ISSN 0350-5561 u kon^c tedna Jutri bodo občasno krajevne plohe m nevihte Nekoliko hladneje bo. V soboto bo deloma sončno. 53 let šteyilka SO četrtek, 1B. maja 2006 300 SÍT'1,25 EUR ICAIIIO xíiim. Kssena dobila zeleno luč Velenje. 16. maja - V uv rek zvečer so velenjski svetniki na prvi i/rcdni seji svcia Mcî^iie občine Velenje sprejeli odlok o uslanovilvi zavoda Loer^clska agencija za Savinjsko, Šaleško In Koroško, krajle imenovano Kssena. Naj spomnimo, da je biJa usianoviiev Ksscne na dnevnem redu /adnjo redne seje vclenjskeiia mestnega svcla, vendar do ustanovitve ni prišlo, ker je proti glasovalo ISsvelnikov, za pa 14. Tokrat ji za ustanovitev Kssene glasovalo 19 svetnikov, 4 svetniki - 3 iz vrst LDS in eden izvrši SDS -so bili proti, ostali so se glasovanja v/dr/.ali. Cîre za agencijo, ki .jo skupaj ustanavljajo tri občine -kol nosilka Velenje, kot soustanoviteljici pa Celje in Slovenj Gradec. Usluge agencije, ki naj bi se v prvi vrsli ukvarjala s pridobivanjem nepovratnih evrop- Zelo smo si različni! Mira Za košek skih sredstev za boli učinkovito in cenejšo rabo energije, pa naj bi koristilo še vsaj 40 občin iz Ša- leške. Komske in Savinjske regijo. Agencija Kssena bo usiantMjena s pomočjo evropskih sredstev. P(idrohfie/e o izredni seji na S. slmni. m bš 50 let luči za Slovenijo V torek je kolektiv šoštanjske termoelektrarno proslavil polsto-letnico delovanja. Jubilej so počastili z izda o knjige »50 Icl luči za Slovenijo« avtorjev mag. Emila Sierbenka m Mojce Ževart, slovesnosti pa so se udeležili številni gostje, med drugim nekdanji di-rcktoiji in vodstvo n opoldne, vabljeni na Htov trg. mbš "Mi ne dobimo p/aČe, vodstvo pa kupufo podjo^a, «e vozi z dragimi avtomobili so dajati razočarani delavci t ki so ob odhodu pospremili obisk predsednika Drnovška. 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 18. maja 2006 KV lokalne novice Ugodna posojila za podjetništvo Javijj sklad Republike Sk)ventie za regionalni razvoj je v Uradnem listu Kepuhlike Slovenijo 12. maja ra/pjsal ugodna posojila v skupni višini 1.100 milijonov /a pt^djelnistvo. Prednici javnega razpisa jc dodeljevanje ugodnih pí)Sí)jil začetnim investicijskini projektom podjetniškega značaja. Kandidirajo laliko gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki ler/«-dru^e In zadružne zveze. Upravičeni siroški so naslednji: nakup zemljišč, komunalno in inrrasirukiurno opremUanje zemljišč, gradnja in nakup objektov ter nakup novih strojev in nove opreme. Prvi rok za oddajo vlog je 15. junij. ■ mkp Za zdaj zbrali 250 knjig v akciji Podari knjigo, ki jo je Občina Šošlanj (organizirala lotos tretjič, so doslej zbrali veC kol 250 knjig. Tisti, ki se se želijf) vključili v akcijo, imajo čas za lo do konca maja. nato pa jih bo šo^ianjski župan Milan Kopušar v imenu obCiiie podaril, in sicer knjige z vsebino za odrasle oddelku Psihiatrične bolnišnico Vojnik v Ravnah pri Šoštanju, oiroi^ke knjige pa dnevnemu centru za otroke in mladosi.nike, ki je zelo dobro obiskan. ^Nehajmo se prepirati o preteklosti« Šmartno ob Paki, 12. maja • Območno zdru^.cnje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, Krajevoa organizacija ZZB NOB Smanno ob Paki ler vaška skupnost Velikih Vrh • Uavco so v po častitev dneva zmage nad fašizmom in dneva Evrope pripravili na igrišču pri Dušečovih vVelikein Vrhu prireditev ob tabornem ognju. Ob tej priložnosti je predsednik šmarške bi>rčevske oi^aniza-cijo /dravktî Stakne med drugim seznanil udeležence prireditve z letošnjimi aktivnosti organizacije. Smarski župan Alojz Podgoršek jc menil, da je spoznanje, kdo je pripadal koaliciji v boju proti silam fašističnega in nacističnega zla ter prizuanje resnice pogoj, da prepustimo preteklost zgodovini in se končno razbremenimo njenega pritiska, »Nehajmo torej s prepiri zaradi mladih. Dajmo dnevu Evrope tisti poudarek, ki bo zaznamoval obdobje, so se končale blaki)vske delitve in ko so se ustvarile objektivne možnosti /.a sodelovanje ter sožitje.« Priložnostni kulturni program so pripravili člani domačega moškega pevskega zbora Franca Klančnika ter mladi harmonikar. ■ Tp Jamarski reševalci v Hudi luknji Huda luknja • Jamarska zveza Slovenije, jamarska reševalna služba, pripravlja v soboto, 20. maja. v Hudi luknji predstavitev organizacije in delovanje jamarske reševalne službe v naravnem kraškem okolju, (jbeneni pa bo potekalo opravljanje izpitov za naziv pripravnik JRS in jamski rešcvalec. Izpili bodo potekali pred vhodom vjamo Huda luknja, zaključna vaja pa bo potekala na bližnji 120 metrov visoki naravni steni. Vajo, ta se bo pričela ob 14- uri. si bo mogoče ogledati v ccloti. ■ mkp Modna revija Veleiye • Spar Slovenija in Modna agencija Michela iz Maribora sla vsredo, 10. maja, v centru Intersparv Šaleku pripravila veliko modno rcvyo z glasbeno gosijo Sašo luindero. Manekenko in manekeni so množici obiskovalcev, ki jo z zaniniauiem spremljala dogajanje na modni brvi. predstavili oblačila za špt>rt. pro stl čas in kopalke najnovejših modnih smernic letošnjega poletja. Kupci jih bodo našli na prodajnih policah trgovin Intersparovega centra. ■ Ms V upanju^ da ne bo novih plazov Za odpravo plazov v MO Velenje bo potrebnih kar 360 milijonov tolarjev - Jeseni začeli, kmalu bodo nadaljevali na plazu Podgorje in Jakec Bojana Špegei Velenje • Na zadnji seji sveta so mestni svetniki sprejeti nov pravilnik o sanaciji plazov. 'Ich je v MO Velenje še vehko, p<^ predračunih kar za 360 milijonov tolarjev. /ato so tudi oblikovali pravilnik, ki določa, kateri plazovi in druge posledice naravnih nesreč bodo imeli prednost. Da so nekateri plazovi Že "stari", je dejstvo, saj o njih pišemo žc nekaj let. Pa še vedno niso odpravljeni. Nemalo pa jih je MO Velenje v teh letih uspela sanirali. Cq bi bilo denaija več, bi bilo seveda la>:jc. poleg tega pa primanjkuje tudi strokovnjakov, ki izdelujejo stnv kovne podlage za opravljanje plazov. Tone Brodnik, predstojnik urada za javne gospodarske zadeve na velenjski občini, nam je najprej predstavil trenutno stanje in na kratko predstavil pravilnik o odpravljanju poslcdic naravnih nesreč: »Pravilnik nam bo pregledno omogočal dodeljevanje pomoči za odpravljanje naravnih nesreč, največkrat plazov. V Velenju imamo še 26 plazov, nekaj je večjih, več pa manjših, V Podgorju, kjer je najhuje, smo prvo in drugo fazo že končali, sedaj začenjamo tretjo fazo sanacije. Dokumentacija je še v pripravi, izbrati bo treba še izvajalca del Drugi večji plaz je pt)d cericvico svetega Jakca v Podkraju. ram smo uspeli dokončati le prvo fazo, letos moramo dokončali še drugo. Ta plaz namreč ne Jnega dogajanja razumeli kol državljanski spor nameslo par/izanskegu ufwra. Sevemeje od nas, na Poljani na Koroškem, pa je neke vrste njegov stnwkarskf predhodnik Milan Kučan opozoril, da bo prej ali slej treba sprejeti resnico o gr<)Zodejstvih vojne in časa [Ht njej. pa kakorkoli je te težka in obremenjujoča, priti do skupnega pogleda na preteklost z vsem, kar seje v njej dogajalo. In ne pnič Je pozval k spridi. A pro.slav in raznih srečanj bo še več. pripravljale Jih bodo še j*druge stranicí in iežko Je reči, kaj vse bomo še slišali. Kol nekateri teiko pričakujejo, kaj vse hodo še slišali o razpisih in nakupih bolnišničnih posteij in drugih bolnišničnih priptrniočkov. Kaže, da Je celjski podietnik Roman Humak dodobra pretrese! tovrstno ^stroko« in javnost- V zaJevo se Je vmešal še sam predsednik države, ki ga je sicer prej pozval, na! v dobro bolnikov, ki čakajo te pa^ielje, odstopi od nove pritožbe. Obsežno dokumentacijo, ki naj hi dokazregonu. Da se stvari preveri/o in se tudi tu vidi, kakšna je res/lica. S'i pa še povsem jasno, kdo bo »raznstiU .stvari glede naše najvege nacionalne banke, iz katere naj bi se začeli umikati belgijski partnerji. Pa kako ho z mariborsko banko, kako z lastninjenjem Telekoma. Slednjega mnogi Slovenci še posebno želijo. Predv.sem ti.Kti, ki pričakujejo kaj denarja, ker so med upravičenci do vračila sredstev, ki so jih vložili v telefonijo. Nekateri optimisti pravijo, da naj bi denar dobili najkasneje prlhrtdnje leto. drugi se bolijo, da Je vse lo še močno zavito v prihodnost. Denar pač težko gre od države. Oh vseh težavah, ki nas .se vedno spremljajo, se v nedeljo na našem območju vendarle obeta veliko .'^lavje. V Cellu bodo ustoličili škofa nove celjske škojlje Antona Si resa. Nekaïeri utdi ob lem poudarjajo, da lo ni le celjski praznik, ampak praznik celega ttbmočla, še širšega, kot je Savinjska statistična regija. Res pa je, da se bo Cel/e še boli utnJilo kol območno .središče, pa če/>ravgre za cerkveno zadew. Ali prav zato! nr^^^^T^ NAi ČAS izAji! Cttqiiini«MQ2rišlii ta titaU 06 i»títt*L Cere po$am6zr)»9a evoOa 300 STT (1,25 6 (S.S % oOSiopn m. 23.50 SIT (0.1 cm iTMđa Wi DDV 276, SO SIT (1.14 €)> P^i přažílu ^rte raroćmne 20 H, pollelns ISH. ^«tftletnfl 11 mesečne 7 popisi UriéiâM: BofH ZakoS^k (dVskto;). Slane \Aovt( (odgovorni uieđnfK), Mii^re Krsti^Ptamnc (pciročnica uiednika). Janez PIssnA. Tal^ana Podgoiieh, Bofaj^ špegel (novinaiji). Miia ZakoS^ (uiedrua rad^), ânja Ko^ula-âpegel Oehnićna uradnica]. Tomai Geiiak (otillkovalec) Profaganb: M:nuiijsaU> tiari ići la podjetju Blues. Naslednja poteza, ki naj bi vplivala na sedanje staiîje. naj bi bila ta. da je letos Jože Stanič. bivši predsednik (lorenjeve uprave, na Angelijevo prošnjo V Gorenju očHke Bluesa zavračajo. Na pogovorih je predsednik uprave Franjo Bobinac med drugim dejal, če bo podjetje sposobno dobavljati, ni izključeno, da bo Gorenje od njih še kupovalof vendar ne več na ekskluzivni osnovi. Predsednik države Janez Drnovšek je obiska/ Velenje na povabilo podjetja Blues Velenje, Prokurist podjetja Jože Angeli mu je na pogovorih predstavil, zakaj seje - po njihovem mnenju - podjetje znašlo v hudih težavah, 240 delavcev pa že dva meseca brez plače. poslal manjši lastnik Bluesovega podjetja LTII Skofja Loka. Zaradi lega naj v Gorenju Bluesom ne hi podaljfeili dolgoročne pogodbe, ki se izteče ta mesec. »Razlogi /a današnje slarje nisii ne varčni, ne ekonomski, ne socialni in ne clove^i. /aradi iracio naluih razlogov, kijih slutimo iz sosledja dogodkov, ostaja 240 ljudi brez dela, naloZbe so pod vprašajem, zgledno invalidsko podjetje pa pred propadom.« Kot so ^ zapisali v kronologiji, bodo pripravili za nadzorni svet Gorenja gradivo z dokazili, kako dober poslovni partner Gorenja so bili 10 lei. Menijo, da se morajo lasi-niki Crorenja, med katerimi ima precejšen delež tudi država, vprašati. koliko jih bo stalo uničenje podjetja Blues. Po njiho^ tjceni bo škoda dvojna: konkuaiičnega dobavitelja bodo zamenjali manj konkurenčni, 240 brezposelnih, med katerimi je veliko težko za-posljivih invalidov, pa bo i^breme- nllo državni proračun. Drnovška je po odhodu iz Bluesa pozdravila tudi skupina delavcev. ki doma čakajo na razplet di)godkov. »Pred sedmimi leti. kiï nas je obiskal Drn<5Všek še na stari lokaciji v Šošlanju, smo ga pozdravili s ploskanjem in nasmejani, danes smo na cesti, žalosni in zaskrbljeni. Mi ne dobimo plače, vodstvo pa kupuje podjetja, sc vozi z avtomobili, ki so jih danes morali skriti, vemo tudi. kakšen je njihov standard. Pred dvema, iremi meseci smo upali, da bo Blues razširil program. sedaj pa nas je doletela katastrofa. Od 270 dclavcev naj bi jih imelo delo le 30. » je dejal Maijan Kolene. »Blues bo večino težav moral rešiti sam pri sebi« _ v Gorenju očitke Bluesa zavračajo- »Ciorcnje stalno dokazuje, da je odprta družba, za kar je dan pred obiskom že drugič zapored prejelo priznanje, da ravna družbeno in socialno odgovorno, kar ka^e tudi vzorno urejeno invalidsko podjelje. ki v okviru (iorenja zaposluje blizu 900 invalidov,« jc po odhodu Drnovška dejal predsednik uprave Gorenja I-ranjo Bobinac. Kot je še poudaril, je pomemben vidik nabave ekonomska učinkovitost. Nihče v Cîorenju ne izbira posameznega dobavitelja, lega izbira irg po merilih: cena. kakovost in stabilnost podjetja, Treba je ločiti vzn^k in posledicc. Mcnim. da ni v le?^ah invalidsko podjetje, ampak skupina Blues, predvsem zaradi ne najboljših potez v preteklosti. Vzrok za težjvc v Blucsu ni v Gorenju, čeprav zdaj mnogi kažejo s prelom nanj. Do fcjnca maja še velja z družbo dolgoročna pogodba, /a maj smo na-mčih za .^5 milijonov lolaijev iz-delkiw, vendar so nas iz Bluesa ob-veslih, da naročila niso sposobni izpolnili. O tem. ali bomo podaljšal: pogodbo, lahko rečem, da lahko vedno delamo vsako driižbo. ki je sposobna delati kakovostno, dwolj poceni ÍJ3 pravočasno. Nekih ekskluzivnih privili-giranih dobaviteljev take vrste, kot je bil Blues v preteklosti, pa si v Gorenju, /al. ne moremo privoščili. Blues bo večino težav moral rešili sam pri sebi. Cc bodo sposobni dobavljali, ni izključeno, da bo Gorenje od njih še kupovalo, vendar ne več na ekskluzivni osnovi. Blues jc bil izrazito eksklu- s Ksseno začetek bolj varčne rabe energije? Po podrobni razlagi vodje projekta Dejana Ferlina je večina svetnikov tokrat podprla ustanovitev Zavoda energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Kssena) Nadulj<'y'afije s /. si/vin' Župan Srečko Meh je v lurek oh 18, liri sklical prvo izredno sejo svcia MO Velenje z dvema točkama dnevnega retia; svetniki naj bi še enkrai glasovali o ustanovitvi zavoda Ifnergeiska agencija za Savi njsJjo, Salešl^o in Koroškij, v svei zavoda pa naj bi za Icm imenovali člana. Vendar so na seji drugo točko umaknili /. dnevnega reda. Ker so bih najpogostejši očitki tistih. ki so na zadnji redni seji sveta naspn»tovali ustanovitvi agencije, da jc njeno delo, predvscin pa finančne pi^ledice za mestni proračun, premalo dorečeno, da aktu o ustaiioviivi ni predložen llnančni načri ..., so lokrai predlagatelji pripravili áe ene podrobno predstavi-lev projekta in mdi nalog lokalne skupnosii na pixJročju varčne rabe energije. S poudarkom na lem, da bo prav to področje v prihodnjih letih prednoslna naloga vseh držav v Evroj)ski uniji, ki naj bi za spodbujanje varčne rabe encigije in večjo uporabo objiovljivih virov energije, namenjala na.'več nepovrain il: sredstev. Te pa bo treba znali pridobiti. Svelnikotn ji več o tem ptKlročju najprej povedala svetovalka Miljam Brtlovsťk. ki je pretlstavila niJj nekaj rezultatov raziskav v MO Velenje. Te kažejo, da, recimo, kar 60% toplotne energije porabimo občani v gospodinjstvih, Tudi zato. ker mnogi še ne varčtijejo, kčemurje Kranc Sever dodal, da bodo varčevali Sele, ko bo vsako stanovanje v Velenju imelo svoj štcvec porabe energije. Vodja projekta Kssena Dtjan Fcrlir je poudaril. da si je Slovenija do kia 2010 yadala, da poveča delež obnovljivih virtjv energije (recimo sonfnc) za vsaj 22%. na področju električne energije ^a v javnem sektorju za 15% ... Vse to pa bo po njegovih besedah možno Ic. čc sc bodo lokalne skupnosti prijavliale na ra/pise za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev In to naj bi bila prcdnosma naloga Kssene. poleg lega. da bixJo su-okovnjaki, ki naj bi v njej dobili zaposlitev, pripravljali indi energetske preglede stavb, energetsko kuiigo vodstvo ia svelovali, kako «priSpa-rati« pri porabi energije. Hdei od argumentov tistili, ki so zadnjič glasovali proij K-sseni je bil, da ni jasno določeno, kilo bo H U vračal sredstva, Če ageiiclja ne zaživi, Ferlin je izrazil prepričanje, da se to ne more zgixJiti, v najbolj »črni« varianti naj bi, če ros ne bi posUwala pozitivno, že ustanovljeno agencijo predali zasebnemu sektorju. Za ustanovitev Kssene bo namreč BU prispevala 50% sredstev, prav toliki) pa občine ustanoviteljice - največ (kar 70% skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje) MO Velenje, preostalih .1U% pa MO Celje in MO Slovenj Cîradec. I-crlin je prepričan, da bo vložek Velenja (v prvih treh letih delovanja naj bi znašal dobrih 31.5 mio, SU) hitro ekonomsko upravičeií in tudi povr-njett, možncjsli la «odpiranje novih delovnili mest za mlade stn^koviijake pa veliko. K razpravi pred glasovanjem so svoie glastwe obrazložili predvsem listi, ki so kasneje glasovali proti. Franc Sever, SDS, je menil, da nasprotovali »nečemu, kar je dobro prešteto« ze pred glasovanjem, nima smisla. Prepričali pa ga niso. »V Velenju samo govorimo o iraj-noslnem razvoju, delamo pa nič.« Dra^o Marlnišek. l.DS, je poudaril, da je bila predstavitev projekta dobra in natančna, vendar pa bo treba za ustanovitev tega zavoda dati proračunski denar in ob îcm izrazil bojazen, da bočez nekaj lei ponovljena zgodba Regiiskega študijskega sredisča Celje, ki je imelo doslej veliko težav pri delu in financiranju. Benc Stro/ak, 1-DS, je prepričan. da je poslovni načrt Kssene zelo slabo pripravljen in via je videl ali sam pripravil že boljše. »To. da jc soustanovitelj Komunalno podjetje Velenje, ki energijo prcxJaja ín ni zainieresirano za varčevanje, se mi ne ^di prav, Zna se zgodili, da bomo /Q čez mesec ali dva imeli na mizi predlog za povišanje cen storitev komunale. Da bodo lahko pokrili vUv /ek v Ksseno.« ludi .lož« Kavdènik, LDS, ustanovitve Kssene ni podprl. »Kdi >r bo varčeval z energijo, bo bogat. Kot svetnik pa bi bil rad dcjber gospodar. Bolje bi bilo, če bi dala i>bčina Celje več denarja, mi pa manjje med drugim povedal. Po preštetih glasovih jc župan Srečko Meh povedal: Prepričan sem. da sle se odločili prav in da se s tem začenja racionalna raba energije.« To bo poirdil ali ovrgel čas. Koj je imel prav. bo zagotovo jasno že v roku leta ali ilvch. ■ Bojana Špegei zivni dobavitelj, pri katerem bi se. čc bi se kaj zaloiTjilo, Cîorcnje z 10 tisoč zaposlenimi lahko obstalo.» Na vprašanje, ali imajo novega dt> baviielja. je Bobinac dejal, da imajo aliernaiive. vendar je to politika dobave Gorenja v celoti. »Vp^m, da bodo našli rešitev« Predsednik države Janez Drnovšek je po pogovorih v mestni iiisi novinarjem dejal, da seje odzval povabilu velenjske družbe Blues, ker gre za podjetje, v katerem je med zaposlenimi skoraj polovica invalidov, »/delo se mi je primemo, da jih t^bi^em in se pogo vorimo. ali obstajajo kakšne moz-nos U reSiivc. Na pogoviirih s prcd-sedníkí>m uprave C iorenja Franjem Bi>bincem sem apeliral, da poskušajo najti rešitev za Blues. Upam, da jo bodo naili. Obljubili so, da bodo znova sedli skupaj in p(^sku-šali najti nov dogovorna realnih osnovah. da bodo tisto, kar v preteklosti ni bilo najboljše, razčisiili in se di>govorili za priht^drîost. Razumljivo je. da Ciorcnje koi izjemno pomcnibno podjetje za regijo in vst) Slove tlijo m(^ra biti konkurenčno, imeli mora zanesljive in stabilne dobavitelje. Mislim, da lahko na tej osnovi najdejo rešitev in do-gwor ludi z Bluestmi.« Dejal jc še. da so težave podjetja očitno tudi posledica ne najboljših poslovnih odločitev v preteklosti, a pri reševanju le^^vje irelw upoštevali, da gre za zaposlitev invalidov, ki bi ob izgubi dela težko našli novo z.aposli-tev. )«('ctudi je prišlo do kakšnih napak ali ne razume v« nj ua drugiii ravneh, med lastniki, vixlilninti naj zaradi lega ne irpijo delavci.» je še dejal Janez Drnovšek. Ministrstvo nima pristojnosti za urejanje odnosov s spor^wilom za javnosl se je v zvezj z reševanjem lezav pskrbeti za dodatne proizvodne programe in širili krog poslovnih partneijev. saj bi s tem povečalo možnost za obstoj in zmanjšalo tveganje zaradi navezave samo na enega poslovnega partnerja. Minisirstvo je vodsivo podjetja na to že večkrai opoz^jrilo.