CELJSKI TEDNIK CELJE, 13. NOVEMBRA 1959 LETO X., štev. 45 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LLST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD-' JETJE .CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon' 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 —telefon 23-75 in 20-89 — tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-636 — izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 123 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Koristno posredovanje izkušenj T torek se je T mali drorani •LO v Celju začel seminar o na- trajevanju dela po učinku. Ude­ ležuje se ga 32 predstavnikov raz­ ličnih industrijskih in rudarskih podjetij. Prvo je predaval tov. Albreht Roman, predsednik odbora za i:osr>f>rtarstvo Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Sledila so predavanja o izkušnjah iz pod­ jetja Fotokemike iz Zagreba, iz »Metke«, iz Tovarne nogavic na Polzeli, iz »Emajlirke«, iz Žele­ zarne v Štorah in še nekaterih drugih podjetij. Seminarja so se udeležili večinoma ljudje iz pod­ jetij, ki delajo na področju na­ grajevanja po učinku. Namen seminarja je, da na- Tzoče seznanijo s problematiko tega sistema ob konkretnih pri­ merih. Iniciator tega seminarja je bilo Društvo inženirjev in teh­ nikov, ki je ob sodelovanju z Za­ rodom za napredek gospodarstva pobudo tudi izvedlo. Glavna po­ buda pa je potreba, ki narekuje čim hitrejši prehod na nagraje­ vanje po učinku. Naprednejši sistemi nagraje­ vanja se le s težavo prebijajo v naših gospodarskih organizacijah. Pri nas v tem prehodnem inter­ valu ne nastaja le specifična pro­ blematika posameznih podjetij, ampak predvsem splošna, ki jo je treba rešiti ob sodelovanju vseh podjetij, šele potem bo potrebno reševati podrobne težave, ki jih pogojujejo posebni pogoji v po- samcdznih industrijskih panogah in v posameznih podjetjih. Vzrok težavam je dostikrat nerazume­ vanje osnovnih problemov in iz­ vira v mnogih primerih iz pre­ šibke gospodarske organiziranosti podjetij. Sistemi nagrajevanja pa so sami po sebi zamotane eko- nomsko-tehnične naloge, ki jih je treba reševati specifično brca uporabe šablon ali togo postav­ ljenih administrativnih norm. Ce pa se ozremo na naše izkušnje, vidimo, da jih še nimamo dovolj •ziroma so to le izkušnje posa­ meznih ljudi, ki so se temeljito zagrizli v nov sistem in dosegli prve uspehe. Prenašanje teh iz­ kušenj pa je osnovni namen tega seminarja. Za družbenopolitično izobraževanje V celjski obcini Družbenopolitično, prav tako tudi splošno izobraževanje, je bilo sicer v preteklosti uspešno, vendar so ne­ katere neskladnosti slabile globlji šiudij, hkrati pa spričo organizacij­ skih oblik ni bilo dovolj širokega razmaha pri idejno-političnem, go­ spodarskem, kulturnem in splošnem izobraževanju delovnih ljudi. Široko zasnovano izobraževanje v okviru delavskih univerz bo v naj­ krajšem času izpolnilo vrzel pri ide- ološko-političnem, družbeno-eko- nomskem, funkcionalnem in sploš­ nem izobraževanju delovnih ljudi na najširšem področju. V celjskem pri­ meru bo to nalogo hkrati opravljala okrajna delavska univerza. Ker pa bo potrebno nekaj časa, da delavska univerza v polni meri začne izvajati svoj obširen program, je občinski komite . ZKS v Celju sklenil z družbeno-političnim študi­ jem premostiti iz objektivnih razlo­ gov nastale pomanjkljivosti. Pa tu­ di sicer bo skrb za