Iz toga slijedi da jedan dio publike ima i krivi stav prema tom pitanju. Publika je informirana i ona stvara svoje poglede putem štampe. štampa je opet ili direktno pod diktatom vlasti pojedine države i mora se rukovoditi prema njenoj vanjskoj i nutarnjoj politici, ili je relativno slobodna, a to znači da je u rukama pojedinih novčanih magnata, finansijskih ili industrijskih grupa. Kako je sa novinama tako je i sa agencijama preko kojih dobivaju vijesti. Lansiraju se tako direktne laži, lansiraju se polu-laži, ili istine, ali s naročitom tendencom. — Agencija Stefani puštala je dnevno u Promet desetke kulturnih notica. Sve su to bile istine, ali one su donošene sa naročitom tendencom da se prikažu Ita-iijani kao kulturni, napredni, humani, da se tako stvori simpatija za njih i «roz to simpatija za njihov podvig.
Da li je prestao rat?
Moglo bi se reći da ni Svjetski rat Još nije prestao. Trpi još od njeg generacija koja je ratovala, trpi ona koja Je doživjela strašne stvari u svojem djetinjstvu, trpi ona koja se rad jala u tim Sodinama, i oskudijevala na ishrani. Ni Abesinski rat nije prestao. Jer i dalje ce umirati Abesinci otrovan! plinom, i dalje će poboljevatl Italijani-vojnici kad te vrate kući od tropskih bolesti, od rada, od posljedica klime i napora. Ali fcad bi se i preko toga prešlo, rat još nije završen. Nije završen, jer se nalazi velik dio Abesinije, velik kao Balkanski poluotok, na koji nopće još nije ^tupila talijanska noga.
Kakve koristi može imati abe-uNIJA od taluanske »civilizacije?«
Kakve koristi može imati Abesinija kao kolonija? Jedan dio Libije umirivala je Italija na ovaj način:
De Bono javlja — od 1.300 buntovnika pobili smo 1.360. Kad ni to nije Pomoglo onda dolazi Badoglio sa izja-T'ttn da će progoniti rodbinu, potomstvo '.blago pobunjenika. Dolazi onda Gra-***»1 i zaključuje: izvor je pobunjenika n.nrod. Odvodi 80.000 ljudi u koncentra-V'ene logore, gdje polovica umire. — «Vi su kolonizatorski sistemi loši, ali Pijanski je naročito loš. Kad je Fran-cUska predavala jedan mali kolonijalni bosjed Italiji, onda je od 1.200 stanov-d'ka dočekalo Talijane njih 60. — 1.140 ^Udi volilo se Iseliti nego ostati pod njihovom upravom.
Kakve koristi će imati italua od abesinije?
Riješavanje prenapučenosti putem °s.vajanja kolonija je samo imperijali-t«čka fraza. Kroz dvadesetak godina Uspjela je Italija u Libiji kolonizirati Sahio 8.000 ljudi. Godišnji je prirast pu-fkhstva u Italiji oko 300.000. Svaki ko-Oftizirani Talijan u Libiji stoji državu ® JJudi i nekoliko tisuća Ura. Osim toga , Vai je rat stajao Italiju ogromne pare
njena je zlatna podloga smanjena za
vje nego polovicu.
M A što se tiče prenapučenosti Talijana I var stoji ovako: 93 pasto pučanstva ‘‘Aa 27 posto zemlje, 6.4 posto pučan-'cya 26 posto zemlje, 0.6 posto ljudi pre-,.stalih 47 posto zemlje. Dakle 0.6 posto Judi u Italiji ima gotovo isto toliko zc-£nje koliko preostalih 99.4 posto pu-j^hstva. što je prirodnije nego da tih
koj
posto naseli onih 47 posto zemlje l^Ja se nalazi u rukama nekolicine
h -, nego da traži svoj opstanak pod pogodnim, tropskim suncem Afrike?!
CIVILIZACIJA.
francuski književnik Malreaux kaže: Ropsko je mjerilo civilizacije tehnika Ha naoružanje. Onda jednostavno jače »aoružanje zemlja može proglasiti dru-zemlju za necivilizovanu i osvojiti je. perika Englesku, Francuska Belgiju, J®mačka Poljsku i t. d. I nikad kraja a.*n ciklusu. Osim toga — kaže Malre-1(1. — postavlja so jedno krivo mjeri-5o' VeU se — ta i ta kolonija je kroz Sodina postigla takav i takav na-ve.dnk. istina, ta je kolonija postigla
Jesni napredak, ali neka se pogleda (J.vojanje od 50 godina kod afričkih ili ‘tirt kih zemalja koje nisu kolonizirane, će se vidjeti da je taj napredak i n u Slamu nego Indo-kini, veći cvzijl nego gdje drugdje u koloniji, »bj^a u Abesiniji dosta nekulturnih iti i zaostalosti. Ali iste te zaostalo-otii- jamo i po ostalim evropskim ko-Clama- Istina u Abesiniji postoji i :WVo’ ali kakvu će slobodu donijeti i 111 robu u bijeloj haljini bijeli rob košulji? Svi ml znamo što je zaih i kakve su njegove metode.
Pred Svjetski omladinski kongres u Ženevi
U posljednje vrijeme opaža se u cijelom svijetu velite, aktivnost organizacija koje rade protiv rata i za mir. Pacifistička i antifašistička ideja dobivaju sve više konkretne oblike. Ogromni štrajkovi američkih studenata za mir u aprilu, konferencija »Prijatelja mira« u Londonu, velike skupštine žena u Parizu 1 drugdje, tisuće manifestacija protiv pripremanja rata, u Engleskoj, Holandiji, Grčkoj, čehoslovačkoj itd. propagandno putovanje Mr. Jounga po Balkanu — sve su to znakovi koji težu da je ostvarenje ideje mira danas mo-mentano najaktuelniji problem naše civilizacije.
U nizu studentskih i omladinskih medjunarodnih konferencija i kongresa za mir održat će se i ove godine početkom rujna veliki »Svjetski omladinski kongres« u Ženevi, koji će se baviti najviše ovim problemom, a i drugima koji ga uvjetuju ili uzrokuju.
Saziva ga Društvo naroda, a stoji pod pokroviteljstvom Medjunarodne unije Udruženja za Društvo naroda. Pretsjedavat će g. Henri Rolin, belgijski senator i pretsjednik te Unije.
Cilj je tog kongresa, koji će biti prvi kongres čitave svjetske omladine, da dade omladini prilike za medjusobno upoznavanje za diskutiranje najaktuel-nijih problema, naročito problema rata i mira, fašizma itd. i da onda na temelju toga donese .jedinstveni akcioni program za rad oko sprečavanja novog rata i za organizaciju mira.
Potrebno je naglasiti da će prisustvovati omladina svih političkih, kul-
turnih i religijskih nazora, što više i fašistička omladina iz Italije, Njemačke 1 Japana. To će u pravom smislu te riječi biti prvi parlamenat mladih u historiji.
Ne može biti sumnje da će u diskusiji pobijediti teza onih koji neće rata i koji ga odbijaju. Omladina čitavog svijeta jednodušno će osuditi i rat i one koji na nj huškaju omladinu. Stoga je dužnost svih demokratskih omladinskih grupacija da sudjeluju na tom kongresu i da pomognu osuditi fašizam.
U svim zemljama svijeta vrše se velike pripreme. Na inicijativu »Udruženja za Društvo naroda« formiraju se pripremni odbori koji populaziraju ciljeve kongresa, priredjuju ankete o pitanjima rata i mira i prikupljaju finan-cijalna sredstva za odašiljanje delegata u ženevu.
I kod nas se počelo raditi na pripremi ženevskog kongresa. Postoje inicijativni odbori već dulje vremena u Zagrebu i Beogradu, a pred par dana osnovan je inicijativni odbor na ljubljanskom sveučilištu.