« Kol še navajajo, se bo ministrstvo zavzemalo za iskanje ustrezne rešitve za vse vplclene strani, predvsem pa z-a zaposlene invalide. NLB ® Leasing Velenje d.o,o,, Velenje DOGODKI 18. maja 2006 Štirje modeli za revitalizacijo Klasirnice NajN^čja stavba v okviru nekdanje Klasirnice naj bi postala kulturnim vsebinam namenjen objekt - Nastaja s pomočjo evropskih sredstev Bojtiňa Šf>0get Veki\jť • Pred icdnom dni je MO Velenje oriaiîi/iralii ogled objekia nekdanje Klasirnice v Pesju. ki naj bi dobil novo vsebino, zunanja podoba in stavba sama pa hi ostala p(xJobna ko! sla bila, saj bi & lem ohranili uidi indiii>lrijsko dediščino, vezano na nularjenje v íwlcski dolini. Stavba jc izredno mog^xna, v noiranjosli (iladna in lenuia, površina jc ogromna - kar 11 lisoč fcrva-draiiiih mclrov. Ogled noiranjosti je bil po svoje prava dogodivščina, saj brez /ašeime obleke, čelade in rudarske žepno svetilke oglod res ni mogoč. / vrha stavbe pa se odpre pogl«gramih še dodatno potrdili- Zahtevnega deta so se na piibudo Mesttie občine Ve-Icnle lotili v zavodu RlJ.l Velenje. Predstavitvi projektov, ki jo je pripravila vodja zavoda RUJ Sonja Bercko, je prisluhnilo skoraj 4i) strokovnjakc^v z različnih področij -zdravstveni in socialni delavci, zaposleni v vzgojn OH zobra zeva Inih institucijah, predstavniki nevladnili organizacij in občinske uprave. Bili so zadovoljni, saj se pri svojem delu vedno pogosteje srečujejo s pojavi vzgojne nemoči, nasilja in drog v naši družbi. Predstavljeni projekti so z-asnovani tako, stim. P resist avniki Zdravstvenega doma Velenje so poudarili, kako pomembno je pri takšnih projektili sodelovanje pcdopsihiatrov, hkrati pa so pi^jasnili. da je tovrstne strokovnjake zelo ležko pridobili, saj jih je v Sloveniji zelo malo. Izpostavili so tudi pomen dela strokovnih timov, ki usmerjajo otroke s posebnimi potrebami in sodelujejo z Z-a-v v omrežje bi uidi blok 4 prešel v hladno rezervo in hi tako obratoval le v energetsko najntijnejših prinierih. V času. ko se v tem okolju veliko govori o IDR Metalurgijo. li.SI- Invest. [[SH-IÎP in nSl' Italija. IISI: ima ludi svoje predstav, ništvo v Beogradu, jc pa ludi l9-odsioini lastnik dnižbc lilekiro IK. V ILŠ je zaposlenih 550 delavcev, ki letni) ustvarijo skoraj 200 milijonov cvtov prihodkov. Z inštalirano močjo 755 MW /.agotavljajo Sloveniji povprečno tretjino električne energije, v stišnih obdobjih pa včasih kar polovico. Kdaj v TEŠ plinska tehnologija? Cc bo šlo vse po načrtih, bi lahko pUnske turbine v T1;S začele obratovati najkasneje spomladi leta 200H. Obratovanje šesie^ia bleska pa bi bilo po najbolj optimistični varianti možno leta 2011. Z i7gradnjo sestega bloka in z dodamo uanieslitvijo plinskih turbin pa v Šoštanju ne bi zgolj tiadomeslili obstoječih zjnogljiv<«ii, ampak jih tudi ptv membno dopolnili. Med tem ko lahko danes proizvedejo okoli 3.600 C»W)i. jih bodo lahko po letu 2012 med 4.800 in 5.400 CîWh, kar bo seveda zelo dobrodošlo za slovenski elektroenergetski sistem. Blf)ke skupne moči 135 MW in letne proizv(»dnje 650 ClWh je potrebno zaustaviti v letih 2007 d<» 2009, kerso ti bloki tako dotrajani, da so nevarni za nadaljnje obratovanje. obnova pa ni smotrna. Prav tako nimajo ra7J(vcpljevalne naprave in niso ekološko dokoiKno sanirani. Zelo slab je tudi njihov termični izkoristek- le 26-odstoten, kar posledično pomeni vls<^ko stroškovno ceno električne energije -16 Sll/kWh. ]/.p'dá\o proizvodnjo iz blokov 1-3 (650 CtWh) je smotrno nadoniesliti z dograditvijo dveh plinskih ttu'bin míJči 2 x 42 MW. letne proizvmlnje t>0()-650(»Wh. k blokti 5. ?n tem pridobi temiocleklrama naslednje předností: termični i/korislek bloka 5 se dvigne s 34 na 38 odslotkov zaradi prent>sa toplote plinske^ procesa v obstoječi parni proces (evropsko povprečje je 37 %); emisija <'02 se /niža va 18 % na MW; strođcovna cena i/ plinskih turbin, ob upošicvanjt: oddane toplote obstoječemu bloku 5, je 9,5 SriVkWli / upoštevanjem k^rnktu^cnčne ccTie plina (obstoječe strokovne cene električne energije: blok 5: 11 SH7kWh, blok 4: 12 SlT/kWli, hl(jki 1-3:16 SlT/kW]i). Sevedii bi se s to nalo/bo povečala nidi zanesljivost oskrbe Šaleške doline s toplotno energijo. Z začetkom obratovanja plinskih ittrbin in s tem prepotrebnih. a stroškovno bolj ugodnih nadomestnih 60tMS5n CîWli energije bi lahk(^ začeli podirali objekte blokov I in 2. kasneje še bloka 3 in tako pripravili prosior za nov blok 6, ki hi obratoval izključno na premog, lakšen blok moči 450-600MW, /grajen z najsodobnejšo tehnologijo (izkoristek 43 % za gorivo velenjski lignit). bi proizvedel z enako količino premoga kot sedaj med I.IOO do 1.500 CÎWh več električne energije po stroškovni ceni med 6,9 in 7.5 SÍI/kWli. Ob nemotenih post(3pkih izdeJave doktt-ntenlacije in pridobivanjtt potrebnih dovoljenj bi lahko začel takšen blok obratovati leta 2012. Jakobi TliSod leta 2012 lîaprej obratoval z blokom 5 (premog-345MW), Z ieve: dr, MIlan Medved, dr, Uroš Rotnik, dr, Jože Zagožen, Ivan Atelšek, Dušan janežlč, Jaroslav Vrtač nik, Alojz Ribic In Franc PeĆovnik eleklrofiltre petega bloka, lela 2000 postavili napravo za pranje dimnih piinov petega bloka in leta 2002 /ačeli de bo Čistiti din v ne pline prvih treh blokih na napravi za raz^epljevanje dimnih plinov četrtega bloka. Naslednja leta so minevala v /name-tyu priprav, ki naj bi omogočile nadomestitev dotrajanih zmogljivosti. Investicijski program za namestitev pliiiskih turbiji (z njimi bodo nadomestili prve tri bloke) je potrjen in p že uresničujejo. Račttnajo, da bo gradnja stekla prih^ka sanacija. Zahvaliti se moramo vsem našim predhodnikom, da so nam prepustili v upravljanje elektrarno, ki je lahko osnova za nadal> nji razvoj energelike v Šaleški dolini. Njim v zahvalo izdajamo ob jubileju knjigi) »50 let luči Slovenijo ifl kot odgovor za prihodnost dodajamo izdelan razvojni načrt termoelektrarne v (ihliki modcrni-z,acijc bloka pet in izgradnje novega šestega blok« (na premog), ki ho lahko obratoval vsaj do leta 2050.« Branko Debefjak. vodja Sektorja obratovalna: »<''e izpade blok. na.i-prej kolikor je mogoče povećamo moC preostalih cleklrarni^kih blokov. Ce i/pade kateri od manjših blokov, izpad lažje nadomestimo kot pri izpadu četrtega ali petega bloka. Takrat skušamo potrebno energijo zagotoviti znotraj llSl-.a Mag, Jožé Lenart, vodja Sektorja tehnika in vzefa TEŠ: »Nova tehnologija bo prinesla bistveiîo boljše izktv ristke, manj onesnaženja in konkurenčno ceno elekiričtie energije, ki se bo pojavila nc samo v Sloveniji, ampak ludi na evropskem trgu. Uspesen razvojni uačrl ni samo uspeh in jamstvo za zaposlen«, ampak tudi za vse občane Šaleške in Savinjske doline, posredno pa tudi za prebivalce celotne Slovenije.« Dr. Evgen Dervaric, direktor Premogovnika: ®V velenjskem odkop-ncm polju je na voljo sc 150 milijonov ton bilančnih rezerv ligniia. laktî da bo mogoče pridobiti 5e 100 do 110 milijonov ton premoga. Ko bo velenjsko o d ko pno polje izčrpano, bo v šoštaiiiskem odkopnem polju na volio ^c 59 milijonov ton rezerv premoga. Za zdaj smo se jim odpovedali, saj z obstoječitni tehnologijami rudarjenja ni mogoče sledili načelo tu irajnostnega razvoja, eksploatacija pa ekonomsko ni upravičena. UTRIP 18. maja 2006 m Od srede do torka - STet it donoTi&a Sreda, 10. maja l.DS pi)/iva vlado, naj predlaga /a Slovene« sprejemljivo siralegijo reševanja odpnih vprašanj s Hrvaška. Predsednik LDS Jelko Kacin meni. Jelko š(acin meni, daje meja s NrvasJco le eden od nerešenih zapletov in da država potrebuje strategijo reševanja vseh odprtih vprašanj s Hrvaško. daje meja s Hrvaško le eden od nerešenih zapletov, ki so posledica razpad« nekdanje Jugoslavije, in da bi morala imed slovenska vlada jasno s ira log y o odnosov / vsemi dr/avami zahodnega Balkana. I-DS zalo pslanci so namreč avr.orji poslanskih vprašanj, ki so se nanašala na dru/Jnsko življenje varuha clovekdstolni delež. Belgijska KBC. ki je .^4-odslolna lastnica NL13. pa je sporočila, da ne bo več straieški partner v naši banki, če ji vlada ne bo dovolila povečanja deleža. Kot manjsinski delničar namreč nima dovolj vpliva, da bi banko lahko dvignila na evropsko povprečje. Petek; 12. maja Država se želi loiiti prikrile diskriminacije pri zaposlovanju mladih žensk /aradi starševstva, zalo bo skladno s svojimi programi in resolucijami v sodelovanju z nevladnim sektorjem uvedla znak za družinam prijazjia podjetja. Minister Janez Drobnič poudaija, da tovrstna diskri- Hako preprečiti diskriminacijo pri zaposlovanju mladih žensk zaradi starševstva? minacija z-agotovo vpliva tudi na rodnost. Predstavljeni so bili tudi izsledki raziskave, ki so pokazali, da je odnos delodajalcev do starševstva skrb vzbujajoč in nevzpodbudcn. Dars bo zaradi velikili piureb letos obnovitvena dela izjemoma nadaljeval tudi med turistično sezimo. Dela bodo potekala na primorskem in dolenjskem kraku avioccvte. Sobota, 13. maja Na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki je bila proslava i>b 15, obletnici ustanovitve slovenskih oboroženih sil. Predsednik republike in vrhovni poveljnik vojske Janci DrnovSekje ob lej priložnosti dejal, da .Sloveniji dandanes ne grozijo več sosednje države. pač pa je nevamosi razpršena po vsem svetu, zatiî izolacija države na področju varnosti ni mogoča. Predsednik je v nagworu poudaril tudi pomen medčloveških odnosov v oboroženih en o grozodejstvih Miian HuČan: «Prej ali slej bo treba sprejeti resnico o grozodejstvih vojne in časa po njej." vojne in časa po njej. kakorkoli že je le/ka in obremenjujoča, priti do skupnega pogleda na preteklost z vsem, kar seje v njej ćogajalo, in pokazali, da smo zrel zgodovinski narod. Kajti vse to se je dogajalo nam, z nami in med nami. Će lega ne sto- rimo, bomo zgolj ohranjali in še poglabljali pretekle spore in delitve in jih prenašali na zanamce." je na spiiminski slovesnosti ob 6L oblctnici zadnjih bojev druge svetovne vojne na evropskih tleh na Poljani pri Prevaljah poudaril Kučan, Ni se izognil tudi po njegovem težkim obtožbam na račun branilcev bližnjega mejnega prehoda Holmec pred agresijo nekdanje jugoslovanske armade. "Tudi kol njihov lakraini vrhovni poveljnik sem danes, tudi tia dan. ki ga praznuje sloveti-ska vojska, dolžan braniti časi In dostojanstvo vseh, ki so v vav pa Je iocno tisti, s katerim Je be-Wfski Castro fjreguai .Američane iz Frašič/ega zaliva. Sredi ljubljanskega Timlija sioJl Cekinov grud. Nekoč Je bil v nJem MnzeJ Uudske re^'olucije, v kaie-rem Je rdeču država obnjala Sfnmine na sv(ýe partizanske epopeje. Razstavljeni so bili dokumenti, puške, kiijige, vse, kar Je obiskovalce opominjalo na slavne borijo na^ih narodov in narotinosli. Da na slavno borbo kdo ne bi pozabil. Je bil pred zra-dom ^e Titov sp(unenik. Kopija Augustinčičevega spomenika maršala, ki v bistveno večji različici še danes zamišljeno ojkizuje mimoidoče na \^lenj-skein Titovem trgu. íj^ta I99Í so Titov spomenik izpred muz^a umaknili na Brdo. Muzej ljudske revolucije pa seje preimenoval v Muzej mnvj-^e z§,odovi/ie. Sp/emeniha imena Je prinesla tudi spremembo vsebine. V prostorih, ki so še dišali po ljudski rewlucf/i. Je bila nekaj let kasneje posîav(/ena razstava o zgodovini totalitarizma v Sloveniji. Cas se Je obrnil. Zgodba o iiginulem spomeniku ne bi bila nič jh>-sehnega, če ne hi pred kratkim dobila svoje nadaljevanje. Pred Cekinov ^rad sije nova driava dala pripeljati swj tank. Tank Je .'Simbol slovenskega ujfora v času osamosvajanja, je vo/aška trofeja, leta 1991 so ga .Slovenci zaplenili J LA. Gmoto ie-lezja so postavili malo stran od prtjstora, kjer Je pred petnajstimi leti stalJnga<>lovanski maršal. Ib-talitarne^a Tita Je zamenjal demokratični tank. In Če nas Je Hlov spomenik nekoč spomin/al na bratstvo in enotnosi nas bo sedaf slovefiski tank .spominjal. da smo bili med osamasyajanjem e?îOlni. Cas se Je obrnil še enkrat. Bizarna jxxlrobnosi med maršalom in tankom Je še večja, ker sta bila pred dvajsetimi leti zraven Ce-kinovega gradu po.stavl/ena še dva tanka. Jasno, bila sta partizanska, umaknjena ob stavbo, njuni rdeči nvrt/ř sla bili zakriti z grmov/em in dreve.si. Na partizanskih tankih so se navadno igrah majhni in veliki otroci. Le da veliki po telezu niso samo plezali, ampak so tam naokoli tudi pili, ka-ilili in počeli še kakšne dr^^ge neumnosti. Kakor koli. partizanska tanka sta bila dva. .omenike. Se manj razumem drtavo, ki si namesto porušenih postavlja nove, Na Hrvaškem .so recimo po letu 1991 uničili nekaj tisoč spomenikov NOB. ponekod so Jih zamenjali z usia'skimi obeležji, kijih sedaj počasi umikajo. 'Tisti, ki so si pred ljubljanski muze/ pripeljali lank, razmišljajo podobno. Da bi zanikali nekdanjo drtavo, poveličujejo novo. da bi obsodili represijo Jugoslovanske vojske, so namesto starih tankov prif)eljali sodobnejšega. .4 vojs ka Je najprej vojska, šele potem Je naša in njilioiv. Slo-vefiifa pa se je osamosvojila tudi zato. da bi vedska ostala v vojašnicah. In da bi vojaške simboh za-meftjall simboli drugačnega sveta. Vsem, ki imajo ietave z razumevanjem zgodovine in nlenih simbolov, predlagam, naj .se zgledujejo po socialističfiem Velenju. Tudi Velenjčani imamo syoj tank. a smo ga pred več koi desetimi leti prebarvali z mavričnimi iHtrvaml. In ludi Veleryčufii imamo svetega Tita, kije med Kumgmuio dobil nova oblačila. Morda se sedaj malo pozabljen dol-goč:.asm nad svrýim velikim trgom, a njegova ptkov več kol lani. Dobiček iz poslovanja pred amottizacijo znaša 4 milijarde 400 milijonov tolarjev, kar predstavlja 5.6H)dstotno povečaiye in 22 odstotkov letos načrtovanega dobička. Konsolidirani poslovni izid. dosegli so ga v višini úohtc milijarde, pa presega lanskega v primeijalnem obdodju za 1,8 fjdsiolka in dosega 20 odstotkov načrtovane višine za letos. Pa poglejmo še poslovanje krovne družbe Ciorenje.d.d. Taje Poslej le še o razvoju Podjetje Veplas povsem na novi lokaciji do konca prihodnjega meseca - Vrednost naložbe biizu 5 milijonov evrov - Do konca leta zapolnjene proizvodne zmogljivosti Tabana Poégoréak Po prvotnih nap(wedih naj bi se podjetje Veplas Velenje v celoti preselilo na novo lokacijo • v prostore bivše Intercurope na cesto Simona Blatnika v Velenju -lanskega decembra, kasneje so rok premaknili na marec, kar pa se prav tako ni zgodilo. Se stvari res zapleiajo» kol je slišali? informacijo smo preverili pri direktorju podjetja Francu Vedeniku. «Nič se ne zapleta, /a takšno kasnilev preselitve je kriva dolga zima. ki je otežila delo gradbincem. Konec prejšnjega meseca smo uspešno opravili tehnični pregled proizvodnih prostorov in takoj po prvomajskih praznikih na novo kjkacijo že preselili pnv izvodnjo. S tem smo končaU prvo raztj selilve. Drugo fazo. ki predvideva rusitev starih prostorov na Širbcnkovi. izgradnjo skladišč, pri)Slorov za modelarno. vzdrževanje in dograditev nekaterih prostorov na novi lokaciji, pa naj bi koncah prihodnji mesec.« Po mnenju I ranca Vedenika so se na selitev temeljito pripravljali dali časa. /ato so jo opravili v kratkem ćasu (stroji so siali le teden dni), zavzelo pa so pri tem sodelovali tudi zaposleni, ki so s prostovoljnim delom precej zmanjšali sirotke preselitve. Manjše težave v zvezi z Instalacijami, ki sc pojavljajo, naj bi odpravili najkasneje v teh dreh. Selitev ima za podjetje in zapo slene velik pomen. S tem bodo namreč rešili več ležav likraii. predvsem pa prostoi^ko stisko iu ekološka vprašanja, ki jih bodo lahko povsem uskladili z novo. precej ostrejšo evropsko zakono- dajo. Dejavnost bo podjetje za proizvodnjo izdelkov Iz plastičnih mas sedaj organiziralo na blizu 11 tisoč kvadratnih metrih površiii (doslej so imeli na voljo le 6.500 kvadrainih metrov). Veliki prostori ill novi stroji zagotavljajo višjo produktivnost in boljše delovne pogoje zaposlenih. Vlaganja v razširitev prostorov in posodobitev tehnologije, ki jc najsih Na vprašanje, ali imajo proizvodne zmogljivosti povsem zasedene, je Vedenik odgovoril; -V tem trenutku še nimamo vseh izračunov, kolikšne so. Preveriti jih moramo v praksi. Ocenjujemo, da bomo lahko povečali produktivnost v nekaterih fazah za .^0 {Odstotkov in več. kar pomeni, da bodo toliko večje tudi zraiJgljivo-stí. 7. ukrepi trženja smo uspeli V večja prostore so namastifi najaodobnaj^ tehnologijo za proizvortojo izdelkov ii plastičnih mas. dobnejša v F.vropi. bodo veljala blizu 5 Diilijtmov evrov. Zagotovilo jih je podjetje samo. in sicer nekaj z odprodajo starih prostorov. nekaj pa je najelo kredita pri ekološkem skladu Republike Shv venije. »Poslej ne govorimo več o sanaciji, ampak le še o razvoju podjetja. Veriamemo. da so težki časi. ki so bih res težki, že za nami. imamo vizijo, vemo, kateri programi, kakšna tehnologija je zanje potrebna in na naše veliko veselic s lo o p red elit víro soglašajo ludi naši strateški partnerji.« pokrili vso dosedanjo proizvodnjo. Će pa bomo skJcnih posel s francoskim proizvajalcem aerbu-sov, na njihov odgovor še čakamo. pa sploh. »Kr)i je še povedal Franc Vedenik. so za letos predvideli 16H>dstoino rasi realizacije, sodelovanje s francoskim poslovnim partnetjem pa bi prineslo dodatnih 50 delovnih mest. velik preskok v cenovnem razredu, pa ludi velik preskok v razvoju. uslvarila v obdobju do konca marca .^7 milijard tolarjev prihodkov, kar je dobre štiri odstotke već kot lani v enakem času. Cisti poslovni izid je znašal X)7 milijo- nov tolarjev, kar je za dva odstotka več koi v enakem obdobju lanskega leta in predstavlja 33 odstotkov letnega d a črt ova neg a čistega poslovnega izida. Čisti poslovni izid v skladu z MSRP pa je znašal milijardo 100 milijonov tolarjev in je bil v primerjavi ?. izidom enakega lanskega obdobja, ko so ga dosegli v višini 801 milijon it>lariev, višji za 31 odstotkov. Pogoji poslovanja se po ocenah analitikov tudi v nadaljevnaju letošnjega leta ne ftodo bistveno izboljšali. Največjo negotovost po besedah predsečnika uprave Go renja mag. Frar\ja Bohinca še vedno predstavljajo cejie strateških surovin, ki se še naprej dražijo. To še posebej velja za jekleno ploečevino in druge kovine. plastične mase in komponente. izdelane \i teh surovin. Na pogoje pa negativni) vpliva seveda tudi uveljavitev direktive o reciklaži elektronske in električne opreme, ki je v Sloveniji pričela veljati avgusta lani. »Negativne vplive na pričakovane rezultate poslovanja bomo v letošnjem letu nevtralizirali z optimiranjem porabe ter iskanjem cenejših alternativ nabavnih virov, s selektivnim dvigovanjem cen izdelkov gospodinjskih aparatov in izboljševanjem njihove pro dajne strukture ter s stroškovno racicmalizacijo na vseh področjih delovanja. Poseben i^oudarek bo namenjen učinkovitemu uvajanju novih izdelkov na tržišča ter postavitvi nove lovante hladilno-za-mrzovalnih aparatov v Srbiji, kjer naj bi z.ačeli proizvodnjo v nte-secu oktobru letos. Uprava bo nadaljevala tudi izvajanje vseh ostalih poslovnih aktivnosti, s katerimi bo zagi)iovila izpolnjevanje načrtovanih poslovnih ciljev za leto 2006« dodaja Bobinac. gorenje Vprodnjoini kcramiřnUiploiieicrovameGoren»fiKcrimikAv EcHllO pfíiVO fllCStO Z leto obrestujemo z respremenijivo od 3,00 % do 3.60H obrestno mero. Osebni račun v Delavski hranilnici vam prinaia 7 super ugodnosti: -12 mesecev ni stroškov vodenje, • sicer je ta stroSeksamo 250,00 Siï (1,04 EUR) za zaposlene in 150.00 $^{0,63 EUR) za upokojence, •sredstva ne rečunu obrestuj^o 11,20 % obrestrto mero, • redni in izredni limit obrestujemo sarro z 8,00 % obrestno mero, -novim imetiikom rsCuna po treft rednilt mesečnih prilivih, plaie d2. pi^ojnine, pripišemo na raiîun 5.ffi)Q,00Srr, • imetniki računa imajo 0,2 odstotne točke nířjo kreditro obrestno mero, '2a imetnike računa z rednimi masačnimi prilivi znaSa provizifa za plačilo poîdnic samo 8D.