ideološko in za družbeno-p.olitično izobraževanje članstva Zveze komunistov. Socia­ listične zveze ir( ostalih političnih organizacij ena izmed stalnih in po­ glavitnih nalog občinskega komite­ ja. Ce ugotavljamo, da spričo organi­ zacijskih neskladnosti študija idej- nopolitično izobraževanje ni poteka­ lo kakor bi lahko, so bile organiza­ cijske spremembe nujne. V bodoče se bo namreč študij odvijal v študij­ skih aktivih, ki bodo združevali po izobrazbi, interesu in nalogah so­ rodne skupine ljudi. Te dni ustanav­ ljajo v celjski občini študijske ak­ tive po velikih podjetjih, sorodnih manjših podjetjih in ustanovah, po stanovanjskih skupnostih in zasel­ kih, strokovnih društvih itd. Takih študijskih aktivov bo v celjski obči­ ni nad štirideset, le-ti pa bodo prek svojih študijskih komisij sestavili študijske programe na ravni, ki od­ govarja ideološkemu, interesnemu in izobrazbenemu povprečju članstva. Mimo študijskih aktivov se bo politično izobraževanje odvijalo še v raznih drugih oblikah. Tako že četrti teden traja večerna politična šola pri občinskem komiteju Zveze komunistov, pred dnevi pa je bila ustanovljena še večerna mladinska politična šola.- Poseben problem predstavlja ideološko politično iz­ obraževanje mladih komunistov, za katerih ideološki dvig' se nekje za­ nimajo, drugod pa premalo. Ti mladi komunisti bodo v krajših seminarjih dobili potrebno osnovno politično znanje. Začetki pa so prinesli s seboj tu­ di prve pomanjkljivosti. Nekatere organizacije v podjetjih večerne po­ litične šole niso vzele dovolj resno. Udeležba slušateljev včasih zašepa samo zato, ker niso urejene zadeve stranskega pomena. Slušateljem na primer niso zagotovili nemotenega šolanja s tem, da bi za obdobje, ko šola traja, uredili čas njihove služ­ be. To bi morale organizacije v so­ delovanju z vodstvi v podjetjih ne­ mudoma urediti, kajti kaj je važnej­ še kot da v naših podjetjih zraste mlad, politično dober in izobražen kader. Ideološka komisija pri občinskem komiteju je izdelala program ideolo- škopolitičnega študija; kot pa že rečeno, na področju občine nastaja­ jo nove organizacijske oblike štu­ dija. Tudi temu vprašanju bo treba posvetiti več skrbi. Najvažnejša pa je vsebina — program študija. Za­ tegadelj je odločno potrebno v štu­ dijske komisije organizatorična in idejna vodstva študijskih aktivov neizogibno vključiti najbolj razgle­ dane, predvsem pa delovne in orga­ nizacijsko sposobne komuniste. Cas hiti. Smo že sredi obdobja, ki je po svojem značaju posvečeno tej vrsti dejavnosti. Vsak dan je dragocen, zlasti pa spričo široko za­ snovanega družbenopolitičnega iz­ obraževanja, ki naj vse komuniste in ostale delovne ljudi oboroži z znanjem in temeljitim poznavanjem naše družbene stvarnosti. J. K. V počastitev 30-letnice obstoja je kolektiv Mehanične tkalnice »Metka« pripravil več športnih tekmovanj. Slavnostna seja de­ lavskega sveta in kolektiva pa bo v soboto, 14. tega meseca. Na sjiki: pogled na del tovarne. Obisk iz Varaždina v Celju smo v soboto imeli v gosteh ljudske odbornike iz Va­ raždina, ki jih je vodil predsed­ nik občine tovariš Petkovič. V 65 člariiSiki delfegaciji so poleg odbor­ nikov občinskega zbora in zbora proizvajalcev bili tudi načelniki občinskih svetov in odsekov. V Celju so se spoznali z druž:beno- ipolitičnim življenjem našega me­ sta, si ogledali delovanje organov družbenega upravljanja, komu­ nalno izigradnjo, zdravstveno in prosvetno življenje, delo naših gospodarskih organizacij, obrti itd. Gostje so se udeležili tudi širšega pogovora na okrajnem ljudskem odboru, v nedeljo pa so si ogledali še Novo Velenje in Logarsko dolino. Celjska občina je navezala do­ slej tesne stike že z več mesti. Zelo dolgotarajni so na primer stiki s slavonskim mestom Osije­ kom. Ti stiki so rodili že obil« koristnih posledic tako za goste kakor za Celje samo. Izmenjava izkušenj, pa tudi neposr: dno so­ delovanje po raznih • jrašanjih sorodnega značaja so v oboje­ stransko korist. Sobotni obisk Varaždincev je sicer prvi širši stik z mestom, s katerim pa nas v sedanjosti, ka­ kor tudi v preteklosti, veže mno­ go sikupnega. Politični stiki in go­ spodarsko sodelovanje med Va­ raždinom in Celjem segajo dolga stoletja nazaj. Obe mesti sta do­ življali dostikrat zelo podobne usode v zgodovinskih dogajanjih, močno pa je soroden tudi njun gospodarski razvoj. Kakor Celje, se je tudi Varaždin razvil od ma­ lega, srednjeveškega mesta prek» mnogih bojev v močno, sprva na­ cionalno in prosvetljensko, po­ zneje pa tudi v politično središče. V delavskem gibanju in kasneje med osvobodilno vojno ima Va­ raždin pomembno vlogo. Po vojni sta obe mesti doživeli nagel go­ spodarski razvoj. Končno, a ne nazadnje, druži Celje z Varaždi­ nom še posebno močna vez, saj v Varaždinu prebiva enota JLA, ki je naslednica in nositeljica tra­ dicij junaške štirinajste divizije, ki jo po pravici imenujemo naš» osvobodi tel j ico. Celjani smo začetih stikov z iz­ voljenimi predstavniki mesta Va­ raždina veseli in želimo, da bi se te zveze utrdile in se razvile V čim pristnejše sodelovanje pre­ bivalstva obeh mest. -c. Za jasnost o stanovanjski reformi NALOGE POLITIČNIH ORGANIZACIJ Pretekli petek je bilo v Celju po­ svetovanje, ki so se ga udeležili čla­ ni občinskega komiteja ZKS in. LMS, občinskega odbora SZDL, se­ kretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki osnovnih organizacij Socialistične zveze. Posvetovanje je bilo sklicano, da bi '•azčistili vprašanja okoli stano­ vanjske reforme in hkrati ugotovili, kakšne naloge s tem v zvezi čakajo politične organizacije. Naloge le-teh pa so jasne. Politične organizacije morajo temeljiteje in podrobneje se­ znaniti članstvo z ukrepom in vzro­ ki, ki so privedli do tega. Ekonom- SKe najemnine so postale nujnost, ki pa bodo hkrati povečale izgradnjo stanovanj, saj bi v sedanjem obsegu giadnjf in ob sedanjih okoliščinah nik(jli ne prišli stanovanjski krizi do konca. Na posvetovanju so ugo­ tovili tudi to, da prebivalstvo sem in tja zajema neupravičena zaskrb­ ljenost, so pa tudi sicer redki pri­ meri čisto destruktivne propagande posameznikov, ki bodo spričo veli­ kih in luksuznih stanovanj res mo­ rali globlje poseči v žep. Prebival­ stvo v povprečju pa ne bo prizade­ lo. Govorili so tudi o stanovanjski izgradnji. Ugotavljali so, da inte­ res delovnih ljudi po gradnji lastnih stanovanj v Celju močno narašča. Tudi to je ena izmed dobrih strani stanovanjske reforme, ker bo lastna udeležba prebivalcev v bodoče ve­ liko večja. Tovariš Rupret med oficirji in podofficirji celjske garnizije JLA Te dni je predsednik ljudskega odbora celjske občine tov. Franc Rupert predaval oficirjem in pod- oficirjem celjske garnizije JLA o najnovejših ukrepih na področju stanovanjske problematike, zlasti pa o finansiranju stanovanjske izgradnje, o novih najemninah in podobno. Predavanje je lepo uspelo, saj so ga prisotni spre­ jeli z velikim zanimanjem in po­ zornostjo. 30 let mehanične tkalnice >>Metka LETNI PLAN SO ŽE IZPOLNILI DELOVNI KOLEKTIV MEHANIČNE TKALNICE »METKA« V CELJU JE 2E V SREDINI OKTOBRA IZPOLNIL LETOŠNJI PLAN PO VREDNOSTI. TEMU USPEHU JE 5. T. M. DODAL SE DRUGE- €A. KO JE IZPOLNIL CELOLETNI KOLIČINSKI PLAN. ALI Z DRUGIMI BESEDAMI, DO TEGA DNE LETOS SO PROIZVEDLI TRI MILIJONE SEST STO PETDESET TISOČ KVADRATNIH ME­ TROV NAJRAZLIČNEJŠIH TKANIN. V tem pa tudi z vrsto ostalih ispehov, ki se kažejo tako v načinu lagrajevanja, nadalje v moderniza- tiji in rekonstrukciji podjetja — o ;emer bomo pisali v drugi številki lašega lista — v nenehni rasti pro- zvodnje in zlasti še kvalitete, v ikrbi za človeka itd. praznuje ko- ektiv te dni tridesetletnico svojega •bstoja. Začetki današnje »Metke« segajo r dvoje ločenih in samostojnih pod- etij tekstilne stroke, ki sta bili istanovljeni 1929. leta. Zmagovito tončana ljudska revolucija je tudi ema dvema kolektivoma dala nove n boljše pogoje za uspešnejše de- 0. Tako je že leta 1946 prišlo do idružitve obeh sosednjih tekstilnih ovarn. Nastala je tkalnica hlače- 'ine, Celje. To leto pomeni tudi za- etek stalnega in nenehnega vzpo- la. Prvič v zgodovini sta bili uve- leni dve izmeni dela. Začela se je 'orba za obnovo strojnega parka, 'rišle so tudi nove statve. Kolek- iv se je trudil, da je v čim večji neri zadovoljeval potrebe široke po- rošnje. Spisek proizvodov so raz- irili na popeline, damaste, inlete, lanele itd. Spričo nove in razšir- ene smeri v proizvodnji tudi prvot- li naziv podjetja ni več ustrezal, •ato se je podjetje 1952. leta pre- inenovalo v Mehanično tkalnico Metka«, Celje. V nadaljnji rasti »Metke« bi lah- o govorili o dveh različnih obdob­ jih. Do začetka lanskega leta so se vsi napori koncentrirali v to, da je kolektiv uredil in izpopolnil neka­ tere obrate in oddelke, kot energet­ skega, barvarno, belilnico... do najvišje možne mere. Lani pa se je lotil načrtne modernizacije in rekon­ strukcije, lotil se je razširitve kapa­ citet ter nadomestitve dotrajanih strojev (v povprečju znaša iztroše- nost strojev 70%) z novimi. Tu gre v glavnem za modernizacijo in re­ konstrukcijo pripravljalnice, tkalni­ ce in oplemenilnice. Prva faza te rekonstrukcije je že opravljena, dru­ ga pa je tik pred izvršitvijo. Njeni uspehi so se že lani pokazali v po­ večanju proizvodnje od 2,6 milijo­ nov kvadratnih metrov tkanin v 1946. letu na 3,7 milijonov lani. V perspektivnem načrtu do 1963. leta pa so si zadali nalogo šestih milijo­ nov kvadratnih metrov tkanin. To pa hkrati pomeni povečanje družbe­ nega bruto produkta od dveh na 3.1 milijarde dinarjev. Z namestitvijo 140 novih statev — prvo pošiljko iz Češkoslovaške bodo prejeli že prihodnje leto — bo­ do uvedli še avtomatizacijo dela. Rekonstrukcijo in modernizacijo bodo v pretežni meri izvedli z last­ nimi sredstvi, deloma pa tudi s po­ močjo združenih sredstev tekstilne industrije Slovenije. V sklopu celjske »Metke« že ne­ kaj časa delata tudi dva tekstilna obrata, ki sta nastala v najnovejši dobi: Smarteks v Šmarju pri Jelšah ter Kozjanka v Kozjem. Medtem ko Smarteks spričo premajhne proiz­ vodne enote nima perspektive in bo slej ko prej likvidiran, v njegovih prostorih pa ustanovljena bolj po­ trebna obrtna dejavnost, bo matični kolektiv omogočil Kozjanki s posta­ vitvijo nove hale, nadalje z izpopol­ nitvijo in povečanjem števila statev, s specializacijo ter razširitvijo kon­ fekcijskega obrata boljše delovne in s tem življenjske pogoje. Računajo, da bodo proizvodnjo v Kozjanki po vsem tem povečali od sedanjih 350.000 na 600.000 kvadratnih me­ trov tkanin. Mimo tega bodo pove­ čali še število zaposlenih. S tem bo temu predelu našega okraja storje­ na velika usluga. Velika skrb za napredek podjetja se zrcali tudi v štipendiranju viso­ kokvalificiranih kadrov. Tu bodo že v kratkem uvetjavili načelo, da lah­ ko mojster postane samo tisti, ki bo imel za tako mesto in odgovor­ nost tudi ustrezne šole. Skrb za delovnega človeka v praksi uveljavljajo na najrazličnej­ še načine. Tako imajo v Portorožu počitniški dom, nadalje so v podjet­ ju odprli okrepčevalnico, te dni bo­ do člani kolektiva začeli dobivati tudi tople obrojce hrane. Doslej so zgradili 34 stanovanj, letos pa jih zastavili že enajst. Ta mesec bo za­ čela z delom tudi pralnica. In konč­ no tudi v lastni ambulanti za zobno in splošno ordinacijo ter v centru za izobraževanja, skozi katerega bo samo letos in prihodnje leto šlo okoli 150 članov kolektiva, se vidi, da pomeni človek v tem kolektivu največ in vse. Ob prazniku 30-letnice obstoja ko­ lektivu »Metke« iskreno čestitamo ter mu želimo še več delovnih uspe­ hov. M. B. Stanovanjska problematika Pretekli teden je bil v Žalcu skupni plenum občinskega komi­ teja ZKS in občinskega odbora SZDL. Razpravljali so o vpraša­ njih nadaljnje stanovanjske iz­ gradnje, o finansiranju stano­ vanjske izgradnje, o nov^h na­ jemninah in drugih problemih, ukrepih in spremembah v zvezi 6 stanovanjsko reformo. Tudi v žalski občini sodijo, da se bodo pri nadaljnji izgradnji stanovanj morali nasloniti na stanovanjsko zadrugo, na smotrno porabo sredstev podjetij, namen­ jenih za stanovanjsko izgradnjo in na angažiranje lastnih sredstev prebvalcev, ki si žele pridobiti stanovanje. Vsled tega so se odločno zavzeli za ustanovitev stanovanjske za­ druge, ki bo imela sedež v Žalcu, sekcije pa v drugih območjih žalske občine. Medtem, ko je sikupni plenum osvojil načelna stališča do nadalj­ nje stanovanjske izgradnje na območju žalske občine, so ta teden bila že razna posvetovanja s predstavniki .podjetij, kjer so se pomenili o podrobnostih pri iz­ vajanju uresničevanja zamisli o hitrejši in ekonomičnejši stano­ vanjski izgradnji. Tako je bilo v ponedeljek posvetovanje s pred­ stavnik' kolektivov iz Šempetra in okolice, v sredo pa je bilo po­ dobno i>osvetovanje tudi v Žalcu. ZBORI VOLIVCEV V KONJIŠKI OBCINI V minulih dneh so bili v večini volilnih enot konjiške občine zbori volivcev, na katerih so obravna­ vali kmetijski plan za prihodnje leto. Razen odbornikov ljudskega odbora so se teh zborov udeležili še kmetijski strokovnjaki is predstavniki kmetijskih zadrug. VREME V NASLEDNJIH DNEH OD 13. DO 22. NOVEMBRA: Do srede novembra ali malo kasneje bo prevladovalo nestal­ no vreme s pogostimi padavi­ nami, ohladitvijo in snegom do nižin. V nadaljnjem poteku bo pre­ težno suho, a hladno vreme z mrazom ponočL SEJA OLO CELJE TURIZEM iN NACRT ROGAŠKE SLATINE V sredo bo redna seja obeh zborov Okrjajnega ljudskega od­ bora v Celju. Po predlogu dnev­ nega reda bodo odborniki razprav­ ljali in sklepali o razvoju turiz­ ma, nadalje