F. D.
Op. ur. — Ne bi li se i naše emigrantske omladinske organizacije pobrinule za svoje pretstavnike na tom kongresu, da se ne dogodi kao na Bri-seljskoj konferenciji, gdje se osudilo fašizam u Italiji, Japanu i Njemačkoj kao i progone Židova itd., ali o zatiranim narodnim manjinama pod talijanskim fašizmom se nije govorilo. To, dakako, našom krivnjom.
SMRT UGLEDNOG NARODNJAKA U VRHU
t Antun Sirotić-Uličić
Buzet, maja 1936. — U Vrhu kod Buzeta umro je poznati narodnjak Antun Sirotić-Uličić u starosti od 75 god.
Pok. Sirotić je bio oduvijek vrlo čestit čovjek i ugledni naš borac. Preko 20 godina je bio odbornik Buzetske općine i desna ruka načelnika Frana Fle-ga. Uz to je bio župan na Vrhu i crkveni starješina.
Kada su Talijani došli u naše krajeve bio je pok. Sirotić interniran u Ca-gliarima na Sardenji zajedno sa svojim sinom Matom. Kasnije, a naročito dolaskom fašista na vlast bio je proganjan i više puta hapšen. U zadnje vrijeme su ga progonili naročito radi toga što se opirao župnicima don Sirci i don Branku da izbace naš Jezik iz crkve.
Vrh je zadužio naročito time što je sazidao školu, a i župni stan Je podigao za vrijeme svoga županstva.
Koliko je bio voljen i poštovan od svojih suseljana vidjelo se najbolje na pogrebu. Na groblje ga je otpratio cijeli Vrh i mnogo naroda iz okolnih sela; iz Grimalde, Buzeštine, Sovinjštine, Zamaška i t. d.
Tako je otišao još jedan iz garde naših starih boraca. Antunu Siroticu laka domaća gruda, a obitelji naše sau-češće.
NAPADAJ NA NAŠE LJUDE RADI SUDJELOVANJA NA POGREBU POK. ANTUNA SIROTICA IZ VRHA Sovinjak, juna 1936. — Karabinjeri iz Sovin jaka su napali Josipa Jermana i Ivanku Zidović iz Sovin jaka radi toga što su htjeli ići na pogreb pok. Antuna Sirotića na Vrhu. Kada su se uputili na Vrh da prisustvuju pogrebu, karabinjeri su ih presreli i potjerali su ih natrag. Rekli su im: »Jedan od vaših je hvala Bogu otišao. Jedan Hrvat manje. Ali ako mu idete na pogreb upisat ćemo vas u crnu knjigu, a tada se čuvajte«.
t POVODNIK-JUSTINA Pretekli teden je umrla v Mirnu pri Gorici Povodnik Justina, rojena Pahor. Pri vseh priljubljena in dobra gospodinja, draga in mila m#ti, ki je svoje otroke odgojila v zdravem narodnem duhu. Naj ji bode lahka domača zemlja a njenim otrokom Slavici in Justu naše sožalje«.
DVE NESREĆI ZA VIPAVSKEGA KMETA
Gorica, maja 1936 (Agis). Pred kratkim je v okolici Šempasa in Osete divjalo hudo neurje in toča, ki je prišla izpod Čavna in pokosila pridelke. Sedaj pa napovedujejo, da bo prišlo v Iste kraje vojaštvo na letne vaje. To bo za našega kmeta za točo druga šiba božja, tako da mu za jesen, ko bo čas za pobiranje noljskih sadežev, ne bo ostalo popolnoma nič.
ŽUPNIK BRANKA DUELI CRKVENE SVIJEĆE DA IH SE PALI U SLAVU RIMSKOG CARSTVA Buzet, maja 1936. — župnik Branka je podijelio crkvene svijeće po svim kućama u Sovin jaku i naredio je da Ih moraju zapaliti na prozorima u slavu novoosnovanoga Rimskoga Carstva. Dok jc on u crkvi pjevao — Te Deum — uz zvonjavu zvona i pucnjavu, crkvene svijeće su gorjele po svim prozorima u Sovin jaku.
DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE
— Monografiju o generalu Škodniku
kojem su otkrili ovih dana spomenik u Kanalu je napisao Raineri Mario Cosar. Monografija je izašla ovih dana u Vidmu.
♦
— Istranin Klement Sergo, prvi dezerter iz talijanske vojske, uspio je vjerojatno da se spasi iz Adis Abebe prigodom ulaska Talijana. Tako teže novinar Harison iz Beograda koji se ovih dana vratio iz Abesinije.
*
— Članice ženskog fašja na Rijeci poslale su zastavu ženskom fašju u Adis Abebi. To Je i razumljivo da se Rijeka prva javila takovim darom jer Rijeka i Adis Abeba si u mnogome naliče: i jedna i druga uživa blagodati »oslobodjenja«.
*
— Talijanski vicekonznlat na Sušaku pretvoren je u konzulat. Djelokrug mu je Gorski Kotar i Hrvatsko Primorje.
♦
— CEGLAR PETAR POK. MATE IZ OBROVA osudjen je na Rijeci na mjesec dana zatvora.
♦
— Zlatu Brenko Jakovljevn in šikići kod Pule povozio je automobil kod Bu-solera. Teško je ranjena.
♦
— Otrovalo se lizolom dijete Ivana Rakića iz Premanture. Odveli su ga n bolnicu i uspjelo je da ga spase.
♦
— Ivan Kapuralin (Moro) umro je u Vinkuranu kod Pule. B3o je ispravan čovjek i svjestan narodnjak. Laka mu domaća gruda, a sinu Josipu (u Zagrebu) i ostaloj obitelji naše saučešće.
*
Praška »Narodnji Politika« od 22 maja donosi feljton Olge Fastrove, u kome ona opisuje svoje utiske sa Rijeke, u kojoj se zadržava nekoliko sati u prolazu za Dalmaciju. Rijeka sada privredno izumire, dok jugoslovenski Sušak napreduje, kaže Olga Fastrova u svom feljtonu.
♦
— Pišejo o velikih manifestacijah in veselju na goriškem in tržaškem o priliki zmage. Pravijo, da je prisostvovalo Mussolinijevemu govoru, ki je bil prer našan po radiju in vsem ostalim manifestacijam na goriškem 160 tisoč ljudi, v Trstu pa 127 tisoč, med temi 65 tisoč organiziranih. V samem št. Petru na Krasu pišejo da jih je bilo 3 tisoč.
♦
— V Poženelu pri Podbrdu je ubila
teška skala 24-letnega Ivana Bizjaka, doma iz Velikega Ožbolta.
*
— 24-lctni Boris Makuc je bil javljen oblastem radi tajnega bega čez mejo. Doma je iz Vipolž.
*
‘— Radi tajnega prehoda meh: je bila pobsojena 64 letna Marija Obid, z Orehka ‘na 3 mesece in 15 dni zapora.
♦
— Radi žganjekuhe, tihotapstva in *a* litve finančnih stražnikov so morali odgovarjati pred sodiščem v Gorici: Amalija Lisjak, stara 51 let in Danila ter Vladimir Nusdorfer, stara 25 in 20 let iz Rihcrnber-ga. Obe ženski sta se uprii straži. Lisjak jc dobila 2 leti, 2 meseca in 20 dni zapora ter 1.400 lir dcn. kazni, Vladimir 1.256 lir, Danila pa je bila oproščena.	1
Da ropstvo u Italiji ostaje to znamo. Da u Abesiniji to ropstvo postoji joi gore i to znamo. Ali da fašisti sami priznaju da su tirade o oslobodjenju abesinskih robova bile samo bluf i pijesak u oii dobronamjernih usidjelica po nekim evropskim ministarstvima, to se ne zna. Jer ni agencija »Stefani*, ni veliki francuski listovi o tome ne javljaju. O tome piše »Gerarchia*, Mussolinijeva liina revija, u svesci za april. Tamo Antonio Palumbo piše pod naslovom: »Osvojena Istoina Afrika* i ovo:
»Jedan dekret visokog komesara za Istočnu Afriku ukida ropstvo... Usprkos toga ima robova koji te voljeti da ostanu u svojem »blažem ropstvu*. Tako su se prijavila dva roba kanjazmača Mesfuna koji nisu ništa radili osim što su imali dužnost da operu ruke svome gospodaru iza ruika i da mu dodaju pite kada je bio žedan.