ÛÛ SIT (0.33 EUft). Plačevanje položnic je po vaši meri. • samo 150.00 STTI 0,63 EUR), za zneskedo2 mio SIT. Zagotovite si dodatno pokojnino - rentno varčevanja v Delavski hranilni« vam nudi najwšjo olirestno mero 4.30 %. viww.delavska-hranilnic«.si info@d«lavska-hranilnlca»si 8 NASI KRAJI IN UUDJE 18. maja 2006 Čeprav je majhna^ ima velik pomen za okolje V vaški skupnosti Slatina so predali svojemu namenu malo biološko čistilno napravo - Vrednost naložbe 26 milijonov SIT fazana Podgoršek Šmartno ob Paki. 12. maja • Pri donjačlji Mihaela Fajfarja v vaški skupnosli Slatina v ohćini Šmanno ob Paki so na prilož-noïlni slovesnosti predali svo jcmu namenu malo biološko čis-lilno napravo. Naložba je veljal« pozorni lo že spo/.nali.« je med dru^ílni dejal Roman Juric iz po-djelja Se/am, ki jc napravo /gradilo. V tem irenulku lahko nanjo priključijo 45 populacijskih cnol, z nadgradnjo pa 60 populacijskih cnol. Naprava izpolnjuje tudi vse evropske zahteve. Po mnenju mag. Emila Šter- hna, ima velik pomen za tukajšnje okolje. Zanjo smo se odločili /alo, ker so izračuni pokazali, da bi bila priključitev gospodinjstev na Cislilno naprav<) v spodnjem toku reke Pake ekonomsko in tudi tehnično zelo zahtevna. Med samo izgradnjo se je pojavljajo kar nekaj dvomov, zakaj prav tu. Hrajani so $î z zanimanjem ogledati malo biološko čistilno napravo. Stala je 2B milijonov SIT, od tega je občina zagotovila polovico potrebnega denarja. približno 26 milijonov tolarjev, od tega jc občina zagotovila polovico potrebnega denarja, preostalo po}ovîc<î so pridobili iz drugih virov. V Sloveniji /e deluje vec kol 70 malih čistilnih naprav biokil finskega proizvajalca, dosegajo pa od 9(> do 95-tidstotni učinek čiščenja odpadnih voda. »Se vedeli ne boste, da imate v svojem ok'> lju čistilno napravo, saj nima emisij smradu. V minulih treh tednih. odkar deluje, ste najbrž bolj benka. krajana Slatin, bo voda v njiliovem okolju poslej še čistejša, občina Smarino ob Paki pa z njo dokazuje, da prehiteva /.akono-dajo na področju varovanja okt)-Ija- Šmarški župan Alojz Podgoršek jc izrazil zadovoljstvo, daje lahko občina, kije v minulih dveh letih namenila veliko dcnaija za tamkajšnjo osnovno solo, uspešno uresničila tudi ta projekt, nekateri pa so tik pred zdajci. »Čeprav je biološka čistilna naprava maj- Na odločitev so vplivali praktični razlogi: zato. ker je koncentracija hii5 tu največja in ker so ljudje pokazali veliko voljo ter pripravlje-nm v Ski^rneni, sanirali plaz v Tajni, v celoti naj bi razširili cesto od Hudega potoka do nove asfaltne prevleke, v dogovoru s Slovenskimi železnicami naj bi ukinili železniški prehod Gavce -Veliki Vrh. kije žc od leta 2002 na seznamu prednostnih nalog, uredili obcestno razsvetljavo Gavce-zahod-Veliki Vrh ter zgradili pločnik od železniške postaje do Kovača, v VS Paška vas naj bi uredili pločnik od železniške postaje do ceste, s svetlobno signalizacijo oztiačen prehod za pešce, dogovaijiijo pa se šc za izgradnj Rečice ob Paki. VVS Šmartno ob Paki bosta prednostni nalogi ureditev manjkajoče javne razsvetljave ob glavni cesti in izgradnja pločnika od leta do Žerjava ter pri železniškem prehodu, v VS Slatina pa je prejšnji leden uradno začela delo vati mala biološka čistilna naprava,na katero so priključili tamkajšnja gospodinjstva. V VS Rečica ob Paki bodo uredili javno razsvetljavo Majhen-gmajna. Zaradi prečkanja plinovoda pa bodo po sodobitev cestnega odseka od Bina do Draga Meha preložili na kasnejši čas. V./ NA KRATKO Vsak dan zamude odstotek manj Ljubljana, IS. maja - Do ponedeljka, ko je potekel rok za pravo časno oddajo zbirnih vlog za kmetijske subvencije 2006, je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela po pošti ali osebno v vložišče agencije 60.692 zbirnih vlog. Na izpostavah Kmetijske svetovalne službe je bilo računalniško izpolnjenih približno 61.900 vlog. Agencija bo zbinie vloge sprejemala šc do 9. junija, vendar bo vlagateljem za vsak delovni dan zamude po 15. maju odštela 1 % sredstev, ki bi jih kmetija sicer lahko prejela. ■ mkp Se prostor v kolonijah Velenje - V Vili Mojca sc v leh dneh vrstijo siarši, ki prijavljajo svoje otroke za letovanje ob morju, 'ludi letos v času poletnih počilnicjih bo MZPM Velenje lahko v kolonijo popeljala kar 250. Veliko mest pa je še pn^stih. saj morajo starši najprej k (îtroko vemu lečečemu zdravniku, pri ka-icrem dobijo priporočilo. Kolo nije so namreč zdravstvene, del stroškov pa krije /avod za zdrav-stveno zavarovanje. Letos lahko mladi Šaiečani letujejo v treh izmenah, od leh je ena predšolska. Letos lahko starši in njihovi otroci izbirajo med Savudrijo in Porečem. Tam bodo po 10 dni. Seje torej čas, da se starši odlo čij o, da otrtikom omogočijo po-čilnice ob moiju. ■ bs v Ce bereš, več veljaš Velenje - Koi vsako leto so na MZPM Velenje pripravili posebno prireditev vse osnovno šolce, ki bodo kmalu končali zadnje leto izobraževanja in so vsa leta osvajali bralno ziiačko. Leí(ís jih je bilo kar 2?>1 Prireditev, na kateri so podelili zlate bralne značke, so pripravili v ponedeljek dopoldne v veliki dvorani glasbene šole. Tinca Kovač, sekretarka zveze, ob tem poudarja: »Veseli nas, da število bralcev in dobitnikov bralnih značk ne upada, ampak celo narašča. Očitno se mladi ob pomoči svojih mentorjev in tudi staršev vse bolj zavedajo, kako pomembno je branje. Će bereš, pač več veljaš.« Na prireditvi so pripravili tudi lep kulturni program; lutknvnoigrano predstavo O ljudeh, živalih in kamnih LGV v režiji Aiice Oop. VI PIŠETE Prvič karaoke! o s z £ C «o C g i e v sredo. 26. 4., so sc vOS Antona Aškerca odvijale, verjeli ali iic, PRVI: KARAOKl;! Nasloplli so posamczniici iz ra/redov, ki 80 hiii d<>vt)lj poi^umni da st> r>eli in plesali pred vsemi ućeiici In učilclji- Imeli srna tudi dve vodiicliicK in siccr Tinkam Mo/a in Rebeko Ros. Presenečenje prireditve je bil Pungartnikav Korî. ki nas jc šc posebej razvcseliJ. Ko so vsi nastopajoči pokazali, kaj /juorejo in si upajo, smo i/glasovali prva iri inesla: 1. mesto; Snapi, 3.bni, 2. mesto: To tvoje je ime. 7.a, X mesto: Zdravnik, P.c Zmagovalci so bili zelo ponosni in veseli, seveda pa so prejeli mdi sladke tiagrade. Vsem. ki se jih niste udelc/ili, jo lahko žal. zato vas že sedaj vabimo na KARAOKJ! 2007, saj vsi srčno upamo, da boúo postale tradicionalne. P.S.: već na strani: www.askcrc.si ■ Anja^ Katla, Teja, Žana, mlade novinarke Dolina mlinov lahko postane turistični biser v S{îboi<î ob K. uri /Julraj se je na Vovkovi domačiji v Dolini mlinov/brah» 7S članov društev i?. Dobrne in Vinske Cîore. Navzoča so bil» TD, PCiD. PD. [.ŠD Vinska Gora in ID. PGD, PD. KtID, RO, \,D in MKD Dobrna. Po predhodno i/delanem Jiačnu dela so se razporedili ob km dolgi strugi Loškega potoka. Do 14 ure, ko je bila delovna akcija zaključena. s venskih oboroženih sil. 15. maja 1991 seje v učnih centrih na Igu pri Ljubljani in Pekrah pn Mariboru začela usposabljali prva generacija slovenskih vojaških obveznikov. LJčni središči sta takrat sprejeli prvih .^00 slovenskih nabornikov takratne teritorialne obrambe, pcv veljniški jezik pa je bil prvič po 2. svetovni vojni slovenski. Središče v Pekrah so leden pozneje obkolile cnoie Jl.A. Spopad so pre- prečile tudi barikade, ki so jih postavili domačini in tako onemogočili prihod jugoslovanskih okrepitev. Na slovestiosti tia kateri seje na ukazpostnv jilo 6000 vojakinj in vojakov, je bil slavnostni govornik predsednik republike dr. Janez Drnovšek, zbrane pa so nagovorili tudi minister /a obrambo Kari Hrjavcc. načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalmajor l^dislav Lipič in brežiški župan Ivan Mulan. Prireditev si je ogledal ludl vrhovni poveljnik Nata za trans for m a cij \ > genera IJ .a n ce ISm it h. Več tisoč obiskovalcev prireditve sije lahko ogledalo oborožitev in opremo SV ler dinamičen prikaz delovanja Slovenske vojske. Vojska je za obiskovalec pripravila tudi vojaški obrok. Prireditev je popestril orkester Slovenske vojske zgosti, posameznim častnikom pa so slovesno podelili tudi priznanja in čine ob njihovem napredovanju. Slovesnosti na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki smo se udeležili tudi podčasiniki in častniki ter veterani Območnega zdruzenja zveze slovenskih častnikov Velenje 1er Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje. Na slovesnosti sla bili območni združenji prisotni / društvenimi prapori. ■ Zdenko Zaje DA VINOJEVA ŠIFRA CHie Da VIncJ Code) lltOO&O.NE 13:00 SO, NE 14:90 50, Ht tfeM 17:30 lOtOO 20:90 22:00 23:90 P£.SO »•■te. wuOaA2 (lceAse}:TTieMriMown) Mi iOiSO so. NE 13:30 SO. NE 16ti0 18:20 riiiiiiTitfcaii Nm*ia<3Wi TMlIfTTnfB. »Mtasn Mll^«. • • 4 SRCŮtíSLCVm (LicIcyNurriberSlevlfl) Itt^». ■ MM««» fi léy b 30 IM $E PRI TASTARIH (Failure to Launth) 97 14:00 so. NE 16:20 1B:40 21:00 23:50 PE. SO ..J INSAIDEft iri5[đ< Man) »M MtfllMM, SCHTr^tM 6am ML iifMte. TKANSAMERIKA (Tiansanwtu) 10} I TM' AMUICA Mhtan» SuwmhIUMEK ■ilfitftMM 23:40 PE. SO t5:10 19:30 OPAZUJEMO TE «(IIw ^^ 16:30 119 11 APtnStaciM. siiim IMtatoterts 0m9ft fttftOf, TMtMl* 17:40 euiic MB«', «mviMMi Cwiěer iVeiiF itfttov Ig(irf M:S0SO.N£ 22t30PE.SO nUN.DATIKAP4 ^ CScDiy Movie 4) nmln. OmAl^dm It^hfiaêfti^ J2:30so,« gSSř • • » t « • I VKOTVROÛ MAŠČEVANJE 193 sta. (VforVentfecu^ »tlfSiMM««, BifMVM. I I r^T^^ň I i ft & i I I ; PROOUaNTA (Producer^ mute. it' •m ■iMiCrMiilB. HOnOXIMtM 11 Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 In 03/42 41722 KjnefAttosctf H pntfrftiieto pravico dospMembe progrensf ww^.planet-tus.com Eggl^ni itr-f^j^gm v TmovIjÉ m. Cd}«; RT. Klnemitografí. PLann TUŠ Cdje. Mji iOui iti 138 ii Î1 a o a®- o as Koncertni večeri Program /a čclrlkov koncertni večer Tine tílazin^ek in 'Ibma/a Marćića v Mestni galeriji Sasunj $0 sesiavljala sama najvcćja imena klasične glasbe. S hariiiiv niko in flavtt) so i/zvcneli W. A. Mozan, M. Re^ien J, S. Bach. W. Jacohi in A. Pia/zolla, od serened do langa, od zalUevncga do bolj spn^ščujocega. Program torej za vsako publiko» ki ji je klasična /vrsi glasbe bli/u in ji je na večerih, ki jih na Zavodu /a kuliuro Sošlanj prirejajo niesečnt>, ludi lažje d<îslopna. Sicer pa je Tina Bla/insek profesorica glasbe, ki seje Ilavte /ačela učiti pri g. Faniki Vošnjak in šolanje nadaljevala v T.jubljani pri pnif. Jo/ctu P5>iiačniku. Zc lu jc dosegla vidne rc/uUaie in nagrade 1er v ra/Jičnih zasedbah ig- rala kol solistka. .Šludij jc nadaljevala na Akademiji /a glasbo v i.jubljani pri prof. Karolini Šanll • /.upan, /.daj opravlja magistrski šludij na Akademiji /a glasbo v Zagrebu pri pmf Marini Novak. Tomaž Mrčič je bil v času učenja pri M. KruSiČu in prof. A l.or-berju dvakrai prvo nag raje ncc državnega tekmovanja mladih glasbenikov. Diplomiral je v Nemčiji pri prof. H. Nothu ter leta 2004 zaključil podiplomski siudij v mojstrskem ra/rcdu prof S. llus-Si>nga v Wuerzburgu. Nastopal je na odrih livrope ter kot solist igral 7. orkestrom Mariborske tUhar-monije ler Dunajskim komornim orkestrom in ansambl učuje harmoniko v Celju. ■ Milojka Kom prej Sedem slapov v Mozirju v /gornji Savinjski dolini /.e več lel /elo uspesno deluje društvo za ljubiteljsko literaturo Slap. Sedaj združuje trideset ustvarialcev. [.eios so v aprilu ob svetovnem dnevu knjige izdali žc sedmi Slap. Knig ustvaijalcev je ra/predcn pt^vseh šestih občinah /gornje Savinjske doline, V Slapu 7 je zbrana pretežno poezija. V nobeni dosedanji številki knjige se ustvarjalci niso mogli i/ognili opevanju izvirnega slapa Savinje in njenim leptuam. V tej knjigi, kije ï/M'd v petsto izvodih, je poleg ljubezenskih pesmi vse več eksisiencionalnih. teh, govorečih o ogroženosti da- našnjega človeka, predvsem starejšega. l/dajo zbirke .Slap so finančno podprii Sklad za ljubiteljske dejavnosti Mozirje, ter vseh sest občin /gornje Savinjske doline, /a-nimivoje, da ustvarjalci vztrajajo v plemenitem delu. Zato bodo nadaljevali pisanje, /a pisanje vzpodbujajo tudi najmlajše in prirejajo zanje vsako zimo prijeme besedičice. V njih sodelujej(j otroci osnovnih Sol /. najbolj kvalitetnimi zgodbami. Knjiga Slap je poslala med Občani Zgornje Savinjske priljubljeno branje, ■ VfS I Qi gong - nežna I pot do zdravja, JU moči in sreče Manj /nanoje, da si lahko življenjsko vitalno energijo (qi) učinkovito vzdržujemo in povečujemo sami z rednim in načrtnim izvajanjem določenih vaj. Temu je namenjen tudi eden najbolj učinkoviiih sistemov vadb, to je qi gr>ng, ki predstavlja enega od biscr Jektov na drugi siranL Kulturni pn)gram je de-javnosl. ki je po vsebini in obsegu zaključena cciota, usianovilelj ni lokalna skupno5;t, L/^vaja-nje pa je v javnem inleresu. Tu bi se lahko našla vsa kuliurna društva, pogoj za prijavo na razpis pa je, da so včlanjeni v /vezo kulturnih društev Šaleške doline in imajo sedež v Velenju, To je torej prvi del razpisa, za katerega imamo predvidenih 3.2 milijona tolarjev.« Drugi del razpisa pa je namenjen kulturnim projektom na vse aktivnosti kulturnih Izvajalcev, ki so celola. »Nanj se lahko prijavijo tako pravne osebe k:H društva in fizične osebe, ki imajo status kuliurncíía ustvarjalca. Nanj se ne monýo prijaviti listi, ki že dobivajo sredstva iz mestnega proračuna,« pravi Barbara Pokorný, /a la del bo sredstev 3 mio Sfl". Najvišji možni zjiesek, ki ga bodo na razpis lahko pridobili vlagatelji, bo .^00 tisoč tolarjev. Vse o razpisu najdete tudi na spletni strani olv čine. dejstvo pa je. da denaria» sploh če up<^šie-vamo, daje samo društev na področju kulture v MO Velenje več k izselitvi knjižnice, zeh) zadovoljni, Veliko obiskovalcev prihaja iz vrtcev in osnovnih ter sredtijih sol. Pri tem izstopa osnovna šola Cîustava Šiliha, na kateri likovni pedagog Peler Malko zeli) dobro skrbi za obisk šolarjev te šole v Cialeriji Velenje in ogled razstav. ■ Bš Za mate obiskovalce pripravljajo v galeriji poseben program Opazuj in posnemaj. In otroci so pri tem zelo Izvirni. Radost zborskega muziciranja V soboto, 13. maja, je v veliki dvorani glasbene šole F. K. Koželj-skega nastopil Šaleški akademski zbor iz Velenja. Pod vodstvom dirigentke Danice Pirečnik je izvedel skladbo Gloria F. Poulanca in osem pesmi, povezanih v tematiko »rože v slovenski pesmi«. Prellnjcna glasbena senzibilnost dirigentke Danice Pirečnik. ki lakt^ navdihnjeno vodi svoje izvrslne pevce, je znova darovala publiki čudovit umetniški dogodek. Šaleški akademski pevski zbor žc nekaj let ^sedict na prvih stopnicah med najboljšimi slovenskimi Izbori, svojo razkošno kvaliteto potrjuje na mednarodnih tekmovanjih, kjer dobiva zlata odličja (prve nagrade): Grčija. Italija. »Naša pesem«, Maribor in aprila 2006 ipet Italija. Za tako mlad (sedem let star) ansambel je lo več kot prepričljivo. Gloria F. Poulanca (prvič izvedena v Sloveniji) za zbor, so pran solo in kJavir se v svoji formi rdzvija nenavadntK saj razjin čvrstih, herojskih elementov na začetku prinaša kontemplativno, zasanjano razpoloženje ter umirjen konec v pianissimu. Glorio (stava) premaga astralno stanje, ki o slavi govori drugače, brez pompa in zmagoslavja, a vseeno duhovno prepričljivo. Danica Pirečnik je od svojih pevcev izvabila široko pahljačo dinamičnih kontrastov: od vulkanskih marcato • non legato akcentov, do poetičnih, nežnih odtenkov, ki gt> vorijo o hrepenenju, militsii, (Odpuščanju. Solistka Audreja Os-iruh jc s svojim lepim sopranom »govorila« o dclikatnem, liričnem delu partiture, Jerneja Greben šek je iz klavirja privabila kontraste, ki jih partitura ponuja - temperamentno in energično, do ekstremnih religioso občutkhva!a odličnim solistom: Darii Hladin, Mateji Znidar, Sanji Jazbinšek. Mateju Jevnišku. Do-miniki Cíiinšek. Tini Koželj Ny-ambe, Tei Pla/J pri klavirju. Jerici /geč na čelu. Da so rožico lahko tudi bodeče, je pokazala izvedba rezijske pesmi, ki je bila strastna, divja, primiiivna Na koncu je v čudovitem legatu, z nežnimi prelivi in rafinirano dinamiko pod rokami sugesiivnc dirigentke Danice Pirečnik izzvenela pesem Josipa Pavciča Če rdeče rože zapade sneg. /bor seje z dvema dodatkoma zahvalil publiki za izjemno topel sprsjem, ovacije, ki jih je naš ansambel vsekakor zaslužil. ■ Nikolaj Žlicar Zaslužni Urban Novak Ne zg<)(/i se prav pogfislo, hn Sončnega parka, wi je v oči prav nesramno padla mnvgrad/ya wr/eino enodriitinske lii.^e. Prijeieii in miren sprehod Je iak(^ zarnertjalo zaCudenJe in zgrazanje. Pa o îem nekaj več kasneje! Niijprvj nekq! o mesinih parkih. Velenje in njegovi prebivalci hi po vsej logiki morali gi^Hi mzvii in spo.Mljiv odnos do svetih zelenih jmrhin. Cenili dejstvo, da ^ijo v mesm. ki sioJi sredi ogromnega parka. A zdi se. da le kuhure v nmni ni razvile. Varjeino zalo, ker Je. kol pravi slovenski pn.'g(Ai>r, kovačeva kobila ved m bosa. Sončni /kjrk Je bil un^en in postavljen kol aniiixxi temnemu okolju rud-nika in težaškim razmeram, v katerih so knapi delali. Danes, ko se era pridobivanja h'gm'i nagiba k rvojennt koncu, lo melje nad zelenim in urejenimi parki počasi nadomešča popolno nespošiovanje do okolja, ki so gJ nasi predniki pcfSiavili. Mesio ima v re.\nici vsaj iri mestne parke. Eden st()}i ix>d letnim bazenom, dnjgi Je park pred gimnaziio Velenje in kot tretji se iK>iavi sončni park. Park (xxi mestnim iyazenom danes, edini ograjen, sluti koi otroíko igrišče. Park pred gittmaziio Je v bistvu edini, ki res funkaonira kot mestni park. ^aj ga doher de! dnevu naiK)lnjuJ^ dijaki ieniru srednjih Sol. Sončni fktrkje dotivel zaton, ko .io postavili mesino središče na ravniixt doline Kljub x'semu so se v.'^t trije ihirkl relativno uspebio upirali gradbenim ix)segom v f0mv zeleno iki\o. Parki so ostajali parki in niso imeli prav nobene zveze z nteslom in njegovimi slav-batni, ki so se razraščale okoli ryili j ru va .\e Je in se ^e wdno \ zničuje. hoj/ ali nwij se vzdriujejo tudi klopi, koši in ;>o!i. Vsqj nekoč so se drevesa ]'zdr^valu z l/uhezrfijo in fH)trp!jetijem. Sončni }>ark Je cello dočakal saditev 8S dreves ob Titovem rojstnem dnevu. Drevesa zdaj velika, zdrava in močna 1er tvorijo podobo parka. Sklepam, da so bili med tistimi, ki so sadili Tila\'a drevesa, tudi mladi in nadebudni mladinci, zasluini za to, da se Je mesto gradilo. !n sedaj si ti i$ti "zaslužni" mladinci gradijo hiše v konec ko?icev s\ï)-Jem parku. Ne vem sicer, če ta zgodba /vs gre tako. a vseeno pelje do istega problema. Namreč do predmeta mc^ega zgražanja in začudenja v{)rvem odstavku. To Je mvnzgrajena stanovanjska hišanaol^ robju parka, fe me čudi in ludi rte vem. kdo Je invesUiorju sploh do-win gradtyo tega objekta. Sklepam, da je lo moral biti zaslužen uradnik, ki Je zaslužnemu občamt dovolil nonygradnjo znotraj najlepšega nmïnega parka. Imeti pred sabo park in ga Siv^tovati kot park. Je ena stvar. l^tiKilnoma druga stvar pa Je, ko nekdo na park gleda kot na m jeklu prižge zeieno luč. Investitor .seJe tudi lepo izognil kntikam in se umaknil v anonimnost, .saj na svojo t>an'eh ni izobesil table z as-no\'nimi podatki o gradnji. 'Idko nihče nič ne vidi in nič ne ve ter je v mestu mir Ne morem vam opisali l)esa. ki me prevzema ob takšnem ravnanju, .'idjje s tem načeta .^iniktura parka in kar Je .^e bitij pomembna postavljen Je zgled. Ugibam, da bo tel hišf kmalu sledila naslednja in tako napřel, dokler ne bonto dobili ulice. Iskreno pa uikim. da Je anonimi investitor resnično zaslužni občan in ne nekdo, ki ni za me.sto nič naredil. Ker se v mestu skriva še kar nekaj 'za.služnih meščanov mogoče ceh nekdaniih zaslužnih mladincev, Jim že vnaprej razkrivam nekaj lokacij za gradnjo stanova ruskih liii Odlična Je recimo zelenica okoli Titovega spomenika, pa travnik za glasbeno šolo Je /x)polnonia neizkoriščen, oba preo.'itala parka prav tako nimata še nolme hiše in še hi iahko našteval. ÍMkaciJe sem moral na.