KRANJ, 10. AVGUSTA 1956 LETO IX. — ST. 63 DIN 10.— Izdaja: Gorenjski tisk /Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 475 Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, pollet. 300, mesečna 50 din Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske Pred dnevom kmečke mladine am Socialistična skupnost posveča v zadnjem času vedno večjo skrb razvoju kmetijstva in oblikovanju novih socialističnih odnosov na vasi. Pomembno vlogo ima pri tem gibanje mladih zadružnikov, ki se v našem kraju uspešno širi. Trenutno je teh aktivov 17 in večina od njih dobiva I strani kmetijskih zadrug vso potrebno pomoč. Mladi zadružniki so bili že marsikje izvoljeni za predsednike zadrug, nad 70 mladincev in mladink pa sodeluje v upravnih odborih KZ. Napredna gledanja mladih torej vidno zmagujejo. Mlade zadružnike povezujejo predavanja, kulturne prireditve, strokovne ekskurzije, razni tečaji in sestanki v močne kolektive. i\a današnji seji OIiLO Kranj bodo razpravljali o pogojih za najetje kredita za stanovanjsko izgradnjo iz stanovanjskega kredit, sklada Danes popoldne bo v sejni dvorani ObLO Kranj 22. seja Občinskega ljudskega odbora. Zaradi zanimivega dnevnega reda seznanjamo naše bralce z nekaterimi važnimi vprašanji, ki bodo v razpravi, že danes. MNOGO RADOVEDNIH OCl Najdlje se obiskovalci Gorenjskega sejma zadržujejo ob razstavljenih predmetih Zavoda za napredek gospodinjstva v Kranju, izdelki zelo zanimajo tudi inšpektorje OLO Kranj, ki so na sliki. Kdo ve, če ne iščejo v izdelkih kakih nepravilnosti? . . . Z zadnje seje ObLO Tržič Prošnje za kredite lanskoletne kmečke ohceti v Cerkljah Nedeljska manifestacija kmečke mladine občine Cerklje bo vsa ta dejstva potrdila. V tej občini so aktivi mladih zadružnikov ustanovljeni vseh kmetijskih zadrugah in s skupnem delu z organizacijo Ljudske mladine dosegla uspehe na vseh področjih. V obdobju zadnjega leta je organizacija LM v Cerkljah mnogo napredovala. Nadvse pomemben uspeh pa je dosegla s tem,, da je bilo ob pripravah na dan kmečke mladine ustanovljenih več novih aktivov LM. Tudi ostale politične in družbene organizacije so mladi zadružniki pritegnili k delu in v prihodnje bodo prav gotovo posvetile več pozornosti vzgojnemu delu med mladino. Dan kmečke mladine bo povezan s tekmovanji koscev. Mladi zadružniki bodo priredili razstavo svojega dela,1 zaključno Položaj, v katerem je Občin, ljudski odbor, je naslednji: zaradi n'ered-nega dotoka sredstev planiranih za prvo polletje letošnjega leta je ObLO prisiljen najeti za III. četrtletje kredit pri Komunalni banki v višini 59 milijonov, da bi zagotovil nemoteno izvajanje proračuna. Dokaj reden dotok sredstev v I. polletju je bil realiziran le od dohodkov od prebivalstva (razen od doklad na dohodnino) in sicer 47,3 %. Le 39,5% je bil dosežen dohodek od dohodnine samostojnih poklicev. Sorazmerno z dohodki od prebivalstva pa so bili v I. polletju zelo slabo realizirani dohodki od gospodarstva. Ker pomenijo dohodki od gospodarstva znaten delež občinskih sredstev, je prav to vzrok pasivnosti občinskega proračuna. Najnižji odstotek realizacije izkazuje davek na plače (4,9%). Vzrok temu stanju so tudi nekatere objektivne težave in pa dejstvo, da je realizacija v gospodarstvu veliko večja v II. kot pa v I. poiietju. Zelo pomembne bodo tudi smernice občinskega ljudskega odbora za uporabo občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v letošnjem letu. Stanovanjske zadruge bodo lahko dobile kredit pod naslednjimi pogoji: tiste, kii bodo gradile individualne stanovanjske hiše z 2% obresti na 25 letno odplačilno dobo. Tiste, ki bodo gradile vrstne hiše 1% obresti in 30 pri letno odplačilno dobo. Tiste, ki bodo v gradile bloke pa 1% obresti na 40 letno odplačilno dobo. Gospodarske organizacije bodo lahko dobile kredit z 2% obresti na 10 letno odplačilno do- Pomembna je predvsem določitev, ki pravi, da bodo prednost pri dodeljevanju kreditov imeli tisti prosilci, ki potrebujejo čim manjše zneske za to, da bi se vselili v novo hišo; nadalje tisti, ki so že v novo zgrajeni hiši pa bi radi s kreditom dogradili še drugo stanovanje in slednjič šele tisti, ki bodo z gradnjo nove hiše šele začeli. To so le najglavnejše značilnosti predlogov za današnjo sejo ObLO o katerih bodo izrekli zadnjo besedo odborniki, podrobneje pa bomo poročali o tem v ponedeljkovi številki našega lista. I. A. Pred dnevi je bila seja občinskega ljudskega odbora Tržič, na kateri so odborniki razpravljali o zelo obsežnem dnevnem redu. Medtem ko so izglasovali potrebna sredstva za dovr-šitev elektrifikacije v Bistrici in preložitev Dolinske ceste proti Slapu, so razpravljali tudi o prošnjah gospodarskih organizacij za dodelitev investicijskih kreditov iz občinskega sklada. Med drugim pa je odbor dal tudi garancijske izjave banki za posojila nekaterim podjetjem in Turističnemu društvu Tržič. Nadalje so odborniki, na svoji zadnji seji sprejeli Odlok o občinski Najbistvenejše novosti novega osnutka zateona o pokojninskem zavarovanju Pred kratkim je skupna komisija Zvezne ljudske skupščine izdala prvi osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju. V osnutku je več novosti, ki bodo bralce nedvomno zanimale. Predvsem v novem osnutku ni predvidenih več pokojninskih razredov, marveč se bo pokojnina odmerjala samo na osnovi strokovnosti. Predvidenim je 9 kategorij in za vsako kategorijo pokojninska osnova. Kateg. Strokovnost Pokoj, osnova IX. nekvalificirani delavci bo. Stanovanjske skupnosti bodo lah- VIII. polkvalificirani delavci ko dobile kredit za popravila stanovanjskih hiš s 2% obresti in 15 odplačilno dobo, medtem ko za dograditev ali novo gradnjo 1% obresti na 30 letno odplačilno dobo. Zavodi in ustanove bodo dobile kredit z 1,5% obresti in 20 letno odplačilno dobo. Politično - teritorialne enote bodo lahko dobile kredit pod istimi pogoji kot zavodi in ustanove. VII. uslužbenci z nižjo strok. izobrazbo VI. kvalificirani delavci V. srednje strokovni uslužbenci IV. visokokvalificirani delavci III. višjii strokovni uslužbenci II. visoko strokovni uslužbenci I. zavarovanci na izredno odgovornih položajih 100 115 140 155 180 195 210 240 3?0 Delavci in uslužbenci pa bodo lahko zborovanje pa bo potrdilo, da je mla- dobili kredit dz kreditnega sklada, za ^ dina vedno v prvih vrstah borcev za gradnjo individualnih hiš, pod nasled-j^ nove socialistične odnose na vasi. V njimi pogoji: za dograditev hiš, ki so Cerkljah bo prišla mladina iz števil- bile začete pred letom 1956 z 2,5% nih občin Gorenjske. Zadružnike bo- obresti in 25 letno odplačilno dobo, do .obiskali tudi mladi delavci, briga- medtem ko za gradnjo novih hiš po dirji in dijaki, da skupaj ?. njimi pro- letu 1956 s 3% obresti in 25 letno od- slave dosežene uspehe. plačilno dobo. Plača odvisna v posameznih kategorijah bo od plačnoga sistema. Tu so dani le odnosi med kategorijami. Razvidno je na pr. da bo visokokvalificiran delavec imel domala dvakrat večjo pokojnino od nekvalificiranega. Druga večja novost je predlog, naj bi se osebnemu upokojencu, ki bi ostal po preteku službene dobe še na svojem delovnem mestu, zvišala vsako leto osnovna pokojnina za 5%. Zakon nadalje predvideva, da se rudarjem, ki delajo v jami, šteje vsakih 9 mesecev za celo leto — torej se jim za četrtino zniža delovno dobo potrebno za pokojnino. Pomožnim delavcem in merilcem v jamah pa se šteje vsakih 10 mesecev za eno leto. Osnutek zakona nadalje predvideva še, da ima vdova, ki je mlajša od 45 let pravico do družinske pokojnine, če ima otroka, ki ni starejši kot 15 let (doslej 7 let). Osnutek novega zakona nedvomno v mnogočem dopolnjuje dosedanji zakon in ilzraža skrb naše družbe za upokojence in invalide. Ze doslej dobiva letno približno 450.000 upokojencev za pokojnine preko 30 milijaird dinarjev. —K dokladi obrtnikom in prostim poklicem ter Odlok o uporabi cestnega sklada. Prav tako so na tej seji sprejeli tudi sklep, da naj se prisilna uprava v tovarni usnja »Runo« Tržič ukine. Za vršilca dolžnosti direktorja pa je bil imenovan dosedanji prisilni upravnik Vladimir PeraiČ. V naslednji točki dnevnega reda so odborniki sprejeli sklep o višini pavšalov za pavšaliranje gospodarska organizacije na področju občine in določili višino plačnega fonda nekaterim novim trgovskim obratom. Odbor je tudi razpravljal in sklepal o pritožbah nekaterih pavšaliranih obrtnih delavnic glede višine davčnega pavšala, nadalje o popravilu zasilnega šolskega poslopja v Podljube-lju, odklonil pa je vlogo Planinskega društva Križe za gostilno v Senič-nem z utemeljitvijo, naj se PD ukvarja s planinskimi postojankami v gorah. Občinski ljudski odbor je imenoval še nekaj poslovodij nato pa razpravljal o nekaterih gospodarskih ter komunalnih zadevah. J. V. Slavnostna seja M Domžale Domžale, 8. avgusta. Včeraj, na praznik domžalske občine, je bila v Domžalah slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora. Razen odbornikov so se seje v okrašeni kinodvorani udeležili tudi predsednik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana Marijan Dermastja, predsednik Okrajnega odbora SZDL Ljubljana Janez Vipotnik, predsed. občine Črnuče Peter Lešnar, predsednik občine Mengeš Ivo Vidali, zastopniki družbenih organizacij, delovnih kolektivov, gasilskih organizacij in drugi. Po končani seji so vsi navzoči na čelu s partizansko godbo, partizansko patrolo in prapori v sprevodu krenili na glavni trg, kjer so predstavniki družbenih organizacij delovnih kolektivov položili številne vence pred spomenik padlih borcev. KRANJ, 9. AVGUSTA. — DANES DOPOLDNE JE OBISKAL RAZSTAVIŠČE VI. GORENJSKEGA SEJMA PREDSEDNIK IZVRS. SVETA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS TOVARIŠ BORIS KRAIGHER IN SI Z ZANIMANJEM OGLEDAL RAZSTAVLJENE IZDELKE. ▼ Društvu upokojencev u podružnici Kranj Ce je deset zapovedi, naj bo pa vanj priznajo v toliko, da je knjigo-še deset grehov!« je dejala »Zla vodja opravičen za njih vknjižbo, v Usoda«, ki je pod krinko nad- bodoče pa naj to brez vašega privo-zornega odbora Društva upokojencev ljenja izostane. (Mišljeno je dovolje-ugotovila pri reviziji poslovanja ne- nje celotnega UO). katerih odbornikov razne pomanjklji- 6. DU ima 15 garnitur igralnih kart, vosti in nerednosti. Tudi rek: kdor ki pa niso vknjižene med društveno dela — grešii!, ne opravičuje nekate- imovino. Tudi prispevki igralcev za obrabo kart niso vknjiženi. 7. DU je kupilo na Reki 150 hI vina, ga plačalo in del tega odstopilo »Vipavski vinarski zadrugi«; nato se je ožji odbor: Rant — Lasič — Demark odpeljali v Vipavo, po to prodano vino. Seveda so si vsi trije za ta izlet zaračunali potne stroške in dnevnice; iste nagrade je bil deležen tudi šofer. — Nadzorni odbor je le očetovsko pripomnil: »Takšnih transakcij se je v bodoče Izogibati!« 8. Revizijsko poročilo vprašuje — čemu »črni fond«, kje je izkazan in kolikšen je?« 9. Istočasno priporoča, naj se v izo-gib nevšečnostim davek od prometa proizvodov redno odvaja. 10. V zapisniku je tudi rečeno: »Tovariši odborniki naj ne vodijo v lokal nečlanov, da ne bo prišlo do ponovnih nevšečnosti.