Bit te mnogo njih koji te utett od svojih gospodara... Taj ljudski materijal moti te se lako upotrebni za teže industrijske i poljske radove u našim poduzetima.*
Eto tako, robovi ostaju robovi i pod skiptrom Nj. Carskog i Kraljevskog Veličanstva Viktora Emanuela III. Velikoga, Kralja Italije i Cara Abesinije. Ali dok su pod vlašću Lava Judinog Hajle Belasijn prali prste svome gospodaru i dodavali mu vrt * vodom, sada te — iza oslobodjenja — argatovati po 18 sati na dan sa bijele gospodare. Zato te dobivati šaku stučenog zmja. i korbač po golim ledjima.
FERDO KARIS PRI OSMEM „KRIZO”
Maribor, 27 maja. Kdo bi sl mislil? Ta mladi starček objaja te dnl 80 letnico. Ferdo Karis je markantna osebnost v predvojnem nacionalnem življenju v Primorju, je pa tudi markantna osebnost v povojnem nacionalnem društvenem življenju v Mariboru. Navzlic osmerim »križem« je še vedno poln elana, mladosti ter Idealizma. Velike so njegove zasluge, ki si jih je bil pridobil za naš narodni živelj v Primorju.
V Trstu je bil soustanovitelj »Posmrt, nega društva poštnih uslužbencev«, odbornik »Konzumnega društva drž. uslužbencev« in podpredsednik enakega društva v Gorici. V št. Petru na Krasu je bil ustanovitelj in predsednik »Rdečega križa«. Na Opčinah pri Trstu je ob priliki živinske epidemije s sodelovanjem odvetnika dr. M. Pretnaja ustanovil »Zavarovalnico za živino«, ki so jih potem ustanavljali tudi drugod v tržaški okolici. V svoji službi je bil g. Karis izredno dobro kvalificiran, kar ga je držalo na vrhuncu eksistence. Ni bilo oddelka pošte, posebno pa v Trstu, kjer bi ne bil dodeljen. Premeščen je bil dvajsetkrat in to po njegovi zaslugi, ter vselej v važnih zadevah. Ponujeno mu je bilo z napredovanjem predstojništvo avstrijske pošte v Carigradu, ki jo je pa odklonil. Pač pa je bil ob priliki »Veleizdaje« skoro predstavljen v Cer-novice, kar pa je drž. poslanec Nabergoj preprečil radi katerega volitev si je nakopal ta proces.
In tudi še sedaj v tej visoki starosti deluje kot krt vsestranski. Pred 15. leti je ustanovil »Društvo upokojencev ter Samopomoč za smrtne slučaje«, obe društvi sta se združili z razpuščenim društvom aktivnih uslužbencev. Tu je bii blagajnik in predsednik. V odbor novega društva upokojencev ni več vstopil, ker kljub intenzivnega dela, mnogim re-zolucijam in avdijencam pri petih ministrskih ni nič dosegel. G. Karis pa je član, oziroma odbornik skoro vseh narodnih društev in ga vidimo pri pobiranju za dobrodelne namene od hiše do hiše. Neštetim brezposelnim je pripomogel do kruha ter se vsesplošno še danes zanima za usodo naših najbednejših.
Idealnemu jubilantu, še vedno mladostno čilemu, mladostnemu, za vse dobro In plemenito vedno dostopnemu ob redkem življenskem jubileju naše naj-prisrčnejše čestitke, ki jih zdhižujemo z željo, da bi še dolgo vrsto let zdrav, vesel in šegav, kakor je sedaj med nami
GLASOVI TALIJANSKE ANTIFAŠISTIČKE ŠTAMPE
Pokret za pomoć žrtvama Mussolinija u Abesiniji
Bez prestanka traje teror u Abesiniji. General Graziani, kojega Arapi zovu »Hijena Libije« radi užasnih zločinstava počinjenih nad urodjenicima Libije zaista je odličan učitelj kolonizatorima u crnim košuljama. Vijesti koje primamo iz Adis Abebe ispunjavaju nas užasom. Oko 1500 hapšenja u jednom danu, streljanja, košenja mitraljezima cijelih grupa uhapšenika, masovne deportacije, eto to je obećana »sloboda« maršala Ba-doglia.
Vojnici koji nastavljaju borbn za slobodu svoje zemlje ne postaju zarobljenicima kad ih uhvate, već ih vješaju kao razbojnike. Vojni sud radi bez prestanka i nemilosrdno osudjuje na smrt. Badoglio nije niti sakrivao svoju namjeru da očisti zemlju od svih elemenata koji su politički sumnjivi, što znači da poubija sve one koji neće da se podvrgnu zločinačkom fašističkom režimu.
Talas protesta mora da se podigne protiv tog režima terora kojega hoće da talijanski fašizam nametne Abesin-cima... Svi ljudi dobra i poštena srca moraju da iskažu solidarnost s onima koji stenju pod gvozdenom petom fašizma u Abesiniji i u Italiji.
Šaljite pojedinačne i zajedničke proteste talijanskim konzularnim i diplomatskim vlastima. Šaljite Komitetu za pomoć žrtvama talijanskog fašizma materijal o fašističkim zvjerstvima u Abe-sinije (Comitć d’Aidc aux Vietimes du Fascisme Italien — 158, rue Lafayette, Paris X). Šaljite tom Komitetu svoje priloge koji će poslužiti da se organizira akcija za obranu svih žrtava talijanskoga fašizma.
L’IMFORMATEITB ITALIEN.
VELIKA MOBILIZACIJA 15 JUNA Ital ija, juna 1936. — Šire se glasovi da fašizam organizira za 15 juna opću mobilizaciju svih Talijana od _20 do 55 godina koji su sposobni za oružje.
Cilj ove mobilizacije bio bi taj da se izvrši presi,ju na Društvo naroda. Jedan uplivni fašista je kazao: »Ako se Društvo naroda ne opameti, 16 juna ćemo zapucati na Maltu«.
IL NUOVO AVANTI.
ŠTA SADA?
A šta sada? Sada će se kolonizirati Abesiniju. Od deset Talijana 9 njih vjeruje da će jedan milijon kolonista u jednom trenu moći da se smjesti na abesinskim visoravnima. Više neće biti besposlenosti, nema više trčanja za na-mještenjima, nestat će gladi za zemljom i uskog provincijskog horizonta. Imperij otvara zagrljaj. Imperij će rješiti sve probleme. Teško onome ko ne vjeruje, ko izražava sumnju. Prije se još moglo sumnjati. Ali ne sada kada se rat dobilo u sedam mjeseci protiv općih pred-vidjanja; čak i protiv predvidjanja samog Badcglia.
Talijanska psihologija koja je .nekada bila hiperkritična sada vjeruje slijepo u čuda.
šta se može suprostaviti ogromnoj nadi koja napunja srca toliko siromašnog svijeta? Malo ili ništa. Razlaganja, cifre, vlastita i tud ja iskustva ne mogu ništa protiv vjere u čudesa.
Jedino će vrijeme i iskustvo izliječiti talijanski narod. Giustizia e Liberta.
RIMSKO CARSTVO JE POGORŠALO STANJE TALIJANSKIH RADNIH MASA.
Sve vijesti koje nam dolaze iz Italije jednodušne su u isticanju strašno povećanje bijede, o valu gladi koja se širi cijelom Italijom. Naročito se poljoprivredni radnici u južnoj Italiji nalaze u
očajnom stanju.
Uslijed afričkog rata pale su ponov no realne nadnice jer se povećavanjem cijena ne može za dobivenu nadnicu kupiti onu količinu robe koju se moglo
prije rata.	, ,
Besposlenost se povećala, izuzevši neke grane industrije.