šteti. ker bom tako na.'ilednjič vsíij príčako-val. kje bodo iiO\e hiše stale in mi ho prihranjeno razburjei\je ob genialnih lokacijah naših "zaslužnih meščanov". I« u tj d i'/ T i Î9 Jr Lt JI i'^'ffm liro f JI 9 I ^ V r i ^ i. ft 107,8 MHz Glasbene novičke Potepali smo se po Sarajevu in Mostarju Tradiciíuial iikazaii svojo gos to ljub-nosi na čisio poseben način. Olovek se enostavno odlično počuU. še posebej, ko si privo sči čevapčiče, ki so tam res nekaj posebnega ali pa kakšno drugo tipično bosansko jed. Mostar pa nas je sploh očaral. Oetudi jebil med najbolj porušenimi, jc v glavnem obnovljen ÍD pravzaprav povsem lakScn ki)l je bil nekoč. ■ mz ••• na kroMco ••• ANZEJ DEZAN Danes. 18. ma\a 2006. zvečer t>o nastopil 5a predtekmovanju za uvrsthev v veliki finale letošnjega EurDSonga. Od 23 nastopajočih se )ih bo le deset uvrstilo v sobotni finalni večer. Držite pesti. SAŠALENDERO Po izbom gledalcev TV Paprikâ je Sasa Lendero postala najbolj sinnpatii^na slovenska osebnost. Finalna oddaja Adam in Eva z napako je potekala v Cankaqe-vem domu. o zmagovalki pa so odločali izključno glasovi gledal* cev. MI2 V prvem mesecu od iz kla so prodali kar tli tisoč izvodov albuma Dobrodošli na dvor zasedbe M12. To je presenetilo tudi same člane skupine, kljub nesprejem* (jivo ni^f ceni 600 sit. ki zajema (e stroške pn^dukciie in prodaje. APOCALYPTICA Ogn}eni trio čelistov Iz Finske bo 5. junija nastopil v ljubljencih Križankah. Na koncertu bodo predstavili novi album, ki bo izšel tik pred koncertom. Amplified -A Decade of Reinventing The Celîo. MANCA SPIK Mlada Gorenika. ki si je pot na estrado začela utirati lani na festivalu Melodije morja m sonca m naddfievata z uspešnico Hi§ica iz kart. nadaljuie glasbeno pot z novo skladbo Poljub v slovo. 6a-ladno skladbo bo od dnigega tedna dalje mogoče dišati na vseh radijsJiih postajah Konirok, saj ima il Sredi zvezd - četrtič Konec tedna v znamenju kvalitetne glasbe Žalec - Angleška vokalna pop skupina Hying pickets je olvoriJa 4.festival »Sredi zvezd«. Na koncertu konec aprila so v Žalcu resnično navduših. Skupino je v SU> venijo pripeljala žalska vokalna skupina Cantćmus, ki je prav tako navdušila občinstvo na začetku koncerta, nato pa je sledilo preko dvajsei skJadb izgri angleške skupine. Prikazali so svetovni nivo vokalnega petja in naredili show« v pravem pomenu. Seveda pa s festivalom »Sredi zvezdft zorijo tudi slovenske vokalne pop In ja/y. skupine, ki jih je iz leta v leto več. Nadaljevanje festivala bo V), maja s predtek-movanjem slovenskih skupin. 20. maja pa bo še finalni večer. Gosta večerov bosta New Swing Quartet in voka Ina skupina VOX iz Av-strije. že dva z nekdanjo prijateljico, igralko Shar Jackson. Zakaj sla se partnerja kljub številnim prepirom, D katerih je poročal rumeni tisk. odločila še za enega otroka, ni znano. Britney Spears, ki je sicer zaslovela leta 1999 s pesmriiï Baby One Mí^re l ime, jc doslej v svoji karieri prodala že več kol (SO milijonov plošč. Umrla Icolunibijsica pevka Soraya Minuli leden, v sredo, je po dolgem boju z boleznijo na floridi umrla di »bit niča latino gram myj a, 37-letna kolumbijska pevka Soraya. V svojem življenju je posnela vrsio uspcšnic v angleškem in španskem jeziku, njen prvi album z naslovom On Nights Like lliis pa je izšel sredi 90-ih let. Na turnejah je nastopala z mnogimi znanimi glasbeniki, kol sta Sting in Alan is Morissctte. !.eta 2003 je prejela latino grammyja za album Soraya. ki je nasial v njeni lastni produkciji. Leta 2000 soji odkrili raka na prsili, isto vrsto raka pa so umrle tudi njena mali. babica in tela. Rollinqi v Zagrebu Po tem, ko so Rolling Stones objavili, da bodo kljub težavam zaradi operacije njlhiwega kitarista Keitha Richardsa nadaljevali turnejo z nastopi po Evropi, je zdaj znano, da hodo 5. julija nastopili ludi na zagrebškemu stadionu Maksimir. Prvič so kamni v Zagrebu nastopili že leta 1976. to-krai pa bo to njihov tretji nastop v hrvaški prestolnici. Končen sodi v okvir turneje A Bigger Bang. Rollingi pa ludi tokrat rušijo rekorde. Po podatkih organizatorjev so v prvem dnevu prodaje vstopnic za zagrebški koncert na prodajnih mestih organizacije Lvenlim ter prek spletne prodaje prodali več kot 3000 vstopnic. Da imajo kljub siarosli številne privržence, pa kaže prav dobra obiskanosi njihovih koncertov. Spomnimo samo. da si je njihov brezplačni koncert na znameniti plaži Copacabana v Riu de Janeiru februarja letos ogledalo 1,2 milijona ljudi. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE I Izbor poteka vsako soboto Gb 9.35 uri. Zmagovalno sidadbo pa lahko sli- ^ šile v pmgram u Radia Velenj e dva krat d n e vno: po po roč itih ob 9.30 in po ^ poročilih ob 18.30. • 1.JUANES-ADiosLePido • 2. SUNBLOCK feat ROBIN • BLACK-First Time ^ 3-THEDARKNESS-Girlřri- ^ end Devetkratni dobitnik latino grammyja je trenutno najbolj vroč latino pevec. Ko-lumbijec, ki se iahko pohvali 2 več kot petimi milijoni prodanih plošč, je tokrat zmagal v izboru pesmi tedna s skladbo A Dios Le Pido, ki sicer prihaja že z njegovega drugega albuma Un Dia Nomtal, izšla pa je tudi na ù'm verziji njegovega zadnjega albuma Mi Sangre (tour edition). r ■ ~ LESTVICA '71 Vsako nedeljo ob 1730 na Radiu Velenje in však četrtek vtedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo. 14.5.2006: I.ČUKl: End po domače 1 BOŠTJAN KONEOMIK; Gostilna je moj dom 3. FREYTGN: Ta sosedov Francelj 4. SLAPOVI: Dol na Kreto 5. POP'N'DEKL Športna Predlogi za nedelja. 21.5.2006: 1. DVOJČICI Z JANEZOM: Dekleta in ljubezen 2.6AIV1SI: Na fuzbalu 3. GAŠPERJI: En'ga pošten'ga 4. BRANE KLAVŽAR: Muzikant je zmeraj fant 5. KRAŠKI KVINTET: Pronto Giuseppe ■ Wfi Grabber Borut Meh, direktor Mure in predsednik Združenja delodajalcev Slove-nije^ naj bi v Skalah, v 'zaselku 'Lazoše', kupil parcelo, kjer bo lahko gradil. Pomeni to, da se je že začel pripravljati na vrnitev v Velenje, ki ga ni nikoli prav zares zapustil? Slišati je, da se Škalčanl že veselijo novega soseda ïn da so pripravljeni za izkop gradbene jame celo sami zavihati rokave. Bivša direktorja Premogovnika in TE^a Ve* lenje, dr. Franc Žerdin in mag. Jaroslav Vr-tačnikj sta z zanimanjem prelistala knjigo »50 let luči za Slovenijo« in seveda živahno obujala spomine na čase, ko sta še skupaj snovala energetsko podobo Šaleške doline in ko so bile mnoge noči zaradi nerazrešenih ekoloških vprašanj prebedene. ^ Gospa Lars, žena trenerja rokometašev Gorenja Wahherja Larsa, na tribuni trepeta, ali bo mož popeljal rokometa še Gorenja v ligo prvakov, Iqer je so bili že dvakrat, ali ne. Ze v četrtem krogu skupine za prvaka so doma zapravili priložnost, da se z zmago nad Gold Clubom povzpnejo na drugo mesto. A ga niso še »povsem« premagali. Priložnost za popravni izpit so prejšnjo soboto v Kopru spet gladko spregledali. Torej, še bo napeto. Najbolj vroča slovenska turbo skupina Brez dvoma je trenutno najbolj vroča slovenska turbo skupina Skuter, saj se njihovi hiti, kot so Arrivederchi Vanč. Gor in dol ter seveda ostali pridno vrtijo po radijskih postajah, trio pa ima tudi vedno več nastopov. To soboto smo jih v naših koncih videli kar dvakrat: na otvoritvi puba Ve* seli bik ▼ Latkovi vasi, kasneje pa so nastopili tudi v Gaberkah. Sammy Jay, vodja Skuterjev, nam je še namignil, da bodo tudi letos nastopili na festivalu Melodije morja in sonca, kar bo brez dvoma še dvignilo njihovo popularnost. Sexy Frajle M Hrana za zvezde Velenje med glasbeniki slovi predvsem kot prestolnica fast fo-oda, saj lahko še ob tako nemogoči uii dobiš burek, ćevapčiće ali kebab. In v soboto zjutraj smo pri kebab kiosku na Trgu mladosti pri obedu zalotili mariborski agrchrap duet yO/ZO, ki sta z ogromnim apetitom pospravila vsak po kar tri kebabe! Zoki (na sliki) nam je zatrdil, da mu dober ke* bab pomaga pri navdihu za nove pesmi. Prav Zoki je npr. napisal tekst za Wernerjevo uspešnico Hej mala opala • idejo pa je. kot je zatrdil, dobil ob dobrem kebabu! Zoki im9 dober apetit! Frajle od «preda/... in od zadoj! Če bi na kakšnem festivalu izbirali najbolj prikupno slovensko žensko skupino» bi se visoko ^ če ne kar na vrh - uvrstile Frajle! Punce^ ki pobirajo razne festivalske nagrade, imajo tako dober glas in tudi stas. No, če ne verjamete, pa si oglejte pričujoči sliki in potem sami presodite! I YO/ZO in veien/sh/ mojster kobaba flîlHîte. & Veliki in mali Na območju Saša r^je že dolgo poudarjajo gospodarsko sodelovanje med velikimi in malimi. Nekateri pranjo, da se zaplete, ko mali želijo postati veliki. Gibanje Minil je svetovni dan gibanja. So pri nas taki, ki so prepričani, da bi nam šlo veliko bolje, kot nam gre, če bi se nekateri na odgovornih mestih malo bolj ogibali! Id ni<áiij pripugi-bdlil Dobro in slabo I^di letos bodo v Velenju popravili veliko cest in ulic. To je dobro! A zaradi obnove bodo nekatere zaprte in bodo težave s prometom. To je pa slabo. A z deli na) bi vseeno pohiteli. To je dobro. Zaradi zamenjav raznih vodov pa lahko pride do neprediii-denih zamud. To je spet slabo. A ceste bodo vendarle obnovili in vozniki bodo lahko vozili hitreje. To je pa dobro • in slabo. Delavni umirajo če se oni zgoraj brezskrbno tuMrajo, pridni umirajo. To naj bi veljalo seveda za škropljenje dreves in umiranje čebel. Matematika Po javni obravnavi imajo občani še do 25. maja čas za pripombe, potem bodo šoštanjski trikotnik zakio-žili . iHodra odločitev v Velenju pravijo, da so člani Desusa tudi z odločitvijo, da ostanejo v koaliciji, dokazali, da jim ne manjka modrosti. Mladi so pač zaletavi! Čudno Evropa v večini evropskih držav, tudi v Francki, Idjub deklarirani enakopcavDostl vseh držav EU ne sprejemajo delavcev iz novih diiav. A vseeno ne moremo reči, da so svoje delavce zaščitili »kot medvede«. Naših medvedov se še bolj bojijo. Še je (as Ne vem, če je dobro^ da tako na veliko in glas so poudarjamo vrednost vse-življenjskega učenja. Nekateri mladi tako mislijo, da še imajo čas; da se jim še ni treba prezgodaj vsega naučiti. Čisto naravno Zaradi pozne pomladi se bodo mnoga komunalna dela zavlekla in otvorit^'e bodo jeseni. To, da bodo padle ravno v volilni čas, je torej nekaj čisto naravnega. IZOBRAŽEVANJE Tudi letos so lahko ponosni Od 50 raziskovalnih nalog nagrajenih kar 20 - Izrazito izstopale naloge s tehniškega področja Tatjana Podgoršek Velerue, 9. mjya« Velika dvorm velenjske glasbene Roloje biln pre-niajlHia u vse. ki so a udeležbo na zaključili slcvcsnosiL 23. liibanja Mladi ra7jskovbljcne izkušnje s pridom uporabili v nadaljnjem življenju. Dr. Tone Ravnikar je na prire-dUvi v imenu predsednikov ocenjevalnih komisij med drugim poudaril, daje bila kakovost letošnjih stoikov) osnovnošolskih, 21 ali 42 odstotkov s red nje so isk i h in eni študentki nalogi pomagalo 78 mentorjev, strokovno pa je njihove »izdelke« ocenilo 33 recetîz^ntov. Od osnovnih šol v mestni občini Velenje letos nista sodelovali šoli Šalek in Antona Aškerca, se pa je po daljšem času gibanju znova pridružila Osnovna šola Polzela. Sploh prvič pa je v njem sodelo vala Osnovna šola Rcčica ob Savinji. Člani strokovnih komisij so od 50 nagradili 20 nalog: desel jih je Velika dvorana velenjske gla&bene šole Je bila premajhna za vse, ki so z udeležbo na zaključni slovesnosti izkazali priznanje mia* dim raziskovalcem za opravljeno delo. raziskovalnili nalog na visoki ravni. Se posebej so izstopale naloge s tehniškega pi^dročja. Slednje niso bile tako kakovosme v preteklosti gibanja. Svečanost so popestriJi djjakl velenjske glasbene šole. učetiei /. odlomkom iz ene od nalog. z'á sproščeno razpok)ženje v dvorani pa je plk (OS Šoštanj): področje bk)tehn'išklh in naravoslovnih vedr bronasto priznanje: Voda eliksir živjenja, avKirici Vanja Biagotin-Sek. Nina Vičar, meniorici: Nevelika Jerin in Nataša Jesenko (OŠ Polzela); Strah pred neznanim • ptičja gripa, avtorji: Vid Ju-van, Jernej Kicek. Gašper Kvartič. mentorica: Simona Žoiiar (OS Livada Velenje): Pridelava sladkoria v di^maCi kuhinji in določanje lastnosti sladkorja, avioqa: Blaž Sabo-can in Gre^ior Rus, mentorici: Sultana Puslinek in mag. Anita Povše; srebrno priznar^je: Popis praproii v Šaleški dolini, avtoriea: Dijana Mitrić, mentorici: mag. Anita Piwše in dr. Trika Glasenč-tiik (OŠ Gustava Siliha Velenje); zlato priznanje: Prehranjevanje mokric. avtor: Žiga Hudournik, maiioriea mag. Anita Povše (OŠ Ciustava Šililia Velejijc): Srednješolske in študentka naloga 5 področja druzbaslo^nih. hu-manistknih, biotehniških in naravoslovnih ved: bronasto priznarvje: Od tolarja do uvedbe cvra. avtoija: Nejc Pvuik, mentorici: Sonja Sušin in Anila Rudolf Peč-nik (ŠCV, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti); srebrno priznarýe: VredntJle srednješolcev, avtor: Martin Krauscr, Mladi raziskovalci so v letošnjem gibanju izdelali SO raziskovalnih nalog, nagrado jih je prejelo 20. mentorica Darinka Vrabič (SCY PcMcna in tehnišlca elektro in računalniška šola); Kako /reli so mladostniki v Velenju /a spolne odn<ïse?, avtorica Ines Babajić. mentorica Klavdija Jug (ŠCV -Spli)šna in stn)kovna gimnazija); Dobrodošli v mladinskem hotelu, avtorice: t:ma D^lič, Katja /ižek, Krna Bečic, mentorja: Vladimir Verdnik in Maito Gams (SCV • P(jkiicna in teimiska šola za storitvene dejavnosti); zlato priznanje: Kaicšna voda je v mojem ki^zarcu in ekonomski vidik vode, avtoiji: Mihael Stanko vič. Ne r m in O mero vić, Mi mes Muratovč, mentorici: Amonija Jskop in Ines Pir-manšek (ŠCV. Poklicna in leiini-šlca šola /a storitvene dejavnosti); področje tehniških ved: bronasto priznar^e: l/Jelava linearnega mo-lzavra. (jfc torej za prvo najdba kakršne kofi kosři dinozavra na lak^ii glo bini. V Severnem nu^rju so sicer predhodno paleontologi ^e našli nekatere fosile inonskih plazilccv. ven- dar še nikoli kopenskega bitja. Kosti pripadajo vrsti Plateosaurus. ki je pravzaprav najznačilnejša vrsta v I-"vropi /ivcčih dinf)-zavrov- V ćssu tijc-nega obstoja se je med Norveško jn Cirenlandijo razpnv stírala sir na puhava. Žvečilni za večje prsi indite veíjc prsi iii se bojite operacije? Ni problema, zvccitc! Vse za 80 odstotkov večje oprsje... /vccilni gumiji Biisi-Up 50 med Japonkami íj: Američankami spr<> ^ili pravo revolucijo, Zavojček zadostuje za tri mcsece. stane okoli 20 ameriških doiariev, za zdaj pa jť na voljo le na Japonskem in v ZDA-Vendar proizvajalci obljubljajo, da bo čudežni žvečilni kmalu prispel tudi v l-)vropo. Neučakane ItVTopejke pa lahko čudodelne zve* čilne ze danes naročijo na spletni strani e-Bay, Proizvajalci se hvalijo, da žvečilni povečajo prsi, izboljiajo cirkulacijo, zmanjša,io stres in blažijo posledice staranja. Zahvala za naštete čudovite ladnosti gre rastlini Pueraria mirifica, ki je glavna sestavina žvečilnih. Pueraria mirifica, ki je znana tudi píxl imenom Kwao Krua, uspeva na Tajskem in v Mjan-maru. lamkajšuje prebivalstvo ga tradicionalno uporablja kot zdravilo. Cioniolj rasiline vsebuje veliki» količino fitotístrogena. ki ima podcK ben učinek kot ženski spolni hormon estrogen. Kava ne poveča tveganja za bolezni srca s pomočjo n(;vc raziskiive. ki so jo izvedli v Združenih državah Ajiie-nkc. so ugoKwili, da Šest skodelic kave na dan ^ nc poveča tveganja za bolezni srca. la raziskava je zavrnila ziidnjo raziskavo, ki je pokazala, da naj bi celo /nicme količine kave povečale tveganje za obolenje. "Slo je /a c^bscžno raziskavo, Skoraj 120.000 Ijttdi smo spremljali kar 14 do 20 let." je dejal tloktor Richard Stein, kardiolog in lisktwni predstavnik ameriškega združenja vá srčna (ibolenja. "Ri^ziiltaii so povsem jasni; med tistimi. ki spijejo lutii do sest skodelic kave na dan. in tistimi, ki spijejo manj kol eno skodelico na mescc. ni raz-ik v obolenju za bolc/nimi srca." je še poudaril Siein. Pekoči feferoni zmanjšujejo možnost raka Ameriški zdravniki so ugiilovili. da uživanje pekočih feferonov zmanjšuje nevarnost raka na prcv stati. Zdravniki so do te ugotovitve prišli, ko so miši. obolele za rakom na prostati, zdravii s ka(>saicinom • kemično sestavino v fcferonih. kî jim daje pekoč okus. Kap-saicin napada rakaste cc* lice. so ugottwííi zdravniki. vendar pa učinkuje le. če ga Irikral tedensko zaužijemo vsaj 400 mi-ligrajTiov. To pc-meni. da bi morali na leden pojesti kakili osem najb(jlj pekočili feferonov. imenovanih habanero. Štiriletnik pretekel 65 kilometrov Indijec Budhia Singh je pri štirih letih žtf maratonski tekač. Pred dnevi je dosegel nov rekord, saj je pretekel kar 65 kilometrov. Kritiki so se takoj spravili nad trenerja, saj naj bi tako naporen tek ogro:^l malčkovo življenje. Dečku je ^e kmalu pa rojstvu umrl oče. mati. pomiva Ika possi /-a naše druženje, ampak tudi. ker homo spel srccali skupino, s katero smtnc Belaje je seveda pivo. Nešteto vrst, vsaka ima svoj kozarec. In nikoli se ne b(xIo zmotili, ne p]eraki belgijskil:, baskovskih in nizozemskih plesov. Vsak dan se bolj pogrezam v vsakdanjik, še vedno pa ne morem pozabili okusa tiste čokolade iu tistega višnjevega piva! ■ Katarina Ostruh Hvala, da ste nam omogočili gostovanje: Šaleški študentski klub. Mestna občina Velenje, Mlek&ma C eleia, Crorenje IPC'. Ksotech, Maksim. Pekama Presta. Interepar. Potepanje po deželi naše »severne prestolnice« S pomiadjo in bližajtJČimi se praz;-niki se je pričela sczi>na izletov, kar se spodobi tudi ob zaključku šolskega leta. tudi Univerze za IIL živ-Ijetijsko cřbdobje. Tako smo se iz Velenja pridali prejšnji četrtek popi>l-dan in z nadvse udtJbnim Izleinikcv vini avtobusom v družbi izvrstne ekipe, ki nas je vešče vodila skozi zanimivosti Bruslja vse tja do obale So-vcniega morja, v dopoldanskih urah prispeli do nagega prvega cilja. (Mi-nvjgrede: kdor je med vi>žnjo še bedel. jc imel možnost videli vso veličastnost novega nogometnega stadiona v Muenchnu. ki jc rdeče žarel v prispodobi »avtomobilske gume«). Nas prvi postanek je bilo središče Bruslja in tigled pariamcnta. Veličastne. modeme stavbe, cvetoča po- mlad in - odpadki med sveže zelenim in cvet-nili. ko smo videli »odsotnost komunale« ru^ dru^e... Sprejem v parlamentu je bil -^slovenski«. saj nas je ^ejel zelo prijazen Ri>k Koželj in nam obrazložil njegovo deh^vanje. kasneje pa sta se mu pridružili še njegovi kolegici. Sledila je nastanitev v hcxelu. za njim pa »raziskovanje«' mesia in ogled njegovih zanimivosti. Zatem smo se predali potrebnemu počitku, saj nas je v prihcxlnje čakah še veliko dela ... Nasledryi dan smo odpeljali v meslo Brugge - belgijske Benetke, in si ogledali zanimiv samostanski kc^m-pleks pod okriljem Unesca. Od lam smo nadaljevali vožnjo do obale, da smo videli, kako izgleda «njihova« plaža. Medvožnjo STIH) uživali objxv glediJi na nežno valovito pc^krajino z itliUčnimi prizori kmetijskih površin Zživinoin ludi divjadjo. Ob vračanju smo se ustavili v duhovnem središču riamcev. starodavnem mestu Gent, ki nas je vsestransko očaral- Kakšna z,godovina se kaže že v arhitekturi stavb, ki pripovedujejo vsaka svojo zgodbo ,.. -ravno tako neumorno kot naša izvrstna vodja ga. Alenka Klemen. Zvečer smo si privoščili Se í)bisk Slovenske hiše v centru Bruslja, kjer i^^an^o Veleiijčani zofwt »prste zraven«V lokalu je namreč poleg t ÉM Bm^el) poleg njihovih čudovitih čipt< tepsajo tudi siovensfie vezenine Jožice Grobelnii<, gostinske ponudbe sočasno ludi razstava vezenin vezilj iz naše ttni-verze, fotografska razstava Barbare lakše Jeršič in Staneta Jeršiča. družbo pa jim delajo tudi slike Erike Železnih ter razni slovenski domači izdelki. Lepo! /a nedeljo nam je ostal še ogled veličastne bazilike iz novejše dobe, ki jo še vedtio gradijo In sculi med pel največjih na svetu. Temu je sledil ogled znamenitega Alomiuma. ki so ga pravkar obnovili in omogoča razgled na celotno področje Bruslja. »Spotoma« smo si ogledali še Waterloo. prizorišče slovite Napoleonove bitke s skupaj 350.000 udclezcuimi vçîjaki in njim posvečen veličasten spomenik v obliki piramide - hriba z mogočnim levom na vrhu, (Vzpon nanj je htl edini raš »planinski« pcv dvigv Belgiji). fudi Luxemburgu se nismo cdre-kli in si v toplem in sončncni vremenu. ki nas je vseskozi spremljalo, ogledali njegovo središče z imenitnim domervinskim spomenikom na Trgu ustavnosti. Ta se dviga nad skalo, ki je bila naseljena ze v 10. stoletju in ju loči rečica. Naši lepi viisi s poti. popestreni s prijaznim vremenom in i/vrstno ekipo, ki nas je varno in vešče po-peljala v res lepe kotičke tega dela Evrcjpe, se jc izrazilo v razposajenem razpoloženju na avtobusu, kjer smo imeli že kar »«iculturui program« (recitiranje verzov j*cv:op-skc« Lepe Vide v izvedbi Karlija Creinika. čaranje veScega Jureta Mogilnickija in njegovi »znameniti* vici ter ostali nastopaji)či). Odlična popotnica za v bodoče. Na koncu šc vsa pohvala in zahvala vsem. ki so se trudili, da i?mo sc na potovanju imeli lepo. in '/z io kakor koli prispevali «îvoj delež. ■ Marija ie^ak VI PIŠETE Medžimurje - letos že devetic \>lei\|e • Ko se /acnc prebujali narava, ko sonce /e loplo iii nežno boža naša lica, ko /acncjo cveteli drevesa, se prebudijo v nas veselje do življenja, plesa In pesmi. Takrai v druSîvu Med/i-niurje pripravijo večer medžiniur-ske besede, pesmi in plesa. Vsa-Idč nekaj novega, vsako leto nekaj preizkušenega in vsako leto nekaj mladih, ki spo/.navajo in se veselijo lepe med/imurske besede, svojih šeg in navad. Medse povabilo ludi druge Ve-lenjčane iii ostale, ki se Želijo po-veseliti 7. njimi in spoznali, kako je živel in ^e vedno živi narod ob meji med Muro in Dravo, ki pripada tako Hrvaški kot ludi Sloveniji, će ne drugače, tako da prispeva marljive delavce, ućene stri>kovîijake in vesele ljudi, ki /družijo ïïioii In znanje ter pomagajo sebi In drugim. Deveto tnedžiinursktJ noč si je letos, v soboto. 