« — (Opomba: Da je odbornik Jakofčič zaradi take nevšečnosti odstopil, zapisnik molči). Nečlan rih, ki so spričo prevelike »marljivosti« in »domiselnosti« prišli na spolzka tla, kjer jih je spodneslo . . . 1. Tako je spodletelo blagajniku Lasicu, ki prejema od društva 6000 dinarjev mesečne plače, da nima kritja za blagajniški primanjkljaj v znesku dinarjev 12.278.— (vsekakor nerodno!) 2. Blagajnik Lasič je že leta 1954 posodil iz društvene blagajne tov. I. B. 6000 dinarjev, ki jih niti po reviziji ni vrnila. 3. Prejšnji točaj K. se je v točilnici DU zadolžil z zneskom 20.000 dinarjev, ki jih šele sedaj prisilno vrača. 4. Kdo je dovolil, da so si žene nekaterih odbornikov med seboj razdelile tekstilne ostanke, ki jih je pre-skrbel ožji odbor: Rant, Lasič, Demark? 5. V revizijskem zapisniku je zapisano dobesedno: »Predlagamo, naj se dosedanji stroški jubilejev in godo- je od njega zahteval 10 litrov vina, kar je ta odklonil. Predsednik Rant, ki prejema od DU 6000 dinarjev mesečnega honorarja, je ukaizal, da se vino nečlanu proda. Jakofčič je vino natočil, nato pa vrgel ključe kleti pred predsednika in zapustil lokal. Nadzorni odbor je zaključil revizijsko poročilo z besedami: »To poročilo podajamo zato, da bo odbor informiran o poslovanju in pomanjkljivostih, ki smo jih bili opazili in iznesli v dobri veri, da bodo le-te privedle do rednega poslovanja in da ima vsak odbornik možnost odvrniti morebitna obrekovanja. Želimo, da se tega, kar smo ugotovili, ne iznaša v javnost!« Vprašujemo se, čemu ni nadzorni odbor zahteval od upravnega odbora sklicanje izrednega občnega zbora? Zadeva bi se morala razčistiti na rednem občnem zboru dne 8. junija, vendar do tega ni prišlo, ker je bil predlog upokojenca Tonija, da se o delu odbora v preteklosti ne razpravlja, sprejet na veliko veselje nekaterih članov Upravnega odbora. Upokojenci prosimo oblast, da skliče izredni občni zbor, kjer se bo razpravljalo o nerednostih, ki so jih bili zagrešili vodilni funkcionarji Društva upokojencev. V J TE DNI PO SVETU Tudi ta teden je bilo v ospredju zanimanja svetovnega javnega mnenja Sueško vprašanje. Politične strasti so se nekoliko polegle in sedaj tudi na zapadu nekoliko trezneje presojajo nastali položaj. V tem smislu je preteklo sredo govoril tudi predsednik Eisenbower, ki je na sestanku z novinarji izjavil, da mora zmagati zdrava pamet. Kljub temu pa je bilo v začetku tedna še vedno opaziti nekaj živčnih potez britanske in francoske vlade. Mednje vsekakor sodi pošiljanje pomorskih in zračnih okrepitev v Sredozemlje. V odgovor na te provokacije se je vse več Egipčanov prostovoljno prijavilo v vojaško službo, z njimi pa je solidarno prebivalstvo vseh arabskih dežel. Sirijski delavci, ki delajo pri oskrbovanju britanskih naftovodov, so izjavili, da bodo zapustili delo, brž ko bi prišlo do britanske agresije. V četrtek se je tudi zvedelo, da bo na dan londonske konference o Suezu v vsej Siriji protestna stavka. Položaj v zvezi z nacionalizacijo Sueškega prekopa je analiziral v indijskem spodnjem domu tudi premier Nehru. Dejal je, da se bo Indija londonske konference udeležila, da pa s tem ne bo škodovala koristim in suverenim pravicam ter dostojanstvu Egipta. Dejal je, da bi morali biti na konferenco povabljeni Burma in Jugoslavija. V Moskvi že ves teden tečejo sovjetsko - japonska mirovna pogajnja. Pogajanja so se zataknila pni japonskih ozemeljskih zahtevah. Tu so Sovjeti nepopustljivi in nočejo prepustiti otokov Kunaširu in Iturub Japonski. Sovjetski voditelji smatrajo, da so ozemeljska vprašanja že zdavnaj urejena in da gre pri teh pogajanjih predvsem za sklenitev mirovne pogodbe ter vzpostavitev normalnih političnih in gospodarskih odnosov med obema državama. Pripravljeni so spustiti vse japonske vojne zločince, ki prestajajo kazen v Sovjetski zvezi in po zaključku mirovne pogodbe prepustiti Japonski otoka Sikotan in Ha-bojamo. Prejšnji teden je kitajska vlada povabila 15 ameriških novinarjev, naj obiščejo LR Kitajsko.. To sredo pa se je zvedelo, da Ameriška vlada noče izdati nobenemu potnih listov. Hkrati je ameriška vlada obvestila vse prizadete novinarje, da bo slehernega, ki bi odpotoval na Kitajsko brez ameriškega vizuma, obsodila na 5 let zapora in na 2000 dolarjev globe. To je klasičen primer ameriške trmoglavosti v njenem stališču proti celinski Kitajski. Iz Kolumbije poročajo, da je v mestu Kali prišlo do ogromne ekspslozi-je. Eksplodiralo je 10 kamionov dinamita. To je bila ena najstrašnejših katastrof na svetu. Cenijo, da je eksplozija terjala okoli 100 smrtnih žrtev, medtem ko število ranjenih še hi znano, je pa precej večje. Kako praznujemo Delo z množicami je zahtevno, vendar hvaležno Praznovanje naših praznikov ni samo zgovodinskega pomena, marveč nas spominja tudi na tisoče tistih tovarišev, ki so nesebično prelili svojo kri za boljše življenje nas in naših pokolenj. Zato je prav, da se njihovemu spominu tudi temu primerno oddolžimo. Praznovanja na Jesenicah so postala zadnje čase brez prave vsebine. Človeku, ki je povojna leta in tudi pred vojno živel na Jesenicah, se nehote vsili vprašanje, ali so to tiste Jesenice, ki so veljale za eno najbolj naprednih in revolucionarnih (mest daleč naokoli. Če se spomnimo letošnjega praznovanja 1. maja, 4. julija — Dneva borcev, katerega smo letos prvič praznovali, nadalje 22. julija — Dneva vstaje in še občinskega praznika 1. avgusta, lahko ugotovimo, da nekih pestrih prireditev sploh ni bilo. Ni bilo nobenega doživetja, ki bi nam ostal trajno v spominu, tako kot se še danes z veseljem spominjamo praznovanj delavskega praznika v bližnji preteklosti in pred vojno na Poljanah, ali pa zleta »Svobod« v Završnici itd. Koliko navdušenja in revolucionarnega razpoloženja smo doživeli! In danes? V zadnjih dveh letih je raven prireditev na Jesenicah občutno padla. Običajno se praznovanje prične s Krajevni praznik ▼ Kovorju V skupnosti je K Terenska organizacija ZB v Kovor-ju pri Tržiču je letos svoj krajevni praznik ZB praznovala slovesneje kot kdaj koli prej. Tudi to pot so se spomnili velikih dogodkov iz vojnih let, ko je okupator 1941. leta izselil zavedne družine, ko je leta 1942. streljal prve talce s tega področja in ko je leta 1943 začelo množično vstopanje v NOB. Na večer pred praznikom je bila slavnost otvor j ena s streljanjem iz možnarjev, zagoreli so kresovi, nakar je krenila skozi vas velika povorka, odmevale pa so partizanske pesmi. Terenska organizacija ZB Kovor, ki se zaveda svojih nalog, že vseskozi usmerja svoje delo v pomoč svojim članom. V vasi živi 90% vojni invalid NOB Vinko Dovžan, kateremu je organizacija ZB na lastno pobudo pomagala tako, da so mu člani z udarniškim delom pokosili travnik detelje. Druga skupina članov (9 oseb) je istemu invalidu posekala v njegovem gozdu les, medtem ko je še ena skupina pokosila invalidu še drug travnik in to vse v času, ko je bil Vinko Dovžan zaradi zdravljenja odsoten. S takim delom daje ZB Kovor prav gotovo lahko vsem ostalim lep zgled, ki je vreden posnemanja. J. V. slavnostno akademijo, nato nekaj športnih prireditev, kakšna povprečna gledališka predstava ter izleti planincev. Ali je to dovolj za občane, ki si želijo kvalitetnih, množičnih prireditev? Slavnostne akademije so dostikrat površno pripravljene in zato tudi slabo obiskane. Pri praznovanju pomembnih praznikov bi nas morala predvsem voditi vsebina in množičnost tovrstnih prireditev. To naj bi bilo napotilo političnim organizacijam za pripravljanje programa. Le dobro pripravljene prireditve bodo vzpodbudno vplivale na množice. Odbori SZDL, sindikalne organizacije in komun'Sti se premalo zavedajo, kakšno vlogo bi lahko odigrali med množicami prav v okviru takšnih proslav. Delo z množicami je zahtevno, vendar prijetno in hvaležno. Zato ne smemo podcenjevati njihovih zahtev. Zakaj so nekateri aktivisti in politični delavci zadnje čase vrgli puško v koruzo in trdijo, da se organizacije kake pomembne prireditve ne bodo več lotili? Ali so nekatere ugotovljene pomanklj.ivosti ob takih prireditvah dovolj tehten razlog za taka n ne-nja? So primeri, ko nekateri aktivisti odidejo prav v času največjih pri- _________ prav za praznovanje praznikov, kraf- komalo na dopust z namenom, da bi 273 delavcev Odpuščenih tako prevrgli skrb na ramena drugih, morda celo manj izkušenih in revolucionarno prežetih tovarišev. Drobci z Velike tekstilne stavke Izpraznitev tovarn Ban Dravske banovine je 5. septembra izdal »naredbo« Centralnemu tarifnemu odboru tekstilnih delavcev, v kateri govori o izpraznitvi pisarn, predaji telefonov, popravilih v tovarnah in o tem, da se blago, ki je izpostavljeno kvaru, spravi na varno. 5 dni kasneje je bila v Delavski zbornici konferenca, katere so se udeležili člani Centralnega tarifnega odbora, delavski zaupniki in voditelji strokovnih organizacij. Razpravljali so o položaju, ki je nastal po izdaji banove »naredbe«. Prisotni so sklenili pozvati delavce, da bi zapustili tovarne in s tem omogočili pogajanja. K banu Na tlačenu je odšlo posebno odposlanstvo, ki je terjalo od njega zagotovilo za delavske shode, za bolj- šo možnost obveščanja med stavko in pa zagotovilo, da ne bo po stavki nihče preganjan. Ban je vse to obljubil in 11. septembra je banska uprava sporočila vsem srezkim načelstvom, naj stavkujooim delavcem spregledajo tudi nezakonitosti — sestanke in shode — naj ne preganjajo stavkovnih straž in ne ovirajo dovoza hrane. Perdvsem pa to sporočilo navaja, naj tovarniških obratov pod nobenim pogojem ne izpraznijo s silo, ker bodo tako delavski zaupniki laže prepričali delavstvo, da zapusti obrate. CTO in strokovne organizacije so se od tega dne dalje povsod trudile dopovedati delavcem,, naj izpraznijo tovarne. V ta namen so bili sklicani številni sestanki in shodi. Pogajanja za kolektivno pogodbo 20. septembra 1936 je bil ilegalni sestanek kranjskih in škofjeloških delavcev^ ki so stavkali v bližini Crn-groba. Sestanek so sklicali kranjski Tudi vprašanje, kje naj bi se na Jesenicah organizirale množične prireditve, je kaj lahko rešiti. Jeseničani so čez teden siti mesta in bi si ob takih praznikih želeli ven, v naravo. Pri tem je samo problem organ'^aci-je. Moralni, učinek, dosežen na ta način, bi poplačal ves trud. Praznovanje naših praznikov nikakor ne bi smeli zanemarjati, ker sc prireditve v okviru takih proslav zelo pomemben način dela z množicami. O tem bi morali tudi organi delavskega upravljanja na Jesenicah več razmišljati in skupaj z ostalimi organizacijami uveljavljati nove oblike dela, ker to terja tudi naš vsakdanji družbeni razvoj. —k—e s. ; % sli Z delnim obratovanjem so začeli po obratih 26. septembra. V Kranju, Tržiču in Skofji Loki, vsled stavke ni bilo sprejetih na delo 273 delavcev, od teh 26 zaupnikov, v Mariboru 10, pri Eiflerju pa 1 nameščenec, ki je tudi stavkal. Delavska zbornica je razpravljala, komu od zaupnikov naj odobri pravno zaščito. Sklenjeno je bilo, da jo bodo dali le tistim, ki se niso v stavki na kakršen koli način eksponirali. Pričele so se dolgotrajne sodne razprave pred Okrajnim sodiščem v Kranju, Upravnim sodiščem v Celju, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ter pred Stolom sedmorice v Zagrebu. Vse do poslednje instance so glavni delavski zaupniki pravdo dobili, medtem ko so jo pred Stolom sedmorice dokončno izgubili. To je bilo končano šele avgusta 1938. Brezposelni delavci, predvsem zaupniki, so osnovali Tekstilno zadrugo najprej v Stražišču, ki so jo potem prenesli v Otoče. Pozneje predstavlja močno postojanko naprednih sil na Gorenjskem. Po stavki se je število organiziranih delavcev v vseh treh organizacijah v Kranju zmanjšalo za polovico. Razbita je bila tudi enotna akcija, zlasti ko je v novembru 1936 NSZ v Kranju v posebnem pismu napadla SDSZJ. Izredna sposobnost vodstva stavke se je pokazala pri organizaciji življenja v zasedenih tovarnah. Organizi-Skupina članov ZB Kovor, ki je pro- rali so politično in kulturno delo, stovoljno pomagala invalidu NOB Vinku Dovžanu vaje z orožjem itd. Vzorno je bila organizirana prehrana v kuhinji. delavski zaupniki. Predvsem so raz-t pravljali o vprašanju, kako bi ponovno zasedli tovarne v primeru, če ne bodo vsi stavkujoči sprejeti nazaj na delo. 21. septembra je začelo obratovati podjetje Brumen & Thaler, prav tako tudi podjetje v Preboldu. 