šta da se radi? Kako izaći iz te bijede? Kako da se spasi zdravlje i život milijunima djece kojima prijeti propast od gladi? U Grido del Popolo.
KOME JE KORISTIO RAT?
U senatu je ministalr financija izjavio da su trgovina i industrija izvukli lijepe dobitke iz ratne \conjunkture. — Dakle: fabrikanti \ topova i profiteri su stekli lijepe profitp. Neka, dakle, oni plate ratne troškove. Treba konfiscirati superprpfite. Il ^ìrido del Popolo.
\
V
VELIKI BRITANSKI LIST „DAILY HERALD” PIŠE
DA POSLIJE ABESINIJE MUSSOLINI KANI ZAKORAČITI NA BALKAN
OPASNOST KOJA OD HALU! PRIJETI JDCOSIAVI JI !
Velik? engleski list »Daily Herald« donosi od svog diplomatskog saradnika, slijedeći članak na prvom stupcu svoje naslovne stranice:
Opasnost talijanskog napada na Balkan, koja hi kulminirala u vojnoj akciji, postaje sve veća, ako Društvo naroda dozvoli Mussoliniju bez daljeg osvojenie Abesinije. Mogućnost jedne talijanske akcije, kojoj bi cilj bio potpuna dominacija balkanskih država, počinje zaista da se ozbiljno shvaća.
Talijansko pitanje postalo je neposredno ugrožavajućc za Balkanski sporazum, a naročito za Jugoslaviju i Grčku. One se boje da napad na Balkan može da slijedi napadu na Abesiniju, ako je: i) Italija sposobna da s uspjehom prkosi Društvu naroda: 2) Italija sposobna da likvidira svoju abesinsku borbu bez daljih većih žrtava: 3) Italija u stanju da se — oslobodjavajuć) se sankcija — privredno obnovi i nadje potrebne zajmove u inostranstvu.
Jugosloveni se sjećaju bezbroja prijetećih govora^ talijanskih intriga i ponovljenih zahtjeva da Dalmacija po pravu mora postati talijanska teritorija. Grci se sjećaju, da je prva Mussolinijeva avantura u inostranstvu bila bombardovanje Krfa i da su Talijani u to vrijeme bezobzirno izjavljivali: »i onako jc Krf bio jednom venecijanski«. Obje ove države su više nego
uzbudjene novim ugovorom izmedju Italije i Albanije, koji je od Albanije u svemu osim u imenu učinio talijansku predstražu na Balkanskom Poiuostrvu. Po ovom ugovoru, albanska vojska biti će pod stvarnim zapovjedništvom jednog talijanskog generala, albanske tuke biti će naoružane od talijanskih vojnih inženjera, a cjelokupna albanska administrativna mašinerija biti će pod kontrolom talijanskih »Instruktora«. Grčka i Turska, koje se sve jače zbiižuju od straha od Mussolinija, uzbudjene su pored toga i jakom aktivnošću Talijana na njihovim ostrvima Rodosa i Dodckaneza, koji su blizu obale Male Azije. To je bio glavni razlog, zbog kojeg se turska vlada odlučila da naoruža Dardanele.
Opasnost je dovoljno jasna, a vjeruje se da o njoj treba povesti odmah računa 1 to od strane Društva Naroda. Ako Društvo naroda popusti u pitanju Abesinije, tada invazija Balkana postaje jedna prijeteća mogućnost. Ako ono natjera Mussolinija da popusti u abesinskom pitanju, Balkan je siguran. To će izgleda biti i gledište konferencije u Bukureštu. Izgleda da će na njoj biti doniicta odluka, da se najjače pomogne u Ženevi akcija za uspostavljenje autoriteta Društva naroda. Sigurno je da sve ono što Velika Britanija ! Francuska (ili obje zajedno) budu predložile naići će na potpunu pomoć kako Male antante tako i Balkanskog sporazuma.
TALIJANSKO PRIPREMANJE ZA RAT NA JADRANSKOM MORU
KAKO ČEHOSLOVAČKA ŠTAMPA TUMAČI TALIJA,NISKU KOLONIZACIJU LASTOVA
Čehoslovaćki listovi »Pravo Lidu« i »Lidove Novini«, od 26 maja, donose izvještaj o posvećenju talijanske kolonije na Lastovu, pa kažu, da su na toj svečanosti govornici naglašavali, da će »već uskoro moći istočna obala našeg mora (mare nostro) da slavi uskrsnuće rimske imperije«. Na Lastovu su sagradjene luke za najveće radove, postavljeni su aerodromi i velike radio-stanice, modernizirane su stare austrijske tvrdjave. S obzirom na blizinu Boke Kotorske ima Lastovo velik značaj za talijansku ratnu mornaricu kao baza za podmornice.
„MORTE A JUGOSLAVIA”
Idrija, maja 1936 (Agis). V nedeljo 17 .trn. je bila v Spodnji Idriji masa zadušnica za vojakom Ludvikom Kogejem. Imenovani Kogej je zbolel v Abesiniji in je na posledicah umrl. Maši zadušnici in ostalim cerimonijam, ki jih fašisti prirejajo ob takih prilikah, je prisustvoval baje tudi goriški prefekt, poleg vseh lokalnih oblasti, milicije, fašističnih organizacij itd. Prisostvovati so morali seveda tudi rudarji, kolikor jih je še tu. Po slovesnosti pa sta se peljala mimo dva jugoslovenska motociklista in Italijani so kričali nanju in za njima:	»Morte a Jugoslavia« —
smrt Jugoslaviji. Taki in podobni izpadi so zlasti pogosti v zadnjem času, ko vidijo priseljeni Italijani po afriški »zmagi« posebno moč fašizma in Italije in hočejo na vsak način meje italijanske države raztegniti tudi daleč preko vse Slovenije.
JUGOSLAVIJA MORA DA SE PRIBLIŽI ITALIJI
piše jedan beogradski listić, a fašistička štampa to triumfalno i pompozno prenosi kao doka z jugoslovanske kapitulacije
Poznat) talijanski list »II Messagero« (Rim) prenosi u broju od 26 maja, u dužem izvodu napis beogradskog nedjeljnog lista »Istina« o potrebi, da se Jugoslavija približi Italiji. »Messagero« veli, da je ovaj članak objavljen u posljednjem broju »Istine«, koja komentariše talijansku pobjedu u Africi. Pošto je spomenuo presedane sukoba, koji je Negus izazvao svojom gordom razmctljlvošću, I brzu pobjedu talijanskog oružja — uprkos svim crnim prorocima, pisac članka veliča »talijansko čudo«, koje je posljedica otporne snage, volje i discipline, insplrisanc vjerom u sudbinu otadžbine«. Italija se pokazala velikom pred cijelim svijetom ne samo imenom nego i odlikama svoga naroda, svojom kulturnom tradicijom, tehničkom spremom i genijal-nošću svojih šefova. Dolazak fašizma na
vlast značio je historijski datum u razvoju savremene Evrope i stvorio temelje nove talijanske politike u kolonijama i na kontinentu. Mpogi su klevetali talijanski režim, ali on je triumfovao u abesinskom ratu. Talijanski narod, prije sankcija, bio je u najboljim trgovinskim odnosima sa Jugoslavijom. Sankcije su ove veze presjekie, ali su ipak bijedno propale. Zbog toga je dužnost Jugoslavije da odmah obnovi trgovinske, a naročito političke odnose sa Italijom, na bazi Iskrenog prijateljstva. To je potreba tradicionalne jugoslovenskc politike.«
*
Kako se vidi, fašisti se s malim zadovoljavaju. Dovoljno lm je da neki listić kao što je »Istina« nešto slična napiše, pa da oni tome dadu najveće značenje.
RUMUNJSKA ŠTAMPA O TALIJANSKOJ POLITICI I MALOJ ANTANTI.