12, aprila, v dvorani (roslinstva Rednak v Šoštanju ogledalo vsaj 130 gosi o v, skupaj / županntn Mestne občine Velenje Srećkom M^liom, obiskala siajih je ludi Mario Knezič. predstavnik veleposlaništva Republike ilrvaške v Sloveniji, iti l\o Bašnec. predstavnik Kulturnega društva Medžimurje u Ljubljane. Program je pričela voditeljica večera Vaiýa Blagiis z refrenom pesmi Međimurje malo, ob 20, uri pajevsepozdravnil predsednik društva Drago Blagus. Ob tej priložnosti je Malej Blagus oblikoval nov prapor in grb društva, ki ponazarja simbiozo med slovenskim in medžimurskim, ter postavil Iblografsko ra/.stavo. Razstava prikazuje utrinke iz Medžimurja, iiekai fotografij pa prikazuje že kar verjetno i/umrle prizore in sege, saj so bile posnete pred tridesetimi leti. Posnel jih je soavtor ra/.stave Vlado Bla-gus. Umetniški program sta odpria najmlajša nastopajoča, dveletna Zoja Skubic in njen dedek Matija Blagiis z recitacijo Zvonimira Klemečiča, »Fala li božek za Medžimurje«. Novost letošnjega kulturno-umetniškega programa so bili tamburaši društva Međimurje pod vodstvom Mileta Tranipuša. Zaigrali so nekaj slovenskih narodnih, siar izvodnjo največjih gasilskih vozil, ki so namenjena delovanju na letališčih- Gre za izredno veiika vozila 7 veliko količino ustreznih gasilnih sredstev in veliko močjo. Ker slovenski gasilci veliko delamo z opremo tega podjeija, je bil prikaz proizvodnje zanimiv in predvsem poučen. Tako laliko po-drobno spoznamt) delovanje do-ločenili naprav, sklopov ali w/A\ in spoznamo novitete na tem področju. Vse loje pomembno za kvalileint) in hitro posredovanje v vseh vRtah nesreč, ki prežijo na sodobno družbo. Ugotovili pa smo, da ostala naša oprema ne zaostaja za sodobno opremo evropskih gasilcev, kar nas uirjuje v prepričanju, da smo di)bro opremljeni in usposobljeni. Seveda je bila ekskurzija namenjena tudi druž.enju In izmenjavi mnenj gasilcev Šaleške doline. ■ Andrej Rupreht Klepet pod arkadami z »babico Ančko« Velenje, 25. april - Tokratni Klepet pod arkadami v Muzeju Velenje je potekal v pravem pomladanskem vzdušju. April je prinesel toplejše dneve, narava jc ponovn(^ oživela. In ravno rojevanje ntTvega življenja je bila tema aprilskega klepeta, saj je bila gostja Ace Poles gospa Anka Hrustel. bolj poznana kol »babica Ančka«. Svojo življenjsko zgodbo je pričela z rojstvom v Šmarlnem ob Pak i, lam pod Goni Oljko. A na otroštvo nima lepega spomina. Ko je okupator odpeljal njene starse v koncentracijsko taborišče, so otroci ostali sami, za sirote so morali poskrbeli prijatelji in Siv rodniki. »Babica Ančka« je nekaj časa živela pri sorodnikih v Celju, nato se je vrnila k leti v Šmartno ob Pakl. Na domačiji pa je bilbabica Ančka« je bila pripravljena za samostojno delo na lerenu- Kol šlipendisika takratne občine Šoštanj si je lahko /a svoje področje delovanja i/brala velenjski ali šmarški okoliš - odločila seje za Velenje. Koje odhajala na domove porodnic in nato se na obiske k novorojenčkom, je najprej peš. nalo s kolesom spoznavala "Svoj rajon«- Poklicni krst je doživela na Plešivcu. pred 49 leti je tam na svet prijokala drobna deklica, ki je slišala na inie Vida. Na Plešivcc, še zlasti pa na Paski Kozjak, se je vedno rada vračala. Medlem ko je v prvem obdobju svojega dekivanja skrbela ne le /a porodnice in novorojenčke, temveč je morala (pogostokrat strogo) podučiti siarše o pravilnem ravnanju z otroki in kdaj pa kdaj postoriti še vse kaj drugega (spomnila se je, kako jo je majhen deček nagradil / jabolkom, ker je pomila lia), so se proii koncu njene delovne dobe življenjske raztnere Že bistveno izboljšale. Porodi so se vrstili, vedno več Ž£nsk se je odločilo za porod v porodnišnici. Vendar dela za »babico Ančko« n: zmanjkalo. Napredovalo pa je ludi zdravstvo. Patronažjia služba jc dobila avto (/namenitega fička). sama pa je kolo zamenjala za motor. Tako se je tudi leta 1990, po 33 letih službe, na svoj zadnji obisk na dom odpeljala z motorjem, ki jI ga je vedno popravljal mož. Tako je *babica Ančka« zaključila svoje poklicno delovanje, izpolnjeno z delom, ki ga je jemala kot poslanstvo in ki jo je vedno navdajalo z zadovoljstvom. Pogovor seje zaključil v prijetnem klepetu z obiskovalci, ki so bili zadovoljni, da so lahko skupaj z njo polisiaii po lem poglavju njenega življenja. Klepet je popestrila priložnostna razsiava. Poleg starega otroškega vozička je bil na ogled Priročnik za babice na deželi iz leta 178S. Gre za drugo izdajo dela, kije prvič izšlo leta 1782- Prevedel in po delu svojega učitelja Raphaeîa Johanna Steidla je knjigo priredil znani kranjski porodničar in »kirurg« Anton Makovic. Knjigo je Muzeju Velenje poklonila gospa CVetka Kutiej iz Radeč. ■ Mateja Medved, foto: Blaž VerbiČ 16 VI PIŠETE '"H'JiS 18. maja 2006 Na krilih domišljije Na OŠbralov îjiionja smo v ce-iriek, Ij. m«ja. k^ejj na krilih svoje domišljije. Na zaključni pri-rcdilvi smo poka/ali vse, kar smo na lemo slovenskih mladinskih filmskih junakov ustvarili sko/i vse solsko liilo. Učenke in učenci sniatŇkc sole smo na dnevu i^dpnih vrai Sole na zaključni prireditvi celolci-nega projekta Na krilili domišljije poleteli na ohzoije svoje ustvarjalnosti. Skupaj s svojimi učitelji smo že na koncu lanskega šolskega leta sklenili, da po uspe5>na izvedenem projektu Na krilih domišljije v preteklosti ponovno poletimo na domišljijskih krilih - celo >;olsko leto smo v okviru pouka, interesnih dejavnosti, predvsem pa v svojem prostem času po pouku razmišljali, si ogledovali, se pogovarjali, analizirali. poustvaijali in s svojo nenad-kriljivo domišljijo o^.ivljall slovenske mladinske fllniskc junake. Tako smo učenci višjih razredov ob študiju slovenskih mladinskih filmov ugotovili, da sc vsaj polovica omenjenih fihnov vsaj delno ukvaija tudi z ljubezensko tematiko. Presodili smo, da je eden najbolj prepoznavnih ljubezenskih prizorov v slovenskih mladinskih filmih prizor v filmu poletje v školjki, ki smo ga na prireditvi tudi uprizorili, licenci nižjih razredov so se največ ukvariali z enim najbolj pri- ljubljenih slovenskih lllmskih junakov • Kekcem. Tako so prvošol-čki prepevali Kekčeve pesmi, dru-gošolc! so se prelevili v pastrirčke in celo posneli svoj film, trelje-šolci so iskali Kckčcvo deželo. CetnnSolci pa so domiselno uprizorili najbolj zanimive Kekčeve ukane. Člani lutkovnega krožka so izdelali lutke in na zaključni prireditvi odigrali malo drugačnega Kekca. / glasbo iz lllmov smo se ukvarjali na glasbenem področju, pevski zbori naše šole pa so prepevali najbolj priljubljene filmske pesmi. V okviru pouka gospodinjstva in biologije smo k projekiu povabili znano zeli^čarko gospo l-aniko, ki nam je pomagala pri pripravi zeliščnega količka tele Peine. V okviru pouka fizike so najboljši fi/iki na šoli izdelali pravi verižni eksperiment., ki jim je za razJiko od filmskega junaka jzumilelja Pt^lža popolnoma uspel. Pod okriljem gledališkega krožka smo vzeli pod drobnogled, kako naslaja film, develošolci pa smo čisto pravi film z naslovom Kekec in 21st ccntur>' kar posneli in ga zrežirali. V okvitv pouka slovenščine smo pisali kritike slovenskih mladinskih filmov in jih izdali v priročni knjižici, develošolci sf> razmišljali na temo filma Ko zorijo jagode, scdmošolci so v angleščini Vidku na novo sešili srajčico, pelošolci pa so iskali svojo srečo na vrvici. Po uspešnem šport nom dnevu, ki stno ga poimenovali Kekčev memorial, smo razglasili tudi prve zmagovalca, naš ravnatelj pa je podelil veliki prehodni pokal • lesenega Kekca. Naš osrednji gost je bila vsem poznana Krpanova kobilica, ki je najbolj v zadrego spravljala našega pet oš o Ic a /iga, ki je na koncu že sam verjel, da je Kekec, skupaj pa sta podelila priznanja za bralno značko in ugoio vila. da je veliko slovenskih mladinskih filmov posneiih po knjižni predlogi. Dveumo prireditev smo zaključili z druženjem ob Pehtinili do brotah ter z ugotovitvijo, da je bil let na obzorje naših meja prijeten, poučen, navihan, kulturen, zaninùv. vznemirljiv, nepozaben, neskončen ... i.eieti ne bomo nikoli nehali. Ker imamo krila. In ker imamo tiste, ki so nas naučili leteli na krilih domišljije. ■ Led in LucijOr S. r«, novinarki Šolskega radia Letonček Mnenja in odmevi Kaj se (zares) dogaja na sončni osnovni šoli? Kol raviiatvljď, svojim pri/adv^nim sodcbvkam in soddsiV' ťcm. našim ucťnkum íii li^tDcem tťr njUu^^mi *>i«iršvin, ine nsh cin obr;(vn^vc novinark», ki naj bi sprcinlj:il:i iia^i* itclo, sili. ài ixbori- súm riH>žiM>st do poprav k» íkr»j(.'>iii>) pntiličnr» (»ban'sncjjii članka, ki ^ino sv mu l»hk, kar se poleg rednega šolskega dela dogaja na nasi šob. V zadnjem mesecu smo na šoli organizirati in več kol odlično speljali kar dvv ti>k-ntin'anji na dr/sivni ravni - Vi'selo solo III /{^«xlovinsko dr/avnt» lekniovanje. /a obe organizaciji (za kateri smo pripravili dva različna programa) smo prejeli tisme in pisne zahvale in čestitke (po besedah Vojka Kuna-ver|a, predstavnika /avoda za šolstvo, tako o men le proslave z jasno obrazlcv žilvij. t. člani ZŠAM Velenje odlični L srebrnih pii» mani: eno na državnem tekmovalcu i/ angleškega jezika, dve na tekmova-niu iz materinščine, dve na tekmovanju iz fizike, tri na teknvwanju iz ma-teniatike, dve na tekmovanju iz z^v dovine, iri na tekmovanju iz biologije, tri zlata in 26 srebrnih iz tekmovanja za anglei^o B/ in še tri zlata prizna-nia: eno na državnem tekmovanju iz fizike, eno i/ znanja zgottcjvinc ter eno iz raciuialruštvH. Tudi lani stno s 4 zlatimi priznanji presegli dotedanje uspehe in res ne vem, kako lahko no vinarka piše o pomanjkljivem sodeUv vanju učiteljev šole pri pripravi učencev na lebnovanja. Mogoče si jaz in moi i sodelavci ne smemo belili glave, ker je vse skupaj le zanimiva strategija odvračanja po-zorntfsii od tega, kaj se nekje dnigie v Šniartnem zares dogaja. Vendai kljuh (vinarka tudi nikoli očitno ni drsala v rokah) skli-čqo slar.ii sami) - tu moram dcxJati še to, da novinarka ne ve, dasmfî 25. 4., dan pred njenim tel. klicem, na svetu staršev sprejeli že vse smernice deta za novo šolsko leto, tudi odkv čil ve glede diferenciacije pr)Uka. ki ga predvideva spremenjena Šolska zakon tišči na h ^agot rada napisala ludi kakšno lepšo plat medalje, vprašanic, kakt) jíínuarske plače delavcem pravočasno izplačati z aprilskim nakazilom občine, ^^ postavili • in to komu drin gemu. Tudi ne držijo navetibe o viřini nakazil občine, saj nam je obOina v tem koledarskem letu nakazala skupaj te .^2 milijona, od tega za plače delavcev milijona namesto predvi-tienih 2,6. Za primerfavo naj pi>vem, daje šolo v tem času samo kuiilno olje stalo 4,2 milijona totariev. Če se bo la teater še nadaljeval, nai avtorjem povenî. da bomo na štnarški šoli vsa takšna nadaljnja poročanja o »dogajanju na šoli« jemali kca huino-rističen vfozek Našega časa in se seveda ob smejanju še naprej nemoteno truditi dobro in pošteno delali za sončno šoio. Naše f^ačilo in naše Z4h dovoljsivo je nenazailnie vendarle sonce v očeli naših oUok. ■ Bojan Juras, ravnatelj OS bratov Letonja SPORT IN REKREACIJA Brez spodrsljajev do konca(?) Rokometaši Gorenja so si privoščili nov spodrsljaj - V 6. krogu končnice državnega prvenstva v skupini skupine za prvaka so gostovali v Kopru in nepričakovano izgubili s 30 : 31 tihral v igri dnmačih. in lo predvsem po zaslugi vratarja Vrana, ki jc /bral kar dvajsel obramb. Priigrali sn si vodstvo dveh golov in ga niso izpustili vse do Lonca. v naslednjem krogu, v sohnto, /20.00) ho Gorenje gosîilo Prevent, Hrpeljćbni pa bodo morali v vročo dvorano v Kopru. S lo zniagi^ so igralci Cimosa, ki so ^ naprej zadnji v skupini za prvaka, naredili veliko uslugo ro-komeiftšcm Croîd Cluba. llrpel> Cani so kar z M : 11 zmagali v Trebnjem. S točko več od (îore-iija so spel drugi. S prednostjo sedmih točk so vvodsivu Celjani, ki so s 40: 29 premagali Prevent. Koprska ekipa postaja vedno bolj nepredvidljiva. Potem ko jev odločilnem dvoboju /.a morebitno pelo mesto povsem odpovedala in izgubila s Preventom. jc odv/.ela obe točki Gorenju in tako naredila veliko usluga sosedom iz lirpelj. R(»komel Gorenja so bili brc/ poj^kodovanih Sirka in Bede-kovica, že po dobrih desetih minutah igre pa sc je poškodoval Ilič. Ne glede na to jim v prve četrt ure domaći niso bil dorasel nasprotnik. saj so si najvišjo prednost priigrali v 14. minuti, ko so vodili za pet golov (9 : 4). To prednost pa so Koprčani do odhoda na odmor več kot preptîl-ovili. v drugem delu pa je sledil pre- Sedaj igrajo za svojo dušo Do konca letošnjega nogometnega prvenstva v prvi ligi so le še trije krogi - Včeraj igrali tekme 33. kroga - Rudar je igral z Mariborom Prvenstvo bi) gotova zanimivo vse do konca. Mislimo na vrh lestvice. kjer se že nekaj časa izmenjujeta lirr Garica in Domžale. Po 32. kri^gu (brez upoštevanja včerajšnjega) sta moštvi povsem izenačeni. Oboji so imeli po 61 točk in enaka razliko v danih in prejciili zadetkih, v zadnjih krogih blesti Drava, ki se je s pelo zaporedna zmago povzpela na četrto mesto, s točko več od petega Maribora. Pravi praznik je bil v soboto v l.eîidavi, saj je Nalta odigrala prvo uradno tekmo na novem stadionu, Zmaga z 1 : O proti Mariboru bo seveda zapisana z debelimi črkami v klubski kroniki. Na dnu je že dolgo vse znano. Nogometaši Rudaija, ki sedaj nimajo niti teoretičnili možnosti več za obstanek v ligi, so se pač Že sprijaznili, da bodo naslednje leto spel tekali za žogo pa drugo-ligaških igriščih. Vseeno pa Pri-moije ni dosegla želene zmage. Tekma je bila v prvem polčasu zelo slaba. V nadaljevanju so se oboji razživcli. Sredi drugega polčasa so Ajdovci povedli z zadetkom Dražena 2eležlja. domači pa so lakaj, ka so krenili s centra, izenačili z zelo lepim zadetkom Denisa Grbiča. V nadaljevanju so oboji imeli Se nekaj prDožnosti. zadnja Rudar, vendar je Maksul Azizi z dobrega položaja slabo streljal. Prvenstvo so nadaljevali včeraj. Marib ski košarkarji povsem popustili, predvsem niso mogli zadeti v napadu. tako da so v drugem delu dosegli le 15 točk. Tako so Ljubljančani prepričljivo slavili s 70 : 3H. Košarkarji Elektre Hsotecha bi bili proti Cieoplinu Slovanu brez večjih možnosti, tudi če bi imel Ilauptman na voljo vse Igralce, tako pa seje poškodovanemu Vidoviču pridružil še Bojić. kar seje ob koncu odrazilo tudi na rezultatu. Hdini dokaj razpoložen v napadu je bil Grega Mali, ki je dosegel 15 točk. v nekaj boljši luči so se Šoštanj-čani prikazali na prvi polfinalni tekmi, ki je bila prav tako v Ljubljani. Obrambo so uspeli zadržati na približno enaki ravni, v napadu pa so bili za odtenek bolj razpoloženL 13 točk je dosegel Omer, II sta jih dodala Mali in Nuhanťívič, 10 pa še Nedeljkovič. V drugi polllnalni tekmi je Union Olimpija še bolj prepričljivo kot Slovan Hlcktro ugnala domžalski ilelios. Končni rezultat je bi! 79 : 51. Cc gre torej so diti po obeh prvih tekmah, sta bila oba finalista znana že sinoči na povratnih srečanjih v Šoštanju oziroma v Ljubljani. Morebitne iretje tekme bodo v soboto - igra se namreč na dve dobljeni tekmi. Tekma za tretje mesto se ne igra. vrstni red od vključno drugega mesta dalje pa se določi glede na uvrstitev po koncu drugega dela prvenstva, 'ludi čc Šoštanjčanom sinoči oi uspelo presenečenje, s<î torej letošnje prvenstvo zaključili na izvRtnem 4. mestu. ■ Jjaèa Ae/iar Za mladinci najboljši še dečki A Na finalnem turnirju starejših dečkov A v velenjski Rdeči dvo rani so se zelo izkazali varovanci Branka Tamšeta, tudi igralca članske ekipe RK Cîorenje, saj so osvtyili prvo mcsio. Na zadnji fi- nalni tekmi so z rezultatom 19 : 19 ugnali starejše dečke A Terma iz Skollei.oke. Finalna tekma je bila zelo atraktivna in zanimiva In mladi velenjski rokometaši so se borili vse so zadnje minute, ki je odločila o zmagovalcu. Brankti Ta m še. trener starejših dečkov A. je povedal, da je zelo vesel zmagu in da so si jo fantje zaslužili, saj so celo leto zelo pridno in vztrajno trenirali. »Čestitam vsem svojim vanwancem. Pokazali so, da znajo dobro igrati ludi pod pritiskom. Obrestovali so se nam redni in kvalitetni treningi in temeljite priprave na tekme. Oe bodo fantje tako nadaljevali tudi v prihodnosti svoje ro kometne kariero, smo brez dvoma na dobri polL Rad pa bi se zahvalil ludi publiki, ki nam je vse do konca finalne tekme in tudi celo (eto tako dobro stala ob strani. Res mi je bilo v veselje ho diti na tekme in voditi ekipo.