23. septembra je bila podpisana kolektivna pogodba. Istega dne sta izdala SDSZJ in JSZ skupni razglas, da je po dolgotrajnih težkih borbah dosežen sporazum glede kolektivne pogodbe in to kljub šibki organizaciji in nediscipliniranemu članstvu, ki je poslušalo »nezrele« nasvete. 25. septembra je CTO v Mariboru sklical zborovanje, da bi obrazložil kolektivno pogodbo. Delavci niso dovolili govornikom govoriti, ker so bili razočarani nad kolektivno pogodbo, ki je marsikje zniževala mezde. Govorniki so morali pobegniti. Prišlo je do večjih pretepov in napadov na komuniste in do obmetavanja Velike kavarne in nekaterih tovarn s kockami. Po teh dogodkih CTO ni uspel sklicati nameravanih zborovanj. POZIV Pripravljalni odbor za proslavo 20-letnice Velike tekstilne stavke v Kranju poziva vse posameznike in sindikalne organizacije, ki posedujejo dokumentarni material iz zgodovine delavskega gibanja v predvojni Jugoslaviji, predvsem iz časa stavke (fotografije, letake, časopise, brošure, prapore, kuhinjske posode, kotle itd.), naj ga oddajo v informativni pisarni na Koroški cesti v Kranju, da ga bo pripravljalni odbor lahko uporabil za razstavo. Uradne ure so vsak dan od 8.—12. in od 16. do 18. ure. Dogodki v Egiptu so prišli kot naročeni za novinarje v tej, po navadi, mrtvi poletni sezoni, ko so parlamentarne debate prekinjene do jeseni, državniška dejavnost pa bolj zmerna. Videti pa je, da Egipčanov vroče poletno sonce nikakor ne moti v njihovi dejavnosti. Stolpci svetovnih časopisov so polni vročih dogodkov iz vroče dežele. Zadnje dni so se ostre besede in stavki vodilnih zahodnih časopisov, kakor tudi državnikov, le nekoliko pomirili. Težko je reči, ali je temu vzrok »pomirjenost po trenutnemu razburjenju«, ki ga je povzročila nacionalizacija »Družbe za Sueški prekop« s strani Egipta, ali pa odločno stališče egiptovske vlade, ki meni, da je njen postopek upravičen in v skladu s pravicami suverene države. 26. julija je Egipt objavil zakon o nacionalizaciji Sueškega prekopa. Akt o nacionalizaciji je povzročil razburjenje zlasti v Veliki Britaniji in Franciji. Družba za Sueški prekop je ta egiptovski akt označila za »nasilje in rop«. Čeprav je bila Družba ustanovljena in organizirana po egiptovskih zakonih, je njena nacionalizacija zadela interese tujega kapitala. Od 800.000 akcij, koilkor jih je bilo razpisanih ob začetku del 1859. leta, jih je 350.000 v rokah angleške vlade. Velik del jih imajo tudi Francozi. Celotno delovanje družbe je do sedaj potekalo preko pariških in londonskih bank in njihovih podružnic v Egiptu. V 32. članskem upravnem odboru je bilo 18 Francozov, 7 Angležev (od tega so 3 bili zastopniki angleške vlade), 1 Američan in 1 Nizozemec. Število egiptovskih upravnih svetnikov se je šele zadnja leta posrečilo povečati na 5. Ni potrebno posebej naglašati, kako velike gospodarske koristi imajo lastniki delnic (glavni paket delnic je v LJUDJE IN D060DKI Eoipt Upravičena nacionalizacija Sueškega prekopa rokah angleške vlade) od prometa skozi Sueški prekop. 160 km dolg prekop, ki ga je njegov graditelj Francoz Ferdinand Les-seps predal mednarodnemu prometu 7. novembra 1869, ima tudi velik politični GAMAL ABDEL NASER in strateški pomen. Nekdaj je bil tretja baza britanskega imperija v njegovem prodiranju na Bližnji in Srednji Vzhod ter Indijo. Iz Velike Britanije je vodila pot skozi Gibraltar preko Cipra in Sueškega prekopa do dežel, ki so iz svojih neder bruhale tekoče črno-zeleno zlato za britansko industrijo, brez katerega bi vsa njena in srednjeevropska proizvodnja padla v nekaj dneh v neozdravljivo krizo. ALI RES SAMO ZARADI ASUANSKEGA JEZA? Sueški prekop je s pogodbo 1888. leta dobil mednarodni status. Njegovo nacionalizacijo so te dni mnogi spravljali v zvezo z nedavnimi dogodki okoli Asuanskega jeza. Velika Britanija in Združene Države Amerike, ki so prvotno obljubile svojo pomoč za zgraditev Asuanskega jeza, so namreč odpovedale svoje kreditiranje. Sledila jim je tudi Mednarodna banka, ki bi morala dati Egiptu pomoč v znesku 200.000 dolarjev za začetna dela. Tako se je Egipt nenadoma znašel brez finančnih sredstev za izgradnjo jeza, ki bi s svojo veliko elektrarno s 16 generatorji in 6 milijonov kilowatnih ur letno, oskrboval z električno energije vse področje med Asuanom in Kairom. Omogočil bi, da s številnimi črpalkami napajajo z nilsko vodo prostrana polja. V tem primeru bi imel Egipt več žetev letno. Električna energija iz Asuana bi bila tudi pogonska moč za mlado egiptovsko industrijo, zlasti industrijo umetnih gnojil. Videti je, da gospodarski dvig Egipta, ki se je danes uvrstil med aktivne pobornike politike neodvisnosti in enakopravnih odnosov med državami v svetu, ni ravno po volji nekaterim krogom. Za gospodarsko pomoč so zahtevali politične koncesije, ki jih Egipt noče dati. Nekaj dni kasneje, ko so Angleži in Američani odpovedali svojo pomoč, je predsednik' egiptovske republike Nas°r proglasil nacionalizacijo družbe Sueškega prekopa, češ da bo z njenim dobičkom lahko finansiral dela na jezu. Kljub temu ne bi bilo pravilno, če bi akt Egipta o nacionalizaciji Sueškega prekopa razlagali kratkomaio kot posledico egiptovskega razočaranja nad velesilami. To razočaranje je na vsak način prišlo do izraza v tonu in načinu reagiranja. Vsekakor pa je vzrok, zaradi katerega se je Kairo odločil za nacionalizacijo Sueškega prekopa, mnogo močnejši in globlji. Egipt ima kot suverena država pravico odpraviti koncesijo, kar Sueška družba v resnici je. Dejstvo, da je ta koncesija bila dana drugim državam v času, ko Egipt še ni bil suveren, ne spreminja dejanske vsebine. Danes pač živimo v času, ko ni meč. zanikati suverene pravice kake dežele na njenem teritoriju, ne glede na to, kdaj je dobila svojo suverenost. Težko bi si bilo predstavljati, da bi država, ki si ustvarja zdravo in neodvisno gospodarstvo, lahko trpela koncesije tujcem pri svojem največjem in najvažnejšem gospodarskem objektu. Način nacionalizacije se lahko o-praviči z udarcem, ki ga je zahod pred dnevi zadal Egiptu, kakor tudi z željo, da se ta res hudi udarec ne'utralizira z dohodki od plovbe skozi Sueški prekop. Suez je brez dvoma izredno važna mednarodna pot. Egiptovska vlada je garantirala, da bo spoštovala svobodo plovbe po njem. Te garancije, ki jih je že prvi dan dal sam Naser, pa niso zadovoljile prizadetih dežel. MEDNARODNA KONFERENCA O SUEZU Prvotna reakcija prizadetih dežel na nacionalizacijo »Družbe« je bila zelo ostra. Viharne debate v Franciji in Veliki Britaniji so se kmalu spreobrnile v grožnje Egiptu, celo grožnje z orožjem. Sledile so gospodarske sankcije. Državniki in strategi so se medsebojno posvetovali, strokovnjaki za plovbo so že delali proračune glede plovbe okoli afriškega kontinenta, svetovne borze so odgovorile s padcem akcij petrolejskih vrelcev na Bližnjem in Srednjem Vzhodu, egiptovskb ljudstvo pa je podprlo predsednika Naser j a in njegovo politiko nacionalne neodvisnosti in sodelovanja med narodi na enakopravni osnovi, brez političnih koncesij in pritiska. -. Pred dnevi so se Velika Britanija, Francija in ZDA v Londonu domenile, da bodo v bližnji prihodnosti sklicale mednarodno konferenco, na katero naj bi bila povabljena tudi Egipt in Sovjetska zveza. Razpravljali bodo o mednarodni kontroli nad Suezom. Toda Egipt je mednarodno kontrolo že v naprej odklonil. V tem ga podpirajo arabske dežele. Odklonitev mednarodne kontrole motivira z dejstvom, da enako kot ZDA ne bi nikoli sprejele mednarodne kontrole nad Panamskim prekopom, tudi Egipt ne more sprejeti mednarodne kontrole nad Sueškim prekopom, ki je na njegovem ozemlju. Čeprav pomeni v nekem smislu brezpravno intervencijo v korist nacionaliziranega kapitala, je londonski sestanek vendarle prispeval k popuščanju napetosti. Če bodo dežele, katerih interese je prizadela nacionalizacija Sueške družbe, sprejele akt o nacionalizaciji kot akt suverene države, ki ima polno pravico na take postopke, spora pač ne bo težko rešiti. Sicer je Egipt pripravljen braniti svojo neodvisnost. M. K. 2 guj ST. 63 / 10. AVGUSTA 1956 Gorcojste Kraja v tovarni „Sava" „Iskra" osvaja trg froilra; Surla-Vetprmk-Vrabce iz »Savt»« se bo zatro vari »la *--< Trojka: Šurla-Veternik-Vrabec iz »Save« se bo zagovarjala pred sodiščem Vkratkem se bodo pred sodiščem zagovarjali štirje člani delovnega kolektiva tovarne gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju, zaradi kraje dubliranega blaga. Zagovarjali ps bodo: Ciril Veternik, Janez Šurla, Opisani primeri kažejo potrebo po dobri tovarniški kontroli in opozarjajo na take in podobne pojave. Prav gotovo bi moral kolektiv in organizacije v tovarni pri volitvah organov Kvaliteta dela in tehnično izpopolnjevanje - cilj vsega kolektiva Namen nizkofrekvenčnih ojačevalnikov Rudolf Vrabec in Jurij Rozman, ker delavskega upravljanja več razprav so si prisvojili večje količine gumira nega blaga za dežne plašče in ga pre Prodajali. kvalifikacijah ljudi, katere namera- Glavni krivec je Janez Surla, ki je vajo kandidirati v delavski svet. V Nizkofrekvenčne ojačevalne naprave so namenjene ozvočenju tovarn, železniških postaj, bolnišnic, konferenčnih dvoran, hotelov, ustanov, avtobusnih postaj, gospodarskih raz-ljatr o lastnostih, značajih in ostalih stavišč, ladij, pristanišč itd. valnikih pa se jih vgradi tudi več. Poleg tega spada k ojačevalniku še mikrofon, zvočne omarice z zvočniki ZANIMANJE VELIKO — KUPCI ZADOVOLJNI Z ojačevalnlmi napravami do 400 W TEHNIČNA IZVEDBA in prilagodltveni transformator v laz- je »Iskra« opremila prostore Ljudske skupščine LRS, do 200 W postaji Maribor in Jesenice, dalje ranžirno že-V dvodelne ojačevalne naprave so iezniško postajo Zalog, več manjših ličnih izvedbah za notranjo in zuna njo montažo vgrajeni isti osnovni elementi kot v Enodelne naprave so sestavljene po enodelnih, razen napajalnega usmer- t>il odgovorni skladiščnik . m se je z tem primeru je očitno, da je prišlo narocilih od 50_60( ;andard- nika 60 V do 1,5 A, ki služi pri $ namenom, da si utrdi položaj, vrinil ti di v delavski svet in upravni odbor. Bil je predsednik sindikalne podružnice. Ker se je kot tak čutil bolj varnega, je začel izkoriščati zaupanje delovnega kolektiva v svojo lastno fcorist. Na spreten način je prevzemal blago iz obratov v skladišče, tako da je pred tehtanjem in komisijskim Prevozom neopaženo odtujil nekaj blaga. Tako si je ustvaril višek, si ga Prilaščal in ga na razne načine nosil iz tovarne ter tudi tihotapil v trgovino. Za svoje delo je pridobil Vrab- do zlorabe zaupanja, ki kolektiv tem ljudem. ga je dal nih panelnih enot kot so n. pr. niz- delnih napravah za napajanje signa-kofrekvenčni ojačevalnik moči 25 W, lizacije in relejev, za vključevanje predojačevalnik, kontrolni ojačeval- anodnih napetosti in signalov. Očka vrni se zdrav domov OSEBNA NEPREVIDNOST — CESCI VIR NESREČ v nedeljo popoldne se je v Železarni Jesenice, obratu valjarne 2400 zgodila poslovodjo industrijske prodajalne težja nesreča, katere posledicam je »Sava« v Kranju, da je le-ta spora 7-"mno s Surlom prodajal ukradeno blago, izkupiček pa sta si delila. Tako se bo moral Vrabec zagovarjati, ra-^en za sodelovanje pri kraji, še za zlorabljanje zaupanega mu položaja podlegel Jože Slivnik iz Hrušice. Pri remontu valjčne proge, so popoldne zamenjavali valje. Varnostne naprave so bile v redu in delavci seznanjeni z načinom dela, vendar je okoli šeste ure zvečer prišlo do nesreče v samem Ciril Veternik si je prilastil za nad ogrodja proge 2400. Ne da bi obvestil 150.000 din blaga, vendar so mu ga ostale delavce ali mojstra, je Slivnik del zasegli organi notranje uprave, sam šel pod ogrodje urejevat neke Elago je skrival doma na podstrešju cevi, ker ni nihče slutil, da je kdo med dvojnim podom. Ker je bil skla- pod strojem, so premaknili valjčno diščni delavec, je imel možnost kraje, mizo, kar je povzročilo nesrečo. Sliv-blago pa je nosil iz tovarne preko nik je dobil težje poškodbe, katerim je ograje ali na drug način. Vendar kot naslednji dan v bolnišnici podlegel, kaže, sta Surla in Veternik vedela To je četrti primer smrtne nesreče drug za drugega, saj se je Veternik v jeseniški železarni letos. Pri vseh P "i preiskavi kaj rad izgovarjal, da dosedanjih nesrečah je najčešči vzrok je zapadel v tatvine zaradi tega, ker lastna neprevidnost samih delavcev, je videl svojega nadrejenega. Toda Tudi ta primer je take narave in naj to ne more opravičiti njegove nepo- bo opomin slehernemu delavcu. Sliv-štenosti, ker če bi bil le za spoznanje nik je, ne da bi povedal kolegom, vce- Mešalna miza in ojačevalna naprava 400 W montirana v Ljudski skupščini LRS nik 3 W, električni gramofon s tremi hitrostmi in z dvema safirnima število ojačevalnikov odvisno od prostora in naročnika V te naprave se lahko vgradi od 4 boljši od Šurle, bi ga opozoril ali pa krat šel z delovnega mesta in se vrnil, iglama za normalne in mikroplošče, Prijavil organom delavskega uprav- tudi ko je šel pod stroj ni povedal radijski sprejemnik z UKV, kratkim, Ijanja. delavcem. Da je bil Slivnik precej srednjim in dolgim valom ter trač- Tudi Jurij Rozman je izkoristil ta- nepreviden priča tudi to, da se je pri nim magnetofonom. Običajno je do 8 ojačevalnikov po 25 ali 76 W, ko stanje v skladišču in si začel še delu od leta 1949 dalje devetkrat po- vgrajena v napravo po ena od našte- oziroma se lahko tudi meša — ker so sam prisvajati blago. nesrečil. —k —e tih enot, pri večprogramskih ojače- čelne plošče popolnoma enake. Vse radi tega, _ __^_je prilagojeno velikosti in številu pro- pšenice. štorov in zahtevi kupca. naprav za razne postaje Železniške direkcije Ljubljana, novo vojno bolnico v Beogradu, dočim je sedaj na vrsti nova Železarna Iljaš v Bosni. Vsi naročniki so z napravami zelo zadovoljni. Število ponudb je čedalje večje, kar je dokaz, da napori delovnega kolektiva »Iskra«, ki iz leta v leto osvaja težke tehnične probleme, niso zaman. Tedenski gospodarski komentar Zunanjetrgovinska dejavnost v juliju Meseca julija je Jugoslavija zaključila pogodbe o trgovinski zamenjavi s Turčijo, Zah. Nemčijo, Švico in podaljšala pogodbo z Veliko Britanijo. Razen tega so že od 21. julija v teku razgovori med predstavniki Zunanje trgovinske zbornice Jugoslavije in Vzh. Nemčije o sklenitvi kompenzacijskega posla. Jugoslovansko-turška pogodba o trgovinski zamenjavi, ki je bila podpisana 14. julija v Beogradu, velja do 31. avgusta 1957. Vrednost zamenjave bo znašala predvidoma 20 milijonov dolarjev na obe strani. Prejšnja pogodba od maja 1955 je predvidevala skupno letno zamenjavo za 50 milijonov dolarjev. V tem pogodbenem roku je Jugoslavija uvozila iz Turčije za 8,2 milijona dolarjev blaga, medtem ko je jugoslovanski izvoz znašal 10,3 milijone dolarjev. Do tega zmanjšanja je prišlo, kakor navajajo jugoslovanski gospodarstveniki predvsem za-ker Turčija ni odposlala Z letošnjega VI. Gorenjskega sejma Pomenki ob izdelkih 2e 12.000 ljudi si je do ponedeljka zvečer ogledalo proiz- stokrat pojasnjevati in praktično povodne uspehe razstavijalcev na letošnjem VI. Gorenjskem kazati uporabo posameznega stroj čka. Ljudje bi radi vse videli, kajti zanimajo se za to. Prav v tem, da je Zavod prvič v taki obliki pokazal prednosti modernizacije gospodinjstva, je tudi njegov največji uspeh. Saj bo odslej marsikatera gospodinja (ne le v mestih, marveč tudi na vasi), skušala vriniti v VSEKAKOR — NAPREDEK cenami na dan in jih zato ljubosumno družinski proračun tudi izdatek za kak »Veš, Francka-, letošnji Gorenjski skrivajo pred konkurenco. — Kakor gospodinjski strojček, ki ji bo lahko sejem pa ni nič posebnega«, pravi koli že, kdor vidi izdelek, hoče vedeti dekle svoji znanki, »nič ni tako lepega tudi koliko ta izdelek stane, ker bi ga videti kot prejšnja leta!« morga želel v trgovini kupiti. Tako »Beži no, Minka, letos pa le vidiš Pa • • • marsikaj, kar lahko tudi v trgovini glV 2av V SOBI st. 32 kupiš!«, jo zavrne Francka. ... . . __„„:x„„___i,+,-x„~9 r ' J — »Ah je to resnično praktično r« sejmu. Razstavljala so v teh dneh prodali že za nad 70 milijonov dinarjev blaga. Razen vabljenih, ki so bili prisotni pri otvoritvi, je Gorenjski sejem obiskalo tudi več drugih domačih in tujih uglednih gostov. Obrtniki so za svoje najboljše izdelke prejeli skupno za 430 tisoč dinarjev nagrad. Marsikdo je tudi prisostvoval strokovnim predavanjem. — Tako pravi statistika. Kako pa govore obiskovalci? — »Ni mogoče!« — »To je pa res lepo!« »Koliko manj dela in potu, kaj Mi-mica,« ogovori kmečka ženica iz okolice Cerkelj prijateljico, ko je zagledala gospodinjski »robot«, pa sesalec za prah, pa mešalec in mnogo drugih praktičnih gospodinjskih izdelkov, ki jih razstavlja še »mladi« Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju. v marsičem olajšal delo in trud. Največ pozornosti zbujajo »roboti« in sesalci za prah vseh vrst: enostavni in kombinirani. Cene so od 17 do 35 tisoč dinarjev; To so uvoženi izdelki. Doma izdelan loščilec za parket podjetja »Elra« iz Škofje Loke, stant 30 tisoč dinarjev, uvožen loščilec kombiniran s sesalcem za prah z več priključki pa 35 tisoč dinarjev. Prednosti slednjega so znatne, v ceni pa ni tolikšne razlike. Podjetje »Elra« bo morala bržkone razmisliti o ceni svojega loščilca, ker bo sicer težko šel v denar. za Široko potrošnjo Loščilec podjetja »Elra« Ta bežni utrinek iz pogovora marsikaj pove. Predvsem to, da je na razstavišču razstavljeno blago tudi moči kupiti, da to niso več le prototipi, k. terlh smo bili vajeni na dosedanjih r~zstavah. In to je nedvomno uspeh. T'Tspeh je tudi v tem, da je ob razseljenih predmetih precej več predstavnikov kot prejšnja leta (kar lahko tolmačimo kot željo prodati čimveč blaga), ki obiskovalcem tolmačijo delovanje posameznega izdelka. Tudi eene večina od njih pove obiskovalcem. SODOBNO POHIŠTVO Ena najbolj praktičnih kuhinj razstavljenih na Gorenjskem sejmu. Toiiko časa kot se ljudje zadržujejo Mnenje o vsem bi bilo morda tako. ob gospodinjskih potrebščinah (veči- kakršnega mi je povedal znanec: »Ve- noma seveda žene — možje so le bolj liko je lepega, praktičnega in uporab- Mnoge pa še vedno moti, zakaj nima opazovalci), se malodane nikjer drug- nega. Veš, sedaj bom malce bolj raz- Vsak izdelek tudi napisa s ceno. Zdi je. Prijazna tovarišica Štefka Bregant mislil, za kaj bom porabil denar!« Se, kot da bi se nekateri bali priti s je neumorna. Ni ji težko desetkrat in i. AUSEC Glede na to so se v novem sporazumu ozirali na realnejšo osnovo za-UPRAVNI PULTI menjave. Kar zadeva pošiljko pšenice, POENOSTAVLJAJO UPRAVLJANJE Je biI° sklenjeno, da bodo o tem posebni razgovori v Ankari v drugi po-Napravam, za katerih delovanje se lovici avgusta, ne zahteva stalnega »posredovalca«, 17. julija, so bili zaključeni štiri-izdelujejo v »Iskri« lepe namizne desetdnevni razgovori o gospodarskih »upravne pulte«, s pomočjo katerih se sporazumih z Zahodno Nemčijo. V vodi celotno napravo; lahko rečemo, trgovinskem sporazumu so bile sestav-da ta pult upravljanje zelo poeno- ijene samo napovedne listine, ker stavi, ker so v njem vsi potrebni je trgovinska zamenjava med drža-vklopi in vsa potrebna signalizacija. vama svobodna. Določeno je majhno S pritiskom na gumb je moč vključiti in izključiti celotno napravo ali posamezne linije. NA ZELJO NAROČNIKA »MEŠALNA MIZA« Pri posebnih tehničnih zahtevah, za katere je namenjena ojačevalna naprava in na izrecno željo kupca, izdeluje »Iskra« posebne »mešalne mize«, s katerimi se na najlažji način , upravlja večprogramske ojačevalne J? 10: aygU_l^!95^^^ število prehrambenih proizvodov za izvoz v Nemčijo. Z novim plačilnim sporazumom se je Jugoslavija priključila takoimeno-vanemu BEKO-sistemu, ki omogoča uporabo nemške marke v vseh državah, ki so članice tega sistema. S tem se je Jugoslavija prvič pridružila enemu od večstranskih plačilnih sistemov. Na podlagi Bonnskih dogovorov bo- naprave. Mešalno mizo krasi kvalitetni elektrodinamični mikrofon, skratka — vse je prilagojeno potrebam naročnika in tehničnim zahtevam. Zvočne omarice raznih oblik, ki jih tovarna tudi sama izdeluje, so prilagojene različnim okusom ter služijo hkrati za okras. IZSLEDKI SO TEHNIČNO SODOBNI be za izvažanje nemškega blaga iz sredstev letošnjega sporazuma, ki je znašal 50 milj. mark. To je del odškodnine jugoslovanskih, predvojnih in medvojnih zahtev od zneska 240 milj. mark. Pogodba za izvažanje blaga znaša 10 milijonov mark, a za 40 milijonov mark je sklenjena tako imenovana »Orientacijska lista« predvsem za pošiljke investicijskega in reprodukcijskega materiala. To bo veljalo, ko bo nemški Parlament ratificiral Vse ojačevalne naprave so Izdelane Bonnske sporazume, po sodobnih tehničnih izsledkih, kar omogoča različne kombinacije pri posameznih napravah. Tehnični podatki ustrezajo mednarodnim predpisom. Gorenjci! Obiščite letošnji VI. GORENJSKI SEJEM ki je v Kranju od 3. do 13. avgusta Obrtno-industrijski sejem blaga za široko potrošnjo Selem je odprt vsak dan od B. do 19. ure 25° o popusta na železnici i Sicer je v prvem polletju tega leta znašala vrednost blagovne zamenjave med Jugoslavijo in Nemčijo blizu 40 milijonov dolarjev. Jugoslovanski izvoz je znašal 20,2 milijona ali 14°/0 skupnega izvoza v prvem polletju letos, tako da je Zahodna Nemčija na drugem mestu v jugoslovanskem izvozu. Uvoz iz Zahodne Nemčije je znašal nekaj čez 19 milijonov dolarjev ali 7,6% skupnega uvoza v FLRJ. Zanimivo je, da je v letošnjem prvem polletju trgovinska bilanca aktivna v korist Jugoslavije. 19. julija je bil v Bernu podpisan jugoslovansko - švicarski sporazum o blagovni zamenjavi za 1. 1956 in 1957, ki predvideva popolno svobodo v>bla-govnem prometu med obema državama. Obenem je bila parafirana tudi finančna pogodba, na podlagi katere bo švicarska vlada dala na razpolago jugoslovanski vladi preko konzorcija bank 10 milijonov švicarskih frankov kredita s 3% obrestmi z rokom vrnitve 5 let. S to pogodbo je bilo dogovorjeno tudi vračanje zlata Jugoslovanski narodni banki, katerega vrednost je 10 milijonov švicarskih frankov. Zlato je bilo deponirano v švicarski narodni banki. V istem mesecu je bil v Londonu dosežen jugoslovansko - angleški sporazum o blagovni zamenjavi za prihodnje leto. Velikemu številu jugoslovanskih proizvodov bo omogočen, kakor prejšnja leta tudi letos — svoboden izvoz na britansko tržišče. (Jugoprcs) st. 63 z 10. avgusta 1956 Hat 3 »SVOBODA" KRAN1-CENTER ima uspehe, a tudi težave vedno velja za najboljši amaterski zbor, kar je nedavno dokazal tudi na velikem pevskem festivalu v Beogradu. Pevci in pevke ne štedijo v Ondan sem obiskal predsednika sekcije smo priredili tudi tri izlete, vendar ni nobena skrivnost, da smo naporih skoraj bi dejal, da jih pre-»Svobode« tov. Stoka ,in ga prosil, naj ki so potekli v prijetnem razpolože- v omenjenem tečaju naštudirali Finž- VtT^^^^^Z^^ mi nWn kai n delu DPD »Svoboda«- nju, njihovo tovarištvo pa se je s tem garjevo dramo »Divji lovec« s skoraj so amaterji v pravem pomenu besede, dvojno zasedbo. Za 20-letnico tekstil- za katere bi v prenesenem pomenu ne stavke v Kranju bomo ponovili veljal tale rek: da pevcu (amaterju) center. Tovariš Stok je nekoliko po- še poglobilo mislil, nato pa dejal: »Za Izčrpno poročilo bo čas prekratek, nekaj bi pa le utegnil povedati. Pri nas imamo precej sekcij«, je nadaljeval Stok, IGRALSKI TEČAJ PRIVABLJA MLADINO dramo »Straža na Renu« in kasneje vedno sreča laže, on živi — umrje Dobričanina »Skupno stanovanje«, 'brez dnarja! Otroke bomo razveselili z »Zla'to skri- »Upam, da jim sreča ne bo vedno njico«, priredili pa jim bomo tudi lagala,« je dejal tov. Stok, »in da jim »zato bova začela kar z dramsko, ki ^nTvBoTkrtS in prizadevnost o Novoletno jelko. Na programu imamo bo Portuna vsaj večji prostor »sko vodil z vso skrbjo m prizadevnostjo ^ Patrickovo »Vročo kri« aH Fo- mandurala«. • je bila v minuli sezoni zelo priza devna. Člani so marljivi, disciplini rani in žive sožitju.« tov. Fugina, ni ostal sredi poti ali brez uspeha, nasprotno — mladina, v lepem medsebojnem ki se je prijavila, je v pretežni meri vztrajala do konca. Tovariš France IZOBRAŽEVALNA PREDAVANJA — GLAVNA MISEL preko petdeset predstav. Največ jih odpade na opereto, s katero smo 24-krat gostovali. Za člane dramske dorjevo »Uspavanko«; če bodo dopuščala finančna sredstva, tedaj bomo GODBA NA PIHALA v pomladnih mesecih pripravili še IN ORKESTER opereto Dijak-prosjak«. Godba na pihala je najbolj delaven Ob tej opereti me je kar vzdignilo, odsek, ki vsepovsod sodeluje. Vodi ga pa sem zaskrbljeno pripomnil: »Vse dirigent Motelj; le-ta vzgaja tudi na-razumem, tudi to vem, da boste kak- raščaj, odkoder je v letošnjem letu snega »dijaka prosjaka« našli, toda pritegnil h godbi šest mladincev, tako tenorista — kje boste pa tega sneli?« da se članstvo postopoma pomlaja. — Tovariš Stok se je malce nagajivo Pogosto — zlasti pred prazniki pri-nasmejal in dejal: »No, če ga v Kra- rejajo promenadne koncerte, ki pa so nju ne bo, bomo šli pa v Naklo ponj. na žalost — večkrat slabo obiskani. Pa še v »Glas Gorenjske« napiši, da Orkester, ki ima iste prostore kot, iščemo tenorista. Vse ga bomo naučili, godba na pihala, in deloma tudi iste tako da bo znal peti, plesati in Iju- člane, razen onih, ki igrajo godalne biti.« instrumente, še ni tak kot sem si ga bil zamislil. Moja misel je bila in je, da mora postati orkester osrednje glasbeno 'telo, saj je glasbenikov dovolj. V ta orkester bi sčasoma pri-S temi predavanji, ki so bila pestra tegniiH tudi gojence Glasbene šole. in zanimiva, smo imeli precej težav, pa ne zaradi predavateljev, temveč BALET — DOMENA NAJMLAJŠIH zavoljo slabega obiska s strani poslu- v baletni šoli, ki obstoja že tretjo šalcev. Čudim se in vprašujem, če leto, prevladujejo deklice iz osnovne v našem mestu res vse vedć in znajo? šole in nižje gimnazije. Največ jih je S predavanji bomo nadaljevali, toda cd 8. do 12. leta starosti. Vodi. jih pri občinstvu bomo morali na neki dolgoletna članica opernega baleta način tudi za to vrsto izobraževanja tov. Japljeva. V kolikor bo doouščal vzbuditi zanimanje. Morda bomo v čas in primeren prostor, bo »Svo-program predavanj vključili še tečaj boda« tudi letos priredila tečaj dru-za stenografijo in strojepisje. žabnih plesov, za katerega je bilo že preteklo leto precej zanimanja. KAJ PA DRUGE SEKCIJE? PROSTORI — RAK RANA V »Svobodo« je vključen tudi moški Prostori in še enkrat prostori! Lah-in mešani pevski zbor »France Pre- ko trdim, da bi »Svoboda« zacvetela, šeren«, ki ga vodi tov. Lipar. To je ko bi dobila potrebne prostore, toda v našem društvu najbolj homogeno finance jih držijo v tukajšnji stavbi telo, ki je po svoji pevski zmogljivo- že pet let. Vsi nas bodo prehiteli; celo »O perspektivah je težko govoriti, sti znano širom po naši domovini. Se Trbovlje, ki ima že dva domova, gradi sedaj novo moderno stavbo. Sicer bi se dalo z manjšimi stroški tudi nekaj napraviti; zastekliti bi bilo treba nekaj oken in vrat in hkrati urediti kurjavo. Kdaj bo to? Trenutno nas le obljube in upanje drže, da vztrajamo. Sami ne zmoremo finančnih bre- zver)! Le redko se zgodi, da si kdo trtek," ko je knjižnica odprta. Vstal men> saJ nam rekviziti in svetlobne zaželi Beneških avantur Justa Golie sem in se poslovil. Pred hišo je ča- naPrave poberejo ves denar. Finančno' (Jože Pahor, Serrenissima), ki navdu- kalo kakih trideset pionirjev in mla- nam sicer P°maga SZDL, pa tudi to-šujejo mojstranške bralce, pa tudi dih ljudi ter skupina starejših. Časi, varna »Iskra« in »Tiskanlna« sta nam omnibus Vicki Baumove Hotel v Ber- ko so ljudje brali samo v dolgih zim- Poskočili že na pomoč, dočim druga linu za katerega se trgajo Podkoren- skih večerih, so torej za nami. podjetja do sedaj niso pokazala po- či, je deležen le malo pozornosti. Po poti sem premišljeval, kako za- sebnega razumevanja. VODILNI KADRI Manjka nam jih! — Čudno je to, da se naši kulturni delavci (učitelji in profesorji) ne vključujejo v Svobode, kakor bi bilo želeti, čeprav vemo, da so bili včasih prav ti steber kulturnega udejstvovanja. Res, da je moč najti izjeme, toda to ne opravičuje ostalih 99%. ZELJE IN ZAKLJUČEK Naše želje so: ustanovitev lutkarske sekcije, delna ureditev prostorov SPORT Godba na pihala »Svoboda« Kranj - center LEPA BILANCA — PREKO Tref alt pa jih je učil in pokazal, kako 50 PREDSTAV se napravi dobra maska. »V pretekli sezoni smo zabeležili PERSPEKTIVE DRAMSKEGA ODSEKA V BODOČI SEZONI Knjižnice v Zgornji savski dolini Doslej smo poročali o stanju v strasti prednikov izobličijo v strašni so že tretjič vdrli v sobico s knjiga-ljudskih knjižnicah v Mojstrani, nagon po ubijanju (Emil Zola, Človek mi, kjer sva sedela. Bil je ravno če- Lokomotiva prva -Mladost druga V nadaljevanju mladinskega nogometnega turnirja v Stražišču sta pomerili za plasma od 3 do 4 mesta ekipi Partizana iz Sk. Loke in »Ljubr ljane«. Zmagal je po izredno živahni in borbeni igri Partizan s tesnim rezultatom 6:5, polčas 1:1. V drugi tekmi za zmagovalca turnirja pa je Lokomotiva tesno porazila domaČo »Mladost«. Prvi štiri ekipe so prejele lične pokale posebno še Lokomotiva, ki je osvojila pokal mesta Kranja. Plavalne tekme v Domžalah V okviru proslav v počastitev občinskega praznika so bile včeraj plavalne tekme v novem plavalnem bazenu v Domžalah. Tekmovali so plaval-''' ci iz Domžal, Kamnika ter člani ZPK Ljubljana. Rezultati so naslednji: 200 m crawl moški: Goršič 2,30.5 (ZPK), 100 m crawl ženske: Horvat (ZPK) 1,21.1, 100 m prosto moški: Do-brovoljc (Kamnik) 1,24.1, 100 m prsno ženske: Tominšek (ZPK) 1,33.4, 50' metrov crawl pionirji: Regelj 33.4, (Kamnik), 100 m metuljček moški: Po-Ijanšek (ZPK) 1,16.6, 100 m cravvl mladinci, TVD »Partizan« Domžale: Jakopič 36:00, 100 m hrbtno moški: Goršič (ZPK) 1,15.2, 100 m hrbtno ženske: Gašperšič (ZPK) 1,39.4, 100 m crawl moški: Vergelj (ZPK) 1,06.8, 50 m prstno pionirji: Valeš (Kamnik) 40.0. Tekme si je ogledalo nad 800 ljudi, kar dokazuje, da je plavalni šport v Domžalah zelo priljubljen. —t. Triglav prvak V nedeljo zvečer sta se na kopališču odigrali še dve tekmi v okviru slovenskega prvenstva mladincev v vaterpolu. Srečali sta se ekipi Ljubljane in Ilirije. V tekmi je p0 boljši igri izdatno zmagala Ljubljana. Zadnja tekma, ki je odločala o naslovu Kranjski gori in Podkorenu, danes pa je na vrsti Gozd Martul|#k SLOVENSKI KLASIKI SE VEDNO VLEČEJO Knjižničarko Ltnko Grošljevo sem zgie Pevne *n Prijetne za uho. Poslu-sledil samo Andričev Most na Dri- falci v tesno zasedeni dvorani Pre-ni in Nazorjevega Velega Jožeta, kar šernovega gledališča so dali nastopa-je vsekakor malo, a še to ostaja v J°cim vse priznanje; zlasti) so bili omari. Balzacovo Evgenijo Grandeto- navdušeni nad lepo in s čustvenim po-vo Je vzela doslej samo ena bralka udarkom zapeto pesmijo »Lastovkam«, in še tej ni bila všeč. Londonovih vtem ko Je P° temperamentu najbolj Belih Samot si nihče noče izposodi- uSaJala »Lovska«. Na koncertu je izvajal svoj del programa tudi »Gorenjski vokalni kvintet«, ki je z izredno interpretacijo zapel 5 znanih narodnih pesmi. Člani kvinteta so v subtilnih niansiranjih. zvočni plastičnosti in pevski zlitosti Sa-Sa tudi zaslužimo Led je prebit, uspehi so vedno večji; vse kaže da bo »Svoboda« ob em vključevanju delavcev in izobražencev postala močno kulturno žarišče. S-A Pieter Braeghel ? Prešernovi hiši V Prešernovem muzeju v Kranju je v teh dneh odprta razstava reproduciranih del velikega flamskega slikarja Petra Brueghela, ki nas navdušuje s svojo izvirnostjo in barvitostjo. Ta genialni umetnik je bil rojen okoli 1520. leta v vasici Brueghel, po kateri je prevzel svoje ime in ga zapustil potomcem. Umrl je leta 1569. Zelo rad je slikal prirodo in prizore iz vsakdanjega življenja nizozemskega kmeta. Učil se je pri renesančnih mojstrih, vendar je znal svojim umetninam vtisniti popolnoma samosvoj stil, ki izraža močno individualnost umetnikove osebnosti. ti in le po dva bralca sta se ukvarjala doslej s Tolstojevim romanom Vojna in mir, s Cervantesovim Don Kihotom in Luthrovim Demonom. Zato pa se je ves Martuljek naslajal ob tragediji dedno obremenjenega Jac Maks Koželj na zadnji poti quesa Lantiera, v katerem se temne Pravi mojstri, zategadelj Je bil njihov nastop pravcato doživetje za poslušalce. — Včasih — pred nekaj leti so se mi zdeli v čustvenih predna-Šanjih malce togi, ta večer pa nasprotno: bili so toplo razgibani, razpoloženi. Pri občinstvu so želi vse pri-V Kamniku je v starosti 73 let znanje, umrl akademski slikar Maks Koželj. Na tem koncertu se je predstavil Vse do zadnjega je bil neumorno de- tudi obrtniški kvartet (klarinet, tro-laven. Smrt mu je takorekoč iz rok iz- benta, harmonika, eufonium »pum-trgala slikarski čopič. Po rodu Kamni- pardon«), ki je s poskočnimi valčki in čan in sam navdušen planinec je sko- polkami razgibal občinstvo do vihar-ro vso umetniško ustvarjalnost posve- nih aplavzov. Godbeniki — mladi til slikanju planin in motivov iz kam- fantje — so to priznanje tudi zaslu-niške okolice. Na zadnji poti ga je žili. spremila velika množica Kamničanov NEKAJ MISLI... In planincev. Ko sem poslušal te mladeniče, sem PIETER BRUEGHEL: Pokrajina z Ikarusom prvaka, je bila med vsemi najbolj zanimiva. Blejčani so od v|eh moštev nudili »Triglavu« največji odpor. Dosegli so tudi edina dva gola, ki ju je »Triglav« prejel na tem prvenstvu. Po končani tekmi je delegat plavalne zveze Slovenije tov. Kobal izročil prehodni pokal ekipi »Triglava« in želel, da bi se vsa prvenstva končala v tako športnem duhu in fair igri. Triglav 4 4 0 0 ?5:2 8 Ljubljana 4 2 11 19:15 5 Bled 4 2 1 1 28:13 5 Ilirija 4 1 0 3 8:24 2 Kamnik 4 0 0 4 7:32 0 Zmaga in poraz V ponedeljek sta se na prvi gimnaziji v Kranju srečali moški in ženski namizno - teniški ekipi Železničarja iz Ljubljane in domačega »Triglava«. iPri moškJiih so bil;i zmagoviti gostje in so zmagali z rezultatom 3:1» pri ženskah pa so zmagale domačinke z enakim rezultatom. Slalom v avgustu Neverjetno se sliši, vendar je res, da bo v nedeljo 12. avgusta ob 10-3° v organizaciji smučarskega kluba »Triglav« iz Kranja meddruštvena slalom tekma na snežnih plazovih na severni strani Grintovca oz. Kočne. Dohod do kraja tekmovanja je naj pri' pravnejši z Jezerskega preko Češke koče, ki je v neposredni bližini slalom proge, ki bo dolga okoli 300 metrov. Tekmovanje bo ekipno za prehodni pokal — darilo kranjske občine v počastitev občinskega praznika-Favoriti za osvojitev prehodnega pokala so klubi: Enotnost, Jesenice, Ljubelj in Triglav. G. |f. Kako je s strelstvom v Gorenji vasi SD »Tabor« Gorenja vas je postala zlasti v zadnjem času dokaj marljiv3 družina. Voljo in zanimanje za strelski šport ima precej tamkajšnjih prebivalcev, ki so v zadnjih dneh pričeli tudi z gradnjo strelišča. Razumljiv0 pa je, da brez denarja ne gre,, zato so se obrnili na Občinski ljudski Odb«1' Gorenja vas za pomoč, ki jim je podporo odklonil z izgovorom, da so za Dan vstaje ob množičnem streljani11 dosti zaslužili in da jim dotacija zara' di tega ni potrebna. Dejansko pa Je bilo le malo denarja, ker je bil° treba kriti stroške tekmovanja. ZakaJ ima občinski ljudski odbor takšen odnos do tako pomembne Športne pano' ge, je le težko uganiti. Druge bbčirie so spoznale namen tega športa, zat° so dale strelskim družinam tudi de* nar no pomoč. Rado Carman 3 8,8$8afenj$b ST. 63 / 10. AVGUSTA 1956 fttf ma m sf&atedu OBJAVE • OGLASI Radio Ljubljana Poročila poslušajte vsak dan ob 5'05, 7.00, 13.00, 19.30 in 22.00. uri. Prva Jutranja poročila ob nedeljah pa so 00 6.05, vesti o športnih dogodkih pa boste slišali ob 21. uri zvečer. Oddajo "Želeli ste poslušajte« ob delavnikih °o 14.40. in ob nedeljah ob 14.15. uri. Kmetijsko nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.?0. uri. 8.00 8.30 9.30 10.00 11.50 13.15 14.30 16.35 16.00 18.00 18.10 18.50 20.00 20.30 21.15 22.15 22.30 U.45 12.40 13.35 14.30 16.00 16.20 18.00 18.15 18.45 20.00 8.00 8.30 9.30 H.15 12.00 !6.30 18.00 21.00 22.15 PETEK, 10. AVGUSTA V pesmi in plesu po Jugoslaviji. Radijski roman — Jan de Har-tog: Thalassa — XVIII. Fran Levstik: Juntez. Koncert po željah. Za dom in žene. Za prijetno razvedrilo. Oddaja za lovce. Poje pevski zbor »Jože Moškrič« p. v. Slavka Mehilčiča. Utrinki iz literature — Dušan Mevlja: Tri humoreske. Nove knjige. Iz Verdijevih oper. Družinski pogovori. Constantin Brailoiou; Glasba narodov sveta — XXI., Angleži. Tedenski zunanje-politični pregled Oddaja o morju in pomorščakih-Igra Plesni orkester Radia Ljubljana. Mednarodna radijska univerza — a) Miroljubna uporaba atomske energije — M. Becq: Zaščita pred žarčenjem. b) Korozija in embalaža — Gerhard Schricker: Korozija kovin in kako jo preprečujemo. SOBOTA, 11. AVGUSTA Pionirski kotiček. Igra Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. Naši operni solisti pred mikrofonom. Tedenski športni pregled. Utrinki iz literature — Podoba Michaela Guttenbrunnerja. Koncert po željah. Zanimivosti iz znanosti in tehnike. Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta in zbor Tine Rožanc p. v. Franca Per-gerja. Okno v svet. Veseli večer. NEDELJA, 12. AVGUSTA Otroška predstava —■ Ante Sta-nišič: Afrikanec (radijska igra). »Vsak eno« (revija narodnih ansamblov in solistov, ki sodelujejo v našem radiu). Se pomnite tovariši — Mile Pavlin: Zločinstvo. Oddaja za Beneško Slovence. Pogovor s poslušalci. Severna stena Triglava (reportaža). Radijska igra — Radovič: Ladja maščevanja, športna poročila. Nočni koncert: Matija Bravničar: Simfonična antiteza, Peter Konj ovič: Koštana, simfonični tip-tihon. ponedeljek, 13. avgusta !*'5o Za dom in žene: Teorija Kuhd. •00 Slovenske narodne pesmi v priredbi Franceta Marolta in Emila Adamiča. 12.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 14.30 Radijski leksikon. 15.35 R. Wagner: Isoldina smrt. P. I. Čajkovski: Trnjulčica. 16.00 Utrinki iz literature — Apulej: Zlati osel — I. del. 18.00 Kronika iz naših mest: Kraljevo 18.10 Iz zakladnice slovenske solistične glasbe. 18.45 Kulturni obzornik. 22.15 UKV program: Nočni koncert Arcangelo Corelli: Concerto gos-so op. 6 št. 1 Boris Papandopulo: SLmfonietta. torek, 14. avgusta 8.30 Radijski roman — Jan de Har-tog: Thalassa — XIX. 9.30 Radijska igra — Janko Mlakar: Kako je Trebušnik hodil na Triglav. 10.00 Glasbena komentirana oddaja — Irwing Berlin, skladatelj popularnih melodij. 11.45 Cicibanom — dober dan! Kristina Brenk: Lonček kuhaj. 13.15 Ciganske melodije igra Antal Jocee s svojim orkestrom. 14.30 Za dom in žene. 15.35 Slovenske narodne pesmi pojeta Vokalni kvintet Niko Stritof in Rezika Koritnik. 16.00 Utrinki iz literature — Apulej: Zlati osel — II. del. 18.00 Športni tednik. 18.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.50 Zunanje-politični feljton: Spremembe v Sovjetski zvezi. 20.00 Pol ure za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi. 20.30 Tedenski notranje-politični pregled. 21.00 Radijska igra — Kosmač: Ka-detka. sreda, 15. avgusta 11.50 Za dom in žene: Kaj morate vedeti tudi vi o prvi pomoči. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.35 Odlomki iz opere A. BORODINA »Knez Igor«. 16.00 Utrinki iz literature — Mihael Solohov: Zrebiček. 18.00 Reportaža. 18.15 F. Mendelssohn: Variacije v d-molu — Emanuel de Falla: Stir-jo plesi. 18.45 Radijska univerza VI. Ribarič: Metode in perspektive uporabe geofizike. 20.00 J. Massenet: Manon, opera v 4 dejanjih. Četrtek, 16. avgusta 11.45 Dober dan, otroci! (Manica Ko-manova pripoveduje). 12.40 Operetne uverture. 14.30 Turistična oddaja. 15.35 Narodne pesmi iz slovenske Benečije v priredbi Riharda Orla poje vokalni kvintet »Anton Nef-fat«. 16.00 Utrinki iz literature — Maurice Careme: Otroške pesmi. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Edvard Mac Dowell: Indijanska suita. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. ITIUn TE om BOMO ILIRU " GLEDALI KINO »STORZIČ« KRANJ 10. in 11. avgusta, ameriški barvni film »BOJ ZA LASTNINO« ob 18. in 20. uri. 12. avgusta, matineja ob 10. uri premiera angl. filma »VITEZ IZ LEPENKE«; ameriški film »ROBINHOD AVSTRALIJE« ob 14. uri; ameriški barvni film »BOJ ZA LASTNINO« ob 16., 18. in 20. uri — zadnjikrat. LETNI KINO PARTIZAN 10. avgusta, premiera francoskega filma »ŽENSKE SO NEVARNE« ob 20. uri. 11. avgusta, dvojni program ob 20. uri »ŽENSKE SO NEVARNE« in premiera angleškega filma »VITEZ IZ LEPENKE« ob 22. uri. KINO SVOBODA STRAZlSCE 11. avgusta, premiera angleškega filma »VITEZ IZ LEPENKE«, ob 20. uri. 12. avgusta, ameriški barvni film »BOJ ZA LASTNINO«; ob 14. uri, ameriški film »ROBINHOD AVSTRALIJE« ob 16., 18. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 10. avgusta, franc. film »EDVARD IN KAROLINA« ob 18. in 20. uri 11. in 12. avgusta, ameriški barvni film »POSLEDNJIČ SEM VIDEL PARIZ«. Predstave: v soboto ob 18. m 20. uri; v nedeljo ob 18. in 20. uri, v primeru slabega vremena tudi ob 16. uri. Dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 10. avgusta, ameriški barvni film »VESELO IZKRCAVANJE« ob 18. in 20. url. 11. in 12. avgusta, avstrijski film »FRIDERIK CHOPIN«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 18. in 20. uri, v primeru slabega vremena tudi ob 16. uri. Dopoldan ob 10.30. uri matineja mladinskega filma. KINO KOROŠKA BELA 11. dn 12. avgusta, ameriški barvni film »POSLEDNJIČ SEM VIDEL PARIZ«. Predstave: v soboto ob 19. uri; v nedeljo ob 17. in 19. uri. KINO ŽIROVNICA 11. in 12. avgusta, ameriški film »BENEŠKI TAT«. Predstave: v soboto Na podlagi 7. in 10. člena Temeljnega zakona o štipendijah RAZPISUJE Uprava za gozdarstvo OLO Kranj štipendije za šolanje: 3 študentov gozdarstva na agronomsko-gozdarski fakulteti, 3 dijakov srednje gozdarske šole, 1 dijaka srednje tehnične šole — gradbeni oddelek — geome- terski odsek, 1 študenta prava na ekonomsko-pravni fakulteti. Višina štipendije je določena v mejah odloka o višini štipendij (Ur. list FLRJ št. 33 — 363/55 oz. Ur. list FLRJ štev. 30 — 409/56). Pogoji za podelitev štipendije: Prosilci morajo 1. Vložiti do 20. avgusta 1956 pismene prošnje na Upravo za gozdarstvo OLO Kranj, ki morajo biti kolkovane s 180 din zvezne in 90 din občinske takse. Prošnji je priložiti izčrpen življenjepis, potrdilo o vpisu na šolo oz. fakulteto z navedbo letnika semestra in stroke; zadnje spričevalo oz. potrdilo o uspešno opravljenih izpitih v zadnjem letu; potrdilo o imovinskem stanju prosilca in njegovih staršev; potrdilo o višini otroških dodatkov, ki jih prejemata oče ali mati prosilca; potrdilo študentske oz. mladin, organizacije in SZDL glede članstva in udejstvovanja v organizaciji. Vsako prilogo je taksirali s 25 din. 2. Izpolnjevati vse pogoje za vstop v državno službo. 3. Sprejeti obvezo, da bodo po končanem šolanju službovali enako dobo kot je čas, v katerem bodo prejemali štipendijo pri Upravi za gozdarstvo OLO Kranj v kraju, ki ga ona določi. Prednost pri izbiri imajo poleg otrok padlih borcev iz NOV in žrtev fašističnega nasilja ter revnejših tudi tisti kandidati, ki prebivajo v območju okraja in ki so v zadnjh letnikih študija. ob 20. uri in v nedeljo ob 17. in 20. uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 11. in 12. avgusta, avstrijski film »ZAPELJIVE ZVEZDE«. Predstave: v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 18. in 20. uri. KINO RADOVLJICA Od 10. do 12. avgusta, ameriški zabavni barvni film »VELIKA NAGRADA«. Predstave: v petek in soboto ob 20.30. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20.30. uri. KINO KRVAVEC CERKLJE 11. in 12. avgusta, francoski film »PREPOVEDANI SAD«. Predstave: v soboto ob 20.30. uri in v nedeljo ob 16. in 20. uri. Mali oglasi Pes ovčjak, star 7 tednov, ki je bil vzet 7. VIII. 1956 zjutraj iz Podnarta ob 4.40, naj se vrne na postajo LM Podnart. Kuhinje, spalnice, trodelne omare, kauče in drugo dobite solidne izdelave po nizki ceni — tudi na potrošniški kredit. Naslov v upravi. Okna, vrata in drugo napravim po zmerni ceni in hitri postrežbi, solidne izdelave. Naslov v upravi lista Radio Ingelen 6 cevni in električni gramofon z 90 ploščami za priključitev na radio. Uporaben tudi brez radia — naprodaj. Skočir, Dvorska vas, Begunje. Trgovska hiša na Jesenicah v Prešernovi ulici 37 se ugodno proda. Isto-tam se proda/ zazidljiva parcela cca 2000 m2. Vse informacije dobite v Kranju, Titov trg 7. Prodam hišo v Šenčurju proti Brnikom. Zalokar Terezija, Šenčur — v "mlekarni. v 3000 din nagrade dam najditelju prstana, izgubljenega 1. avgusta okrog 11. ure pred Okrajem v Kranju. Vrne naj ga na naslov: Oso j nik, Kranj — Kalvarija 15. ZAPORA CESTE Zaradi popravila mostu v Puštalu pri Skofji Loki bo cesta III. reda štev. 1260 Medvode — Sora — Skorja Loka zaprta za vsa vozila v času od 13. 8. do 15. 9. 1956. Promet iz Medvod v Skofjo Loko in obratno bo v tem času preusmerjen po državni cesti do Jeprce in nato po republiški cesti Jeprca — Skofja Loka. Uprava za ceste OLO Kranj. Snežno belo in varčno pere OVEN MILO Motor »Villiers« 98 ccm v dobrem stanju prodam. Interesenti naj se javijo pri gasilcih v Kranju. Prodam nov desni vzid-ljjv štedilnik kompleten. Naslov v upravi lista. Prodam kobilo 6 let staro. Udir Jože, Spodnja Besnica 24. Lokal oddam v najem, takoj. Mravlja, Skofja Loka 3. Lap, vrtnarija, Lesce, tel. 347. VEČNI jud »Hej, ali bi tole teknilo ubogemu staremu »musje-tu«! Ob ■,eh besedah si Sam obriše usta in se dvigne od mize. Nekaj juncev nas začudeno opazuje in z druge strani mize zarenči y6dec brutalnega obraza v slabi, prostaški angleščini: »Med l^djo se ne čveka! Zapomnite si to, ljudje!« Molčeči Billy se prezirljivo zasmeje: »Ohe, kje pa je to ^■Pisano? In kdo pa si ti, kaj? Saj še pošteno govoriti ne znaš! "e ne znaš angleško ali amerikansko, potem raje pusti in govori ako, kot ti je kljun zrasel!« fe> Črnci in Ladinci bulijo začudeni v BUlvja. Nekateri, ki so 'Uyjeve besede deloma razumeli, se razposajeno reže in čisto *adaj se oglasi majhen možak, ogromnih ušes, veselo: »Tako je Prav, Yanke, le pošteno mu jih daj, bahaču, širokoustemu! Prav Ill[iate, nihče ni prepovedal tu govoriti in komur se da, naj kar govori! Čakajte, odprite svoje uhlje, fantje — pokazal vam bom, *ako sloni trobenta j o in zatrobil vam bom tako, da kaj takega !*e boste slišali niti na obronkih Kilimandžara!« Zadnje besede )e spregovoril špansko, da so ga lahko vsi razumeli. Nekateri Se namrdnejo, večina pa v veselem pričakovanju dvigne glave. Presunljiv, neverjetno močan žvižg kot bi zatrobila trobenta, 2a2veni po dvorani. Kitajski strežniki se smehljajo s svojim nežnim, nedvoumnim nasmehom, lastnim njihovi tajinstveni naravi, medtem ko se črnci tleskajo z ogromnimi rokami po s|egnih. Mlad Kolumbijec zaman poskuša oponašati lovca na slone. . Tako je, kot da je nekdo naenkrat udaril na klavirju rastne, svetle akorde v tem pičlo razsvetljenem prostoru, prebavljenem od vsiljivo brenčečih muh, kjer sami vase zaprti ^°žje po težkem delu použivajo svoje kosilo. Nepričakovano se začno nekateri pritajeno razgovarjati, Ugi, ki so ravno pri obedu, -uživajo z naslado in ogromen ogromnimi ušesi, ki mu štrle od glave kot debelokožcu takrat, kadar je razjarjen in se pripravlja na boj, poprime Billyja pod pazduho in zadružno stopimo vsi štirje v noč, ki jo razsvetljujejo velike obločnice. »John Adams Safegrace, Harkensmith«, se predstavi malic in pokima mimogrede vojaku, ki v zavetju barake puha cigareto. »To je Billy«, kaže naš tovariš nase, »tale tu s privihanim nosom, hihihi, je Sam, onile dolgonogi štorklji pa pravijo greaserji tu Ernesto. — Povej no, ali si res lovil slone?« Segavi malic se potrka na prsi: »Kajpak! Johna Adamsa Safegrace j a Harkensmitha poznajo od Nairobija pa do Matadija ob Kongu.« rnec, ki se mu pod tankim brezrokavnikom rišejo mišice kot g0re, vpije: »Živel lovec na slone!« ^ Za dedca s surovim obrazom se živ krst ne zmeni več. hirajo se hudobno okrog sebe, odhaja zibajočih se korakov In *al oputnc za seboj vrata z mrežo proti muham. Mali možic z »No in kako prideš sem, v te proklete smaragdne luknje, stari dečko?« se vmeša v pogovor sam. Ves ta čas smo š torki j ali po ozkih stezah ob šumečih vodah, tihih jamah in pustih grob-ljah, na katerih so molče in nepremično sedeli vojaki, in se bližali majhni skupini koč, kjer so nam odkazali prenočišče. »Imenitno,« saj smo sosedi! Poglejte, tamle v stari kaj/.':, kjer je naslikana lepa ljubka živalica — naslikal sem jo kar sam — tam stanujem!« Malic nam kaže svoje stanovanje, na njegovi steni se je grozeče šopiril rdeč slon z visoko dvignjenim rilcem. »Lepo, ne? Seve, John Adams Safegrace Harkensmith, ta zna nekaj! — Le poglejte, pa recite, ali ste že videli kaj podobnega?« Obstal je in se razkoračil sredi med nami in naenkrat opazim, da je postal njegov obraz napet in oglat. Tedaj pa se začno njegova ušesa premikati — migati! »Pri vseh morskih zverinah in deklinah, to je čudovito, neverjetno! Kaj takega še nisem videl!« hvali Sam. Smejati se moram! Mali, našopirjeni lovec na slone takoj preneha migati z ušesi: »Slišite, senores, pa ne da bi me hoteli zasmehovati?« Po dolgem času se nam posreči pogovoriti ga in potem se zasmeje: »Zakaj sem prišel v Muzo? Lepa je ta! Zakaj ste pa vi tukaj? Zato, ker sta strašanski tepci in — no, jaz tudi! Kajti sicer bi bil ostal doma v Afriki!« »Ali si poznal Francoza, starega moža, ki sta ga mrzlica in žganje čisto izsesala?« sem vprašal. »Hej, pa vendar ne »musje-ta« z imenom, pri katerem bi si človek lahko zlomil jezik, predno ga izgovoriš. Da, bil je tu v Chocu in je hotel pred nekaj tedni nazaj domov v staro Evropo, da bi si tam kupil trafiko.« Pripovedovali smo mu, da smo se sestali z monsieurom Julesom in kako je potem v tambu rdečega Brkonje zaradi pika kače jamarice žalostno poginil. »Krepka storija, strela me ubij, krepka! In pravite, da so tega prokletega Rdečebradca, ali kako se mu pravi, pošteno zašili? Zelo me veseli, prav mu je! Res je, sodnik je strog mož in ne dela nobenih razlik, vendar ne bi bilo prav nič čudno, če bi se — kako si že rekel, da je ime lopovu? Brkonja? — tedaj, če bi se Brkonja- lepega dne pojavil tu med nami in za lepo mezdo ter dobro hrano veselo brodil za smaragdi. Ni mu treba drugega kot nekaj dobrih in vplivnih prijateljev v glavnem mestu, ti bodo že obdelali zadevo v njegov prid. Delavcev I za rudokope je trenutno zelo malo, kar ni nič čudnega, saj je pet let res salamensko dolga doba!« Medtem smo prišli do svojega stana. John Adams Safegrace Harkensmith, lovec na slone iz Kenije, predlaga: »Počakajte, senores, iz svoje stare bajte vam prinesem malo okrepčila. Pri tej zločesti izparici je kaj potrebno«, pri tem pokaže z roko na može ob ognjih. Nepretrgoma krožijo tam steklenice od roke do roke in možaki se v zmernih požirkih odtešČajo iz njih. ST. 63 / 10. AVGUSTA 1956 Naša kozerija %lon Pepeta Fičfiriča Gorenjske bodice Fičfiričev Pepe ni nikdar niti v snu pomislil, da morda dela napak, da se vse to kar počne, pravzaprav kosa z njim kot človekom, ki nosi ime državljana. Ne, ni pomišljal... Slepo se je vrgel v ta vrtinec, ki ga je nosil zdaj sem zdaj tja in prav nič mu ni bilo mar, kaj ljudje govore in mislijo o njem. Se na moč bahavo se je obn-i-šal in ni skrival zlasti med svojimi sovrstniki prepričanja, da je sposofa- za nekaj dni na Bled . . . Lepo ji je bilo ob Pepetu in tudi Pepetu ob njej. Peljal jo je povsod, le paziti je moral, da ni Fraulein Monike pomotoma poklical — Lisa! Toda do takih nevšečnosti ni prišlo, ker se je Pepe zavedal svojega posla ... Dnevi so bili šteti. Fraulein Monika je odšla na morje. — Prizor ob br-zovlaku se je ponovil. Jokala sta oba. Monika in Pepe. Težko bi bilo razlo- nejši, iznajdljivejši in mnogo, mnogo bolj »današnji« človek, kot so oni. . . BLED JE LEPO mestece. Naravnost krasno turistično mestece. Pozimi sicer zelo dolgočasno, zato pač poleti toliko bolj živahno... Res lepo se da preživeti oddih ob tem alpskem jezeru, ki se odlikuje s prednostmi od mnogih drugih podobnih jezer v tujini. To je vedel tudi Fičfiričev Pepe. O tem je vedela marsikaj (ne vsega), tudi mlada gnadige Frau Lisa iz Nemčije. — In kdo drugi, razen Pepeta, je bil kot nalašč zato, da ji razkaže vse lepote in mikavnosti Bleda? Lepo sta preživela s Frau Liso njen dopust. Ona ni varčevala z denarjem, Pepe pa prav tako ni varčeval s komplimenti (vsak nekaj!). V brezskrbnem, opojnem brezdelju ju je zalotil dan odhoda Frau Lise. Pepe jo je pospremil do postaje v Lescah in s solzami v očeh mahal z roko Tauern - ekspressu v slovo, ki je peljal njegovo ljubo Frau Liso, daleč v Pepetu neznane kraje. »Auf wieder sehen, mein liebling«, je zahlipal Pepe in si otrl krokodilovo solzo, ki mu je tekla po licih. Ko je vlak izginil za ovinkom, si je Pepe hladnokrvno popravil lase (zdaj je bil spet on — Pepe), naročil taksi in se brž odpeljal v Ljubljano k brzovlaku, ki je prihajal z Dunaja in s katerim je prišla na morje (tako kot vsako leto) Fraulein Monika. Tako kot vsako leto, bo tudi letos prišla čiti, kdo izmed njiju je točil večje solze. »Auf wieder sehen, Monika!«, ji je Pepe s skrbno zlikanim in rahlo na-parfumiranim robčkom pomahal v pozdrav. Brzovlak je zopet izginil za ovinkom, tokrat sicer v drugi smeri. — Pepe se je zdrznil. »Danes pride vendar signora Gina na Bled, s svojim »Fiatom«! _ Ucvrl jo je domov, se preoblekel in čez dobro uro jo je že elegantno nasmejan čakal pred »Kazino« . . . Ko so ga spraševali, kako je bilo z lepo vdovo, slgnoro Gino, je utrujen odvrnil: »Lepo, res, pravljično lepo!« TAKO JE ŽIVEL Pepe. Motite se. če mislite, da je bilo njegovo življenje čez poletje nenačrtno, ali kakor bi nekdo dejal, proč vržen čas! — Ne! Se daleč ne! Ni še prišlo dolgočasno jesensko deževje in tudi ozračje se še ni kda-ve kako shladilo, ko so ga začeli doma nadlegovati poštarji s številnimi paketnimi položnicami . . . Od »gnadige Frau Lise«, cd »Fraulein Monike« in signore »Gine« . . . Mnogo paketov, mnogo vsakovrstnih potrebščin iz nylona. Pepe je prodajal, nudil blago v komisijskih trgovinah. — Ljudem, ki so spraševali za poreklo tega blaga, je skoraj užaljeno dejal: »To je vendar moje blago, saj sem ga čez poletje prislužil!« Tako dela Pepe že več let. Vendar iz leta v leto z manjšim uspehom . . . »Hudiča, saj kmalu ne bom več mogel pošteno živeti«, se huduje Pepe, »ko pa seda»j dobiš domačii nyilon, perlon in kaj vem še vse v naših trgovinah!« In Pepe ima razloge, da se huduje.. . I. A. Nekoč — dokaj let bo tega — me je pot po Dolenjski privedla do neke večje vasi. Ker mi je grda brada pognala, sem stopil v vaško brivnico, ki je »cedila« ljudi le dvakrat tedensko. Pred edinim ogledalom sem ugledal vajenca. Jaz šem gledal njega, on je gledal mojo — brado. Ročno si je izpulil las, ga vrgel v zrak in z britvijo, sek — prerezal na dvoje, nato pa rekel: »Sedite!« Kar spreletelo me je, toda ker se mi je mudilo sem sedel na stol pred ogledalo. Ko je prvikrat potegnil z britvijo po mojem licu, sem kar zatulil od bolečin: »Ti slišiš, si že sploh kdaj koga bril?« »Še vprašate! Vs'e mrliče v fari obrijem predno jih zabijejo, pa se ni še nihče pritožil, da slabo brijem*, je končal fant in . . . . .. Odsuhmal se brijem sam. PA JE ZADNJIC naneslo, da sem stopil k brivcu. V Poljanah nad Šk. Loko je bilo. Čim sem stopil v brivnico sem pregledal teren in se oddahnil: Nikjer vajenca! Sedel sem in čakal, da pridem na vrsto. Dva sta bila pred menoj, medtem ko je bil eden že v »delu«. In kdo je bil ta? Bil je sam brivski mojster, ki ga je pomočnik bril, vtem ko so trije klienti potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto. Nekateri brivci ga pa res »razira-jo«! PRED DNEVI SEM se potikal okoli stanovanjskih blokov na Zlatem polju v Kranju. Zdajci mi je udarilo na uho zateglo pasje tuljenje. Pri- sluhnil sem in se spraševal, kaj na] to pomeni? Pa mi je pojasnil možakar, ki je pred veznimi vrati ene od stavb žulil pipico. »To muziko poslušamo že nekaj dni.* je začel. »Glejte tisto okno — tamlfi tuli! Vsi so odšli na počitnice, psa so pa zaprli v stanovanje.« »Gotovo je lačen,« sem pripomni'' Žival se mi je močno smilila. »Lačen — kaj pa drugega,« je na' daljeval možakar. »Sicer so mu odme' rili celotedensko zalogo - hrane, nis° pa ubogi pasji pari zabičali, naj & poje vsega naenkrat.« Ali je takšno postopanje z živalm1 vredno človeka? Predlagam, da se tr-dosrčnega gospodarja vtakne P0« ključ za enak čas, onemoglega kuž° pa pošlje na okrevanje! ZADNJIČ SEM v Dobravi pri Kropi prisluhnil negodovanju vaščanov i11 zvedel, da ima tamkajšnja učiteljic? Pavlina Klančnik številno služinčad- Pa boste morda vprašali, kako zmore to s svojo učiteljsko plačo? He, he . . . menite, da se je zašto") gulila zgodovino! Po vzorcu nekdanjih fevdalcev je v svoji genialni dom11' selnosti uvedla med svojimi učenka' mi in učenci — tlako. — Svoje dolarje uporablja namreč za pospraV' ljanje in čiščenje svojega stanovanj3; za kuhanje, razna nakupovanja P1'1 mesarju, peku ali v zadružni trgo' vini itd. Kdaj? — Med šolskim P0' ukom. Jaz bi predlagal, naj med svoj učenci uvede še desetino! Vas pozdravlja VAŠ BODIČARI H * i* A- D ®A® • R • A • S *T Moz z lajno Elektronski prevajalec Atomska energija je vsekakor zelo veliko odkritje, vendar tudi odkritje elektronskih možgan ni nič manj genialno in revolucionarno. To so stroji, ki v neki meri nadomeščajo človeka pri umskem delu. O elektronskih »matematikih« ste brzda že slišali, manj znani so stroji za prevajanje. Pred časom so jih preskusili, vendar so naleteli konstruktorji na težave, ki se zdijo nepremostljive. Jezik ni matematika; skoraj vsaka beseda pomeni v določeni zvezi nekaj drugega in vsak narod se izraža po svoje. Če slišite besedo nos, si predstavljate nekaj drugega, kot če slišite: šel je z dolgim nosom. Ti elektronski stroji prevajajo mehanično, dobesedno, zato pridejo neizbežno do nesmislov. Vzemimo za primer angleščino. Fraza »Negro on the wooden pale« pomeni dobesedno: Zamorec na ieseni ograji, medtem ko bi po smislu odgovarjala našemu izrazu: Neumen, da sliši travo rasti. Ali druga taka fraza, ki jo pozna skoraj vsakdo, ki se je le nekaj časa učil angleščino: »It rains cats and dogs«, po smislu bi odgovarjala našemu izrazu: Lije kot iz škafa, v dobesednem prevodu pa ne bi mogli dobiti nič drugega kot: Dežuje mačke in pse. Pa ne samo pri frazah, tudi pri besedah bi dobili večkrat nerodne in netočne izraze. Beseda »lumber« pomeni v Angliji »ropotija«, v Ameriki pa »na deske rezan les«. Z vsem (tem pa še ni rečeno, da so taki stroji neuporabni, to so samo težave, ki jih bosta morali odstraniti tehnika in lingvistika. V Ameriki in v ZSSR jih uporabljajo že s polno paro, predvsem za prevajanje strokovne literature, kajti strokovni jezik je manj muhast in bolj logičen. Konstruktorji strojev, ki naj bi nadomeščali Človeka tudi pri umskem delu, bodo slejkoprej morali pomisliti na vse. Bodočnost bo pa pokazala ali se taki stroji splačajo ali ne. Nekega dne se je ustavil zgodaj zjutraj sredi vasi star mož. Okoli vratu je imel obešeno precej veliko skrinjico z ročajem. Otroci, ki so se zbirali pri vaškem vodnjaku in se odpravljali v šolo, so ga takoj obkrožili in ga radovedno ogledovali. Njegov obraz je bil ožgan od sonca in prepleten z drobnimi gubicami. Na glavi je imel klobuk, ki je že zdavnaj izgubil prvotno barvo. Za trak klobuka je bilo zataknjenih dvoje peres. Njegova obleka je bila zelo siromašna in bil je bos. Izpod klobuka se jo lesketalo dvoje oči. Toda kakšne so bile te oči? Če si jih pogledal, se ti je zazdelo, kot bi se njegove oči kopalo v solzah. Bil je zelo reven, star mož. Stal je sredi vasi in otroci so ga ogledovali. Nenadoma pa je mož prijel za ročaj skrinjice in začula se je vesela koračnica. Otroci so se spogledali in se drenjali k starčku. Nekateri so pometali šolske torbe vstran, se prijeli za roke in zaplesali. Starček jih je gledal in vrtil ročico. Nenadoma pa se je njegova roka ustavila in glasba je utihnila. Otroci so obstali, starček pa je vstal tam sredi med njimi in iztegnil roko. Iz hiš so prihajali ljudje, a se niso zmenili zanj. Mož pa je še vedno stal in držal iztegnjeno roko. Njegove izsušene ustnice so prosile: »Prosim, lepo prosim! Usmilite se me!« Toda ni bil deležen usmiljenja. Ljudje so se samo zaničljivo ozirali nanj in odhajali. Ob njem so stali otroci misječ, da se bo zdaj zdaj zaslišala spet tista poskočna melodija iz skrinjice. Ali skrinjica je ostala nema. Za brihtne glavice UGANKE Vzpel se pisan slavolok čez obzorja je obok, a že senca ga podre, ko se komaj vanj upre. (eouABjM) Crno ralo belo polje orje, ralu izpodrsne, - pade v - črno morje. (G5jot?d 'sHusaaad;) Kdo je najhitrejši slikar? (oiep3Igo) Štiri kote soba šteje, mucka se v vsakem greje, a pred vsako tam še tri predejo že sedem dni. Ce na repu vsake ena muca zdi, modrost nobena ni uganiti števila vseh. Si buča že uganila? (pilftg 0'UIES) Kdo udarja brez rok ves dan in tudi ponoči ni zaspan? (30JS) Deset korenjakov je bratov junakov, pa lo komaj svoj meh so privlekli čez breg. Za res, — ne za smeh! (o>I^UTq ioeiqo ts UBqioio) Od nekod je pritekel velik kuštrav deček in zavpil nad možem: »Daj, stari mož, zaigraj nam! Ali boš?« Za njim so vpili še ostali, a starček se ni ganil. Njegove oči so se lesketale od solz in roko je povesil. Hotel je oditi. Tedaj pa je tisti kuštravec spet zavpil: »Zaigraj nam ali pa te bomo mož je spet izvabil iz skrinjice tisto veselo melodijo. Dečku so se od veselja svetile oči in ploskal je: »Kako lepo! O, ko bi moja mamica to slišala! Saj boste tudi k njej prišli zaigrat, kajne?« Mož jo prenehal vrteti ročico in odložil lajno. Deček ga je prijel za roko in dejal: »Zdaj pa mo- s kamenjem!« in že je pograbil kamen in ga zalučal proti starčku. A kamen ga ni zadel. Pričeli so pobirati kamenje še drugi fantalini in ga metali v starčka. Ta se jim je umikal in šepetal: »Imejte usmiljenje. Prosim!« Otroci so se naveličali obmetavanja. Pobrali so zaprašene torbice in stekli proti šoli. S počasnimi koraki je odšel starček iz vasi in njegove oči so bile kot dva neusahljiva vrelca solza. Tam zunaj vasi si je snel lajno in se vsedel v travo. Zazrl se je proti vasi in njegove solzne oči so zagledale malega dečka, kri, je tekel proti njemu. Hip nato se je dečko ustavil pred starčkom in iztegnil roko, rekoč: »Nate, mož! Tukaj sem prinesel denar, ki sem ga prihranil. In tukaj je dala kruh moja mamica«, In privlekel je izpod jopice velik kos kruha ter ga položil starčku' v naročje. Potem se je vsedel k staremu možu in ga vprašal: »Ali so vas kaj ranili?« Starček pa je, kot da je preslišal dečkovo vprašanje, rekel: »Hvala dečko! Zelo si dober. Hvala reci tudi mamici. Zdaj pa ti bom v zahvalo zaigral,« in ram iti. Mamica mi je naročila, naj se takoj vrnem,« in že je stekel proti vasi. Starček je vstal, spravil kruh v malho in si oprtal lajno. Ves solzen se je ozrl za dečkom in njegove oči so se živo svetile. S trudnimi, počasnimi koraki in ves sključen je zavil na polje. Daleč za njim je ostajala vas in vrišč otrok. Starček se je še enkrat ustavil in se ozrl proti vasi ter pomislil: »Ali je tudi deček, ki mi je prinesel kruh, med temi otroki?« Tomažu se je sanjalo, da mu ponuja dobra soseda devet desetakov. Ves prevzet od velikega daru in v želji, da iztisne iz radodarne sosede še kaj več, prav milo poprosi Tomaž: »Dobra soseda, prislinite še desetega, da bom imel slotak.« Soseda se upira in začneta se prepirati. Od razburjenja se Tomaž zbudi, odpre oči in vidi, da je pest prazna. Hitro zapre oči in Ali ie vesie? Vsi že veste, da so v Kranju prejŠ' nji petek, t. j. 2. avgusta odprli VI Gorenjski sejem. Opozarjali so V3 na to lično izdelani plakati, ki so bn nalepljeni že 14 dni pred otvoritvi! po vseh krajih naše ožje domovine. MORDA PA ŠE NE VESTE, da se razstave in sejmi prireja]0 zato, da ljudje vidijo in vedo, kakšn"? izdelke izdelujejo obrtniki v drugih krajih, kakšne izdelke napravijo to' varne in kaj pridelujejo poljedelci n3 področju, kjer je razstava ali sejen1' da razstave obiskujejo predvse^ ljudje, ki te predmete rabijo in tuo1 zastopniki trgovskih podjetij, ki ta_^ izdelke in pridelke kupujejo in JlP potem posredujejo potrošniku, da prirejajo države in razne drug organizacije pričujoče razstave, kje£ je blago razstavljeno v vagonih. T3 vlak z razstavnim blagom »potuje« ^ kraja v kraj, spremljajo ga tudi stf°' kovnjaki, ki pojasnjujejo ljudem i obiskovalcem — namen te zdravstve' ne, kmetijske itd. razstave, da je tudi letošnji Gorenjski seje^r prikaz ustvarjalnosti in dela nagl delovnih ljudi, ki se tako ponašajo lepimi uspehi, da je ta naš sejem veren odraz 0*> šega gospodarskega stanja in vsaK0^ letnega napredka obrti in industrij na Gorenjskem, da skupna površina sejemskega Pr° štora obsega okrog 10.000 m2 od teg 2700 m2 zaprtega (v šolskem poslopij in 7300 m2 odprtega razstavnega Pr°' štora, da je največ razstavnega prostog zavzela naša industrija, to je 950 ^ in to težka (Železarna Jesenice) te* stilna, usnjarska, obutvena, kemič0' lesna in druge, ki je razširjena 11 Gorenjskem, ^ da je zavzela obrtna dejavnost n35 800 m2. Na tem prostoru razstavlja) naši priznani Obrtniki. Lepe izdel^ so razstavili predvsem mizarji, klj*f čavničarji, čevljarji, pečarji, kola1'''' torbar j i in drugi, da je tudi veletrgovina razstav^ lepe izdelke za široko potrošnjo, s . je trgovska mreža zavzela nad 450''' razstavnega prostora, da boste Cicibani in mladincu radi predvsem še ogledali izdelke varne Elan (smuči, rekete in fizkulturne potrebščine), turisti^, razstavo, igrače in druge zanimivo5 ki jih ni malo, ^ da bo zaključen Gorenjski sejem ponedeljek 13. avgusta, da... pravi:« Je že dobro, je že dobro, . bra oseda ,kar dajte mi onih dev saj sem tudi s temi kar zadovolJe --- bi*1 »Tovariš učitelj, ali moram ^ kaznovan za nekaj, česar nisem n3 dil?« »Ne Ivo, nikakor ne!« ^ »Prosim, jaz nisem napravil dom3 naloge!« 6 8tas i Gorenjske ŠT. 63 / 10. AVGUSTA 1956