Rumunjski list »Lupta«, Bukurešt, donosi na uvodnom mjestu članak Emila D. Fagure, u kome se pisac osvrće na Mussolinijeve izjave, u kojima je on odbio da prizna jednakost država i da se sporazume sa državama Srednje i Jugoistočne Evrope, pa ističe đa se iz ovog stava Mussolinija zaključuje, da on sprovodi revizionističku politiku. Na ovakav stav rimskog diktatora Mala antanta mora odgovoriti radikalnim
naoružanjem.
FAŠISTIČKA PLJAČKA U ABESINIJI
Dopisnik »Tempsa« javlja iz Džibuti-ja potanje o prvoj organizovanoj »legalnoj« pljački u Abesiniji iza dolaska Talijana. U Abesiniji je bilo svega oko 30 miliju»» srebrnih talira, koji po težini srebra vrijede svaki oko 30 lira. — Na taj način u Abesiniji je bilo srebrnog novca za okruglo milijardu lira. Podkralj Abesinije maršal Badoglio naredio je da se ovi taliri zamijene po kursu od 6 talijanskih lira i na taj način je dobij eno za 180 milijona lira vrijednost od okruglo jedne milijarde lira.
NOVI RAT NA VRATIMA?
Turin, maja 1936. — Sudeći po aktivnosti vojnih vlasti impresija da fašizam sprema novi rat širi se sve više i više.
Tako su na pr. škole dobile poziv da ranije zaključe obuku kako bi 15 juna mogle školske prostorije biti stavljene na raspolaganje vojsci. U Turinu je sada sjedište dvaju armijskih korpusa. — Dvije divizije su otišle u Libiju.
Na željezničkoj pruzi Savona—Venti-miglia (granica Francuske) ubrzano je postavljanje duplog kolosjeka.
Jedan rat je svršen, drugi se sprema. Novine su pune detalja o masovnom upisivanju u miliciju. Velika važnost se daje zračnim vojnim vježbama... ali u eventualnom evropskom ratu ne bi talijanska avijacija bila gospodar kao u Abesiniji.
H Nuovo Avanti.
NOVA CESTA V GORICI
Gorica, aprila 1936. — Agis. — Mestna občina pripravlja baje načrt za gradnjo nove ceste, ki bo peljala na goriški grad.
ZASTO ITALIJI NE TREBA NIKADA VJEROVATI?
Turski Ust »Džumhurijet*, pod naslovom: »Sveti egoizam«, donosi članak, u kome se izmedju ostalog kaže:
Italija je gotova da potpiše ugovor, kojim če garantovali da nema nikakvih namjera prema Engleskoj i Francuskoj.
Nije mi poznato, ukoliko ie francuski • engleski političari i diplomate pokloniti vjere ovim talijanskim garancijama. Al ja ne bih vjerovao Evo zašto:
1011 godine Italija, dok je s jedne strant vršila vojne pripreme protivu Tripolisa, * druge strane je davala Turskoj garancije o svom prijateljstvu;
1914 godine Italija je izvršila izdajstvo prema Trojnom savezu, koji je 30 godine uvjeravala o svojoj vjernosti;
Italija je zvanično uvjeravala da je ^ oslrva u Sredozemnom moru privremeno okupirala. Medjutim, poslije rata je ta ostT' va anektirala;
Uslijed toga, što je jedan talijanski oficir bio ubijen na albanskoj granici, Italije je okupirala ostrvo Krf, koje je pripadalo njenoj staroj prijateljici Grčkoj, koja j* bila članica Društva naroda;
Italija je 1924 godine protežirala Abesiniju da stupi u Društvo naroda i uvjeravale ovu zemlju o svome prijateljstvu. A 19& godine izvršila je napad na Abesiniju;
Italija je zaključila jedan ugovor ee Francuskom i Engleskom o Abesiniji čtiie je ušla u Adis Abebu, prestala je da po' štuje taj ugovor i izvršila aneksiju Abesinije;
Italija je bila članico medjunarodnoU Crvenog Krsta, a bacala bombe na bolnic’ ove organizacije;
Italija je, jednim medjunarodnim, ugovorom primila obavezu, da neče upotrebljavati otrovne plinove. Medjutim, ona je upo-trebila otrovne plinove protivu Abesinaco » n<r. taj način porekla svoj potpis.	1
Sada vidite koliko je puta Italija pa 1911 do 1936 godine pogazila svoju riječ-Kad god je porekla svoju dalu riječ, Italija je uvijek isticala, kao izgovor, »sveti egoizam — sacro egoismo«, koji je izraf slila za vrijeme Svjetskog rata.
Možda Italija, sa svoje tačke gledišta, ipa pravo, u pogledu »svetog egoizmu«. Ali * drugi imaju prava da. ne vjeruju u njena datu riječ.
MALE VESTI
— Abesinija je u istom položaju k*®
Belgija za vrijeme Svjetskoga rata, i«' javio je najbolji poznavalac med juna-narodnoga prava dr. prof. De La Pl*' delle. Car Halle Selasije je još uvije* legalni suveren.
*
— Znanega laškega boksarja Caru*' ro so morali v Newyorku odpremiti v bolnišnico, ker se mu je izpahnila lev» noga. Je to posledica naglega nevritis»; ki ga je zadobil ob priliki borbe pro® Haynesu.
♦
— Abesinija je podijeljena na P** upravnih jedinica dekretom fašističk* vlade. To su: Eritreja, Amhara, Gal®1 Harar i Somalija. Glavni grad AbesinU® ostaje Addis Abeba. Kao savjetodavb* organ talijanskom »potkralju« fungir*^ će jedno vijeće od šest Talijana i šes* Abesinaca.
*
— Senator Roberto Forges-Dav»*' zati, direktor rimske »Tribune«, umro ovih dana. Bio je zagriženi Slavenof°D i »borac« za »talijanstvo« Dalmacije-
♦
— Negus Haile Selasie prije odlask® iz Gibraltara izjavio je predstavniciih* engleske štampe da se još jedino nad® u Ligu naroda koja valjda neće prep» štiti Abesiniju njezinoj sudbini.
*
— Na varšavskom sveučilištu u FoU' skoj održao je fašista dr. Remo Renat^ Petitto predavanje o Italiji kao kolojb jalnoj sili i veličao je fašističku civib zatorsku misiju u Africi, naročito ob®* rom na katoličanstvo talijanskoga P* roda.
— Prema informacijama »Daily pressa« Francuska će doskora otkaza^ vojnički ugovor sa Italijom kojeg ie ^ februaru 1935 godine Lavai sklopio Mussolinijem.
♦
— Pišejo da jc fašjo v Adis Abebi Z*' čel svoje plodovito delo z kurzi skega jezika (sodišče pa s streljanjem ^ pokornih Abesincev).
— Prvu školu sa talijanskim jezlk^ su ovih dana osnovali u Adis Abebi ^ male Abesince. I u ostalim mjestu* osnivaju talijanske škole, a svi učite«, vojnici u Africi postavljeni su za «C1 lje tih škola.
— Fašističke organizacije su osnivati u Abesiniji. U Adis Abebi se, izvještajima fašističke štampe, up»® , mladi Abesinci kao ludi u te organai čije i velikim žarom vježbaju r11" pozdrav.
NASA KULTURNA KRONIKA
VIJESTI IZ ORGANIZACIJA
PROGRAM IDRIJSKEGA VEČERA V LJUBLJANSKEM RADIJU
DESET LET PO KOSOVELOVI SMRTI
PROSLAVA V DRAMSKEM GLEDALIŠČU V LJUBLJANI
Ljubljana, 26. maja 1936. (Agis). Malokatera obletnica je tako globoko odjeknila v slovenskem življenju, kot obletnica smrti Srečka Kosovela, že zlepa ni bilo toliko enodušnih, in istočasnih izrazov zavesti, da je z njim padel človek, ki ni bil le pesnik radi pesništva, ampak živ izraz vseh problemov, ki rastejo in so zrastli sredi nas, ki nas tarejo in oživljajo, živ izraz vse slovenske tragike in veselja. A bolj tragike! Bil je človek, ki je zajel ves težak položaj slovenskega naroda, ki je gledal propast Evrope in v tem kaosu, na prelomnici evropske zgodovine, začel utirati, pot, ki gre v rešitev. Korak mu je prej zastal in mlad še je šel počit pod kraški šipek.