« Med najboljšo sedmerico igralcev so bili ludi mladi Velenjčani y\n sicer líorvat. Petek in Brglez. Brglez je bil tudi najboljši vratar turnirja. Mlajši dečki A bodo za to sezono kmalu zaključili s treningi in odšli na zaslužene počitnice. Tako gredo dečki po poti mladincev, ki so pred nedavnim prav (ako poslali državni prvaki,. Q NAKRAITO Nepričakovan poraz N()gamciaši Šoštanja sc v 11. krogu tckiuovanja v štajerski li^ niso izkazali. saj so na svojem igrišču i/gubili s Šemiljem Jarenino /1:2. Kljuh temu so še vedno trdno na drugam mestu, t retje /reče. ki so v gosteh izgubile z enakim izidom z Rogacccm. za niimi šc naprej zaostajalo šest točk. Vtxiilni Šentjur je v Doniavi igra] 1: 1. in s tem povišal prednost pred Šoštanjem na I i točk. V nwlelío bodo Šošianičani gostovali pri Oplotnici. Ljubend igrali, Šmaríoni zadevali V pi^nstvcni tekmi 14. krt>ga medobčinske območne lige Cetíc so nogometaši Šmartna 192H na Ljubnciu yrmagali s 4 :1. Oslabljeni bj ez izkliučcnih Kosa in Keršiča so se Ljubcnci povsem cna-kovrttlno zoperstavili rawriaranim Šmarčancjnj. ki so nujno potrebovati zmago /a oliranitev možnosti napredtivanja. Šmarčani so praktično realizirali vse swjc prik)žnostj, UTZtjl gol pa so si l.jubenci zabili kar sami. / nekoliko več sreče, soclniki so Ljubcneem rarve(javili UkIi regularen gol. bi Ljubenci lahke» iztržili precej ugtxlnejši izid. V naslednjem krogu h'cn!mcn Mihelič (športne borbe kadeti). Mirel llankić (športne borbe mladinci), Zoran Neeseil za nadaljnje delo. SSK Velci^'e vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanilo v klub, kajti priprave na novo sezono že potekaji> z intenzivnimi treningi na skakalnicah. Več o klubu si lahko ogietlate na spletni strani www:skijump-vcle-nje.si/ssk. Gorsko kolesartvo Na prvi tekjni v goi'skcm kolesartvtj, poimenovani M M Urban Race v uličnem dvobiiju, so (xilično íirganiziiali kolcsaiji i/ Ncwe Crorice. Narodili so zahtevno progo iz objektov znane serije Bike LigiH na svojem občinskem parkirišču, V kvalifikacijah so le najhitrejši opravili s progo v maiy kol .^0 sekun-dali, kar jeza iilič nt) dirkanie že solidna dolžina. Najhinjši jc bil domačin Nííjc Rutar, tudi mladinski prvak v spustu, pred Petrom Vorošem iz nove ekipe SKD 321 Guerila Bikes in njegovim mladim kolegom, Velcnlčanuni Jakom Scmctom, Vfmalu na izpadanje sc je ponierilo Ifi lekjnovalccv .Odljčna pasta bila dva mlada Velcnjčana - Urban Pogladič kot šesnajsti in Jaka Trie, ki je osviji! sedemnajsto mesto, /a oba je bila to nasploh prva tekma. Po napetem finalu, v katerem jc bilo potrebno tudi nekaj sreče, je slavil Voroš prad Rutarjem, trelji jc bil i^alčan Plantak Matjaž, Jaka Semcjia jc po nekaj smole osvojil peto nieslo, kar jc dober obet za naslednic tekme. '"H'JiS Državni rekord Na drugem zaporednem mednarodnem atletskem mitingu za veliko nagrado AZS V Slovenski Bistrici je tekmovanja začela tudi večja skupina velenjskih atletov • v Kljuh slabim vrementikim razmeram jc mlajia mladinka Maja Mihalinec. varovanka îrcnerjev Borisa in Sergeja Šalamoua, v icku na 100 m dvakrat Izboljšala absolutni mladinski rekord Slovenije, v k-valifikacijskem icku jc lekla ll.XZvtlnalu pa ll.72.Stem d os C/ko m jc krepko presegla prcdpiîiano normo za svetovno mladinska prvenstvo v Pekingu In le malenkost zaostala /.a člansko n<5rnio za evropsko prvenstvo vCiolcborgu na Švedskem. V vrhunsko šprinierko se razvija tudi leto mlajša Urška Jelen. Pri njej seje ura zaustavila pri rezultatu 12.4Í). Najmočneje je dež oviral skakalce v daljino. Kokotova Je na svoji uvodni tekmi preskočila 601 cm, pi<^nir Civič pa Je imel težave z zaletom in Je končal tekmo s preskoèenimî 617 cm. v finalnem leku članov na 100 m je lekel Dejan Skoflek in končal na peleni meslu. Kljub oseb- tiemu rekordu 11.08 je bil rahlo razočaran, saj je že na uvodni lekml pričakoval rezultat pod 11 sekundami. Rezultaii • pionirji: 60 ni - Jure Mežnar 5. mesio, X.01, Peter llri-baršek mesto, S.42. Jan Klobu- rio Civič 1. mesto. 617 cm. Malic Ogrizek 5. mesto. 562 cm, Ml. mladink?: 100 m ovire - Špela Mardžetko 3. mesU). 16.91. .^00 m Tadeja Menili 7. meslo, 43.42, H. meslo Jerneja Smonkar, 43.51. Člani: 100 m-Dejan Škol^ lek 5. mesto. 11.08, 6. meslo Matic Nežniah 1L26, Članice: 100 m • 1. mesto Maja MIhalinec 11.72 (državni rekord za mlajše in starejše mladinke), 4. mesto Urška Jelen. 12.49, II. mesto Urška Javorník, 13.60, 14. meslo Maja Jalusič, 13.77, 100 m ovire -5-mesto ^iva Ko/.eljnik. 15.72. Nirta Kokot, Boris Sa/amon irt Maja Mihafinec čar 11. meslo, X.47. Pionirke: 60 - Ajda Trdin 2. mesto, 8.49, Teja Golčman 9. mesto, \il. mladinci: 30 m Dejan'lemni-kar 7. mesto. 3X.05, Darina: Da- NOO m-2, mesto Nastja Kramer, 2:15,33, 300 m • 5. mesto Sabina Alihodžič.4133. 1500 m-4. meslo Rtjmana Tesovnik. 4:53,18. ■ S. Š. STPM 2006 Ne, to ni kar neka kratica, temveč je kratica za eno od orienta-cjjskih tekmovanj, kaierega celotno inie se glasi Še Ta Počasnemu Mine To ni še eno v nizu šaljivih lekmnvanje. temveč i:a sestavlja nekaj več kt)t 20 km proge /. vmesnimi poslanki na konirolnih ločkah, kjer taborniki pokažejo svtye risarke sposobnosti, poznavanje prve pomoči, topografskih znakov, postaviti morajo šotor iz §oti>rskih kril In še kaj bi se našlo. Tekmovanje Je zaradi svoje težavnosti namenjeno vsem tabornikom in tabornicam od X. razreda naprej, letošnji STPM smo začeli v soboto zgodaj zjuiraj na Velenjskem gradu, kjer Je bil zbt^riu tudi start ekip. Na prvi kontn>lni točkih jih je letos čakalo maujše presenečenje, saj so dobili 5 Jajc. namenjenih za večeijo. in so morali cela prenesli čez celotno progo. Naio Je sledil pohod čez Koželj proti Šentilju, še malo naokrog, cez Cioro Oljko iji počasi so ekipe prispele do prostora za bivak v Paški MESTNA OBČiNA VELENJE Urad Župana In sploSnth zsúev V petek. 12. maja 2006, Je ob 17. uri poptjidan na območju MG Velenje po nalogu župana Srečka Meha potekala nenapovedana vsakoletna poskusna vaja proslov?)ljnih gasilskih drušiev MO Velenje, Namen vajejc bih) preverjanje izvoznega časa intervencijskih ekip \i gasilskih domov in ocena pravilnosti postopkov ob alarmiranju- Vajo je vodil štab Civilne /jiščiie MO Velenje in je potekala preko alarmiranja s proženjem siren, kar Je bil obenem tudi preizkus sistema daljinskega proženja siren. Vaja je tudi letos pokazala dobrtJ organiziranost prostovoljnih gasilskih društev in zelo kratek čas izvoza intervencijskih ekip z zadostnim š levi lom gasilcev in usire^o opremo. vasi. Tam so si lekmovalei postavili šotore, skopali ognjišče in si skuhali obrok i/ dobljenega materiala. Za večerjo smo tako imeli kup dobn>t -vse od spomladanske zelenjavne Juhe in golaža do pom-frija. pečenega mesa in šolale. Domišljija res ni poznala meja. Po nočni signalizaciji v Mor-sejevi abecedi je večino /e premagala utrujenost in smo se odpravili spat, saj je naslednje jutn) sledilo zgodnje vstajanje ob in nalo pot proti Velenju. V Domu učencev je bilo na vrsti še kosilo, nato pa razglasitev rezultatov Vse ekipe so se trudile po svojih najboljših močeh in odšle domov pohie novih izkušenj, elana in z ugolovitvijo, da taborniki niso samo petki popoldan v učilnici, Ugtnovili so, da Je taborniško znanje še kak(î uporabno tudi v praksi. Zahvalili bi se vsem sponzorjem Bike store, Ciklo Spon, McDonald's Velenje, Veleiyska knjižjia fundacija. Mesnica in de-likatesa Stari irg. Mesarstvo Po-znič, Tellbn, Kavarna Nova, Slaščičarna Center. Slovenska Vojska, Mlekarna Celeia, llervis, AV Studio iu Mi:i.-BAU, d. o. o. ■ TeamŠTPM200G Športni praznik mladih Na mestnem stadionu v Velenju so učenci in učenke osnovnih šol predprejšnji četrtek tekmovali na medobčinskem krosu v letošnjem šolskem letu Bil Je to pravi šporlni praznik, saj je tekmovalo kar 512 otrok v devetih različnih kategorijah, ob progi pa so jih spodbujali številni starši, ki so na to športno prireditev prišli spodbujat svoje otroke. Kkipno s<ï lekmovali v dveh kategorijah, Ivkipno leinik 1991,1992. 1993. 1994: 1. meslo: OŠ Bratov lAitonJe Smarlno ob Paki, 2. mesto: OŠ Livada, 3. mesto: OS Ciu-stava Siliha. Hkipno letnik 1995, 1996, 1997. 199S, 1999: 1. mesto: OŠ .Šalek, 2. mesto: OŠ (itistava Šiliha, 3. mesti): OS Ciorica. Rezultati posamično: letnik 1999 -deklice: 1. Barbara Klad- nik. Šoštanj, 2. Manica Pogiv reve, MFl, 3. Merisa Džiiiič. Livada; dečki: 1. Tit Melanšek. G. Šiliha, 2. Vid Vrhovnik. Livada. 3. Alen Subašič, MPT; leinik 1998 . deklice: I, /ala P varna (.askiJ - Ciinos Koper 26:45 (14:21) tn Prevent • Iriino Irelnije 28:33 {13: IS): skupina za obstanek: Termo-Adria Krka 19:22 {11:11), Ribnica Riko hiše • Rudar 30:27 (8:15) in Jenizaloni Ormož • Slovan 37:32(21:15). 5. krog Trimo Trebnje • Gorenje 31:33 (18:16) IVebiy'c. 10. maja (STA) • Roko mctaši trcbanjskcjřa Trima st> v 5. kro^u lige Telekoni Slovenija (sku* pina /st prvaka) na domačem igrišču izgubili z Gorenjem z 3i:.^3 (IS:16). Gf>renjc: Podpečan, Skok, Tamšc. J. Dohelšek, Kavaš 3, Bedekovič, Ostir 6. Sf)vič 3, Rutar, tlič 3. Ri:iar 1, L. Dol>clsek 4, Uc/niček 3, /.mić 10 (2\ Drugi l/idi: Cîold Club • Celje Pi» vovama LaSko 29:34 US: 17), Ci- inos Koper - Pi cvciU 6» krog Cimos Koper« Gorenje 31:30 (17:19) Gorenje: Pixlpečan» Skok, Tainsc» J. Dobelšek 2. Kavas 4, Bedekovič, 0§iir 5, .Sovič 1. Piičnik. Rutar. Ilič 4 (I), Rutar 2. L. DobelSek 2. Rezničck l,ZTnič9(2). Lestvica:!- Celje Pivovarna laško 27 (17) loCk, 2. Gold Hub 20,3. Gorenje V) (10). 3. (12), 4.Trimo Trebnje 14 (10), 5. Picvent K) (S). 6. Cimos Koper 6 (3) (V oklepajih so zapisane točke, ki so jih moštva v končnico proicsfe iz prvega dela lckjiK)vanja). 31. krog lige Si.mobil Vodafone Rudar-Prímorje1:1 (0:0) Strelca: 0:l/tíže|i (74,). 1:1 Grbič (75.). Rudar Šribar, Jahic, Klančai, Kraljevič, llalilovič, Miiliaremiïvié. Tri-ikovič. Grbič, Komar. A^izi. Pavlo-vič, 1, A SKL, Liga UPC Telemach - za uvrstitev v končnico 10. krog Geoplin Slovan : Eiektra E$ote4, 4. Pesnica 32, 5. Šentilj- 31 .,.12. P. Sainpion 26, 13. BnmS^k 25.4. Peca 24. Medobčinska članska liga, 17» krog Ljubno-Šmartno 1928 i:4 (0:3) Strelci: U:1 Sebastjan Jelen (24). 0:2 Pero Andrič (33), 0:3 Mitja Skale {36-avîogol), 1:3 Urtîs Vajn-gcrl(55), 1:4 DniganVasiC (7.^): i^tibno: Apšnei; Skaie (oil 75.mi-nute lx>m$ck), Preskar, Pisanec. /ajšek. Retko, Plesnik. Mribeiick Boi is. Aiclsek (od 65 .mi nute Suho* vcrsnik), /iodcj, Vajngerl KRONIKA Zakai povzročitelji bežijo? Velenje. 10.. 12.. 15. maja-Velenjski pi^licisU so v sredo na Ša-leSIci cesii obravnavali pn)nieiii() nesrečo s pí^bcjzom. Vozniî: osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hilrosii pred križiščem if-čil v usiavljemi vo/Jltî pred njim. Po trčenju je oUpeijHi naprej, vendar so ^a policisii izsledili pred domom v Šdšlanju, Povzročilclju so izdali plačilni nalog v viSini 120.000 loli-.rjev, za pov/ročiicv promeine nesreče in odklon alkotesta pa ga bodo predlagali še v posiopek na sodišče. V peiek ponoči so prometno nesrečo s pobegom obravnavali na Slandrovi v Velenju. Za zdaj šc neznani voznik osebnega avto mobiia znamke VW passat, temne barve, je izsilil prednost vozniku kolesa / moloijem. ki je trčil v robnik in padel po vozišču. Moiorisi se pri padcu k sreči ni poškodoval, za neznanim vi^zni-kom pa policisii §e poiTvedujejo. V ponedeljek popoldan pa so zatieležili prometno nesrečo s pobegom na parkirnem prostoru na Prešernovi v Velenju. Voznik osebnega avtomobila rover ca-brio je zaradi nepravilnega premika Irčil v drugo vozilo. Po trčenju je s MyÀ peš odšel v neznano. Povzročitelju, policistom je že znaji. ?{)úo zaradi pobega naknadno poslal: plačilni nalog v višini 120.nOO tolarjev, seveda pa se ho zaradi pov/ročiive nesreče moral zagovarjali ludi pred sodniki, kjer jih bo /animalo še, kaj je pred tem počel v Tuševx:m marketu v Topolšici. Istega dne so promeine nesrečo s pobegom ob* ravnavali tudi na Goriški cesti, pri odccpu za Lipo, kjer je znani voznik osebnega avtomobila trčil v voznika kolesa z moloriem. potem pa s kraja odpeljal. Podobno kot že dva pred njim ga čaka plačilni nalog in sodišče. Nesreča s pobegom pa seje zgodila ludi na Gubčevi v Velenju. Neznani voznik osebnega avtomobila hiiin-dai, sive barve, registrskih oznak CU H5-139, ki pa ne pripadajo temu vozilu, je zaradi vožnje po levi sirani Irčil v nasproti vozečo voznico osebnega avtomobila in s kraja {>dpelial. Prijeli požigalca Zoper osumljenega požiga v Vinski Gori podali kazenski ovadbi - Je bil vpleten še v kakšno kaznivo dejanje požiga? Velcïue - V drugi polovici aprila in v začetku maja so v Velenju zabeležili iri požare, za katere so sumili, daje šlo za požige. V dveh primerih je šlo za požare na objeklih, ki so lasi Kinološkega društva Velenje, na obmoçiu Vinske Gore pa /a požar na gospodarskem fX)siopju in poskus požara na sosednjem objektu. Kriminalisti sii na osnovi zbranih obvestil in analize pora zgodila pn)nielna nesreča, v kateri je življenje izgubil 64-ielm voznik osebnega avtomobOa. Vozil je po glavni cesti iz smeri Velenja proti Arji vasi. Pri vožnji po klancu navzdol proti Vinski Gori je iz nezna- nega vzroka zapeljal lev» vcJi iz vozišča, kjer je trčil v betonsko cvetlično korilo. Vo/ilo se je prevrnilo, voznik pa je padel 12 vozila. Z reševalnim vozilom so hudo poškodovanega voznika odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v zgodnjih jutranjih urah poškodbam podlegel. Planincu spodrsnilo Moziïje, 14. m^a-Pri sestopu ^kJ planinske fioslojanke na Kbmenči jami proti domu planincev v l.cjgar-ski dolini je zdrsnilo planincu. Rv škodoval si je vrat in glavo, hil pa )c tudi prezebel. Ponesœccnca so oskrbeli gorski reševalci m zdravnik iz (^elja ter ga prenesli v dolino, Reševalci iz M ožilja S(5 ga nato ^xJpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Se sedeže je odnesel iz avta Dobrna. 11. maj - Prejšnji teden je nekdo vlomil v osebni avto renault megane. parkiran pred hotelom na Dobrni. Iz vozila je odnesel armaturno ploščo, volan, varnostne blazine in tudi sedeže. Lastnika je oškodoval za 1.500.000 tolaricv. Iz policistove beležke v torek, 9. maja, ic policijska patrulja na Ki>n)ški ccsti v Vdcnju ustavljala vdzujka osebnega avtoniobilň, ki je imel pred njimi (jćilno slaba vest, saj je še prej. predenje usta\il, iz vozila odvrgel osem zaviikov mariliuane. Krii-iclj je policÍ5^toni/e i}eks\j č^sa zniin kot i\iú. kiscukvaija s preproUaio prepovedane droge. V bistremu Siuni na Tomšičisvi j« neznanec lzki>ristil nepozornost namkarice in ji V7ííl torbico z UokLimcnii. V neposredni hlii^ni tega lo^la pa Je neznanec izkoristil krajští tîdsolnvega prahn. Ker sumyo, da za heroin, so snov poslali v analizo. Će l>u ajihov sum potricn, hcxJo zoper kršiieljicD podali (jhdolzUni predlog na sodiâce. oddelek za prekrške, Iz Meteatorjevuga skladišča na irgu i.ole Ribana v Soštiinju jc storilec íxlncsd dve vgiíidní slcklokeraniiCT]i plošci, na Kardeljem trgu sut bili ukradeni registrski tablici ozjiak Cli Uii-622, iz sprejemne pisarne Krekrve haoke v Šoštanju j*« je neznanec f»dDcseI feks- Se isti veCer so znova obravnavali poskus vitima v Meieator Gradnje v Šoštanju, kier je varnostnik na delu ZflkHil mJajšcga moškega, znanega pcnr^tníka, kije v ncv iranjost skuiat priti na dveh mestih, vendar mu ni uspelo. Ker je pri begu padel in se la^e posktKloval. sc»ga pt>lici-sii najprej ppreniili v dežurno ambulanto, potem jw v šestumo policijsko pridržanje. Pridržanje pa ni pomagalo veliko, /o naiitcUnji dan. v l'^etck, 12. maja, so ga (Obravnavali še eitait, koje v pro daíalni v centru N<îva hotel ukrasti hlatie, vredne 9XM) to-laiiev. Delavci mobilne kriminalisUčne skupine so na pjir-kimem prostoru pred trgo^o na Goriški cesti mlajS ženski za.segJi zavitek mariliuane. Ponoči pa so zaradi mote-ttia noCnega miru p<«redovali v parku na Vodnikovi, kier je šest voznikov' osebnil^ aviomobilciv krSlo pn>nwino sig-najizaciic in wAio po ohnogu za pešce. Kršiteljem so izdali plačilne naloge v višini 40.000 lolajjev. *** V soboto, 1.^. maja, so obravnavali vloma v osebna avtomobila na |)arkirnenî prostoru pri gasilskem domu v Šaleku. Storilec je oroCJa OlOfi Dobro luirn 08.0D Ptroi^la mh OobmiNUD 09,QQ Pwíjňla 09.Db Podkiobuknni m^ Risiinks (im Snobs, 10.15 Pod ^atnrr^Binm 11.10 \?2m 11.40 Oriii/|s 12.DD Poročila, šporurBmji 5376 VoĎjrnigosl 14.16 Unminiraj 11.40 Odpsu jiusniki 1b.Q0 Pwr]Cila. proriiei 15.Qft IWD lf3CijyMdjKan.3/26 15.5n teyMutav y/26 16-Díí eksprnmonlov: /vufcoiofjiia. poiii^na nan. 16.20 tnajsiaSoi» ]/.f10 Noviœ.iporivreiTB 1/.30 Hfln^^i pikasti, nsanka 1/.3S Šiafeia niladrjsti 18.2Û OuliQvni iiirip I8yin Bi$^iik3 19.Dn Unevnik, vraim. ^pori 2Û.DQ IciJiyk 21.DÛ Prviindnjgi 21.?D OsfTfd^n 22,DD OdniRvi, Spori, vtbhik 2?,SQ Knji aineniibtioa 23.10 Glas eni VBřer 00.10 Siafiiia mladosti OO.bâ nrmik.vriime.§pnri OISS Ir^itel SLOVENIJA 2 06.30 Iriíokaruí 09.00 Zabavili iiiíokanal 11.30 úun^kiiManal 12.30 Intoiaí 12.65 Pnskihfiirpoušmf 13.?6 Kvy naimnal gnographic lunior, WÎ 14.10 Qiikaleislx.ani.tínk.^nia 16.10 Svf!Lprvtjnsivovlirike]uria laiiii 1/.30 Prvalioa matj3?inligu Siinoliilvnogofneiu ie.QO Med valovi 18,30 Sjut)eni:>ka 19.00 l^rsne':. am. nad. 20.no II Oivo. glasbeni dokunifinisrec 21.0nPrísnmEvfOvi/i|í3 200«: predsiaviiťvposnit 23.16 lildino paiovaiijs. ^vir. rlrania 00.46 Íuli)raina.6/1G 01.06 Ormvnik /ariícjjskfi iv oui) InfQkaiiHi pop 06.60 24 ur. pmnvilBV 0/.Ô0 Rickilak» 08.40 Poiusodfi.nsd. 09.36 l}bsvnu,nad. 10.26 Tv prudajH 10.56 Barva grsha. nad 11.^ Prerojona Ijubriren. nad. 12.46 Na krâ|u?loCina. r^an. 13.40 Ivpřodaia 14.10 \<\á\{Áe 16.05 Prorojana (|ijb9/sn. nad, 16.00 Barva grijha. nad. 16.66 Qb svitu. nad. 17.tó ur 18.00 Polijsodt{.n«d. 19.00 iií 20.00 Irama 21.46 Nd kiapi/loí^ina, naiL 22.40 Junak] magijs. ďokuiii. oddaja 23.36 Na ?dr3Vfc...pa PfGvirlno!, 3/3 00.36 PniaiBlii. nan. 01.0 5 24 ur, ponnvilRV 02.06 Ňo^nR panorama © 09.00 Oobrojuiro.infnrniainnQ ra^vBdriIntj ndiiaia 10.00 VabimnkogM 10.06 Pr^cnm.çilasbeiiauiidaïa.pon. 10.66 Naj spol dntiva 11.00 Qrjpruj iRmčt, puiuvilHV Nasil|enadsla(C[§iiri 14.00 Vi dKQSira ni. obrnula 16.26 Vabimo k ogledu 16.30 Kij&ark». poi^ri^lRk polfinalne CûknipOPnpkifa fsoiEch: Onplin Sluvan 17.66 Vabimo k rjglcikj 18.00 MbiijainoibriiVEdekJaka. olr'jška nridaj». 3. IVmre^:^ 16.40 Reyionalim novica 18,46 Najspuldnm 10.60 hirptay.poniwiiÊVl^lvana kaiaka^M ropriďenianca 19,20 VI tairani. obvestila 19.66 Vabimo k ogledu 20.00 JssRn ^ivl]eii|a. oiidaja /a trDija hviieO|Sk;o obdobie 20.46 RpQionalni; novia 20.60 NajspmdnBva 20,66 Vabimo k ugledu 2100 Vhannniiiii7n3rmki(ieLoili1. 71.30 Najviša.k<;r)takina(NldaÍ9? na(niínn?flbavnn glasbo. 3. IV iiire?3 22,46 l^nddaiBOobrojiilfO.iMlor. razvodnlna odilaia 23.36 Vabimo k [isledn 23.40 Naj spol dnnva 23.46 VidsosiranL obvnsiila SLOVENIJA 1 0630 Odffievi 0/.00 Pofoňla 07.06 Dobro luim 08.00 Pnroůln 0B.06 Dobro luuo 09.00 Poraftla 09.06 îf3r.iivWclm//76 09.16 Rif^nka 09.20 Tf3ceyMi;bean.8/26 09.30 Lnsjslašala 10.06 RfisoiCna rasniinosi 10.36 Zvami 11.30 Rajsnfvdivjtni.3/9 17.20 Osmi dan 13.00 Pofoùla,šport, vfřmB 13.16 Ub?nr)adiiha 13.46 Duhnvmijinp 14.00 h/^dnaroiina Qb;nna 16.00 Poruňló. pnifiiHl 16.05 Mostovi 16.40 řafnťiflk. 7/13 16.00 Ri^nka 16.05 l/pofjotramrbs 16.25 ?ivajskivriii§k3d(ce.20/26 1A00 Novif5.vr«fiis. §pori 1/:36 VflliknmpHn(i.3/4 18.26 ?rebari|a delel|](;E2 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pri,Ju?ovt:ii?Natali[o 21.20 rmisuka 22i)0 Uđm9Vi,SporL vreme 22.50 Pnlnottii klub 00.06 Vehkiimpuriii.3/4 00.66 Dnevnik, vr^me. špori 01.50 PnjQ;ovE:iJ?Naiali|o 0;V1D Infokanai SLOVENIJA 2 06.30 Intnkanal 09.00 Zabavni intokanRi Oiroškiinlakanal 12Jin Zabavni inlokaiui I 15.06 Sœûvglavf.ncmSkililfîi 16a3ô Sialuia miadosij 17.26 knigrasemularija 17.66 Zda|!. ndd»ia;:ara;|jibano >IVÍÍUI1|& 18.25 Mosiovi 19.00 Skrivonsinn|B2arafl/B 20.00 IsmiardovRsanjskasiroia. ang. dok, senja 20.60 A]pe< Donava. Jadran 21.20 îhiibBsiofmvlnlk.V12 21.60 Rembrandt, dan^MiljII 2336 Í'i»pylnií;a. Zim. film Ol.in Druvnik/^mojskti iv 01.36 Iniokanal pop i 08.60 i 07.50 I 08.46 i 0936 i 10.05 i ]m i 11.66 j 13.40 i 14JÍI i 15.05 i 16.00 i 16.66 i 1?.B6 ! 18.00 i 19.00 i 20II0 i 20.45 i 22.06 i 23.46 i 00.40 1 01.40 09.00 24 ir Poi usodi) Gb svilo, nad. Iv prodaja tíarva i)rRha. nad. ProrniQiia l|iibn?en, nad. Třpnja 1v prodaja Rícki I aka Pru'rojeoa ljubezen, nad. Barva grclia, nad. Ub svíuj. nad. 24 Uf-vrenifi Pm lisadti, íiad. 24 ir V^KOIJ nil [)USU Sb niska Janska Jurski pB[k3. amer. íilni Porl lupo pravice, nan. 24 ur, pcmcviiDv í^ofina pftnnrama © 10.06 11.70 11.26 12.10 14,00 17.66 18.00 18.40 18.45 19.20 19.26 19.66 20D0 20.46 20.60 20.66 21.00 21.30 22.20 Dobro juin, inloniialivno rii^vBrlnlim nddaia Vabimo k nijledu Njif vi^s. nddaia i narodriu/abavnu gl^^o ^HÍ spol dneva Jssen življenja, oddaja la ireije jjvijer^kn obdobiR Košarka, posnetek p(^fii faîne lûkme DPHekiraEsoierJi: Geo pi m SInvan Vidi^mtrftn, obvesiUla Valiimo k ogledu řAš mal oiroška odflaia, 3. TV mta7d Regionalne novice Rad igram nogomet, ouiáka Šporina oddaja Naf spo i dneva Vide«tr»ni. obvestila Vabimo k ogledu knntakina odrlaia sZivIj^^niska /jvarovania n vsakogan« Regionalna novice i^aj spni dneva Vabimo k ogledu Ra/glndovan|a, rlnkimieitiarna nddaja. 3. IV mrn^a Ddkriium sknto.S.ÍVnrreřa í/oriilaie Onbroiutro. inlonnativno ra^vsdnlna SLOVENUA 1 06.20 Kultura 06.30 Odniïvi O/DO ZijoAeimrtike 0736 Pod klobukom 08.16 Presneti mulci, damki film 09.46 Kvi2naiiona!ynograpliii; lunror, B/7 in.25 Prvimdrugi 10.46 Pulnaùtiklub 12.00 íertnik 13.00 Pnnï^ifa. ipoíl, vreme 13.10 Slovenu vluliji 13.46 Knmfiflrílpx 1435 ?is^|eti|tikoivlilniii.slnv. mlad. íilm 16J0 Umkû, najl)ol|§a2abava7a mm glave 1Z00 PQn)£ifa. ^ort, vrente 17.15 G/are 17.30 Prodava ob Ibleinicipskr^ib drigortkov 18.30 Risanka 18.55 Vrsme 19.00 Dnevnik 20.00 iJirip 19.40 Vreme 19.45 Šport 20.00 Sa/iioiii2.e|»/oda 2 ) Í3f1 PRStri i tvrovi/iifi 7006. prun os 00.00 Paiek. kanadski lilm 01.36 Dnevnik.vrcme.^pori 02.20 inlokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal in.05 Skoťiftís 11.15 Pessmfvî(iviyijfi2006 12.25 Diy (oik 17.60 DîijgaùnaÎBnska, francoska draiita 14.40 Zdaj! Oddaja/a razgibano M\am 15.10 Hina: Svetovno prvenstvo v íinKRju na ladu 17.10 Nnv3Gonf;a:nogQmBiprva figa Simobil, 19.10 Vibntg:lig?prvakmiv mkomaiu 2101] SknvnosiWyverrtft, ang.nad. 21.56 Soboinanoi' 22.f>5 DnkiJoirrniHma oddaja 23.45 Dnevnik/amersku Iv 00.10 iniokanal pop 0730 fv prodaja 08.00 Húm\\m[ 08.10 PQko.ns.senjá 08.36 Drat? Koalřnk. ri5. ^njâ 08.45 Drobí^ki, ris. serija 08.55 RadovcdnicaBibi.ns.senja 09.25 Jaka itH luni. ns.Sí!rija 09.35 Nmia/cíve.ns.sonja 1U.00 Ba rbfB in morska dá lica. os. film in,20 ŠQlska košarkarska liga 17.20 Rakaupodko/dim punmiiev 13.20 Na^asodmca. nan. 14Jfî Providancc. nan. 15i]5 RaiskisvetiKakadu 18J0 Geo > sp02na]ii>svei.dnkom. oddsja 1/.)5 24 ur.vreme 17.20 šurjestarSi.finodeia.amnr. íifm 19.00 24 ur 20.00 Viemi ali pusu 20.46 Dsflinna ljubB;i>n. armir. íilm 2735 Balkan IrK.. 9. del 2330 Alias. nan. 00.25 Liubsisnpíííkpimamfit. íilm 02Í0 24 ur. ponoviU3V 03.00 Nrjína panorama 23.10 Vebímokogledu 23.15 spol doeva 23.20 Vidanstran, obvesiila 09.00 Mi§ma§. otroška oddaia. ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Rad igram nogomet oiroška ^porin:^ Qilílaja 10J6 Naj iipni dneva 12.00 Viilwsw obvfôîjla 17.66 Vabimo k ogíiídu 18.00 V harmoniji ? naravo. kmoliiska oddaja 18.30 Naisprjttineva 18.35 Mojnainn>etMukJaka. olró^kí) oddaja 2a najmfsj^ 19.1S Videostram. obvcslila 19.55 Vsbimn k ogledu 20.00 14B3.VÍVmaga/in,isijÍQnalni inforniaiivni prugram 20.26 Kultura, intcrniauvnaoddďia 20.30 Zdaj. oddaja 2ara24j4bann ^rvljenie 21.0Í1 Povm)lv)j2Avstralije:skupina AVt 22.00 Griprta icma. ponovtu^v Nasiljenadstarejâmi 23.00 VHbimi) k ogledu 23.05 Naj ^pot dneva 23JD Videuslrani, (èvisuia SLOVENUA 1 07.00 |;v?av 0930 Poganja ko i(]ra t^e mulaoja 10.00 Uniko 10.46 Sledi 11.16 O/are 11.20 Ob/viaduha 17.00 I ]udje m ?emlja 13.D0 rtîroèilajpori, vreme 13.10 PriJnřnvcuíNíttalijn 1430 ris leg a lepe y 4 popoldneve 1435 Psiminuislavti 14.50 Boltš! prog ran ^ 14.55 Nedt^lisko oko 16115 Drugo mnenj» 15.10 ClovRški faktor 15.15 Glasbeni/Ivobo] 16.40 ?iv« legende 16.46 Kuhal m CR 15.50 Avdidja2026 1B,0D Norecnalimji 16.10 Spon m Cas 16.29 Športne novica 16.26 AiiyluškanoyoiiiQtnH liijtt 1S3D Odprro 1B.40 lorella 17.00 Poročila, áport, vreme 17.16 Tistega Inpega popoldneva 13.30 ^ebaojeioia 1B.66 Vreriie 19.00 Dnavnfk 19.26 Zrcalo turina 19.40 Vrorne 19.46 Šport ?D.OO Spel duma 2130 Š špmnaoddaia 22.00 Družinske/yodbs 2?.65 Poročila. Šport, vreme 73.10 Dnmovma, 10/11 00.30 OriHvnlk, vreme. Spofi 0].t6 Irilukanal SLOVENUA 2 0a.30 Iniokanal 08.60 Sko2iô»s 09.00 Pasem ffVTovi^ijs 12.00 Po svetu naokoli 12.26 Ztí.sreCanjoiarnbiiraMin manrlolinskihskupnin nrkesuov Slov. 13.00 Hospodař pi^i^avď.neirtška drama 16.00 KoâarkaNBA U.SO Maga/m lige prvakov v nngomeiir 18.00 Koi^arkaNBA^inion 1330 f^aga/in lige Simi^il v nogometu 19.ÎÎ1 Higa;SP v hokeju na ledu 2130 II] riRinrjst glasbe in j]le$a 22.06 Znani godalni kvarigjj 22.26 Dokaz, irska nad, S/8 73.20 Spon 01.00 Onevnik^amejskeiv 01.30 Iniokanal SLOVENIJA 1 06.25 Uinp 06.40 Zrcalo tcr(na 0;.00 Poničila 07.06 Dobro iuiro 08.00 Poročila 08.05 Oobrojuiro 09.00 Poroi^ila 09.06 l/pupoLiinlorbe 09.25 Risanka 0936 Kvri national qeoqr^phic junior. 6/7 10.70 I istega lepota jmpoldnuva 13.00 Pomčila.^porl.vreme 13.16 iistega lepega popoldneva 14.26 iunstika 15.00 Poročila, promet 15.05 Dober dan. Koroške 15.40 leleba](^ki2/46 16.06 Bine:vilTi/i.B/10 16,26 Martina m pu£je strašilo 16.36 Oisergora. 6/15 17.no Noviuc. šporl, vrente 1736 OniQoi v divjirn, 4/9 18.26 ^rQbdiqe3x3pliisB 18.40 lokrjriioiivček loma^ m pri|alei|i. rsanka 18.45 Pavle, nieû Irsiaček. risanka 19.00 Ooevnik.vrRmeJport 70.00 l?iivi 20.30 Podoba podobe 71.00 KomisarRs*. 12/15 22J)D Odmevt.špoTLvreme 72.!il Spomini skrivnega impenja. 1/3 23.50 Roiiini v divjini, 4/9 00.40 Oniivnik. vremH. špnn 01.40 Iniokanal SLOVENIJA 2 0630 Iniokanal 09.00 /sbavm iniokanal 11.30 Otroškt iniokanal 1230 /abav^i iniokanai 14.4Í] j) • špnrtrta oddaja 15.00 Sluvonirivllaliji 1530 Mana Joao Pires, lilhannoniki 16J)0 GodainkvarietOevr^ndliausi/ lapiiga 15.25 Primer Oominici. 1/2 18.05 iokma. debatna oddaja/a mlade 19.00 Rda£cpulelie.4/1D 19.65 Kratki igr^m film 70.15 Praksa. 27/22 21.00 Sludiouty 22.00 Antm ija. glasben a od daia 22.30 Futurama. 7/16 23.00 OrennRončeli/?3 utira 00.26 Onevnrk/amejsl^lv 00.66 Iniokanal pop i pop 11730 Tv prodaja 08.00 Našma!f8VBLns..^n)a 08.10 Poko.fis.saoja 08.36 Brala Koaltek. ris. seoja 08.46 Kalka in Orb;, ris.seriia 06.66 l{adov?dmi:aOibi.ns.serijâ 119.26 Jaka na Luni. fis.senja 0936 Ninji řnlvi\ r«. sflnja 10.00 Iransiormerji. ris.senja 10.25 Power Rangers, mlad. nan. 1Q.60 Voina klovnov, ns.senja 11,05 Vodovnikovavesina.n^. serija II.30 Šolska ki)Sarkarskalir(a 1230 Mesituuzavedno,nan. 13.20 Maša sodnica, nan. 14.16 KI ihiniska avantura, dokum. odrti 13 14.60 Sanjska ;eitska. ponuvItuv 16.00 Reia)i^itsvct.dokiim.oddaja 18.15 filmska ugrabitev, amer.lilm 17.65 24 ur vreme 18.00 Meta pod kQ?oli;em 19.00 24 ur 20.00 Ameriška ljubljenca, amer, iilrii 21.60 Športna na 2236 Jasenskapnpnved.amer. Iilm 00.66 74 ur, ponovitev III.65 No^na panoraoia 07.00 74 iir.pooovitfiv 08J1D Ikkilaks 08.60 Pmusnde,nad. 09.46 Ob svitu, nad. 1036 IvpmdHja 11.06 Barva greha. nad. 12JI0 Prcmiena IjubeTsn. nad. 12.66 Sporina scena 13.40 Iv prodaja 14.10 RickiUks 15.05 Preroiena Ijube/cn, itad. 16.00 Darv^ greha, nad. 16.65 Obsviiu,n3d, 17.66 74 ur vrem.« 18.00 l^tusode.nad. 19,00 24 ur 20.00 Naša mala kliniki ne0. 20.66 Sedma nebesa, nan. 21.60 Urgenca, nan. 27.45 /akon m njd; l-nota/3 posebnu pomore 23.40 fretia i/ninna. nan. 00,30 Pnjei^lji. nan. 01.00 74 ur 02.00 Nočna panons me © © IWIILVOODAJ ILOÍM.SÍTOOA 09.00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 HB2. VIV magazin 10.06 Kultura, ml nrrii aiivna oddaj a 10.10 SponnitorFik.Šponna mlormativna oddaja 1030 Sponni g osL pogovor 11.10 Op02ici|ski pogledi na gospodarska m poliučna dugajsnja vMG Velenju, gost: franc Sever, vodja sveinišk{3 skupine SDS 12.10 Vabimo k ogledu 12.16 Nd|vi7a,QiIrlafa? narodno/abavno glasbo 1330 Videosirani. obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 1463.VrVm8ga;in 19,30 Kultura, iolormauvna oddaje 19.36 Oe^feia zakladov, dnevni kvi^ 19.40 Pop norit, giď^eoH oddaia 2030 SluveiUGalivljeriie.s^tovalna odda 13 s2ivljrn|Ska zavarovanja za vsakogar« 71.16 Zd3|,oddaiâiare?gibano iivlienjfl 21.40 Pu vmttvi i2 Avstralije: skupina Avr- 27.40 Videostrani. obvestila 09.00 Oobrnjuiro. mlormaiivno ra^erJrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10,06 Popnu^^ke ra2glmlnice. potopisna oddaja Jordanija 11.00 Naj ^ot dneva 14.00 Videos tram. obvestila 17.66 Vabimnk(^li)du 18.00 Regionalne novice 18.05 |ah),ieorr|lice.posne[^k2. prredilvsvMo^onogu 18.56 Zdai. oddajala razgibano ^vljenje 19.20 Vid Inostrani, obvestile 19.55 Vâbimokc^ledu 2DJ)0 ^upan 2 vamr. kuniaktna orklaja. o os t: Srei^o Miih. iupanMbVdenje 21.00 Regionalne novice 21.06 RokoifieiposneiekiokmuRK Gorenie: RK Prevent 22.40 l/oddaieOobrrjiut/o. iníomiaiivno-ra^verírilna oddaia 23,30 Vebimn k ogledu 23.35 Naj spm dneva 23.40 Videosuani, obvestila SLOVENUA 1 06.20 Kiiliufa 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07.06 Robrojuuo 08.00 PoroCila 08.06 Dobro jutro 09.00 PortiCila 09.06 Radovcdnfia^kika 09.26 MartinamptiCjestrašilOikino 09.36 Risurgoraibibemicaizgiibi hilka6/15 09.60 /godbe 12 školjke 1030 So?itja.tv Maribor 1135 PriJo^uvcu/Nsieliio 13.00 PofoCila.špofL vreme 13.15 Stanislave Kne/MilojkoviC; portrut 1336 liOivo. glasbeni dc^iimuniarec 1430 Po sveiu naokoli. 1/6 15-00 PofoiSila. promet 15.06 Mosinvi 15-40 NovehiapičBVsdogodivICinH, 9/26 16.06 Risanke 16-10 Jc2iíSinJoseíinc.15/?4 1630 Kmigamennbnga 17.00 Novice.šport,vreme 1730 Domače obrii lia Slovenskem: soda rji 18-00 Modro 18.40 Traktor lom. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme. Špori 70.00 Pod žarometom 71.00 AuIbiks. doktim. meseca 22.00 OdmiTvi. ŠporL vreme 22.60 Mojaalnška larma, dokum. oddaja 23.46 Domače obru na Slovenskem: soda rji 00.15 Modro 00,66 Dnevnik, vreme, ^ori 01.66 Inlokenal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 /abavm iniokanal 11.30 Otroški infokaual 1230 Zabavm iniokanal 15,36 KaknsmogmriihCankarjev dom, dokum. Mm 16.26 Animiia 16.66 SiuilioCilv 1?.60 Alpe. Donava. Jadran 18.30 Mosiovi 19.06 IludesanjekaitcetisiaJareba. tv drama 20.00 Izobiïioci. 10/12 2036 Ivan Cankar Kralj na Detainovi. gledališka predstava 2236 Viper au pnintj. fraiii:. (ilm 00,06 Dnevnik zarfiejski^ tv 0030 Iniokanal i SLOVENIJA 1 j 0B.2O Kultura j 0630 Odmevi j 07.00 Porotila 1 07.06 Dobro juiro j nSJIO Poročila i 08.06 Dobro juiro j 03.011 PtiroCil« I 03.06 2ogeoje ko igra se oiuianja i 7/9 i 0936 Js/usinJD8Efinc.15/?4 I 05.66 Risanka I 10.06 Ktyiga mene boga j 1030 Vcfikiimpan|i.3/4 I 11.20 Spel doma : 13.00 PořoŮla. špnrL vreme i 13.15 ljudiem;ernlja j 14.00 Se zgodi. 7, del I 15.00 Porodila, promet I 15.06 Mostovi j 15.40 Gabar, 10/17 i 1B.06 Male sive U!l(ciikviz I 17.00 Novice, špori. vrome i 17,35 /vami j 10.30 ^cban;e AstrB m fota I 18.40 Risanka i 19.no Dnevitik. vreme, špon i 20II0 Syívia.ang.hlfn i 22.00 Ortmevj.špon, vreme I 22.65 Omizjs j 00.10 Z vami I 01.00 Dnpvmk. vreme, špon j 02.00 Iniokanal I SLOVENUA 2 j 0630 Iniokanal 1 09.00 Zabavni iniokanal i 11.30 Oiroški iniokanal i 1230 Zabavni infokaria I j 13.20 Basikonctsislovneske i skupine i 14.70 Umko. najiirj|[šii zebava 2a i umne glave I 15-06 1i'J(ma. debatna oddaja za 1 mlade j 16.00 Izobčenci, 10/12 I 18.26 Dober dan. Knrnška j 17,00 Mostovi i 17.40 DP v košarki M prva lekma i Imala konCitice. prenos I 20.00 Nogomtit, imele slov. pokala, i prpnos j 22.00 Slovenska J a//scena \ 22.40 Kuhiufske zgodbe, švedski film i 00.10 Dnevmk zamejske tv i 0036 Inlnkanal pop I PPP 06.60 74 ur. ponovUEV 07.60 RiDkilak» 08.40 PoiU!3odK,nad, 0936 Obsvrtu.nad. 10.26 Ivprodaie 10.66 Rarva grelia. nad. 11.60 Prerojena ljube/en. rtad. 12.46 Provideiioá. nan. 13.36 fvproi^ia 14.06 Rickilake 15.00 Rarva grefia. nad. 15.66 Db>^viiu,îiarL 16.60 Poiusode.nad. 17.60 24 ur mm 17.66 Viiiar ljubezni, nad. 19.0 0 74 ur 70.00 Prevenefio 71.00 Kje bosia otroka?, amer. Iilm 22.40 /akorimredrEnoiaza posebne pnrriere. nan. 2336 íreijai/meoa.nan. 00.26 Pniatelii. nan. 00.56 24 ur.ponnviuiv 01.66 Nočne panoranta © 0B36 24 ur. ponovitev 0736 Ridi l ake. jmnov. 08.76 Viharljubt)/ni,nad. 0956 PoiusDdG.n3d 10.20 IV prodaja 10.60 Ubsviiu.nad. 11.45 Rarvagrelia.nad. 12.40 Ryverjeno 1336 IV prodaja 14.05 Rirkilake 15.00 Prerojena Ijube/RO. n?id, 15.66 Ob svitu, nad. 18.60 PolusiidG. oad. 17.50 24 ur. vreme 17,55 Vihar ljube/ni. narl. 19.00 24 ur 20Í10 Prevare m la^. amer, hloi 2136 Na kraiu zločina, nan. 2230 Zakortinrcd:í;notaza posebne jKimen, nan. 23.26 Treya izmena, nan. 00.15 PniateliMm 00.46 74 ur. ponoviieva 01.45 Nočne panorama 09.00 Dobro jutro, mlormauvno razvednina oddaia 10.00 VeUmokosledu 10.06 /upanzvami.pogovorv suidiu. oust: Srer^ko Muh. hipan Mo Velenje 11,05 Naispoldneva 11J0 Rokomet. pcRnatck lekme HK Gorenje: RK Prevent 14.00 Videosirani, obvestila 17.66 Vabimo k ogledu 10.00 IVinŠiruki:ii(t:Maiematika, koniakina izoiï^7nvdloa oddaja. 3- TV mh 18.40 Naj spol dneva 18-46 Slovetiica hvfienje, svetovalna oddaja »Zivijeniska /avarnvanja^a vsakogar« 19.30 Obvestda. vtdsostrani 19-66 Vabimo k ogledu 20.00 14B4.VTVmagazm, regioralm infortiiaiiviii prog ratu 20.26 Kuliur^. ioiormaiivna oddafa 7030 Sponnt torek, športna inform suvna oridaja 70.60 Sporint gosL korilakUia oddaja 21.30 toa gibanica, infnmtauvne oddaja. 3.1V mih 72.00 Sukljam ;asoncem.odiiaiao ?ivljpiiju Romov. 3. TV mrcie 22.30 IzoddajeDobrojiiiro 23.70 Vabimokogledu 73.76 Naj spol dneva 23,30 Videosiram. obuesida © 09X10 Oolffojutrn, informatrvnn- razvedrilna oddafa 10.00 Vebimokogledu 10.06 Športni tomk. informativna oddaja, ponrjviluv 10,20 Športni goslponovm^v pogovoffi 10.66 Naj spol dneva 14.00 Videostrani, olivesula 17.55 Vabimokoginiki 18-00 Ounči norice, otroška oddaja. 3.TVmrs;a 1836 Regionalne novice 10-40 Vbamioniji^nflravo.kmeuiska oddaje 19.10 Videostrani. obvesula 19.66 Vabimokogledu 20.00 Pop coni. glasbena kontakina oddaje 20.60 Regionalne novice 20.66 Vabimokogleilu 21.00 Odprla lema. koniaktna oddflj^. 3.1V mreža 72.00 Iz odda{e Dobru juiro. iniormativnn razviidnlna oddaja 22.60 Vabimo koglerlu 22.66 Najspotdneva 23.00 Videostrani. obvesula PRIREDITVE Oven od morco do 20» aprilo ^ \ Boli ko boste gledali na m. manj řasa bosie imeli. In to predvsem nervozni bosis in piecKíSsm ne hm več lořno v^eli. ^ ^ kaj si pravzaprav feliie. Tega, kar s vam dogaja ladnje ledns. 2agi> W ÎGVO ne. Ni pa le od vas odvisno, ali boae aiali stvan postaviti na ^ ^ svOjB mesto ali ne. Pomagati vam bo maal nekdo od srarejših in bolj izkušenih. Za to pa ga boste morah prositi, saj se sam ne bo ponuial. Tudi z?io ne. ker se boji« da bt izpadel kot vsiljivec, Izkoristite ta konec tedna, zvezde vam bodo zelo naklonjene. Delo, ki ga že dolgo načrtuieie, S8 bo končno premaknilo g mrtve točke. Bik od 21« april« do 21» mofa ^^ 'V Hh boste naiboljše volje. Razlogov za to bo sicer kar nekaj, a bili ste že vhujši krizi, pa S6 niste počutili tako slabo. PravvnaslednjiTT dneh bostE razrešili kar nekaj ro!av, ki ste iih vlekli za saùo ze nekaj mese-^ cev. Pa vseeno ne boste prav pD^sto nasmeiam. Če se bosie še ne-^ ^ kaj issa muiili i občutki krivde la vse, kar se dogaja okoli vas. se še ne boste počutili boi|e. Finančno stanje se vam ba krepko iz]]0l|šal0, ko vam bo nekdo nepričakovano vrnil denar, na katerega ste ie nehďi upati. Dvojčka od 22* moja do 21» luitija Ko bo fe vse kazalo, da ^ vam stvari v življenju iztekajo točno po va-^ftđ^ šlh^ljah in ndtrtih,do usoda posegla vmes. In kar nekaj načnovbo-jKjP ste morali v nasiedn[ih tednih spremeniti. To vam ne boiežko< ker se ^^ boste ^reminjali zaradi nekoga, ki vam pomeni največ na svetu. Upoštevajte vse pametne nasvete, pametnjakovii^ev. ki se delaio, da vedo vse, pa raie ne poslušajte. Cas je, da se začnete na glas pogovarjati o poletnih po-čitnicah. Če j^ ne boste načrtovali pravi čas, se zna zakomplicirsti._ Rok od 22. Ivnila do 22* fulila Vaše obnašanje je zagotovo čudno ne le vašim domačim, sedaj lo opažaio tudi prijatelji in sodelavci. Vsega ne bo rešilo lepo majsko v^me, Sploh, ker zadnje čase vreme ne vpliva kaj preveč na vas. Spraševali s$ boste ali imate toliko moči. da svO{e življenje povsem spremenite, h da skorajda začnete tz nule. To vas namreč čaka, če se ne boste pogovorili najprej s seboj, potem pa še s partnerjem. Ta že krepko izgublja potrpljenje, zato časa res nimate veliko._ Lev od 23« {ulifo do 23. ovgusfa " S Zdi se vam, da končno prihaja čas, ko boste lahko želi, kar ste se- ©j^i v preteklih mesecih. Pred vami so velike spremembe, ki se jih boste morali, hočeš, nočeš, lotiti takoj. Če ne vas bo čas spet prehitel. Ker vse dobro premislite, preden storrte prvi korak, se le ^ redko uštejets. Tudi tokrat kaže, da bo šlo sicer počasi, ampak zelo dobro. Dobre volje bo ob koncu tedna res vehko. Družtna bo prava, razlog tudi, vi pa boste uživali, kot že dolgo ne. Devica od 24« avgusta do 22* septembra 'V Čeprav se boste trudili kazati prijazen in nasmejan obraz, ne boste ? dolgo zdržali. Potem bo v vaszďvrelo vse, kar sie kuhali že nekaj mesecev. Izbruti bo silovif,z besedami pa boste naravnost streljali okoli sebe. Prizadeli boste kar nekaj Ijudi^ vam pa bo v trenutku lažje. In ^ kmaij se bo izkazalo, k^o prav ste ravnali. Predvsem zato. ker se bodo ljudje, ki jih imate radi tudi zaradi tega izbfurtazačeli ^remmjati. Vsoboto povabila ne zavrnite, pa četudi se ne boste počutili najbolje. Gre leza neko prehodnotežavo. zato se ne ubadajte preveč s svojim zdravjem. Raje si privoščite več sonca m zraka! Tehtnica od 23« septembra do 23« oktobra Posta[ate nestrpni, a deistvo da se vam uresničujejo vse sanje m želje. Ljubezensko življenje lep čas ni bilo po vaši meri. sedaj pa bo. In to ie zelo kmalu. Prej kot si mislite. Partner sicer rabi veliko spodbude in poguma, a boste uspeli urediti tudi to. Končno boste spoznali, da ste vredni več in da si tudi zaslužite več. Tistemu ki bo še naprej nagajal, pa kar v obraz povsjte. kar nnu gre. Pri delu uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da ste zavozili. Škorpijon od 24« oktoiH'a do 22« novembra O vas bodo govorili takrat, ko vas ne bo zraven in to bo že prihodnji teden, ki bo. mimogrede, izjemno uspešen in ustvarjalen. Medtem, ko se boste vi ukvarjali s stvarmi, ki vas izjemno veselijo, vas bodo obirali in to do kosti. To pa že tako veste, da ni naj-i znak. A s tem se boste ukvarjali konec maja. ko Do spet & treba krepki zavihati rokave. Pred poletnimi počitnicam i9 boste morali dokon^ti res velik projekt, kar pa nrii malo ne bo lahko. Sploh, ker veste, da vas stres resnično utrudi. Vedno bolj. Strelec od 23» novembre do 22. decembra ^^^^ Pričakujete novice, pa jih ni in ni. Čutite sicer, da so vam vsi zelo naklonpm, a potrebujete več od tega. Končno se bo začel vaš nori ^ ritem življenja, ki se vleče že nekaj mesecev, umirjati. Polni boste živlienjske energije, ideje bodo kar vrele IZ vas. To pa je tudizelo do-bra garancija za prihodnost, ne le zaradi občutkov, ampak tudi nančno, Tu nam^č is nekaj mesecev škripa, seclaj pa se vam bo odprlo, In to tam, kjer ste najmanj pričakovali. Kozorog od 23« novembra do 22« decembra v Dolgo ste bili tiho in čakali. Sedaj na boste več. Vsega boste imeli dovolj, zato tsste ukrepali Pa čeprav vas je hudo strah m se boste xT ob tem zavedali, da se morda ne bo izšlo po vašiti željah. Po vsakem ^tf dežju pa posije sonce m tudi vam zvezde že kažejo, da txi kmalu bo-y Ije. Ale, če boste končno spregovorili m povedali kaj občutite in kaj vas moti. 6olje tako. kot držati v sebi, saj vas že vse predolgo gloda Neko srečanje bo hudo prijetno, zato ga boste želeli kmalu ponova _ Vodnar od 21« |anuar|a do IB* febrMor|a Mnogi se bodo čudili in se spraševali, kaj se dogaja z vami, tisti, ki so vam blizu, pa vasbodo povsem razumeli. In vam celo pomagali, da končno uresničite eno od velikih živiienjskih želja. Obisk prijateljice bo sproščen in zabaven, mimc^rede pa vam bo odprla oči. Izvedeli bosie namreč nekaj, kar so v^ svojci prikrivali, ker so se bali, da boste prizadeti. To bos^ pa tako v vsakem primeru, saj gre za zelo občutljivo področje, A sedai boste lahko vsai ukrepali. Tïha simpatija bo to ostala še nekaj časa. Ker nr-hče ne bo upď narediti prvega koraka. _ Ribi od 19« tebruaria do 20« marca Veseirte se nekega srečanja, ki bo zelo drugačno. To veste že v naprej. Pokušajte se brzdati, da ne boste takoi povedali čisto vsega, kar vas muči in kar se vam zdi. da bi morali povedati. Raje se dva* krat ugriznite v jezik m se rahlo smehljajte, Če boste ravnali drugače, vam bo že kmalu zeio žal. In to v podzavesti dobro občutite. Precej finančnih težav se vam obeta, če ne boste zelo razumno razpolagali z denarjem, ki ga imaie. Več ga ne bo, vsaj kmalu ne. VELENJE v Četrtek, 18. maja 9.DD - 1700 Velenjski grad Dan odprtih vrat v Muzeju Va len je 1Q.DQ Knjigarna Mladinska kfijigs Knjižna Čajanka Poktna knjiga 1Q 00 - 17.00 Kavčnikova domačija Dan odprtih vrat 17 00 Velenjski grad Odprtje razstave: Mladi in Muzej Velen j« 17.00 Galerija Velenje Javno strokovno vodstvo po razstavi Ivana Napotnlka 18 0Q Galerija Velenje Ob tednu družine Zrabanja nagrad (križanka) 18.00 Glasbena šola. velika dvorana Letna produkcija oddelka za sodobni ples Glasbene iole Velenje 18 00 Avla OŠ Gorica S pesmijo v poletje, koncert 19.19 Knjižnica Velenje, Študijska čitalnica Kaj je radiestezija X Informacija: 03/587 11 34 Pohod: Peč-tromeja iMatruljkovi slapovi pod Špikom} Petek^ 19* maja g,po - Ig.Og Središče mesta Velenje Redni mesečni sejem TiîovirgVelenje Maturantska parada - ulična četvorka 2006 Quadrille dance festival 18.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Cool knjiga 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer Kdaj - kje • kaj 11.00 Nakupovalni centerVelanle Otroške ustvarjalne delavnice 14.00 Stadion 2 umetno iravo. Velenje Nogometna tekma 1. SKL NK Rudar Velenje :NK Železničar MB 16.00 Stadion z umetno travo, Velenje Nogometna tekma 1. SML NK Rudar Velenje :NK Železničar MB 17.00 Glasbena lola Velenje, veiika dvorana Koncert Družine družinam 19.00 Rdeča dvorana Velenje Državno prvenstvo v rokometu. Liga S lof. Play off RK Gorenje : RK Prevent 20.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. Símobíl Vodafone lige NK Rudar Velenje:NK Nafta Mladinski centerVelenje Koncert Teksas Motherfuckers {Švedska). DMT (SĆG) in Muškat Hamburg (Slovenija) 1 Informacije: 03/587 11 34 Pohod-Lapi Čevefjc: Lapanatka I Informacije; 03/587 11 34 Pohod po Šaleški planinski poti Nedelja^ 21. maja 10.00 Kav5nfkova domačija v Zavodnjah Nedeljska muzejska ustvarjalnica ;a otroka Pomlad na Kavčníkoví domačiji: Obleka od kratkohlačnika do gospoda 13.30 Telovadnica šolskega centra Velenja Košarkarska tekma, pionirji, 1.SKL KK Velenje iKKAlpos Kemoplast A Šentjur Torek, 23. maja 18.DO Mladinski cenlBr Velenje Magično gledališče - film Sreda, 24. maja 17.00 MladinskicenierVelenje Ernine ustvarjalne delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure la dodatne informacije c prireditvah in do* godkih lahko pokličete Turi stično* in forma* cijski m promocijski cercler Mestne obûne Velenje (03/896 18 60}. ŠOŠTANJ v Četrtek, 18. maja 10 .00 KavĆnikovd domačija v Šentvidu Dan odprlil» vrat za družine na Kavčnikovi domačiji n op Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic ,18.011 Kavarna in slaščičarnaŠtonnan Šoštanj Bridge - razmigajmo možgane 19.Q0 Mestna ealerlja Šoštanj Fotografska razstava Joca Žnldarliča: NAS TITO Petek, 20. maja_ Sobota, 20. maja Ponedeljek, 22. maja 8.00 - 13.00 Središče mesta Velenje Redni mesečni sejem 17.00 Mladinski center Velenje Delavnica samo pod oba 10.QQ športna igrišča in dvorana v Šoštanju Športne igre skupine HSE Sobota, 21. maja 10.QQ KavČnikova domačija v Šentvidu Nedeljska muzejska ustvarjalnlca za otroke 1Q.QQ Kulturni dom Šoštanj ABECEDA-Igra za mlade Nedelja, 22. maja 19 DO Mestna çalerija Šoštanj Film (Na svoji zemlji) In pogovor z gostom Kgledar imen Moj/veliki tro ven 18 • četrtek. Riko, Erik. Janez, svetovni dan muzejev 19 • petek, Peter, Ivo, Vi- tomil 20 • sobota, Bernardin, mednarodni tlan meroslovja 21 • nedelja, Feliks, Sve- tovni dan kulturnega razvoja, dan tajnic Slovenije 22 • ponedeljek, Helena, Julija, Emilijan, medn. danbioloSke raznovrstnosti, dan študentov 23 • torek, Janez, Željko, Zina 24 • sreda, Marija, Afra, evropski dan parkov Lunine mene 20 • maja, zadnji krajec 11:21 Posadimo balkonsko cvetje Zanimiva delavnica se Je dogajala v pravem ćasu. (foto: J.Al.) Velenje, Šoštanj-Ljudska univerza Velenje je v sredo in Četrtek 10. in 11. maja« pripravila zanimivo delavnico« ki je potekala v Šoštanju in Velenju, praktil^ni del pa se je odvijal v rastlinjaku PUP Velenja. Na delavnici je bilo govora o kulturi cvetja. Delavnica je potekla pod deiovnim naslovom Posadimo balkonsko predvsem o primernih posodah za balkonske zasaditve in novih trendih v urejanju doma z okrasnirti cvekem m zelenjem. Delavnico je usmerjal Simon Ogrizek, strokovnjak za holtikuUuro in vrtnarstvo, udel^enci pa so bili nad delavnico navdušeni. ■ mkp Pregovori Mlačen, kmet bo to leto žejen in laCen. Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako. Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega. Otroci igrajo Mozarto Velenje • Ob 250. obletnici Mozarto* vega rojstva bodo v soboto Zveza družin pri zvezi prijateljev Mladine Slovenije. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in velenjska Glasbena šola skupaj pripravile glasbeno prireditev. Ta bo vceloti posvečena i^udežnemu dei^u • kasneje pa velikemu skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu. Nastopali bodo mfaá izvajalci, ki so še na zai^tí^u svojih glasbenih poti. V tem je seveda simbolika, saj je Mozart že kot 6 letni del^k koncertiral po skoraj vsej Evropi. Koncert se bo v veliki dvorani velenjske glasbene šole pričel ob 17. uri. nanj pa še posebej vabijo družine. ■ bš Nekoije bilTifo Šoštanj • V Mestni galeriji v Šoštanju bodo danes, v četrtek. 18. maja. ob IS. uri, v organizaciji zavoda za kulturo. odprli fotografsko razstavo Joca Žnidaršiča z naslovom nekoč je bil Tito. Razstavo bo odprl župan Šoštanja Milan Kopušac s prijetnimi zvoki pa bo obiskovalce razvajal Matjaž Ograjenšek. Razstava je bila lani. ob 25. obletnici Titove smrti, postavljena v Cankarjevem domu v Ljubljani. Obisk je bil izjemen, odziv obiskovalcev pa presegel vsa pričakovanja. Razstava je bila kar dvakrat podaljšana. ■ mkp Zgodilo se je ... ^ od 19. do 25. maja • 19. velikega iriiviui kU 1974 je v ICiimnici pri Mariboru umrl Tnani slovenski snUjar Ivan D(j-lináck. ki jo bil rojen v Šeniilju pri Velenju; • 19. maja Ida 1989 so Uelnvci so:>laujske lerniotíícíklrarne s š liri uril o opozorilno siavko izrazili neradovoljsw) zaradi zaostajanja njihovih osebji j h dohodkov za gospodarstvom; • 20- maja lela 197« so v Smart-nem oh Paki odprli nov zdravstveni doni; -20. maja Ida 1988. koje la-krami sod cl avec Našega časa Vinko ViLsle prejel 'loniîÇiêevo nagrado Druáiva novinarjev Sítwenije. sa v soseski Šalek III slanovalccni izročili ključe 79 novih stanovanj; • 21. maja Ida 1990 so delegaii na zasedanju velenjske občinske skupščine za predseUniioi skupščine izvolili Pankraca Se-mečnika. za podpredsednika pa Aniona Lovreca; Todoija Dmi-trovica so delcgaii imenovali za mandatarja za scslavt» izvršnega sveta. ïvtarjaii Gabersek je poslal predsednik Uružbenop^v litienega zhnra. njegov namestnik je posud Tone De C^)sla. zbor združenega dela je odtlej vcxlil Drago Karel Bizjak» za njegovega naniesuiika so dele-gaii izvolili Milja Jenka, predsednik zbora krajevnih skupno sii je postal 3oze Melansek. njegov namcsuiik pa Jožef I.ekse: - 22. maja leta I9H1 so V delovni organizaciji Vino Šniarino ob Paki ob .>i)-leinic) podjetja odprli novo polnilnieo: - 22. maja 1996 so pred-siavnUd Telekoma Slovenije - poslovne enote Celje, in Mesine občine Velenje predali iiiimenu novo leleťon-sko centralo v Velenju; • 23. maja Ida 1969 je Veloiije obiskala la-krama miss Uvropc Saša Zaje; - 23. maja Ida 1991 je imel na l itovein trgu v Velenju predvolilni shod »dobri Človek iz Ne-gove« Ivan Kra m berger; - 24. m^ja Ida 19H6 so uradno odprli leniSki center ob Velenj-skeni jezeru; ' 24. maja Ida 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroško igrišče oh Šaleški cesti; - 25. maja Ida 19811 so vTopol- M/ss Bvrope Saša Zajc na obisku v Velenju (arhiv Muzeja Velenje) siei odprli sponiiiiskar-Jalnostjo izkazali pri uresničevanju skupnih ambicioznih ciljev pod-jelja ter se osebno in strokovno ra/vijali Kandidaii. ki se prepoznate v zgoraj navedenih razpisnih pogo jih. ste vljudno vabljeni, da v roku R dni od objave pošljete svojo vlogo z delovnimi izkušnjami in dokazili na naslov: FORI. d. 0. o.,Pre$erno\'a cesta 1 a, Velenje (kadrovska služba) ^ RADIO V£L6NJ£ Nagrajetui nagradne križanke Mlekarna Celeia, objavljene v tedniku Na$ l6c. pilot amtûn in00l)6 OZEK TfVsK KOSITRNE FOUJE KAAJ POO KRIMOM PPI LlUBUANt KOOR NOS) OCala (EKSPR.) A T A Titov trg 5.3320 Velenje Tel: 03/8976840 Fax: 03/8976841 Website: vww. galerija .ve le nje .si E-mail: gale^iiavelenje<§^/elente.si Galerija ie bila ustanovljena leta 1976 v okvirxj Kulturnega centra Ivan Napo-tnik. Galerija sedaj deluje samostojno v okviru ustanovitelja Mestne obi^ine Velenje. Galerija je osrednja galerijskomu-zejskâ ustanova v Šaleški dolini. Ukvarja se z razstavno in rdáskovalno dejavnostjo. Stalna zbirka obsega preko 700 slikarskih in kiparskih del ter dela na papirju (grafike, risbe, fotogra-lije). Sestavljajo jo dela umetnikov iz celotne Slovenije s poudarki na Šaleško-Savinjski dolini in na mladih slikarjih. Na Velenjskem gradu sta od leta 1978 postavljeni Stalna Zbirka sodobne slovenske umetnosti od začetkov 20. stoletja do danes in zbirka slik Lojzeta Perka. Osrednji razstavni prostor z ob-lasnimi razstavami pa je v Galenji na Titovem trgu 5. Odpiralni do Doncdelika> 5. luniia 2006. Prosimo /a razumevanje. Zdravstveni dom Velenje ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 8. maja 2006 do 14. maja 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02. Izmerjene v avtomatskih postajah (AMPj na območju mestne občine Velenje, obilne Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. M£$rNA OBČ/NA V£L£NJe URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 8. maja 2006 do 14. moja 2006 (v mikro-g S02/m3 zraka) metna vrednost: 350 mikro-g $02/m3 zraka i f t i i 4 Jl-A ID d. maj Q 9. maj fllO. maj 011. maj B 12. maj 013. B14. maj OBVESCEVALEC STIKI^POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm; 031/505495. GSM: 031/336-378, tel in faks: 5726-319. DEKLE, čd si želiš skupnega dela ter življenja, potem poklici na gsm: 031/836-378. RAZNO AVTOMOBILSKI strešni kovček Montarta 600 prodam. Gsm: 031/633490. GARNITURO kegljev, platišča Opel. domačo slivovko. napravo za filtriranje vina in za polnjenje steklenic prodam. Tel. 041/849474. TRAK ZA SILAŽO (10 m), cena 80.000.00 srt in KROŽNO BRANO, cena 80.000.00 sit prodam. Tel. mali OGLASI }41/239'651. DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholifôm 031/443-365. VOZILA RENAULT scenic. L 2004, prodam. Telefon: 5874-939. po 19. uri. NINJAZX6R. 1.2005,5.800 km. srcbme barve, odlično ohranjen, kupljen v Sloveniji prodam, za 1.699.000.00 sit. Gsm: 041/659-071. ŽIVALI KOZO sfnaste pasme in kozje mleko ter pava samca prodam. Gsm: 031/663490. BIKA limuzin in teličko simentalko. stara 2 meseca, prodam. Gsm: 051/341-360. KOKOŠI Resnice, primerne za nadaljnjo rejo, prodam. Tel.. 5885-056. PUJSKE, težke 25 kg^ prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931. PRAŠIČE Švede od 20-60 kg ugodno prodam. Lahko tudi očiščene in dostavljene. Tel. 041/239-651. PRIDELKI REZAN smrekov les (5 cm in 2.5 cm) prodam. Gsm: 031/708^13. VINO barbera, beli pinot, souvig-non (Met-Če bovin Bogdan-Štanjel) prodam. Konovo. Matgajeva 3. Gsm;^031/749-671. ULEZAN hlevski gnoj z dostavo, žganje in jabolčr^ik prodam. Gsm: 041/344-883. NAMIZNO BELO IN RDEČE VINO prodam. Cena po 250,00 sit/Irter. Tel. 041/748-315. POGREBNE STORITVE USAR VI^SKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORnVE V CELOTI PREVOZI I UREDITEV DOEUMENTACIJE J NABAVA CVETJA | klOŽNOSTnJtČlLA NA VE( OBROKOV POSLUJEMO 2(URDtJEVN0 Umrl jc na§ dolgoletni sodciavcc in prijatelj zobozdravnik AD/ HOFER, dr. dent. med. Ohianili ga borao v lepem in trajnem spominu. Zdravstveni dom Velenje ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ADUA HOFERJA, dn dent, med., n. 3. 1943 - 12. 5. 2006 se /ahvaljujemo sorodnikom, prijaieljem. sosedom in krajanom za izrečeno usino in pisno sožaJje ler lopd siisk roke. Elvala vsem za darovano cveije, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. Jovanu Siuparju. dr, med., zdravstvenemu osebju bolnišnic Topolšica in Celje. Moškemu pevskemu zboru Šmanno ob Paki. Mešanemu pevskemu zboru Svoboda Šoštanj, vokalni skupini Milielco. govi>mikom ler duhovniku g. Ivanu Napretu za opravljen obred. žalujoči: zena Ne^enka, hčerka Natalija z hijetff, Mna, sin Andrej ter vnuka Karja in Anej Spomin a^ija. bolećinj skeli, ptàznirid je fal(G veliká. Stisko Ixj bldiil le čas! ZAHVALA Zapustila nas jc naša mama ŠTEFKA MEŽA 22. 12. mi - s. 5. 2006 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prLjaieijem. znanccm in sosedom za pomoć v ležkih trenutkih, za darovano cvtije. sveče in sveie maše ler izraze sožalja Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene icřXo bolezni- Posebna zahvala Danici za podporo v času njene bolezni in smni. duhovniku g. Marku Leva. govorniku g. Vedeniku 78 čuteče bjcčene besede slovesa, sosedom Sevenikarjevim, še posebej ge. Ilel^ za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. '/afujočii sin Brtinkft z ženo Ivico ter vnuka Marko in Tanja Ogloiujtomi Vas oglas dd lanko videlo mm go^KnfcitkvJ 17 M DEŽURSTVA NUMERO UNO trgovina z motornimi V02III Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobHtkI In goto^nskl KREDITI do 7 lat, za vsa zapoalana In upoko}encfi tuill 09. do 50 % obras sebe. jih razveseljevala in spošlovah, sovraštva in /Joje nisla poznala. Vjda ni t)esed vk^ vajinih, ir ne sliska vajinih rok. f)slal js Is spomin d t)b spominu trpek jok Hvala vsem, ki poRlojiie ob njunem grobu in prinašale cvctje, pri/igate svcćc 1er z iskreno mislijo obudile spomina na Zvimeia in luaino Marieo. Vsi Vidini Prvič nagrajeni tudi domačini V soboto so v Osnovni šoli Šoštanj pripravili 38. razstavo Likovni svet otrok - Med petimi nagrajenimi šolami prvič tudi Šoštanj Afc^^Krs/ffc v času, ko so sc v Šosianju odiocili, da /gradijo eno osnovno §olo /a vse oimke. so se nckaicri spraševali, kaj sc bo zgodilo zdJibni po/jiano likovno razslavo, ki jo jc prejšnja leia gosiila bivSa K«juhova DfUiii se o izm niso sprasevali. saj sc jc /Mo kigičao, da bo razstava na novi Šoli. lil slednji so imeli prav. V soboio dopoldne so je v Šoštanju na-gticilo veliko avt()nn>bik)v i/ vse Slovenije. Vozniki in sopiJlniki so se zbirali v avli OS Šosianj. kjer so ločno tjb napcwcdani uri začeli s projiramom. V polurni kuliurni predstavitvi 38. razstave Likovni svel oin^kjezbrane najprej nagovorila ravnateljica. Ker je bila tema leioaijcjža usivarja-nja obcuiki (nn>k. izraženi v likovnem jeziku. je M^jda Zaversnik Puc poudarila, da je vsako likovno delo ludi sporočilo. Tega seje dcbro zavedal predsednik stro-kdcllli tudi pet pohval. naU> pa nadaljevali s kulturnim programov. P(îpesiril ga je solski pevski zbnr in plesna skupijia 1er dva devetošolca. ki sla program povezovala. Pri bmcu uradnega dela je nastopil se župaiJ Milan Kupusar, ki je povedal, da je vesel, da šola dobiva podobo, zaradi kaiere so jo tudi gradili. Slovesno je zbrane povabil, da si na hod- Nagrajeni sta bili tudi Patricija Sušeč (levo) in Lucija Sovič (desno). nikili v zgornjih nadstropjih ogledajgočala najra/Jičnejše moiive in njihovo realizacijo v poljubni, izbrani lehniki. Na razstavi so zastopane risbe A ogljeni, risarske tehnike, grafike v različnih tehnikah visokega in ploskega tiska, različne slikarske tehnike, llgure iz žgane gline... Oiroci so a v glavnem ogledovali svoje izdelke, zadovoljno pa si jih spremljali njihiivi starši. Na preglednih in proslorjiih hodnikih, kjer je udele/.cace čakal tudi prigrizek, sia bili tudi Lucija So in Patricija .Sutec. Osinošolki Šoštanj Sla bili veseli, da je bil niun skupen Nagrada Miji Žagar pomeni spodbudo za naprej. projekt razstavljen, čeprav tega nista pričakovali. »Ta grad iz rtanj objavila razpis za likovni natečaj ."^9. razstave l.ikovni svei otrok 2007 na lemo S črto in barvo o kuliurni dcdi^ ňni. Na natečaju lahko sodelujejo učenke in učenci vseh osnovnih sol in /svodov z območja Slovenije, ostala pravila pa dobro po/ji;yt> likuvrii pedagogi. ■ In res. V soboto je Osnovna Obiskovalci so likovne izdelke ogledovali z zanimanjem. »Ti mini gasilci so tako posrečeni!« V soboto so pred gasilskim domov Velenje pripravili 14. tekmovalno srečanje pionirjev-Tekmovali so v dveh vajah - Udeleženih preko 25 ekip Mojca Krajne /a gasilce vemo. da so vedno tam. kjer je \Toče. Da to drži tudi za najmlajse.je v soboto popoldne dokazalo več k/a le čisto la majhne je ^ vseeno, kako so opremljeni.« mi je pripovedoval eden od mentoijev, kije na tebnovanje pripeljal tri starostne ekipe. K sreči so orgaiiizaloiji že vnaprej poskrbeli za red, takn da se otroci resnično niso topili na soncu. Lkipe so prihajale sproti in niso bile vse naenkrat na prizorišču. Ko so se bodoči rcševalci pred ognjenimi zublji zbrali v zbor, jih je mentor predstavi komisiji Oiroci so lam zgledno stali mirno in si resno prizadevali za to, da le ne bo šlo kaj narobe. Njihov desetar je nato vzkliknil: »Desno!« loga malih gasilcev je bila, da ekipa iz enega soda vode v drugega z vedrom prenese čim več in čim iîitreje. Videti je bilo, da se najmlajši pri tem večkrat niso preveč potrudili, nekoliko starejsih pa ludi padci niso usiavili. »Mi smo bili v redu. samo naša deseîarka je pozabila na nekaj besed.« mije ptv vedala sedemletna deklica, ki seje smehljala. Po iiafetnem teku je bil na vrsti premor, nato pa tekmovanje z orodjem. Kdo bo prej s curkom /b]\ posodico, je bilo najbolj napeto vprašanje. Tukaj so vsi tekmovali navdu&jno in po pravilih, čeprav je nekatere oviralo vreme. !\)leg žgočega sonca, zaradi katerega je imeîa večina otrok tako ali tako napol zaprte oči je včasih zapihal močan veter. Ko je zapihal pn^tj curku v,vvseh primerih pa sem prepričan, da bomo zmagali, To se Je nazadnje zgodilo pred dvema letoma. Gaal-ske izku§tiie si nabiram že iri leta. delo pa me ^ seli, ker je res RUn. in ludi zalo. ker Iščem zglede pri dveh starejših bratih in starejši sestri, ki so vsi gasilci.« Patricija Ramšak: »Rada sem gasilka, ker vem, da gasilci pomagajo reševati ljudi pred ognjem. ker delajo z vodo. ker je to pač fign in ker lahko v rokah dfiis cev. Letos sem trenirala prvo leto, zalo se mi zdi. da bomo prihodnjič dosegli boljši uspeh kol danes.« Pionirji so pripravljeni na start^ takoj ko sodnik zapiska. Najboljši so si prislužili prave gasilske medalje.