Kosovel je postal pesnik mladine — nove mladine. Stopil je prvi na njeno čelo, da jo popelje v nove čase, ko ji bo lažje živeti. To je storil še predno ga je večina razumela. Deset let po smrti pa mu je Daš ta mladina dala vedeti, da ga z dneva v dan bolj razume in da stopa trdno za njim. Desetletnica Kosovelove smrti in njen odmev je pokazal to. Kosovel je bil proglašen kot voditelj in pesnik nove mladine.
Vsi slovenski listi, od dnevnikov pa do kulturnih tednikov, dalje skoro vse revije, prinašajo v teh dneh študije o njem. V s-Sodobnosti« piše Bogomil Fatur, za »Ljubljanski Zvon« pripravlja študijo Bratko Kreft, vso Kosovelovo zapuščino, ki je naravnost ogromna, pa je prevzel naš mladi rojak, kulturni zgodovinar. Ivo Brnčič. V torek, 25. t. m., na predvečer Kosovelove smrti pa je bil v ljubljanski drami prirejen večer sodobne slovenske lirike. Priredil ga je slavistični klub ljubljanske univerze. Kosovel je večeru dal pečat in bil je označen kot osrednja točka slovenske povojne poezije in lirike. Njegove pesmi je recitiral Bogomil Fatur, ki je tudi imel uvodno besedo o Srečku Kosovelu. Pesmi Srečka je podajal mogoče s preveč glasovno izumetničeno, česar za Kosovelove pesmi ni treba. Saj so tako globoko preprosteT da ne potrebujejo ni-kakih ali vsaj ne prevelikih recitacij-skih efektov. Toda dvorana je pri zadnji pesmi obstala in zdelo se je, kot da je prekratko, še roke so zastale k običajnem plosku, čuteč vso veličino Kosovelovega duha. čitali so svoje pesmi tudi drugi slovenski liriki. Večer pa je lepo organsko zaključil Bogomil Fatur, doma od Ilirske Bistrice, pesnik, ki je Kosovelu najbližji.
Tako o Kosovelu — pesniku. Toda on ni bil le pesnik. Njegova »Mladina«, revija kateri je stal na čelu, njegova zapuščina in vse njegovo delo, nam priča tudi o veliki politični, kultumo-poll-tični zgrajenosti. še davno predno se Je nam sanjalo, je on točno analiziral mednarodni položaj in položaj nase manjšine. Naše notranje politične dogodke v Italiji je preciziral z nedosegljivo točnostjo in poznanjem razmer. Njegovi članki, ki jih je priobčeval v »Mladini« in katerih je še mnogo v zapuščini, vse to je za nas še danes neprebrano razodetje. Njegova borba za človečnost in lepšo bodočnost, — in mi ki trdimo, da je Kosovel naš, ker je s Krasa — pa v nas ni našla odmeva in razumevanja. Kaj bi dejal če bi še danes živel med nami in nas videl. In kaj bi mu rekli mi, njemu, s katerim se ponašamo, a bi se take kot smo na noben način ne smeli ponašati. Eno je: Kosovel bi nam bil danes prepotreben!
žj.
Okrožnica organizatorno-propagandnog odseka
Savaza
V Ljubljani, dne 1. junija 1936.
Vsem Saveznim članicam, zaupnikom In sodelavcem !
1.	ČUVANJE OKROŽNIC: Opozarjamo na naš svoječasni opomin, da je treba vse odse-kove in Savezove okrožnice skrbno čuvati, da ne pridejo v neprave roke.
2.	VSA DRUŠTVA IN ZAUPNIKE naprošamo za poročila o delu v zadnjih mesecih. Poročila naj bodo kratka, vendar pa naj obsegajo vse važnejše podatke. Vse one, ki so naročili razglednice »Bazovice«, a še niso poravnali kupnine, prosimo da isto store čim-prej in tako prihranijo odseku nepotrebne stroške za nove pospešnice.
3.	35 LETNICA USTANOVITVE IN 10 I,ETNICA UKINITVE PRVE SLOVENSKE SREDNJE SOLE V IDRIJI. Ta dva pomembna spominska dneva obhajamo letos.
Spored slavnosti:
6.	junija: »Idrijski večer« v radiju,
7.	junija: Izlet k Sv. Trem Kraljem nad Vrhniko,
5. Julija: Avtobusni izlet v Žiri,
26.	septembra: Večer v radiju,
27.	septembra:	Meša za vse ranjke rojake,
profesorje in učence,
3. oktobra: Velika koncertna in družabna prireditev.
Vse te prireditve bodo nedvomno velikega propagandnega pomena. Za sedaj opozarjamo posebno na 6. in 7. junij in vabimo vse nase emigrante, da se izleta na Vrhniko polno-
številno udeleže. Natančen spored so društva že prejela od pripravljalnega odbora Idrijčanov, podrobnosti pa so razvidne tudi iz dnevnega časopisja in iz »Istre«.
4.	13. IN 14. JUNIJA 1936 se vrše v Mariboru velike propagandne prireditve pod okriljem društva »Nanos«.
13 junija zvečer bo slavnostna akademija.
14. junija dopoldne bo slovesna izročitev zastave »Narodne čitalnice« v Tolminu v varstvo društvu »Nanos«, popoldne pa velika družabna prireditev.
Vsem je gotovo še v lepem spominu krasno uspeli emigrantski kongres v Mariboru. Naša dolžnost je poskrbeti, da bo tudi ob tej priliki Maribor priča naše emigrantske zavesti In naše trdne volje. Polovična vožnja z nedeljskimi vozovnicami od sobote 13. VI. opoldne do ponedeljka 15. VI opoldne.
Natančen program prireditev je društvo »Nanos« že javilo. V kolikor pa tega še ni storilo, bo izvršilo v bližnjih dneh.
Zaupniki! Zberite tudi vi emigrante, ki se bodo v skupinah udeležili teh manifestacij.
5.	SESTANEK EMIGRANTOV V KAMNIŠKI BISTRICI. Oopozarjamo bratska društva in zaupnike, da se bo tudi letos vršil koncem junija ili začetkom julija sestanek emigrantov v Kamniški Bistrici pod okriljem društva »Tabor« v Kamniku. Opozorite že sedaj vse emigrante na ta sestanek.
Tek. štev. 1126-36.
V soboto 6 junija od 20 uri: 1) dr. Karlin: Narodna koračnica (ljubljanski Šramel kvartet); 2) Ob pet in tridesetletnici ustanovitve in desetletnici ukinitve idrijske realke (Božič Lade); 3) Prelovec-Prinčič: Venček idrijskih narodnih (Šramel kvartet); 4) Prelovec: Odbije tri po polnoči, rudarska narodna (moški zbor); 5) E. Gangel: Mojster Habe — recitacija (Vaio Bratina); 6) Prinčič: Molitev izpod Nanosa (Šramel kvartet); 7) Idrija v glasbi in ljudski pesmi (Zorko Prelovec); 8) Prelovec: Vse veselo kar živi, Bom Šuštarja vzela
—	idrijske narodne (moški zbor), Ko ptičica na tuje gre — idrijska narodna (sopran solo); 9) Prinčič; Kitica slovenskih narodnih, Iz pesmarice (Šramel kvartet); 10) Idrija in Idrijčani v luči gostov (prof. Ivan Rudolf) ; II) Prelovec: Napitnica, Fantje zgodaj vstajajte
—	idrijske narodne (moški zbor); 12) Idrijska folklora in humor (Vaio Bratina, Tone Kos, Niko Pirnat); 13) Prinčič: Veseli rudar (Šramel kvartet).
Sodelujejo:	moški zbor »Ljubljan-
Zvona« pod vodstvom gospoda Doreta Matula, solistkinja gdč. Evica Bitenčeva, ljubljanski Šramel kvartet pod vodstvom
VELIKE MANIFESTACIJE »NANOSA« V MARIBORU.
Mariborski »Nanos« priredi v soboto in nedeljo dne 13. in 14 Junija t. 1. velike prireditve katere bodo obsegale sledeči program:
V soboto dne 13. bo velik slavnostni koncert društva »Tabor« iz Ljubljane v veliki dvorani Uniona. Drugi dan v nedeljo pa bo ob 8 mri maša za naše žrtve. Po maši ob 9 uri pa bo povorka po mestu v Narodni dom, kjer se bo vršila svečana predaja prapora bivše tolminske čitalnice našemu društvu združena v veliko manifestacijo. Popoldne pa bo velik narodni tabor na prostem združen z veliko veselico s sodelovanjem mnogih društev iz Maribora in okolice.
Te prireditve bodo velikega pomena za naš pokret in našo propagando.
IDRIJČANI IN PRIJATELJI.
Program izleta k Sv. Trem kraljem v nedeljo 7 Junija Je naslednji: Odhod iz Ljubljane z vrhniškim vlakom oh 7.25. Prihod na Vrhnike ob 8. Izstopi se na stari postaji. — Pred Cankarjevim spomenikom se pokloni deputacija in položi venec. Ostali krenejo s postaje naravnost protiv Podlipi. Za ženske, otroke in slabše pešce bodo pripravljeni vozovi, ki bodo vozili do Podlipe in nazaj. — Točno ob 12 bo sestanek vseh izletnikov na Vrhu pred cerkvijo. Kosilu sledi oficijelni del tabora, nato prosta zabava. Ob 17. odhod nazaj proti Podlipi i Vrhniki. Odhod iz Vrhnike ob 20.44, prihod v Ljubljano ob 21.20.
Izletniki iz krajev, ki ne ležijo v nepo-sretnl bližini izletne točke naj sc zberejo v večjih skupinah in se poslužljo avtobusov, ki Jih bodo peljali do Podlipe ali pa do ži-rov in Račeve. Od Vrhnike do Podlipe je dve uri, od tu do Vrha pa eno uro zmerne hoje. Hrano in po možnosti tudi pijačo naj vzame vsak s seboj.
OB 60 LETNICI VLADIMIRA NAZORJA
Ljubljansko »Jutro« prinaša v nedeljo dne 31. maja daljši članek Božidara Borka, pod naslovom »Pesnik vedrine in zanosa« ter podnaslovom: »Ob šestdesetletnici Vladimirja Nazorja«, v katerem toplo riše plodonosno Nazorjevo življenje in povsem pozitivno ocen j a njegovo delo na kulturnem polju. Nazor po rodu sicer ni naš pač pa je kot profesor služboval v naših krajih, odnosno v Istri ter dela in čuti z nami. Poleg Balote, Gervals-a tudi on pesni v čakavski govorici. — Agis DVA NAŠA ROJAKA GOSTA LJUBLJANSKE OPERE
Ljubljana, 1. junija 1936. (Agis). V četrtek 28. maja je spet gostoval v ljubljanski operi naš rojak Marij Šimenc v glavni vlogi Verdijevega Othella. Ljubljanska kritika pozitivno ocenja tudi ta njegov nastop.
V nedeljo 24. maja pa je pel naslovno partijo opere Trubadur naš rojak Josip Rijavec. Ljubljanska gledališka publika je napolnila gledališče ter se je Rijavcu oddolžila za užitek, ki ga ji je nudil s svojim mehkim in zvočnim gla-som, z dolgimi aplavzi. Ljubljanska kri-
DRUŠTVO »SLOGA« IZ KRANJA V TRŽIČU.
Ljubljana, maja 1936. — Agis — V nedeljo 24 maja 1936 so člani emigrantskega društva »Sloge« v Kranju priredili Izlet v Ttói6, kjer so imeli sestanek. Tega sestanka so se poleg kranjskih in tržiških rojakov udeležili tudi domačini Iz Tržiča. Na sporedu Je bilo predavanje rojaka Krašne, katerega vsebina Je globoko zajela vse prisotne, poleg tega pa Je moški zbor društva »Sloge« zapel 10 pesmi. Popoldne so odšli prisotni na peški izlet k Sv. Ani nad Tržičem. Društvo »Sloga« v Kranju, odkar mu predseduje rojak Krašna lepo napreduje, zlasti mu moramo priznati zaslugo, ker s svojo mirnostjo in pravilno taktiko v zadnjem času vzbuja med domačim prebivalstvom ne le zanimanje za naša vprašanja, pač pa tudi zavest, da vprašanje Julijske Krajine ni samo naše, ampak tudi vseh Slovencev in vseh Jugoslovanov.
Istarsko vece u Zemunu
Udruženje Jugoslovena iz Istre, Trsta, Gorice 1 Zadra u Zemunu priredjuje u subotu 6 Juna u bašti hotela »Central« ISTARSKO VECE« sa predavanjem, koncertnim dijelom, lutrijom, ribolovom i šaljivom poštom. Predavanje če održati naš nacionalni radnik g. NIKO BARTULOVIĆ, profesor i književnik. Blagonaklono sudjeluju: Jugoslovensko akademsko pjevačko društvo u Zemunu, Hrvatsko pjevačko društvo »Tomislav« u Zemunu, Jugoslovensko muzičl.o društvo u Zemunu. Svira čuveni »Radlo-jazz«. Ulaznina Din 10.— po osobi. Dobrovoljni prilozi primaju se sa zahvalnošću, čist prihod namijenjen Je Fondu za pomoć nezaposlenim istarskim Izbjeglicama. Pretprodaja ulaznica • u slastlčarnl Glumac. Početak točno u 21 sat.
tika pa zelo lepo ocenja tudi ta Rijavčev nastop in ga toplo pozdravlja.
»JEDNA TALIJANSKA KNJIGA O OTOKU CRESU«
Pod tim naslovom piše g. Nikola žic u podlisku zagrebačke »Hrvatske Straže« kritički članak o knjizi Lamberta Pozzo, Balbi »L’isola di Cherso«.
U FOND „iSTRE”
g. dr. Karlina.
t IVAN GORIUP
bivši predsednik »Edinosti« v Trstu
30 maja je preminul v Leonišču v 78. letu starosti g. Ivan Goriup. Rodil se je leta 1859. kot sin posestnika in trgovca na Proseku. Ko se je začela po letu 1870. močneje vzbujati med tržaškimi Slovenci narodna zavest, in se je ustanovilo politično društvo »Edinost« in društveno glasilo z enakim naslovom, je bil pokojnikov oče tesnejši sodelavec s takratnimi narodnimi voditelji. Sin Ivan je v še večji meri nadaljeval narodno delo svojega očeta. Politično se je udejstvoval zlasti v tržaškem mestnem svetu in v deželnem zboru, kjer je vrsto let zastopal tržaško okolico. Kot preudaren mož je bil deležen velikega ugleda. Vrsto let je bil odbornik in dve leti tudi predsednik političnega društva »Edinosti« v Trstu.
Pokojnik je bil tudi preudaren gospodarski delavec. Bil je v odboru Tržaške posojilnice in hranilnice, soustanovitelj Jadranske banke, soustanovitelj tiskare »Edinosti«, ko je bil že prej denarno pomagal k ustanovitvi lista »Edinosti«, in soustanovitelj delniške družbe »Grijan«, lastnice morskega kopališča v Trstu, ki je bilo eno najlepših slov. podjetij v tržaški okolici. Razen tega je bil vrsto let predsednik tržaške kmetijske družbe. Bil je torej sodelavec pri vseh glavnih ustanovah, ki so pomenile politično in gospodarsko življenje tržaških Slovencev.
Truplo uglednega narodnega delavca so prepeljali na Prosek pri Trstu, kjer so ga položili v ponedeljek 1. junija v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ohranjen mu bodi časten spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje!
f TONČKA TANCE IZ BAZOVICE.
Da počaste uspomenu hlagopok.
Tončke Tance iz Bazovice daruju u fond lista »Istra< sestra Marija sa suprupom . D 150.— U prošlom broju objavljeno . D 38.880.60 UKUPNO D 39.030.60
Bazovica, maja 1936. — V nedeljo 24. maja, po kratki bolezni je umrla v svojem rojstnem mestu v Bazovici pri Trstu gostilničarka gospa Tončka Tance, plemenita žena in mati v dobi 54 let. Vest o prerani izgubi dobre pokojnice je globoko potresla vse ki so jo poznali, ker je bila rodoljubna in dobrotvorka, tako da so jo vsi zvali »mati ubogih«.
Pogreba se je udeležilo veliko mnoštvo naroda iz vseh okolnih krajev. — Pevsko društvo »Lipa« zapelo ji je »Nad zvezdami« in druge pesmi.
Zapustila je žalujočega soproga in dva sina od katerih eden študira v Zagrebu.— Naj ji bo lahka kraška zemlja, a preostalim naše sožalje.___________________________
BOŽIC LADO:
NAŠ IDRIJSKI KOT
Ob petintridesetletnlci ustanovitve In desetletnici nasilne ukinitve prve slovenske srednjo šole — Idrijske realke XIII.
Idrijska žena
Takšno družabno zbiranje rudarskih žen 'n deklet je ob čipkanju in besedi ustvarilo seveda kaj kmalu tudi pri nas svetopisemsko zgovornost Evinega jezička. Kakor drugod po svetu, tudi v Idriji ni manjkalo vnetih pristašic. ki ne morejo brzdati svo-,eKa jezika. Neverjetni in smešni so načini, kako je naš rudar sam našel sredstva, da >e take strastne objedalke ljudskega življenja prisilil k molku. Vsak tak ženski pojav ie bil onim hudomušnežem, ki so vedno iskali novega jedra svojim prigodbicam, naj-koljša tarča za puščice. Nastal je rek, da se ni bati psa ki laja, pač pa mu je treba največje zadirčnosti zatreti s še večjo pikro šegavostjo.	,	,	,
Položaj Idrije, ki je bila vedno odrezana od sveta, ie sprožil ob vsaki novici silno redovednost. Idrijske ženske umevno niso bile nič manj radovedne, kakor so ?vine hčerke sploh že po naravi in zaradi lega je vsaka novotarija vzbudila v njih .e večjo radovednost. Zopet je bila rudar-Jeva prebrisanost ona, ki ie zapečatila ra' Povednost žensk z nadevkom »zjala«, kar Zi1aČi, da vedno zija, pa sc ^ napasla radovednosti. Korošci imajo »mojce«, • ol-niinci »Čeče«. Tržačani »mule«, Vipavci *Cvejbe«, idrijski rudar pa »ziale«.
Kljub tej ženski slabosti, je nekdo zapisal, jaz nočem tega javno trditi, ker bi se mi očitalo lokalno samoljublje, ali vsak berač svojo molho hvali, da so naša dekleta čedne, bistre, pridne, zveste, izobražene, a tudi navihane in zvite ko kozji rog. V dokaz da so čedne, njim je to v najboljše spričevalo, dokazuje dejstvo, da so že v prejšnjem stoletju volili kraljice lepote in da se je 1. 1805. celo Napoleon zaljubil v lepo Idrijčanko Evo Kravsovo, ki je šla z njim v Pariz. Seveda se je je kmalu nasitil, jo imenoval za grofico in jo odslovil. No recimo, da ie bila to častna izjema, vse druge pa hočejo biti — »zveste ženice, ljubce ne za kratek čas«, kakor pravi Prešern.
Poštenost idrijskega ženstva je bila nekdaj znana daleč naokrog in nešteto je rodbin, katerih4 gospodinje so bile iz Idrije. Veli:., je tedaj rek, ako hočeš pridno, varčno in zvesto ženo, ali prav takega moža, tedaj pojdi v Idrijo.
Toda vojna ir( z njo več tisočletna kultura je prinesla naši dolini težka razočaranja. Pred vojno je bilo nezakonsko dete javen skandal. Poniževalnih besed, ki označujejo v večjih mestih zaradi bednega življenja na dnu živeča dekleta, ni bilo čuti do prihoda rimske kulture. Poštenim domačinom je še dandanes zakonolom neznana stvar. Rudarjem in idrijskim meščanom sploh še zmeraj velja načelo, da bodi žena doma najboljša in skrbna gospodinja, mož pa zvesti rednik in družinski oče.
Udejstvovanje naših žena je segalo tudi izven družinskega okvirja. Vesele po svojem značaju so se v družbi in na izletih''
vedno prve oglasile s pesmijo, s tisto domačo idrijsko pesmijo, ki se odlikuje po svoji melodioznosti, globoki čuvstvenosti, in ki je izraz idrijske duše. Povsod se je udejstvovala naša žena, celo pri gasilcih, in prav stare kronike beležijo s pohvalo njen organizacijski dar. Na mnogih prireditvah so morali moški priznati, da jih prekašajo. Odlikovala jih je predvsem skromnost in ponižnost, saj so prijele za vsako delo iji odklanjale moške usluge.
Po svojem značaju so ženske slične moškim. Zelo so čuvstvene, vendar tega ne znajo ali ne marajo na zunaj pokazati. Raje se zapro vase in ostanejo zakrknjene, svoje bolesti prenašajo same zase in jim dajejo duška le v narodni pesmi:
Ko ptičica sem pevala sem sladke sanje sanjala,
Cvetela sem ko rožica, nebeškim žarkom ljubljena itd.
V družbi postanejo živahne in kmalu udarijo ono. o ženitvi:
Bom Šuštarja vzela bom zmeraj vesela, jaz Šuštarja mam, pa bosa capljam.
Bom Žnidarja vzela, bom zmeraj vesela, jaz Žnidarja mam. pa šivat ne znam, itd.
Zelo je priljubljena ta — le:
Kar je fantičev vmes, oglarček najbolj fest itd
Za fantom zelo žaluje:
Petelinček lepo poje, oznanjuje beli dan.
Sveto jutro je zvonilo,
jaz pa grem od Ijub’ce stran itd.
Da bi jo kdo varal ne mara, in koj prekine ljubavno razmerje:
Šel bom, šel bom tovar’ša iskat’, da pojde k moji Ijub’ci v vas, le tja, le tja na to ravno polje, tam jaz imam svoje dekle itd.
Kadar se idrijsko dekle poroči, tedaj ie huda ko spak:
Lepa ptica kukav’ca. kuku, stara žena bukov’ca, kuku.
On je bil Peternel,
staro ženo v kurnik vjel itd.
Vendar sta idrijski fant in dekle srečen par. poznata se iz mladih let. zaljubljena sta drug v drugega in se silno težko ločita. Ce so zapreke zakonu, tedaj lahko sledi prav žalosten konec:
Trditi, da so idrijski zakoni vsi pristne idrijsko-meščanski, bi bilo napačno Dotok sveže kmetske krvi iz okolice v mesto, je bil velik že od nekdaj, ženitve Idrijčanov z okoliškimi dekleti zelo pogoste. Proti temu je pojavil med idrijskimi dekleti močan odpor. Četudi so javno govorile proti temu, do dejanjskih sankcij vendar nikoli ni Prišlo. Zanimiv bi bil študij, do kam je segala idrijska asimilacija v okolico. Rudarji so radi imeli rdeča in krepka kmečka dekleta. ki so obratno prav rade prišle v mesto in poročile rudarje. Boljši In bolj siguren je bil rudarjev kruh kakor pa kmetov.
STRANA 6.
»ISTRA«
BROJ 23.
todinu. _ Gelasi se računaju "oo^cieniku - Vksn^Medlvač? Konzorc" .ISTRa'^ M^L'vkovaif'katD- ^u.Tdn^vo"^deovo DÌnDr'aFJa02Gms,vo dvostruko: za Ameriku 3 doIal.
Calnlna aueos.ovenskc Slan.pe d. d. Zaitreb. „asUo^a ^u'uca	ì j3B*: