polished and distributed under permit (No. 732) authorized bv the Art of fWnh».. * (Al7 tob 6’ 9 7> °" ke at the PoSt 0ffice 0f Caiumet’^*cS^ % ofder of the President, A.S Bjrlesoa,Post:uaste Q. a SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v se ve rozapadu Z/ I j D. Uspešen »za oglaševanje. SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. Letnik IV. ~~--i ZA ^L0VENCE V SEVERQZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE*. CALUMET, MICHIGAN, AUGUSTA 29 1919. Šte*. 23 regent Jožef primoran od-1*1 stopiti. i < **" akta. Delegati mirovne konference* so dali Jožefu le par ur žua, da se odloči za resignacijo. Nova vlada je koalicijska, v kteri so zastopane vse stranke. Spor med Srbijo in Rumuciijo radi Banata. Pari!, 25 avg. -;#il» je od klonila z-aklj tiček trn' -)Vie Konference, da deli Banat -Srbije. “‘Ecko de Paris” poro-« mobilizacijo in vojno proti imunski Budapests, 24. avg. — Urad-Baeporoča, da je nadvojvoda ^reèigjnral v petek popoldne f ga mirovna konferenca ni jjicla pripoznati. furia, 24. avg. — Vrhovni svet ijovne konference je poslal noto hunski vladi s pojasnilom, da Unmnnija prikrajšana na odpilil, katero so ji prisodili za-kiki, /.a toliko kolikor je rekvi. Vili živil in drugega blaga ua irskem. Pariz, 23. avg. — Smoci je pri-jpe telefonili vest »z Budapešte, jje nadvojvoda Jo-žef rezigniral jtem je padel njegov kabi-kLiberalec dr. Gorami bo seri novo vlado, v kateri bodo ••pani strokovno organizirani F«, socialisti, trgovci,' velelniki in kmetje. Mirovna pisca bo takoj priznala novo f. .Nad vojvod a Jožef je takoj Nomisi ji zapustil Budapešto. W, 23. avg. t— Vrhovni svet s,,’>ie konference je včeraj polito zavezniški misiji v Buda-wz navodilom, da naj iaformi-“hojvodo Jožefa, daTTiora od- Ru munska > agitacija v Avstriji tako močna, da Renaerjeva vlada morda pade preje kot bo podpisan mir z avstrijsko republiko. Stl T interesu evropskega mi- U [\ °ta se glasi, da je Evropa pretrpela zaradi avtokrate, Habsburžanov, vsled Käe-misliti ni, Oa hi mirovna i pnca pri poznala kahšno jf2 Habsbur irza«om » n a čel n ; |t|v°da mora hitro rezignirati e*viti mèsto začasni koali lfti, v kateri bodo zastopa-politične stiranke, dokler Vprašanje Reke čaka na sklep Amer. senata. Bariz, 21. avg. — Mirovna konferenca bo vsekakor zaključila jiryo zasedanje koncem avgusta. Mirovna jiogodba z Avstrijo bo menda podpisana prihodnji teden. Pogodbi z Bolgarsko m Ogrsko sta že dogotovljeni: prva izgubi zapadno Traci jo in drugi bodo dostavljeni pogoji čim se vrhovni svet odloči, da pripozna sedanjo vlado v Budapešti. Ostane še Turčija (in vprašanja Reke ter vzhodne Tracije. Ta vprašanja bodo vsekakor čakala prihodnjega, zasedanja mirovne konference, ki se otvori morda v novembru t. 1. Neodločnost Združenih držav glede na turški mandat je zakrivila, d« je stvar nerešena. Ako ameriški senat ne rati-ilficira pogodbe z Nemčijo, kakršna je, tedaj Združene države ne bodo več zastopane na mirovni koufereuci. Italija-m Grčija sta pri volji, da se odloži vprašanje Reke in vzhodne Tracije za drugo zasedanje konference. Razlogi so prozorni. Ameriška delegacija še vedno stoji na Wilsonovem stališču, tar se tiče Reke. (Je se Amerika petom akcije v senatu ne pridruži ligi držav in zavrže turški mandat, tedaj Američan ov ne bo več navzočih na konferenci in Italija upa dobiti, kar zahteva, brez opozici je. Tako se pletejo najnovejše diplomatique tnreže v Parizu. mci. Washington, D. C. — Po revi dirani nasljenišld predlogi, predloženi kongresni zbornici po kongresniku Johnu iz Washingtona, bo naseljevanje prepovedano za dve let1, če predloga poslane postava. Postava -yna tudi ostre določbe za tujezemce, ki hočejo postati ameriški državljani. Prvi državljanski papir mora naseljenec zahtevati, preden potečejo prva tri leta, državljanstvo prejme našel jenec šele po osemletnem bivanju v Združenih državah. Naseljenec, ki zahteva prvi državljanski papir, mora svojo zahtevo položiti pismeno. Soglašati Inora, dà se bo najman j enkrat v letu zglasil pri okrajnem pisarju ali nase-ijeniški oblasti. Còiti se mora angleškega jezika in vladne forme Združenih držav.. Naseljenec, ki ne dobi državljanskega papirja po osmih letih, bo deportiran. V postavo je vpisana izjema gleJe izučenih delavcev ki dovoljuje importacijo izučenih delavcev v času, ki, ga smatra delavski tajnik potrebnim. L osava je zopet odprta pro« metu. Kondauj,2 L. avg,— Iz Budape-šte poročajo, da je bilo danes razglašeno obsedno stau je po vsej Ogrski. Bariz' 21, avg. — (Iz poročila C. S. Mowrerja). ,— Mesto Bern v Svici je gnezdo intrigarskih sestankov med raznimi agenti zaveznikov in bivše avstro - ogrske aristokracije. Bati se je, da se kmaio začne resno gibanje zavpo-stavljenje avstro -ogrske monarhije; pri tem gibanju nameravajo sodelovati nemška man jšina v (Je-holslovakiji, ogrski plemenitaši in ■klerikalci, avstrijski klerikalci in hrvaški separatisti, ki niso zadovoljni s Srbi jo. Rumunci so pomagali nadvojvodu Jožefu do vlade v Budape' št:. Ko je Jožef kuhal svoj coup d'etat,v Segedinu, je mogoče da se je pogajal z Rumunci in Jugo-slevani in obema obljubil Banat kot nagrado za pomoč. Naj bo to res ali ne, fakt je, da so Rumunci takoj okupirali Temešvar v Banatu .cirri je Jožef stopil na krmilo v Budapešti. Rumunska vlada, ki je ansiokratična in nazadnjaška, t« Poročilo o delovanju Mr. Hoover-ja v prid otrokom v Jugoslaviji. Foreign Language Governmental Information Service Jugoslav Bureau. naravno rada videla, da oživi Ko milieta d'-e leti, v kateiili je prejšna dvojna monarhija, prepovedano naseljevanje, se raz- Jugoslovanska vlada nasprotuje Jele naseljenci v dva razreda. V j Jožefu, kajti bon se, da bo "Jožef enem razredu ostanejo oni, ki so prišli začasno v Ameriko, vedril, gern pa tisti, ki hočejo tukaj ostati trajno. Tostava dalje pravi, da se deponirajo vsi tujezeiifci, ki so umaknili svoje prve papirje, da jim ne bo treba opravljati vojaške služba. Taki deportirani nàaaljeui-ki so za vedno ižldjsiaoi iz Zru-ženih držav. v° ‘te izvoli vlade, kakršno j ‘Gta je sledila izjavi Iler-B' Hooverja, načelnika inedie živežne komisije ki je Ameriko, da ne sme If ti več trpeti habsburške-I'"5to rstva na Ogrskem . |f'Mt 24. avg. — Bo aadnjih 12 Budapešte ae je vlada to-i f^Bttenila, da so zraven so* i' '*i da Habsburžan ni več Javljajo pa, da bo 'diovui poveljnik ogrske ' Baro» Sigismund Pore-lebij ob času vojne rnini-#,‘r*iijih stvari, j© v novem f?fof Julij Andrassy je '"'ni s ter. 1(1 komisarji so v petek Ptedse nadvojvodo Jo-'"‘nistrskega predsednika ^'0 zahtevali pojasnila, razglas prekega, soda ^rskt Komi a« ni hišo milili z odgovorom in de- . O .^Jojvodu, da jo preko-“Svoje oblasti. Jožef je ,’da.se boljževizem zopet 0 un odstopi in če vlada 6 ‘‘trdili pesti”. (H- aver.— D h Novojugosl. mimstrstvo. Belgrad. — Prestolonaslednik Aleksander je zaprisegel sledečo gospodo : Min. predsednik: Ljubomir Dtmdovič. Minister prosvete: Pavle Marinkovič. Finančni minister: Vojislav Veljkovie. Zunanji minister: Trumbič. Aelezniški minister: Milorad Draškovič. Pravosodni ministri; Rosta li-motijevič. Minister zgradbe: Velislav Spor med Srbi in Italijani. Boka Kotorska, 21- avg. — Francoske čete so zajmatile tukajšnje mesto in še tisti dan so prišli Italijani v» večjem številu. V mestu Sta zdaj dve garniziji, srbska in italijanska; v luki leži pet italfiJanških rušilcev. Vsled dogodka, ki se je pripetil pred desetimi dnevi, ko so bili .Francozi še tukaj, je srbsko prebivalstvo Kotorja zelo jezno gledalo ua I-talijane in biti sa'je krvavili bg- mifrda podpiral separatiste na Ur vaškem in ker je dovolil okupacijo Banata po Runauncili. Ge-kos lo vaška socialistična vlada tudi nasprotuje Jožefu, ker ne mara povratka monarhije. Budapešta,20.avg. — Angleški podad mirai Tron bridge je včeraj odpijl promet na JDoanvi od izvirka do izliva reke, čeprav pravijo Rumunci, da bodo blokirali ustje Donave. Troubndge ima floto topničark na Donavi za varstvo prometa in vzel je pod svojo kontrolo ogrske mornarje, katere so hoteli Rumunci prisiliti, da prise-žejo zvestobo rumunskeimi kralju Prva tovarna lad ja je že priplula U Požuna v Budapšeto; ladja ima 500 ton sladkorja za Srbijo. jev. Srbi so obtožili Dr. Ante Vu- Svetozar -avg. -da je Sv roeJe monarhistična loviš. Notranji minister: Pri bičev ič. Minister pošte: Edo Tukinič. Minister za nauk in bogačasjs: Tuge m ir Alaupovič. Trgovski minister. Albert Krainer. Poljedelski minister: Franjo Polak. Vojni ki mornariški minister: general Hadžič. Rekonstrukcijski minister: Vitomir iv orač. Minister prehrane: Viljem Buk- žek. N Minister za gozdove in rudarstvo: Anton Kristan. Kot se vidi, imamo Slovenci le tri ministre: Antona Kristana, Alberta Kramerja in Polaka - . Franjo podpirajo črnogorsko monarhiste m pravijo, da imajo dokaze. Pred desetimi dnevi je prišlo k italijanskemu general» v Kotorju dvanajst Črnogorcev, iskajočih varnega zavetja dokler se ne odpeljejo čez morje v Italijo. Srbi trdijo, da črnogorski monarhisti zbirajo prostovoljce v Italiji za “osvoboditev” črne Gore in da privedejo nazaj svojega kralja K ikij;o. Italijanski general je dal Črnogorcem skrivališče v neki ln-ši, toda Srbi so jih zavohali, napadli hišo in. ujeli vseh dvanajst. Italijani takrst niso imeli voja.. štva, da bi bili s sil* esvobodih n-jetnike, Francozi se niso hoteli ganiti in zato so Italijani poskušali zlepa. Poslal) so k Srbom ne kega častnika, da hi se pogajal i prid Črnogorcev, tod n Srbi so častnika ubili, ujetnike s,o pa poslali v Cetinje, kjer gospodari srbska garnizija. Med Italijani in Srbi je vsled tega nastala velika napetost, ki se morda konča z resnim konfliktom, ako zavezniki na pošljejo nazal francoskih cet. Senatni odsek spremenil pogodbo. Wàshington, z4. avg. —Senatni odsek za zunan je zadeve, ki se Itali jane, da ^vi z ratifikacijo mirovne pogod- be z Nemčijo, je včeraj zaključi! z devetimi glasovi proti osmim, da se spremeni točka v pogodbi, kj določa da Japonska dobi vse nemške koncesije na Kitajskem. Spre-mamba je enostavna.. Odsek je povsod črtal besedo “Japouska’’ in jo nadomestil z besedo ‘ Kitajska:'’po tej spremembi, ako jo potrdi senat je Amerika za t-o, da provincija Santung s 40 miljeni kitajskega prebivalslva,ostane kitajski republiki. Republikanski senatorji pravijo, da imajo dovolj glasov v senatu za potrdilo spremembe: obe. nem grozijo, da bodo naredili še druge spremembe vy pogodbi in ustavi lige narodov. Senator Johnson je dejal, da ne bo senat nikdar, odobril krivične aneksije Saiium-ga. American Relief Administration, vladna ustanova pod vodstvom M.r, Hoover-ja za pripomoć osvobojenim deželam v Fvropi je kakor taka prenehala svoje delovanje z 1. julijem 1919. Te dežele, in med njimi Jugoslavija, so sedaj založene z zadostno količino živeža za splošno rabo. Ali še vedno vlada veliko pomanjkanje posebno . hrane primerne za otroke, in' ravno to vprašanje je eno izmed najbelj perečih v Jugoslaviji, saj se gre za dobrobit prihodnje generacije. Posledice vojske na naraščaj so strašne: veliko manje otrok se.je porodilo, veliko več jih pom ira in slaba prelmna ogroža zdrav razvoj naraščaja. Zlasti trpi jo oni, ki so vsled vojske postali sirote. Utreci potrebujejo nežno in izurjeno oskrbo, da se popravijo zle posledice dolgega trpljenja. Zlasti bo nastopajoča zima usodepolna za potrebne otročiče; pomanjkanje primerne hrene bi utegnilo imeti grozne posledice ua naraščaj. Vsled tega se je Mr. Hoover odločil, da nadaljuje svoje delovanje v Evropi in da pridrži vse osob-je American Relief Administracije N jegova -organizacija, THE A-MEKICAN RELIEF ADMIN ISTR ATI ON EUROPEAN CHILDREN’S RELIEF, je odgovorna za prehrano otrok v Evrojii in sodeluje s posameznimi vladami onih dežel, katerih »troke bo treba preživljati preko ziwme. Meseca februarja tega leta je lir. Hoover poslal nujen oklke, da bi se sestavil ameriški odbor v svrhm pomožne akcije za J uglffavijoV Takojšnji odziv se strani American Jugoslav Rehef-a 511 Fifth Avenue, New York City, mu je omogočilo,da je on poslal Maijorija Gabhart-a v Jugoslavijo znalogo, naj organizira tam pomožno akcijo po onih temeljitih iskuš-njah, ki jih je ITooverev organizacija pridobila tekom svojega uspešnega delovanja v Belgiji. Major GeDliart se je ravnokar povrnil in poročal sleda» o delovanju v Jugoslaviji: 1. 200,000 oslabelih i» revnih otrok v Jugoslaviji dobiva vsak dan dodatno jelo (supplementary meal) se strani American Relief Administration European Children Relief, ki mu načeluje Mr. Hoover. Vsak izmed teh obedov, ki so raznovrstni primerno starosti otrok in njihovi oslabelosti- vse buje 500 gorkotnib enot alj kalorij, t* je četrtino '■se dnevne Preklic zakona za prihranitev dnevne svitlobe sprejet. Washington, D. C. — Senat je sprejel preklic zakona za prihraui-tev dnevne sv; tl obe. Za preklic je glasovalo 57 senatorjev, proti potrebe. Jelo obstaja iz pšenične moke, riža, sladkorja, cocoa, masti in mleka v obliki kruhd, posebnih.» biskotov ali kaše, ali pa iz masti, mesa ip zelenjave v obtiki močne juhe. 2. To dodatno jelo deli se navadao v šolali ali bizn njih. Jugoslovanska vlada se jiriaadeva, da vsaka šola v Jugoslaviji dobi kuhinjo za «kuhanje tega jela. Ta sistemo, ki spravlja šolo v zvezo a pomožno akcijo za otroke, prispeva, k izobrazbi jugoslovanskega naraščaja ker* otroci silijo radi tega v šolo in tam osanejo 3. Ustanovile so se posebne postaje (kantine) »a do jence, bolaae otroke ia za matere-dojilke ter «me, ki so uošeče, V teh kantinah dobivajo razu n j brezplačne wane tudi brezplačno zdravniško-oskrbo. 4. fcaedstva za pokritje stroškov te rešilne akcije v Jugoslaviji so narasla na $900,00U in prihajajo iz bledečih virov: $1225,000 je prispel American Jugoslav Relief, ki mu načeluje Mre. Ilarriman, in ostanek $735,. 000 sta prispela America Relief Administration in Jugoslovanska vlada. Ameriea» Relief Administration je sedaj izčrpala vsa sredstva in od jugoslovanske vlade ni za sedaj mog«,«0 pričakovati nikakega nada' j n ega prispevka. Rudi tega morajo Slovenci, Hrvati in Srb! v Zdradè*ih Državah in njihovi a-* er iški prijatelji prevzeti sedaj glav».» breme za zalaganje te •(fčije. Mr.'Hoover bo nadaljeval sprejemat« denarna sredstva od vseh činitaljev, k-i so voljni pripomoči tej pomožni ‘akaciji preko »ime. sadi Vega vabijo se vse slovenske hrvaške in srbske »rganizaeije v Zdrtóervih Državah in vse posebne j)om«vžne organizacije beliefs,- naj sodelujejo z AMERICAN RE-LIMI' ’ ADMINISTRATION CHILD REN’S RELIEF v svrko sisfifiiatićna pomoči naraščaju v JUGOSLAVIJI. &ki in Money Oiders naj bodo izplačljivi na: AMERICAN RELIEF, ADM.1 NI STRATI ON E URO FE AN GHILRHÈiEN’a RELIEF, in poslani na Mr. Hoover- jev urad, 115 Broadway, New York City. tìarovatelji smej® označiti posebne pokrajin» v Jugoslaviji, zk kate«« naj se vporabi njegovi prispevek. Anglež r> Modri Kitajec. Vas pozdravi “Kako kaj uaprebujete‘1” Egšptčau z “Ali se mnogo potite. Toda naj-modrejši je pozdrav Kitajca; Ali je Vaš želodec v , dobrem redu! Dober želodec pomeni popolno zdravje. Zato Je omenjeni izraz zelo pametnega pomena. In če trpite od želodčnih odželod-čnih perendo v, zapahkom, nepveoav®, glavobolom zgubo spalma nervoznostjo itd, potem jo Trinerjevo Grenko vino ravno kar potuebujete To zdravilo izčisti drobovje, pomaga prebavi in obudi tek. Ter je oboi e, vspešno m okusno. Dobite-ga pri Vašem lekarju. Dobite tam nadalje, Trillerjev Liniment najzaneslivejše zdravilo proti revmatizmu, nevralgičnimi bolestmi, protinu, spalakom oteklinam, Joseph Triner Chicago ill. Zmene Adrese. \ F- L. G. 1. S. Jugoslav Bu«oau. Vsled mnogih vprašanj, ki pri-hajapj ua vladni informacijski ur-ad se strani občinstva gleda davt^a, državljanstva, potovanja in drigih ah ö n ih državnopravnih vprašanj, stavl ja se s tem ne zna-uja vsej-n interesentom, da s& un 1 Foreign Language Gover-*me it itnformation Service - Ju-,ge,.:lav Bureau nahaja na 124 j Éa-'it 28 th S28th Street, N.Y.é«.. hai-i or se je preselil iz 48 ulice. :,Radi tega naj se vsa pisma in vprašanja pošiljajo ua novo adreso Foreign Language Gl vermental Information Service J ugoslav Bureau I2'4 East 28 Street, New York. SLOV ETN bk E NOVICE AUGUSTA 22 1919 Herbvd X. Turjaški, karlovški general. 1613 - 1669. Skisal Ivan Stcklasa. K* cesarkein dvoru ao dobra re-dielt ss osnove l'etra Zi in jakega tet s« ga smatrali zategadelj za * voj« ga protivnika. Vrh n tega ga je obrekoval Herbard pn cesarjevih svetovalcih, eeš da ne bode miru na Krajini, če se mu dovoli tukaj v vojaških zadevah veči delokrog, j. tak kakor ga on zahteva, Tq hi bil gotovo povod novi turški mi ovite sulice. Tak» ja bila pri velikih svečanostih po navadi o-pravljena telesna straža, ki ki je spremljevala glavnega zapovedni-ka krajinske. Valvasor omenja, da a« pred.to četo po hrvaški navadi igrali na turški način štirje muzikantje, namreč dva bobnarja; to je bilo SMvedo za tujce reka} nenavadnega. Četudi se Herbard ni mnogo mudil v Karlovcu, se je vendar precej brigal, da se čimbolj učv. gti, kar je bilo tudi neobhodno po- vojni', kateri ne bi bilo kmalu kem trebno, kajti Turki so bili ob tem «*, Herbard se je potožil že leta 1665, knezu Lobkovicu na Tetra Grajskega radi njegovih prevelikih zahtev glede zapovedinštva na Krajini, A gotovo je poročal tudi še kesneje o delovanju l’etra Zrinjskega cesarskim svetevavoem k«>r se je ta 1. 166'd. radi tega radi sain ja Ceng iča potožil samemu knez« Lobkovicu. ki je imel takrat predsednik bojnega sveta o-gur&viti s ogrskimi, hrvaškimi zadevami. K njim se je strinjal ' v vseli teli vprašanjih 'tudi prvi cesarjev minister Vajkard Turjaški SKSiebno od onega časa, odkar so ee s čel' dogovori s Francosko glede talne pogodbe o razdelitvi španske države. Je-Ii je Herbard pošiljal tuoi svojemu bratu posebna poročila o Petru Zrinjskem, nam ni .znano, verjetno pa je. saj srni ja bil, brat pravi zaščitnik na dvoru, ter je on tudi le po bratom priporočilu bili postal karlovški ■general. Tudi se nam ni ohranilo c< otre no poročilo Her bard a o pripravili Teter Zrinjski iskal zaveznikov tudi med krajskim , štajer-Scif® in koroškim plemstvom Jiaano je da je pridobil za svoje «wttove samo štajerskega guefa^ Sramna Tatteubacha in goričkega deželnega glavarja grofa Karola Turna. Herbard X. ni doživel Bačka Tetra Zrinskega, največega pròti vnega, pač pa sta ga koži vela ■oiba njegova brata, Vajkard in Vefk Engelbert. Vajkard. je poslednjikrat sodeloval z Lobkovi-cettt v cesarskem svetu glede .«grških m hrvaških zarotnikov 27. listopada 1669. Nekaj dni kasneje (16- grudna) je moral zapustiti cesarski dv.or, odkoder gaje iztisnil knez Lobkovic. Vuk Engelbert, deželni glavar kran jski, pa je bil.med sodniki, ki so 21. malega town® 1671. obsodili na smrt ^Zrinjskega, Frankopana in Nadaž-«tvra. Poslednja leta sta nainestovala XeebardaX. Turjaškega v krajin ski službi velika stotnika baron JLv»» JaSt'ob Prana 9. svečana 1. in baron Friderik Zavrl jJSauor), .naposled tudi nesrečni JFrantc Krištof Frankopan. Tri v-«*ki vedi nevarnosti, ki je zapretila Tsrkov, je prihitel seveda na ttSKUOČ vselej tudi Peter Zrinj- *4» - Ko je prišel cesar Leopold I. v Ljubljano, je piispel tja-iddi Haibard. Njegov brat V«fc Engenbert, takrat deželni kranjski, je šel cesarju na-Troti do Tržiča; Her jard/pa je pri -•catkoval s kranjskim plemstvom otežalnega kneza pred Ljubljano ii* fcvt ga je lepo nagovoril v .faster« nato so mu poljubili tfjfee vsi prisotniki. Z ljubljanske-$j?a grada je naznanil petem strel, «im Jo cesar stopil v mesto. Pn tem slovesnem vhodu so se puftebwo olili ko vali Jfebardovi vi, &«5tt katere je bil pripeljal s seboj « Karlovca. Bilo jih jeHSO, a vo-jih je Krištof Delišimunovič. je občudovalo rad* krasne Konji so bili pokriti s paH.sedlicami, ki so bile vezane z 5« srebreni vitezi pa so bili •* ®«®3ni nošnji, imeli so kučme iHt&iHÖene s perjanicami in črez liJMssaa tigrove kože. V desni roki as® držali dolge, s svilenimi vitica- času razširili svojo vlast skoraj ti k do trdnjave. Ves prostor prek Kolpe je zdihoval pod njliovšm Jarmom, Vojaška uprava je zato učvrstila Kamensko in Križanič-Turan j, ker je smatrala oba grada s Tomijem za kvažni predstraži karlovške trdnjave. Na početku vladanja Leopoldovega je besnela huda vojna s Turki na Ogrskem in Hrvaškem. Bali so se takrat celo za Karlovec, ker se je bil o njem izjavil cesarski merjavee Stier, da se ne more resnobne braniti, nego da ga morejo ‘Turki iz JBihača lahko osvojiti, ako ga napadejo z večo silo. To njegovem poročilu sta ga neki nalbolj brani, li (Hina in Kolpa, a prav malo rovi in nasipi, ki niso bili niti dogotovljeni. To zapovedi Herbardovi, ki je bil po trditvi kneza Jurja Frankopana prav izveden v utrjevanju, se je imela pregledati točno inf natančno vsa trdnjava ter po mogočnosti izvesti vsi popravki in nova dela. Sklenilo ge je, da se napravi nov nasip na Kolpi, in izdelala se je tudi esnova za trdnjavo v Orlici, ki se je začela pa zidati šele 1. 1730., a se ni nikdar dogotovila. Merjavee Stier je pred loži J, da se postavi sred trdnjave velik stolp.kamor bi se mogla vojska umikati. Stroški so bili pro-iračimjoni na 19.000 goldinarjev. Ta stolp se je sezidal 1. 1680, in dandanes služi za zvonik frančiškanske cerkve. Na predlog Stierov so se takrat dogotovili tudi okopi in zgrade v karlovški trdnjavi, postavile so se palisade v okopu ter izkopale globlje jame. Ves Strošek je iznašal 41.000 goldinarjev na račun Kranjske m Koroške. In vendar se je sam Herbard izjavil, da obe deželi nista v stanu v to svrbo da jati na leto več nego 3000 goldinarjev, Razen tega pa je po pravi jal knez Juri Frankopan po nalogu Herbardovem tudi trdnjavi Tounj in Slunj’ za kar je imel dosti denarja, ni ga pa imel za Otočec ter je prosil zato bojni svet v to svrbo denarne podpore. Akoz Karlovec je takrat prehajalo mnogo vojske.Za pešce je bilo v sami trdnjavi dosti vojašnic, ne pa za konjike, kateri so se morali po-nameščati navadno po okolici. Da ostane pa vsa vojska zbrana blizu trdnjave, je predložil isti Juri Frankopan, da se postavita dva velika hleva za konje, eden v trdnjavi, drugi pa zunaj trdnjave, Tudi L 1666. so popravljali nasipe karlovške trdnjave, ter so hrvaški stanovi na posebno željo cesarja Leopolda I. pošiljali svoje kmete na delo, da se zmanjšajo '7gaj »štar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zaa topstva vam povedo,kako in kaj» ZGLASITE SC PRI LBTBH! T0 JE VAŠA D0LŽNOSTI TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO B0 DOBILO TO OJNOV: Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih k onte potrebovali po, vojn KUPUTÄ vopne varčevalne znamke. « l«i}so obveznice vlade Zdr» dr^av ■ki prinašajo itiriodstotne obvestil Lahko zaifčete • I 'M Vesti iz Domovine. Bančni posli v Trstu +++**++*+***++****+*+****+ ♦♦♦♦♦♦»«< rÄ ne uspevajo tako, kako” eo pr-volno mislili razni laški finančniki, ki so silili'v Trst s podru/,pincami raznih bank. Bn marsika , ten je poslovanje globoko }>od msrmalnini razvojem. T>a-popravi-jo svoje nepovoljno stanje, so se spravili -na dotlej v Trstu poslu-j«če zavode in tako so tudi nemškim bankam zabranili novo poslovanje, Tako-je na pr. “Central-bank der deutschen Sparkassen’' odstopila svoje nadaljnje poslovanje zavodu ‘Tl Banco de Homa” in s i«m prenehala delovati .v Trstu. f Štrajk laških učiteljev v Trstu in Istri. Štrajku učiteljev v Italiji so se pridružili tudi učitelji v Trstu in Istri. .Na zborovanju v Trstu so izrekli svojo solidarnost z Učiteljsko zvezo v štrajku do končne zmage. V resoluciji očitajo laški vladi, dà se ni nikdar brigala za solo in da je ona kriva, da šteje laški narod toliko analfabetov. Učitelji zahtevajo pošteno plačo za svoje delo in temeljito preureditev ljudske šole. Slovenskega trgovca Albina Anžiča iz Trsta so aretirali, karabinjerji na Krasu, ko se je pellai iz Trsta, Imel je pravilno dovoljenje s strani karabin, poveljništva tretje armade, vendar pa so ga ustavili, gotovo na kako ovadbo. Prebrskati so mu avtomobil in kar je bilo v njem, baje nekaj pisem na osebe v Jugoslaviji in zavoj kron, zaplenili. Anžiča so nato izročili vojaški sodniji v Trstu. “La Nazione” pravi, da se je Anžič vozil s svojim avtomobilom kamor in kadar je hotel ; vedno je'dobil dovoljenje. JVled drugim navaja, da je Anžič vozil tudi dr. Utoktrja Ky-bara, preoblečenega po kmečko, v Trat in iz Trsta v Jugoslavijo. Dr- Turna- zioni bivši vodja socijalne de-moKraeije je svojega sina poslal študirat na vseučilišče v Kimi Sani se obnaša zelo Lahom prijazno. Iz Gorice. Naša slovenska inteligenca v mestu in na kmetih je izpostavljena vedno hujšim šikanam z laške strani. Laški voiaki imajo strogo nalogo, paziti nanje, zasledovati jih in naznaniti vsako reč, ki bi mogla služit, v svrlio preganjanja slovenske inteligence. Kadi tega pa slovenski inteligent ni nikjer varen. Ako bi na cesti ne pogledal prav spoštljivo 'laškega vojaka, bi bil pozvan k vojaški oblasti, ki bi ga zaprla In poslala pred vojaško sodnijo v 'Trst: ako v gostilni zakruli laški y®jak prav neubrano kako popevko in bi morda kakemu Slovencu ne bilo to všeč, nastane iz »ega razžaljenje laške armade. Ako je kje v okolici skupaj par Slovencev, že skujejo Lahki kako reč proti njim. Tako so bili pred kratkim prijeli neko slovensko družbo in nekega slovensKega uradnika so bili laški divjaki vrgli celo ob tla in mu zlomil roko. Iz takega postopanja se lahke sklepa, kako je razjjolo-ženje med Slovenci. Begunci prosijo za dovoljenje, da bi smeli domov na Goriško. Ali za vsakega se vrši natančno poizvednvanje in marsikdo je razočaran, ko dobi pri laški komisiji v Ljubljani odgovor da je njegova prošnja za dohod na Goriško odbita. Ua naj si bo pristen Goričan, Slovenec ali Lah, ne dobi dovoljenja, ako mu ga ne priznajo izvestni svetovalci laške oblasti v Primorju. Tudi iz Goriške na Kranjsko priti, ni lahka stvar. Nekdo je hotel k svoji družini, ki je v begunstvu. Pa mu niso hoteli dati dovoljenja. Povedali pa so-mu dovolj jasno, da jel V Tej Inštituciji i ULJUDNOST - Naša želja je izkazovati najprijaznejšo uljudnost pri vsem poslu in delovanju. COOPERACLJA -Mi se neprestano mu j amo do najbljižjega združenja pri vsakem promotu. USLUGA- Naš cilj je podati pravilno postrežbo vsacemu ula-galcu — naj si bode potem svota mala ali velika. Mi uljudno vabimo nove ulagalce. Vestno zdravilo dela čudeže Približno 30 let so vživala Trjnerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. T0 pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Tod CALUMET STATE BANK- oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tesa vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki se nas pru silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravi, gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda V5e bna Trin. lekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca- % Calumet, Mich. *++4^+*++*++■{•+**+++-H--v-E pri njih zapisan za Jugoslovana inda kot Jngoslovau že lahko gre v Jugoslavijo in se ne vrne več na Goriško, kjer mu je tekla zi-beka. Kaj je hotel? Odšel je v Jugoslavijo, ker drugače bi morda čez tele» dni odšel na Baradini jo. Iz Itali je so pošiljali v Gorico vse polno trgovcev in prekupčevalcev, češ, tam je polje za vas, da so boste kaj zaslužili. Bovsodi ponujali svojo robo. Nekateri so prav slabo opravili in odšli, drugi pa hočejo izpodriniti slovenske pa tudi laške domače trgovce. Jako grdo je laško postopanje s slovenskimi učitelji. Z vso silo Lično urejeni Palm Garden Na razpolago vedno svež candy, fine smodke, prava evropejska kava, razne mehke pijače in lahekjlunch. Briporočam se rojakom v obilen obisk. Calumet, Peter Majhor, lastnik, osma cesta. pritiskajo nanje, da bi začeli (raznarodovati Slovensko deco, potiskajo jim v roke'velike laške za-■ tave, katere morajo nositi pri raznih obhodih in prireditvah o-troci nosijo pa male zastavice. Ali naših dobrih otrok se noče prijeti laški strup. Naši malčki so zavod ni J ugoslovani. kakor je zavedno jugoslovanska vsa dežela. Opaže pa se, kako hočejo Lahi zlomiti to zavednost potom ženstva, kateremu se posebno laskajo in m« o-betajo vse lepše življenje pod Italijo, kakor je bilo poprej, ali kakor bi bilo pod Jugoslavijo. Ba tudi ta laška ofenziva ne bo uspela. Potni listi se vidi rajo od 8. do 12 in od 15, do 18, tire vsak dan od 20, t. m, nadalje razen nedelj in praznikov v poslopju dravske divizi jske oblasti, sulla št 11, U. nadstropje. LV Ljubljanico je padel 17. maja 8 letni Ernst Kovačič, stanujoč Gesta na Kodeljevo 1. Trkljal je na Poljanškom nasipu kolo, katero se mu je po nasipu strkljalo v Ljubljanico. Deček je. tekel za njim in pii tem padel v vodo Utonil bi bil gotovo, da ni hitro skočil v vodo mimoidoči srbski vojak Živan Mirkovič od 8. polka, Ul. baon, 1. četa, kateri je dečka iz vode rešil. Ukraden prstan- Zlat prstan z briljantom, vreden 300 kron, je bil ukraden iz žepa g Andrejčič Milki, uslužbeni v gostilni “Bri Lioži”, od dosedaj nepoznanega gosta. Bros il jo je vžigalice. Ker je pa imela Andrejčič ob umivanja mokre roke je gost segel kar sam v predjoasnikov žep po vžigalice ter z vžigalicami vzel tudi prstan. Storilec je bil po govoru Primorec, star okolu 30 let, velike postave, oblečen v sivo sukn jo in črne hlače. Na Calumetu 24 let W, E, Steckbauer Izdelovalec UMETNIH SLIK Trin. Elix. of Bitter Wine. so zzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročil ječe otipneuja prebavnih oiQanov .Trinar, levi izdelki ne vsebujejo kemičnih suovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče ia Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izha ja iz. lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki vz jevi izdelki ne vsebujej sto vino. Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva1 zdravila se dobijo od danes naprej edino le po ekarnahin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trinerjev labretoiij preobložen do ekrajn moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so pienonalij z naroči i družili Irgovce zdravili’ in leka- le geor želi kupiti. Trinerjeva zdravila TRINERJEV nev j>rodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pti revmatizmu ralgiji putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje le iz. »I INI IVI FNT vraten pii izpalmenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenj,, »Liln llTIIMN i kopai,ju n0g odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseh lekarnah. Trinerjev Antšputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseli lekarnah. V najvlšje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 i« Panam 1916 so kila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo Co r-Sin Oak cesta JOSEPH TRINER, Phone 678'J Calumet, Mich Chicago Hat Cleaning Shop. 403J Beta Cesta Nasproti Savings Bank Proda-jlne. ‘izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL, Čedi, lika urejuje in barva klo buke nislamnike za mali denar tako da so kakor novi- Prestol Mladem Možemi! Mi Vam pošljemo popolnoma prosto slike krasnih in znamenitih žensk 1’ošljite samo znanko za poštnino na Americani Novelty Supply Co. Box 1034 New York N.Y. Posebna zaloga pomoranč in Lemon ta teden Popolna zaloga sadja in sočivja. Vse vedno sveže. Calumet Fruit Store CALUMET PETA CESTA. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. ■' Driska Zaplemba tobaka. Loser Adam iu Rittner Ernst iz Gradca sta nakupovala po Ljubljani tobak in tobačne izdelke dokler i ili ni policii jski stražnik ustavil in jima odvzel tobak, cigare in cigarete, kater sta m is-lifla odnesti v Nemško Avstrijo. Štefan Miaerit iz St. Florijana pri orici je tudi po Ljubljani nakupoval tobak da bi ga vtihota-pil v Trst, pa je policijski stražnik zasačil. Zaplenjen tobak so oddali finaučnemu ravnateljstvu Ljubljani. je poletna potožba, ki izhaja iz raznih vzrokov. Mnogokrat ima svoje" vzroke vsled vživanja nazrelega sadja ali zelenjave. V vsakem slučaju je to znak mizerije, ki je bolestna in ne prijetna. Ustavite jo. Rabite Several Diarrhoea Remedy (Severovo Zdravilo zoper drisko). Njena vrednost je preiskušena v zdravljenju driske, coline, poletnih potozb, želodčnih krčev in raznih notranjih neredov. Dobro je za o-troks in odrasle. Cena Z0c in »c davka. Naprodaj v vseh lekarnah. Odklonite imitacije. TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIMI IZDAJAMO neodyisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 211-7th. St«, Calumet, iVlich. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA i Calumet, Mich. M L !n P-\\ In prii m h .i ■H W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Lis for Gl Selanov Zet- boi ! Povest; spisal Slavoljub Dobra vec. Konee sušen je bil že topel, nekateri deževi v prvi polovini aprila so snegu mnogo škodovali. Krčil seje in krčil, dasi ne rad. Snežnisa je tekla kar v poto- se Laškega kih. Lo presledkih ao se prikazali prvi podleski, ko je prišla v deželo novica, da je na Laškem]zmagai iiadecki. Vsakdo je hvaležno vzdihnil proti nebu, v prsih se je pa razširil ponos: “To smo storili mi, kranjci ! Ne bojimo se še Lahov, ne!” J JNetcaj tednov pozneje s» vraža Vi nekateri polki z dOlMOV, Velik je bil hrum, ko so^odhaj. ali na boj, a še mnogo večji je bil tedaj, ko so se vračal« zmago-*valc> v svojo domovino . Od Drvi h vrst v polku pa do zadnjega moža, ki ga jo ožulil čevelj, da je nehote zaostal, vsi so vriskali, vsi pevali. Kamor so prišli, sprejemali so jih tot orate, kot junake. Povsod so jih čakali ljudje s krepčili in pa z vprašanji: “Alij gre tudi naš? Ali ste videli naše? Jeli naš še živ? Odgovor na ta vprašanja Je bil večinoma neodločen, čestokrat talažšlen, a marsikdaj tudi grozom, sree pretresajoč; “Padel je, zagrebli smo ga Sporočil vam je poslednji pozdrav.” Še tnžnejši je bil pogled v bolniške vozove, kjer so vzdihovali bojevnik« za ranami, kakoršne s® v Čast ponos in slavo domovine. Kolikor voz je šld mimo hiše, sicoro vse je pregledala Anica, a aikjer ni našla domačih obrazov. E*do, hudo ji je bilo. Slednjič ji nekdo sporoči, da je padel Mate Vlìbica. Uboga deklica bi se bila «kero zgrudila na tla uoleg voza. Silna žalost se je loti. Najrajša ni «mrla ž njim. Za nekaj dni j se je polegla žalost in iapremenila v strašno sovraštvo do Sitima. Zakaj, kdo drag j e vsega kriv,, kakor on! V tem trenutku se je ji zdel najbolj zaničevanja vredno bitje na zemlji Pozabila je vse, vse; pozabila, da ste bila nekdaj prijatelja, da se je mn®g® trudil ž njo. prej ko je znala brati pisati, pozabila, daje i «jo kdaj ves dober kakor brat; tedaj ni zanjo Šimen nič drugega kakor najnesuamnejši izdajalec, katerega je slepa strast pripravila do tega. Oče Selan ni kazal, da ga je fiöviaa o Tomažu, aü Mati Vrbici ganila ali vasj iznenadila. Ma äbivaem se je eelo -hudomušno ^stuellava!, češ, sedaj ima menda radosti, sedaj ga no bo več čakala. Nekaj dni j pozneje so raznesli P0 Višnjah novico, da je ostal na baškem tndi Šimen Bajec. Ma Sgoverni domn je bilta dan prvi d&a nesreče. Oče je taval okoli, 'teti je joKala na tihem, brata in i testra so lazili kakor megle po ^i. Vsi upi, katere je kazala 'Jegova mladost, šli so sedaj Popolnoma po vodi. Matija je apozaaval vedno bo!] jasno,, da se 8e h»a odslej zanašati jedino sam # Za d nja rešilna zvezda, da 111 « namreč pomaga kdaj sin zapet 5' noge, skrila se je za oblake. Težko je delo družini tudi to padlega Šimna ni nikdo pomi- seveda izdajico-----------. ^težavneje je pa opisati čustva, ^tera so Anici objemala srce v «asu. Mudo, hudo je bil r.j-sovraštvo, teko hudo pa vendar H Seida hi mu želela smrti. Dalje Dolge vrste sveže nasute prsti po planjavah okoli M avare nam glasne pričajo, da tu počivajo borilci za slavo domovine. Tu in tam sfrfota vrana s tal in se vsede na raztreljeno drevo. — Vse tiho, mirno je med vrstami grobov. Tu naši, tam sovražniki, a naprot-stva med njimi ni več. “Smrt pobrati pod Lojiato, kar rodil je beli dan. Odbiti vrhi dreves, osmojeno skale, razorana in mestoma zopet uhojena zemlja, na raznih krajih pobarvana z neko rdečo očruelo maščo .... vse to kaže, da je imela tod bogato žetev — smrt. Tam.le v novarskih bolnicah pa hirajo in dozorevajo za zadnjo pot sosed v strašnih mukali še mnoge žrtve. M ko P* je premišljevala o padlih ^Meničih, bolje je spoznavala, da 1® bido obeh škoda, seveda jednoga k°ll ko drugega. To je že tako Vložilo njeno srce. V splošni razburjenosti se ni jim bilo usojeno, da bi z drugimi pomrli. Stopimo v bolniško sobo! Karbolni duh udari-v nos, aa bi vrgel , človeka vznak. Vzdihi m molitev, ječanje in godrnjanje odmeva od vseli strani]. Tu stopa med vrst vrsto bolniških postelj usmiljenka. Mudi se ji po krepilo Tam druga tolaži vzdihujočega trpina z nebeškim veseljem, ondi pritiska duhovnik umirajočemu na usta zadnje tolažilo—križ. Nekoga tam-le ravnokar nosu v mrtvašnico. Konča! je trpljenje. Sploh se pa pozna sleharnem bolniku neka stopinja smrti. Kolikor bolnikov, toliko je tudi smrtnih stopinj. Prva teh stopinj je že žibelka, poslednja je mrtvaška rauev. N« neki postelji prav blizu izliodnjiu /rat, kodor se nikdo več ne vrne živ, zganil se je bolnik, o kateiem so že mislili, da so mu ure seštete. Lučica ob nogah mu je skoro dogorela. Mahoma stopi K njeniu usmiljenka, migne zdravniku, ki takoj prilliti, pregleda bolnika in reče: Zmagal jo je. Oez dve uri ga prestavite na treje mesto nazaj.’’ Sestra stoji poleg postelje iu ga opazuje. Kakor je bilo videti na bolnikovem obrazu, da se mu vrača zavest in ž njo telesne moči, tako se je poznala tudi na njenem licu radost. Blagor mu, ki more z nesebičnim srcem pamagati svojemu bližnjik-u! Drugi dan vpraša bolnik s prisiljenim glasom, katerega je vazn-umela le sestra : “Kier sem?” Ona vstane, stopi k njegovemu, vzglavju in reče. “Pri dobrih ljudeh. jProsnn) mirujte! Zdravnik je zapovedal. Vse zveste pozneje.” Bolnik zapre trudne oči, kakor da dremlje; poznalo se mu je, da se mu obrača bolezen na bolje. Spal ni, pokoril 3e je zdravnikovemu povelju. Usmiljenka zopet sede ,poleg in pazi na, sleharni njegov migljaj. Krogla mu je prebila prsi na desni strani, kakor mrtvega so prinesli iz bojnega dima sem-le v bolnico in mu ustavili kri. Tri dni je ležal nezavesten. Stoprav danes je nekoliko vec življenja v potezah njegovega obraza, natančneje motrimo te poteze, spo. znamo, sicer ne laluto, a vendar trdno, da bolnik ni nihče drugi leaker Šimen Bajec. Pozneje so ga prenesli še dalje od usodnih vrat, kjer spre jemlje smrt svoje povabljence. Tu se je popolnom zavedel, sestra mu je razložila v kratkem, kaj se je zgodilo ž njtn zadnie dni in kako je končala vojska. Zadovoljen, sladek nasmeti mu je zasijal po obrazu, ko ie sliši 1 o zmagi. Sosed njegov na desni, ki je mrzlično šklepetal z zobmi, poslušal je to pripovedovanje kar najpazljiveje, a videlo se muje, da ne razumeva. Gotovo bi veselilo tudi njega, ko bi slišal, da nima zastonj prestrel- zaupno do Šimna vprašajo® iskati ga, odirod je doma. Jezik ga ie razodeval, da ni rojen Lah, m,0 za sije je lomil laščino. “S Kranjskega sem!” “lake, s Kranjsiega?” nadaljeval je oni takoj slovenski, “potem sva rojaka.” “Jaz sem Dolen jec.” “Jaz pa Notranjem” “Tako? Notran jee? Odkod? “Od Vipave.” Od Vipave?” začudi se Do fen jec in pogleda Šimna natančneje y lice, loda obraz je bil teinu tal*o izpreinenjeii, da ni mogel oni ničesar dognati. Zato reče: “Jaz sem bival tam več let”, dostavil je mirneje, ne sluteč nič “V Vipavi?” vpraša Šimen. “Da, blizu tam. ’ “ivjer?’' “V Višnjah.” šimen molči nekoliko časa, kakor da klice nazai spomine iz prošlih dnij_ Obraz mu zasije srčae zadovoljnosti. (Dobil je rojaka, ki mn prej sicer ni bil na j!ubai, a sedaj jedini, katerega pozna, kateremu lahko potbži svoje gorje, Anica je sicer res med njuna, ali nekaj duij je stoprav, kar je smrt gledal iz oči J v oči, in v tem pogledu zatemni pogled tudi najblago-dušnejšega človeka,- Veseio reče Šimen : “Ti si okrvavelih bojnih lovorik na novarskih planjavah. Mari ne ve Anica, da je storil tako le nji na ljub«? Ali le morda tudi nje oslepilo nezanesljivo javno mnenje Da, tako si misli. Ko je poskusil zadnji korak, da bi me pridobil, iu sem ga odbila zdaj,” Šimen se je premetal na postelji ne meneč se za rano, ne meneč se za zdravnikova povelja, premetal se je z leve na desno, z desne na tevo in vzdihoval; . To je grozno, grozno!” r, sel je in ga ? i j; Ali ste žezavarovaiai proti egnju? i Ge ne, sto® te to ta k« j. Ne odlašajte! £ Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Pj3 ebna zava rovalnina za Avtomobile. i i •Tomaž — Alate Vrbica; kdo te je pa izdal vojako m w> “Tudi ti veš tp?” vpraša Tomaž zvedavo in vzdigne glavo, da bi bolje videl rojaka. “Seveda vem; jaz sem Šimen Bajec.” “Izdajalec'” vzklikne Tomaž in se obrne v stran. Za nekaj časa pa pokjiče strežnico in prosi, da bi ga prestavili od, tega-le ostudnega človeka. Sim n n je nekaj za hreščal o v prsih, jel je blnvati zastalo in sesedene kil. Potem mn je bilo bolje, a oslabel je zelo. Dolgo, dolgo je ostal v nezavesti, in ko se je prebudil, ni bilo na sosednji postelji'nikogar .več. Vprašal je sestro, kam je došel njegov tovariš in dobil odgovor, da je na lastno prošnjo prestavljen v drugo solio. Tudi je toliko boljši, da si Luko sai» pomaga nekoliko. Šest tednov pozneje je Šimen pisal domov. Odgovor, ki mu je prišel v nekaj dueli, pretresel ga je hudo, kakor sovražna svinčenka Zjokal se je Šimen na postelji in bridko potožil sestri svojo nesrečo. Zdelo ae mu je, da pritiska grozba, nepoznana težava na njegovo dušo, srce m na vse življenje. Sedaj si je res prav srčno želel zopet onega trenutka, ko je bil malone mrtev. — “Torej tudi ona, da, tudi ona, mati njegova veruje, da si je onečastil domačo hišo z grdim izdajstvom? V službi bi bil to storil le iz dolžnosti. Me bi mu bilo treba Sestra ga je tešila z božjo previdnostjo. Bila je jedina oseba na svetog ki je verjela, da je Šimen nedolžen. "Potrpite, potrpi te”, govorila mu je, ko ja bil Šimen potopljen v žalostne misli., “Bog ve, kakšno drugo veselje vas čaka za to na s/etupče ne tukaj, pa tam; kogar Bog ljubi, onega tepe.”~ Lepe so se zdele Šimnu te besede, a preveč je bil otožen, da bi premišljeval njihov pomen. Narava hodi svoja pota. Premaga tndi žalost in srčne bolečine, pomaga ji zdravnik za vse bolezni —čas. Use na svetu je pramenl-jivo, stalna je le prememba. Šimen je ozdravel in zopet nastopil službo. Nadejal se je vojno odlikovanje, katero je prepel za svoje junaštvo. Domov je pisal redkoma, še redkejši so bili odgovori z doma. V daljnji Lombardiji, kjer je služboval, premišljal je včasih na samem nekdanje dni; tedaj trm je duh vsplaval nad domačo hišo. Vse, jim je hotel povedati, vse {'S-C. Clivnowetfi Insurance Agency * treba varčevati. V ò(3 hotel razložiti, vse dokazati. Saj je tako srčno želel videti drago domovino. Ljubezen do nje mu je plamtela v ptujini še močneje kakor v onih časih, ko je opazoval lepoto domačih krajev m obžaloval lijih pozabljenost, obžaloval tmino v katero se zakriva še premnogi kotiček naše lepe domovine. ! Toda kakor je nad Dantejevim peklom jemal vstopajočim sle-harno upanje rešitve napis; “Lasciate ogni speranza voi eh’ entrate! Pustite vse upanje vi, ki vstopate!” — tako so tudi šimna vzdramili iz teh razmotri vanj klici: “Izdajalec, izdajalec!” Domorodno ljubezen so nm grenile besede, katere mu je pisal z doma nekdo po očetovem naročilu- “ite vračaj se domov, ker so vsi hudi nate! Življenje bi ti bilo tukaj huje kakor v živem peklu. Jaz verjamem, da si nedolžen: kje imaš dokaze, da prepričaš druge? Tudi mene so e obdolžili in dolže marsičesa, a radovoljno prenašam vae.” Šimen je dobro zapomnil očetove besede ter se zakopal v stanovske skrbi. Življenje mu je ginilo jednolično, a ne brez koristi. Službo je opravljal vestno in natančno, njegovi predstojniki so bili ž njim zadovo-Ini kar mu ni bilo v kvar. (Dalje prihodom.) Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton C»., v Houghton Nat’1 Bank Houghton, Michigan. Gillette Brijaća Ena izmed naših posebnosti je: da omislimo vsacumu rabilcu brijače, orodje njemu ugajajo-ee kakovosti. Napremir:y Vam najbolj ugaja “Bulldog” vrste dočim se sosedu dopada Corn’d inat ion Gillette. Vse vrste tet brij-ač je vedno pri nas na razpolago. KECKONEN HARDWARE CO. Telefon: Peta cesta, Calumet, Mich. GALBRAITH & IMRMICA Odvetnika iztirjujetadolgove, ura\ nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske li stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tei. 169 I "ilr če spomnil, da bi bilo dobro še ^Lučnejše pozvedovati o zaosta vojakih. Poglejmo torej, kakije tam doli na Laškem, kjer 1 Je bil pred jene noge, da ui zastonj izgubil toliko krvi. •-Hvala Bogu”, vzdihnej Šimen na tihem, “da ni bilo zastonj vse grozovito mesarsko klanje!” nekimi dnevi hud J Nekaj dmj pozneje se obrne i® m». SAVINGS STAMPS \ ISSUED BY THE » y UNITED STATES' GOVERNMENT JL~. Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU-- Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovisene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo^da jih dobimo. Sincerity Clothes so povsod znane S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S- varčevalno znamko Vašj»«štar, yaša banka, yaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE-TBH! T0 JE VAŠA D0LŽNOST! T0 B0 REŠILO ŽIVLJENJA! TO B0 DOĐTLO TO OJ*NOVj Ta jih potrebuje sedaj: Obleke od $18.00’do $45.00 VERTIN BROS. & CO. Vi jih konte potrebovali po. vojn kupu™ 0 voj-ne varčevalne znamke. m ki'so obveznice vlade Zdr. držav nki prinašajo štiriodstotne esti! Lahko zaifčete ob*. » SLOVENSKE 'NOVICE >> list ;a Slovence v severozapadu Zjedinjenih Drža«. izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTOV na Caiumetu, Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: Ba celo leto ........................ $ 2 0 Va pol leta............. -• .......... S 1-00 Za EVROPO IN DRUGO INOZ&MSTVO: Za celo l^to .............. S 3.0C« ali 15 K; «a pol leti .................. g 1.50 ali 8 Kr Posamezni lztisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračalo. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo.; V 8luca]u preselitve iz jednega v drugi kraj aj ee nam blagovoli naznaniti staro bivali š seMnar In naročllainaj.se dopošlljujo pod jelovom : Slovenian Publishing Co., 211-7th Street. Calumet, Mich. u SLOVENIAN NEWS 19 Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian’’ Publishing Co., 211 7th St alumet, Mich. * The only Slovenie paper in the Northwestern part of the V. S. of America. 8UBSCR1F ‘MON $2.00 per year. The best advertising medium for Michigan lanesota and other Western States. Advertising ratee sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich a Second class matter. Telefon 6d. IP i CALUMET IN OKOLICA. | «nMeevimiNVMB* — Krščena sta bila v nedel jo Gervazij Leo, v sin Martina in Marije Umek iz Mine ceste in Josip, Bin Johna in Ane Bačar iz Raymbanltowna. — Rudništa nesreča je zopet obiskala našo slovensko naselbino. V pondeljek popoldne je bil namreč na mestu ubit rojak Servaci] Barič, stanujoč na Spruce «eati, Tamarack. Ponesrečenec je cot timborman delal na South Hecli No JO. To popoldne je šeii ekip iz tira in spravljali so ga nazaj, ko ta nenadoma zarkne in povoz Servaci ja. ki je bil tedaj « a tneki. Bil je pri priči mrtev. Pokojni j,,' bilrojen v Suhorju fara Vinice pred 35 leti. Na Caiumetu je bival 13 let. Tu se je tudi oženil ir. poleg soproge Marije žaluje za n j. ein še četvero nedoraslih otroki Mary, Rudolf John in Steve.Bil* j« -člani društva st Cirila in Metodah 9. J. S. K. Jednote, kojega član bo ga spremili k zadnjemu počitku pri pogrebu, ki se je vršil v četrtek jutro iz hiše žalosti v slo vensko cerkev, kjer je bila zanj darovana peta sv. maša zadušnica in drugi pogrebni obredi. Zemelj-ski ostanki so bili nato izročeni materi zemlji na pokopališču Lake View. Žalujočim ostalim ki so izgubili prerano dobrega so’ proga oziroma skrbnega očeta iz-ražamo naše najiskrenete sožal je, mirnemu pokojniku pa naj sveti Večna luč. Počivaj v miru! —Miss Christine Sheringer je dokončala svoje poletne počitnice in jo odpotovala v sredo v Fremont, Mich, kjer bo tudi prihodnje šolcko leto podučevala v on-dotni javni šoli v petju in risanju. Na potu jo ho do Chicago spremljala njena sestra Mamie, od tod T>o pa ta šla v Detroit, — Miss Annie Majerle iz Tamaracka No 5. dosedaj učiteljica v Commercial šoli na Lauri-mn, je skupno z Miss Marale Sberjnger odpotovala v Detroit* kjer imate že obe preskrbljeni do. 1)iti službe. — Miss Agnes Grahek iz Waterworks ceste je odpotovala v Buhi,.'Mina., d oči ui je njena sestra Miss Mary odšla v Lansing, Mich. —Frank Verderber iz Yellow Jacketa je ta teden odrinil proti Lansingu, Mich. —Mr. in Mrs. Jos. Kos, ki sta bila na obisku pri Mr. in Mrs. Mika Munich na sedmi cesti, sta se vrnila v Chicago, 111. — Miss Clara Grahek je odpotovala v Port Huron, Midi., kjer bo ostala par dni predno odide na na svoje mmo učiteljsko mesto Y Harbor Beach, Mich. — Mr. Ralph Sedlar se je po kratkem obisku pri svojih stariših Mr. in Mrs, Frank Sedlar, Osceola Su. vrnil v Flint, Mich. —Mr. Tony Gregorich, ki Je veš let izvrševal krojaško obrt v Vrtinovem blocku na šesti cesti je izprodal svojo delavnico Mr. Math Choppn, isrojaču na Elm cesti. Mr. Gregorič je v sredo večer odpotoval v Milwaukee in C hica-go. Obiskal bo tudi Detroit, potem jo bo pa menda mahnil proti Californiji. — Miss Anna Simonieh je nastojiila službo učiteljice v Commercial šoli na Larium na mestu Miss Anna Màyerle, ki je odpotovala v Detroit. — Zadnji teden je umrla najs-tareja calumetska oseba. Mrs. Mary Niemi iz Centennial je dočakala visoko' starost 99 let. Preživijo jo N trije sinovi in ena hčer in več vnukov in pravnukov. V starosti 77 let je umrla na Eagle Harborju ondotna pijonirka Mrs. Mary Foley. Dvanajst smov in hčera žaluje za njo. —- Geo. Kovačič iz Yellow Jacketa je bil aretevan, pod SLOVENSKE NOVICE, AUGUSTA 29 1919. Važno Naznani e! obtožbo, da protipostavno kuhal žganje Zagovarjati se bo moral pred okrajnim sodiščem. — Drugi teden v tornir, 1. sept se prične novo šolsko leto.Očiščena ■ n prenovljene šolske sobe vseh javnih in farnih šol bodo ta dan vsprejele ukaželjno mladino za prihodnjih deset mesecev. Menimo da ni treba še posebej opozarjati starišev, da je njih dolžnost pošiljati redno v šolo vse šolskoobvez-ue otroke. — Tržni dnevi, ki so bili prvi-krat vpeljani na Red Jacketu in Laurium zadnji teden, so se tako dobro obnesli, da so mestni očetje obeh mest sklenili, obdržavati vsaki teden po dva taka dneva in sicer na Red Jacketu ob sredah in sobotah od 8. ure naprej; na Lau-rium pa ob torkih in petkih. K» povalei so naprošeni, da prinesejo seboj košare ali zavitke, ker vsled tega bodo farmerji lahko še ceneje prodajali svoje produkte, ker jun ne bo treba kupovati papirja in vreč. Razni poljski in vrtni pridelki in tudi goveje in telečje meso in kuretina se na trgu dobi dusti slažje kot pa v pioda jainali. Da se farmerji zanimajo zato, je dokaz, ker so zadn jo soboto pripeljali nekteri svoje prjdelke celo iz farm onstran Lhassella. Ako bo občinstvo ostalo tudi v prihodnje naklonjeno tržnim dnevom, bo to kolikor toliko vplivalo na znižanje cen raznim živilom. — Da je tukajšua C. & H. godba na višku dovršenosti se lahko vidi iz tega, da je dobila v v zadnjem časa več zelo mikavnih ponudb za koncerte iz bližnih in daljnih wiest. V soboto večer bo godba odšla v Chisholm, Minn , kjer bo igrala pri “ boldiers and Sailors: Homecoming ” slavnosti. Za to pot bo prejela $1.200 nagra-de. Rovabljena je bila tudi v Escanabo in iNegaunee, pa je morala radi drugih engagementov ponndbe odkloniti. — Fri letnem glavnem zborovanju samost, poop, društva sv Mihaela, tu se je vršilo zadnjo nedeljo, so bili izvoljeni za prihodnje leto sledeči uradniki; John Klobuchiv, predse J m -, Josip Dragman, podpredsednik, Andrew Gombach. tajnik in zapis nikar in Josip Gazvoda,blagajnik. Odborniki so: Louis Gazvoda, Josip Bolite, Alo|z Jenič, Jtrank Šuštarich, Josip Klobučar m Jodp Novak. Bolniški obiskovalec za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket in Tamarack je" Josip Novak, za Laurium in Raymbaul town pa Alojz Jenič. Frank Brezovar je bil izvoljen za maršala in poslanca. — V pondeljek jutro je pogorel plesni paviljon nekdaj tako priljubljenem teection 16 parku. Burni se, da je nekdo zažgal. Snoda znaša ^3,500, ki je deloma pokrita z zavarovalnino. Bark in pavi-ljon je last German Aid Soeiety. — V nedeljo pojioldne je zgore na North 1'amaraeku neki hlev, v kterem se je nahajala živina in precejšna množina sena- Posrečilo se je rešiti živino in nekaj sena, drugo pa je vse zgorelo. — v nedeljo popoidne se je zgnb'1 4 letni sinček John Pandy-ja iz Allouez. Ko ga do večera ni bilo domov, so se starisi začeli bati, da je morda zašel v Allouez Dam in utonil. Preiskali so ves dam in okolico, a fan tička -pa ni bilo nikjer. V torek okrog poldne pa ga najdejo dečki, ki so brali jagode med Copper City in Moliawkom. Takoj so ga peljali k starišem ki so se ga silno razvese-lili, ker prepričani so že bili, da je kje ponesrečil,. Ko se je deček najedel in naspal, se mu ni prav nič poznalo, da je preživel brez hrane d »a dni in dve noči pod milim nebom. — V torek je pričel okrajni pravdnik Anthony Lucas v urati a mirovnega sodnika Jackola z zasli-šavaujem trgovcev na debelo z namenom, da se dožene so-li ti krivi veliki draginji živjiom v Houglitonskem kraju. Zaslišanja se vršijo vsaki dan in so tajna. Poklicani so bili glavni upravitelji sledečih tvrdk ha debelo: E. M. Lieblein, Roach&Seeber, Peninula Wholesale Grocery Co., Brid-geman & Russell', Lake Superior Produce Co., Godfrey & Sons, W-J. Daley in Sanitary Dairy Co. F. Wieber, Karger & Sons, Nelson Morris Company.. Pian-kington Backing Co. in Cudahy Bros Co. Dosedaj se še ni dobilo proti nobeni tvrdki dokazov, da bi bila kopičila živila z namenom da vzdržuje visoke cene, nasproti pa se le dokazale, da imajo ti trgovci letos manj živil v zalogi, kakor pa lansko leto ob tem času. Trgovci so tudi dokazali, da je njihov dobiček zelo neznaten. — Kakor hitro bodo zaslišane omenjene tvrdke z živili, bo okrajni pravdnik pozval trgovce z premogom in obuvali. Dočim ,tie vršijo ta zasliševanja, pa se cene najbolj važnim življenskim potrebščinam dvigaj* od dne do dne. Denar je sedaj mogoče slati v stari v kraj po stalni ceni, hitro in sigurno. Da pošiljam denar točno po Državnem Zakonu svedoči mol Registration Certifikat, izdanj po državnem zakonu od Federa. Reserve ßoarda. Zjed. držav v razredu A- ASi menite oditi v staro domovino? sedaj je čas da se odlo-čite.preden idete,oglasite se osobno ali pismeno v moj urad za važna pojasnila. ""N Odprta v soboto večer. Prva Narodna Banka je odprta VSAKO soboto od 6 do 8 ure- Prejeli bodete ravno ono postrežbo kB S Lukžjs Stefanac 428 Pine St. Calumet, Mich. Prestol Mladem Možemi! Mi Vam pošljemo popolnoma prosto slike krasnih in znamenitih žensk 1’ ošljite samo znanko za poštnino na Americani Novelty Supply Co. Box 1034 New York N.Y. lisi ali ne. Za sedaj ameriška vlada ne bo izdajala potnih listov onim osebam ki hočejo potovati le radi zabave, ali po 1. novembru bo izdajala, potne liste.tudi tem osebam, ako kak nepredvidjeni vzrok ne prisil; nadaljevanja sedanje omejitve. Ženske v vladni službi. F- L. G. L S- Jugoslav Bureau. Washington —Prvič v zgodovini Združenih Držav je bila po stavljena na čelo vladnega urada ženska, ki se ,ni rodila v Združenih Državah. Miss Mary Anderson je bila imenovana za upraviteljico ženskega oddelka federalnega department« za delo. Velik del moških rojenih v tujih zemljah zavzema visoka mesta v via dni službi, ali to je prvi slučaj, da je bila zunaj rojena ameriška državljanka postavljena na odlično mesto v vladni službi. Izmed članov kabineta tajnik departments za delo, B. Wilson, je rojen Skot m K. Lane, državni tajnik, se je rodil % Kanadi. Miss Anderson se je rodila na Švedskem. Prišla je v Ameriko kakor deklica in je 13 let delala v tovarni za čevlje.Rostala je voditeljica v uniji čevljarniških delavcev, in sedaj zauzema mesto v •odboru v International Boot and Shoe Workers Union in je tajnica v National Women’s Trade Union League. International Relations Committee.Miss Anderson je bila nedavno v Parizu z jednim drugim zastopnikom te lige, kjer so konferirali z mednarodnimi delegati na mirovni konferenci. Delo ženskega oddelka (do ned- da posljujete v uradnih rednih urah, in dobili, ^. nadalje omenjeno priložnost. ‘ J1' Ako Vam ni naredno opraviti Vaše bančne urah, zakaj se ne potruditi v soboto večer ter '% avna znanega pod imenom. The Naredba glede Ameriških Potnikov. F- L. G-1. S. Jugoslav Bureau. U. S. Department of State je izdal sledečo naredbo glede potovanja državljanov Združenih Držav v Evropo: S tem se preklicuje dosedanja omejitev v izdanju potnih listov v evropejske države. Od sedaj naprej ni treba, da bi one osebe, ki želijo potovati v Evropo, izviemši v sovražniške pokrajine in v Rusko, navedle izjemno vzroke za potovanje, niti se dovoljenje omejuje na polnoletne. Vsaka oseba mora le navesti da j» vzrok potovanja zakonit in vpravičen. Vsled navala na prekooceanske parnike opozarjajo se .vsi oni, ki nameravajo potovati v Evropo, naj si naprej preskrbijo mesto na parni kil od svojega agenta. Ob enem svetuje se da, predno zaprosijo za potni list vprašajo konzule onih držav, po katerih hočejo potovati ali jim bo potrdil potu Senatni odsek zasliši male narode. Washington,L).C. — Senatni odsek za zunanje zadeve je sklenil,da dovoli zaslišanje vsem malim na. rodom, Ui niso bili zaslišani na pariški konferenci. Dozdaj je sedemnajst takih ma-lili narodov odprlo svoj stan v glavnem mestu, da predlože svoje proteste senatnemu odseku. Egiptčani bopo zaslišani prvi, ki so zahtevali od pariške konference, da se j i m dovoli samostojna v alda. Za njimi pridejo na vrsto Irci, zastopal jih bo Frank P. Walsh. Grki imajo tudi svoje proteste, toda znano ni, kateri advokat bo zastopal njih zahteve. Zaslišani bodo tudi drugi narodi. Prebivalci iz Reke so poslali senatorju Lodgu brzojavjto, da se zaslišijo. Izvedeti je nemogoče, katera stran je vprašala za zaslišanj6' jugoslovanska ali Italijanka, kovne ali štedilne uloge pri nas? zacetj Prva Narodna Banka NA LAURIUM ČLANI FEDERALNEGA REZERVNEGA SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZILEC -Embalmer- Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajih p, Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznan PETER MADRONICH. 415 Šesta cesta Phone Štev. 313. Calumet V Tej Inštituciji ULJUDNOST - Naša želja je izkazovati najprijažnejšo ulji pri vsem poslu in delovanju. COOPERACELA ~ Mi se neprestano mujamo do naj bij iž j ega zdraj pri vsakem promotu. USLUGA - Naš cilj je podati pravilno postrežbo vsacemu — naj si bode potem svota mala ali velika. Mi uljudno vabimo nove ulagalce. galcu CALUMET STATE 1 t Z I s ir zi 86 ka ka do Calumet, Mich. S e véro va zdravila vzdržujejo zdravje v druščinah. Woman in-lndustry Service) osredotoči se na zbol|šan je razmer ženskega delavstva, zlasti delavnih razmer in izobrazbe za bolj izdatne posle. Driska je poletna potožba, ki izhaja iz raznih vzrokov. Mnogokrat ima svoje vzroke vsled vživanja nezrelega sadja ali zelenjave. V vsakem slučaju je to znak mizerije, ki je bolestna in ne prijetna. Ustavite jo. Rabite Several Diarrhoea Remedy (Severovo Zdravilo zoper drisko). Njena vrednost je preiskušena v zdravljenju driske, oolice, poletnih potozb, želodčnih krčev in raznih notranjih neredov. Dobro je za o-troke in odrasle. Cena 50c in to r»jT^a* i.^apro^aj v vsek lekarnah. Odklonite imitacije. Pogrebni zav «o gai skr nas zad F po Uaš. “.lef «lau JOHN R. M W. F. SEVERA CO. CEDAR RAFIDS, IOWA Na Caiumetu 24 let je največji na Caluni«10 bro znan med Sloven**" i* se v slučaju potrebe, krste in ženitnine- 201 - 6 AiliiT.if.J. .1. ,1. ju A Aif“ TTTTTTTTTT” • cesta Calumet |.++*++4-t*+f,J «iati sestr hiši. Kjeg, P®po 8 poz K se i„ °»se, ,l| u n j no Tež sìa W. E. Steckbauer Izdelovalec Ra candy, fine srn Lično ul«& Palm ^ ved* oiik* P* razpolag0 Pec '«val., ^ 3,; te: katera ten, e« o * SOI “e, da ko ropejska haw*» pijace in Ialiti lll,‘ Priporočam obilen obisk. UMETNIH SLIK Cor-5in Oak cesta Phone 678-J Calumet, Mich peter Calumet, j K **l»aen Je bil0 H ko 0c> ločile V °'h öi SJ l6e 8] “«Unčn 'k v°Ja “° je u 86 Je bil SLOV. KATOL POOP. DRUŽBA. Vstanovliena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: Cain met, Laurium, Calumet, Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St... Pcdpreds. : John Gazvoda, 509 Tam, St... Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.....' 1 L. taj.: Jos K. Sedlar, Lindin LakeAveSt.Latinum Blagajnik; Jos. Seheringer. Oak St____Calumet. Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,........(Jalu NADZORNI KI; Mich. imet, John D. Puhek, 2140 LogSt...............Calumet. Mich. John Gosenea, 4055 Klm St................ ” ” J\la 11 S us ta rich, Osceola St.... Lauri u m * PO KOTNI |0 D BO ?.. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich Matt Strans, 2409 B St. Calumet > Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje," člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino glasilo so “Slov Novice.’ Iz urada Glavnega tajnika S. K. P. Družbe-Uradno naznanilo. Društvom spadajočim pod okrilje S. K. P. D. se tem potom uradno naznanja, da se bode po določbi gl. odbora vršila tretja redna Konvencija Slov. Katol. Podp. Družbe prvi torek v mesecu Novembru, dne 4. Novembra 1919. na Calumet, Mich. Društva volijo naj si svoje zastopnike Delegate v mecesu Septembru. Imena delegatov naj se pošljejo tajniku Družbeni bode skrbel,da se imena istih naznanijo v Glasilu vsaj trikrat pred konvencijo. Delegate voliti je po Družbenih pravilih član VI. točka 12. Krajevno društvo broječe od 8 do 50 članov ima pravico poslati enega delegata na konvencijo in na vsacih nadaljnih 50 članov po enega. Želeti je, da se izvolijo dobri razsodni in premišljeni člani (ce) za Delegate katerim je napredek pri društvih in Družbi res pri srcu. Vsaka konvencija ima važni pomen in najvišjo nloč, da uredi, spremeni ali ovrže ta ali oni člen družbenih pravil. Ker se časi in razmere vedno spreminjajo, se morajo, tudi organizacije v istem smeru voditi in korakati z duhom časa. Po mojem mnenju bilo bi koristno, da članstvo razmotri-va glede Centralizacije bolniške podpore, katera nima se= danji čas pravega sistema. Želeti je, da bi se o tem bolj razmotrivalo v Glasilu Družbe in seznalo misel več članstva. Bratski pozdrav do vseh članov in članic. Za gl. Odbor: Math F. Kobe tajnik S. K. P. D. Trst. Trst. najvažnejša trgovsko- gos-dars/ka točza ob naši Adriji, je bil še za časa avstro-ogrske monarhije cilij pebožnih italijanskih in nemških želja. Italijani in Nemci kot zavezniki bivše Avstro- Ogrske so imeli v.TTrstu najugodnejše trgovske pravice, ki so Jih izrabljali v svoje trgovske, industrijske, pomorske in politične namene. Fri lem jim je pomagala še notranja politika avstrijske vlade. Vsak H-žažki namestnik, od zloglasnega Rmaldinijaido kneza ILohenloheja seje ravnal pri svojem politično-gospodarskem delu po znanem avstrijskem načelu: divide et impera. Italijanski domačini, Slovenci in Hrvati so se med seboj prepirali, Avstrija pa se je smejala. Medtem pa sta delal; račune Italija in Nemčija, saj je znano, da je ebstojala glede Trsta med Nemčijo in Italijo posebna tajna pogodba. Nemčija je jamčila v slučaju razpada avstro - ogrsko monarhije Italiji politično administrativno posest Trsta, Italija pa se je zavezala, da dobi Nemčija Lv Trstu najširše pravice in privileg že v trgovini industrijam železui-Bkih tarifih. Tak je bil tajni dogovor med Italijo in Nemčijo do 1. 1914, ko je izbruhnila vojna. Trst je imel !. 1910 po ljudskem štetju 242.000 prebivalcev. Dejstvo jo, da je bilo med tržaškimi prebivalci nad 80.000 Slo-venuev, Hervatov in Srbov. Italijanov iz kral jevine je bilo 75.000 Nemcev iz rajha pa okoli 6900. Grki, Madžari, Angleži, Francozi, Amerikanci, Rusi, Cehi, Polaiti in drugi so bili v Trstu slabo zastopani. Domačega prebivalstva, ki se je prištevalo k italijanski narodnosti, ni bilo več od 75.000. Med n jimi pa je bilo tudi veliko narodnih odpadnikov, kar dokazu-njihova imena. Farizejska jejo avstrijska uprava je delovala na to, da so se naši ljudje izgubljali v Italija us tv u in postajàli najhujši janičarji v vsakem oziru. Naš boj je bil hud in težek. Poznejša zgodovina bo dokazala, kaj in koliko so delali-Jugoslovani v Trstu za svoj obstanek in kaj so morali vse pretrpeti s strani Italijanov in Nemcev. Kal bo sklenila mirovna konferenca glede Trsta, vemo žo danes, Jugoslovani Trsta gotovo ne dobimo oci mirovne konference. In Trst je vendar naš, samo naš! Veliki sebični interesi Italije zahtevajo, da zgubimo začasno naš Trst! Pa naj bo Pride čas,ko bomo vera, da dobuno Irstin ž njim Istro in ostalo »Primorje. Keka nam ne zadostuje za našo trgovino ampak moramo dobiti tudi Trst. Človek, ki ima zdrava oba dela pljuč, diha, del? in. se premika svobodno! Bodočnost bo pokazala, da.zna tudi mali David premagati veukega Golijata. Tok rek in potokov sè lahko začasno ustavi in Umetno prepreči, da ne tt-če proti velikemu morju, toda zbrano in naraslo vodovje razdere najmočnejše nasipijin poplavi vse ter uniči one, ki so zgradili in čuvali nasipe! Italijanski pohlep po Trstu je razumljiv. Tudi je jasno, zakaj so Italijani zasedli velik del primor ske Slovenije. Italijani so hoteli zasesti tudi Ljubljano in severno-ozemlje do^Celja ter tako ustvariti politično gospodarski fact accompli. Brez močnega zaledja je Trst za Italijane brez vr-duoeti. To zaradi železniške zveze med Nabrežina — Trž.č — Cervmjan m Nabrežina .— Tržič — Gorica — Krmim Te železniške proge vodijo naravnost iz Trsta v Italijo. Potem je železniška proga Divača —Herpel je — Kozina — Pula. Važna je železviška proga Št. Peter— Keka. Železnice Ljubljana — JeseniceTrbiž — Beljak — Celovec, potenj Ljubljana— Zidanimost proti Gradcu in Dunaju na eni, Zagreb — Balkan na drugi strani so največje prometne iu trgovske važnosti. Kdor je gospodar teh železnic ta je tudi gospodar Trsta. Ker ni v Italiji Dremoga so hoteli zasesti Trbovlje. Petrolej in bencin mora dobivati Itaiija eelo iz daljne Amerike in Katuna. Zato skušajo Italijani dobiti v svojo posest naše železnice, da si zagotovi dobavo pretroleja iz Galicije. Italijanski izvoz in uvoz preko Trsta bi bil le tedaj zadovoljiv, ano bi imela Italija za Trst močno in veliko zaledje, naše železnice iu svoboden prevoz surovin, ki so potrebne za razvoj italijanske industrije. Čemu naj bo Italiji Trst z ozkim in deloma neproduktivnim zaledjem? Železniški progi Nabrežina —Italija in Divača — Pula so za gospodarsko I talijo brezskoristi. Italija bo to sprevidela že v par letih. Spoznala bo, da šobili njen J gospodarsdi in diplomatični računi popolnoma napačni . Morala se bo sporazumeti z našo državo ali potem trgovskega dogovora, ki bo priznal J ugoslovanom tudi vse politične pravice v Trstu in Primorju, ali pa bo prisiljena odsto-piti Jugoslaviji Trsj, Goriško in Istro! Italija bo spoznala, ako nam ne izroči Trsta, Goriške in Istre, da slovanski bog še vedno živi. Na evropskem politično - gospodarsko in voiaško zvezo vseh slovanskih držav. Ta zveza je samo vprašanje časa. Napoleon je po izgubljeni bitki pri Berezmi vzkliknil; “Evropa bo ali rdeča, ali pa slovanska!” Rusija se preraja. Poljska, kehoslovaska in Jugoslavija bodo sklenile zvezo z Rusijo. Ta zveza bo postala politično, gospodar in vojaško dejstvo to jasno izpričuje ne samo Evropa, ampak ves kulturni svet in predvsem rav. no Italija ki bo morala proti svoji volji priznati silo naravnih zakonov in se odreči preje ali pozneje vseli naših ozemlj. ‘•Jugoslavenski Ekonomista” D RUST VEKI 0 G UR'S I. Slov, Am, Kal, Dr, Sv. Dn!žine|s'ovenskoTi<^,>iiško podporno društvo Slaba prehrana otrok veliko zlo. Od treh do šest milijonov otrok v Združenih Državah ne dobiva zadnostne hrane. To so oni otroci, glede katerih se štariši in učitelji pritožujejo, da so “ šibki”, “delikatni, ” “ bolehni ” ali “leni; ” Ali Miss Lydia Roberts, ki le spisala bršurico za Chidreus Bureau ( Department of Labor ) S. K. P. D. na CAL.UMETU. Uradniki za leto 1919. Predsednik, Math Prebilich. Oak .St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam, St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak St Podtajnik, Frank Vesel.23II Co Road Blagajnik, John Shutte Odborniki za 2 leti: Math Strauss Mihael Klobučar in Job. D. Grahek, Odborniki za eno leto: John Gosenea. John Pechauer, Math Pipan. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenea Za Laurium: John Gazvoda.Za Oseeola: Jos. Bahor. Za Raymbauitown: Matt Strauss, Za Swedetown:Math Likovich. Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip; Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F. Kobe, V slučaju bolezni plača društvo svojini članom |20.00 me sečne podpore za dobo 6 mesecev, ako betežen traja dalj časa, dob član podporo od Družbe za nadalj-nili 6 mesecev po$20.00 na mesec Vsar član se lahko zavaruje pri S. K. P. Družbi, za posmertnino za $400.0§ ali 800.00 ob enem J6 zavarovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treh prstov na roki ah na nogi $150.00 in mesečni- bolniška podpora $20. na mesec, za nizke aaess. od 1. do se razreda, od 70e do $1.10 na me-5c. Za natančnejša pojasnila se je oberniti na preds.Aajn. a!i blag. HggT“POSEBNOST: Za dobo'o mesecev velja pristopnina samo$l. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino. K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor. SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Slovensko neodvisno društvo podporno Sv. Mihaela Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druntyt. j na Laurium. J m a voje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Susjaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 4919 Jakob Veitiu, predsednik. Josip Režek podpredsednik Jos 1{. Sedlar tajnik John Šuštarič. blagajnik ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec. na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne se]e se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maki v cerkveni clvo.an - ukadniki. Predsednik. John Gazvoda. Podpredsednik, Aloja Šimec Tajnik, And. Gombach Podtajnik, Jos. Gazvoda Blaga.ulk. John Goi ODBORNIKI ZA 2 LETO: John Gršič, Jos, Vogrin, Jacob Zimmerman Matt Stubler Maršal: Matija btubler. Poslanec: Jos. R, Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbauitown ip okolico M artin Straus r.a Red Jacket In okolico Jos. R.Sadier \ slučaju bolezni ( plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo o mesecev in nadalnlh « mesecev plačuje Družba poj $?o.oo na mesec Cela smrtnica je $800.00 oziroma $400 kakor se hode kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pošsadbe zgubo rok. nog tokožes 1. t. d K obilnemu pristopu Taot Odbor- DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. nisò “šibki ” ali “ leni”, nego da so LAČNI. Nekatari izmed teh otrok zares no dobavijo zadosti hrane; veliko več jih je, ki ne dobivajo zadosti pravilne hrane; nekateri pa niso v -stanu prebavljati, kar jedo, vsled kake telesna hi be. Kakor trdi Dr. Josephine Baker, več ko ena petinah šolskih otrok v mestu New York ne dobiva zadnostne hrane. Ako vzamemo vse Združenih Države, to razmerja jmstane še bolj neugodno. Dr. Thomas Wood ceni, to razmerje na 15 do 25 od sto, in "to neglede na otroke pod šohko dobo. Ker pa je znano, da ravno v dobi od 2-do 7. 'eta so otroci še najbolj zanemarjeni, ni nič pretiranega v tem; ako se ceni število lačnih ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. niaši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1919. Predsednik, Nihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA I. LETO. George Kotze. John Turk in J0s Weiss ODBORNIRI ZA 2. LETI. JohnMusič, FrankVesel John Lamut Porotni odbor iehael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. maršal, Peter Hrebec. Vratar. Math Schweiger. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Math Puge) (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbauitown Osceola Swedetown::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 6 in North Tamarack:Math O Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR. eriu ODBORNIKI: Alojs Lavrič, John Koibuchar Anto Muhič,Alojs Jenič. Jos. Kit bue) ar John Murn. Franic Šuštaršič. Louis Gazvoda Vratar maršal, Jos.Kočevar BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Blue in Yellow Jacket, Tamarack, jn za okolico, L Gazvoda’ Oak St. j Yellow Jacket. Laurium, Raymbauitown' tu Osceola in okolico; Alois Laurich To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.no ua meseci bolniške podpore. Vsmrtuiue plača ver, član 1 .do za pokojnikom, lorzj c* več članov tem boljo. Društvo Je se.iaj za nedoločen l znižalo pristopnino na <53,00 Fcslul se to prilike ter pristop te k društvo K obllaem pristopu vabi ____ ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima avole redno zborovanj« vsaka tretjo nedelj« v inasecn. točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. Gradniki društva za leto 1919 so Pred. Jo's. Plant/. Podpred. Math Strauss Prvi taj. Iu -/.as to p. Johu D. Zunich Zapisnikar: John lienich. Blagatnlk. Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETO Mihael Sunič Jr, John Gosenea in John lienich Odborniki za DVE leti Frank Paulich Martin -Štraus^ Johu Startz Maršal in Poslanec: Math Kobe ml. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo rokeali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (team) prvega razreda 11500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamore] jgvti jo bolezen' pismeno naznaniti isti dar k» zbolijo. K obilnem pristop« rabi ODBOR. otrok na tri do šesti pod naslovom “ K»1 je nezadnost-da “ otritó ameriških milijonov. Mnogo izmed teh otrok trpi lakoto zato. ker njihovi stariši ne morejo kupiti zadnostne količine primerne in izdatne hrane. Na tisoče ameriških družin mora danes živet, na dohodkih, s katerimi ni ■ mogoče nakupovati j zadnostne hrane. Ali uboštvo ni edini razlog slabega prehranjevanja. Mnoge matere jednostavno ne znajo, kako pravilno trošiti svoj denar, da se ž njim dobi najbolj izdatna Urana. Nekatere matere so tudi vzgojilo svoje otroke tako, da nimajo nad njimi prave kontrole toliko glede jedi, kolikor glede počitka. Miss Roberts popolnoma vpravičeno graja one matere, ki so še ponosne na svoje “ delikatne” otroke . Ne vedo pa. da je otrok nežen zato, ker ne dobiva pravilne hrane, in da tak otrok je radi tega podvržen vsaki bolezni in da se bo lahko v poznejši) letih ( ponsesrečil v borili za življenje? ker nebo v njem nikake življenske sile. Brošurica nujno priporoča takozvane “ malnutrition clinics” in “inalnwtritMyi classes ”. V takih razredih se zbirajo otroci dobivajo poduk o pravilni hrani in odrugili varnostnih in zdravstvenih odredbah. Matere so tudi povabljene, da obiskujejo take razrede, kjer dobijo vsak nasvet, ki ga potrebu-jejo.' Boston, Chicago in Pliiladel-pliia imajo take kurze in njihov uspeli na zboljšanju otroškega zdravja je oči viden. Kosila, ki ga ottoci dobivajo * * * * v šolah, tudi tudi prispeva k boljši prehrani. Miss Roberts smatra za absolnt-potrebno zdvraniško nadziranje otrok tekom one dobe, ko ras**jo. Zdravnik bo na tak način takO| spoznal vzroka in posledice slabe prehrane dal starišem primerne uasvete. 17WTA IO VIJ E\A JLJETA Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti TA BANKA VAM nudi VARNO UI.OŽIŠĆE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VKLIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Stari pregovor pravi! Da se prepričate kaj da je dobro m Kje da se dobi. Mora te poskusiti. Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite k-Muvrinu in nebode Vam žal. Peninsula Meat Market VOGAL 6 IN EL Al CESTE. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. Izgubljena vest, Prevel J. P. Usmiljenja vrednemu pijancu sr vidi vsa n jegova preteklost Itake* en sam «inveii zioiži n, on ne anali ■ *ir», ae izpraši) jfc, ne preudarja; tako ga je potrla podolja ,, |eg°"e-ga nravstvenega-palica,-vatam pred nji m, da ga oni proces sainOobsod be, kateremu se jeradovoijnfl podvrgel, b:je prež primere občutneje in ostreje, nego najstrožja ljudska sodba. Noče celo vzeti v poštev, da več|i del nepretekloati za katero se tako kolne, niti ne, pripada njemu, ubogemu ib nesrečnemu pijančku, ampak neki' tajni pošastni sit', ki ga je drevi la in vrteia, kakor drevi in vrti v stepi vihar ničevno bilko. Kaj je njegova preteklost-?, Zakaj jo je preživel tako in ne drugače? Kaj je on sam? — Vse to so taka /eni;, je hkra - 1 da mora, pr ,k pi ; svoje,a i • o-It zdeio vpraS&Bja, na katera more odgovarjati samo z začudenjem in popolno nezavednostjo.Jarem je delal njegovo življenje;poJ jaruom sa je rodil in pod jarmom se bo zgrudil v gomilo. A zdaj, glej, je prišlo zato, da bi mu neusmiljeno stavilo vprašanja in odgovarjalo uanja z molkom? Ali zato, da bi izgubljeno življenje vnovič za-vejalo v razrušeno shrambe, ki se bo sesula pod njim? (Horje? Probujeno spoznanje mu ne prinese s seboj .niti po-inirjenje, niti nadeje, a vzbujena yest mu kaže samo en izhod — izhod brezkoristne samoobsodhe. Bila je. prej okrog njega megla ‘m sedaj je megla, samo da je *e je sedaj naselilo vanjo polno mu-m nih prikazni; rožljale so prej na rokah težke verige in rožljajo na njih tudi sedaj, samo njih peza je sedaj še enkrat težja, zato ker se je zavedel, da so to verige. V potokih tečejo brezkoristne pij&n-oeve solze; ustavljajo se pred njim d«bri ljudje in trdijo, da joče v njem vmo. “Ljudje božji! ne morem ...! neznosno!” vika bedni pijanec, a druhal se krohoče in bri je norce »jim . Ona ne razume, da pijanec še nikoli ni bil tako prost vinskih duho v, kakor to minuto, da je sa mo našel nesrečno stvar, ki hoče raztrgati njegovo ubogo gree na kosce. Koki tolpa sama naletela na D najdeno stvar,potem bi spoznala, seveda, da je na svetu bridkost vseh bridkost!— bridkost nenadoma najdene vesti, ^pozivala bi, da je ona prav tako podjarmljena m na duhu popačena tolpa, kakor je podjarmljen m nravno popačen pijanec, ki jadikuje pred «jo, “Ne, treba se je je kako iznebiti! iSieer se z nje stegneš kakor peš!”, mi sli nesrečni pijanec in hoče že vreči svoj naidek na cesto: a zabrani mu blizu stoječi stražnik. ^ “Zdi se mi, bratec, da hočeš ti trositi, kakšne plakatne pamflete po cesti!” mu je rekel, preteč mri s prstom ; “za kaj takega te jàz, bratec, lahko za par ur pripremi” . Pijanec, tlači skrivaj najdeno vest v žep in se izgubi s njo. Ko se takó- ožira in krade po cesti, pride h krčmi, v kateri toči stari njegov znanec Prohorič pijačo. Najprej pogleda tiho skozi o tuo in ko vidi, da ni nikogar v oštariji Prohorič čisto satu dremlje za mia®, odpre v trenutku vrata, skoči v sob», in predno se Prohorič »ave, leži zločesta najdena vest že v njegovi roki. * v * * * Nekaj časa je stal Prohorič z izbuljenimi očmi; nato ga je naenkrat obli) pot po vsem telesu. Zazdelo se mu je bogve kako, da toči brez patenta: a ko je natali čneje ogledal, se je prepričal,da so vsi patenti, modri zeleni in rumeni pri hiši. Pogledal je na capico, ki jo je imel v rokah, in zdela se mu je znana. •‘Aha!’”sa je spomnil Paj ni vo tista capa, ki sem jo šiloma z«-gna'lod lebe pialo pie;,, k■* sem vzel i; eni! Ih d v, v prav tista ]0i Ko se je o mu tu nekako i.-tnrevid ti seda; na kanu “Kadar |e čkiv pósi«, pa mu pride v roke — potem kar reči; adijo* iz vsega skupaj ne bo nič!” j-‘ pn-mi,šljeval skoraj. mehanično. Na mab se je pričel tresi! in je obledel, kakor da bi mu bil v oči po-giedal doslej n ez.nan strah. “Umazano je, vse, napajati v-bogo ljudstvo! je šepetala vzbujena “6at. ‘Žena! Arina Ivanovna!” je zakričal ed strahu ves iz es-be. Pritekla je Anna Ivanovna. A kakor hitro je zagledala, kar je našel Prohorič, je zavpila s čudno izpremenjenim glasom: “Policaj! policaj! Ljudje božji! Tatovi!” “I zakaj bi moral jaz zavoljo tega lopova priti v eni minuti ob vse?” je mislil Prohorič, Innajoč oči vidno v mislih pijanca, ki mn je podvrgel s-voj najdek. In debele kaplje potu so mn vstajalo po čelu. Med tem'saje pričela krčma polagomo polniti s pivci. A Pro-horič ni stregel z običajno ljunez-uivostjogostom, ampak se na veliko začudenje pivcov branil nalivati jim pijačo. Celo jako genljivo jim dokazuje, da je jiijača začetek vse nesreče za ubožnega človeka. •‘Ko bi ga izpil ti en kozarček — kaj če to! To je celo koristno!” je govoril skozi solze. “A ti, dragee, prežiš na ugodno prilikojj da bi ga mogel colo vedro požlainpa-ti! In kaj ti pomaga to? Pri §tisti priči te vlečejo pred oblast; pri oblasti pa srajco dol, in odhajaš od tam, kakor da bi bil kakeno nagrado dobil! A vsa, tvoja nagrada je znašala sto batin! Tako torej pomisli, ljubi moj človek, ali ae ti je treba za tako nagrado ubijati in vrhutega še meni, tepcu znašati na la.p,. tpdo prislužeui denar!” “Kaj pa ti je vendar za Boga milega, Prohorič? Ali si ob pamet?(’ so mu dejali presenečeni gostje. . -»‘Znorel bi, bratec, ko bi se tebi “Zato, “ je rekel, “ker če se že komu ta pesreilr pripetila, potem jo mora tudi nositi ! .. ne smt se ižgiVarjc'.'. c -. da. je ti' govec ali kupec, za.o ker bi' 'bi' > to za-ij samo brezuspešno vzuefni jauje. Ativpa. tako- A p iijt- raj takega primerilo!” je odgovo- ril Prohorič. “Rajši pogledi, na, kakšen patent sem si Janes pri pravil.’, Prohorič je pokazal podvrženo mu vest im v praski pivce, ali se je bi morebiti kdo izmed njih hotel poslužiti. À ko so pivci izvedeli, za kaj gre, še govora ni bi io o tem da bi jo kdo vzel, ampak bojazljivo so se od mikali v stran in odhajali proč. “To je patent, ne!” ni brez zlobe pristavljal Prohorič. njun V' “Pa kaj boš zdaj ti so ga izpraševali gost je. “Kaj? Zdaj so moje misli take: ostane mi samo eno — smrt! Zato ker slepariti zdaj ne morem več; zjpi k* drugemu vozu, hoče petresti za brado — ali, o mi vest ne pusti; kaj mi preostaje — pesti se mu ne odpro! olì i-am o sebi; “č esi’ec -n č>ovek setu aa i«m svetu — pa. je.” Na tak nach se je pečal ves dan s filozofičrimi problemi, jtn dasi se jebila Arina Ivanovna z vsemi štirimi uprla odloku svojega uioža, potrnpat posodo in iztočiti pijačo v kanal, vendar niso oni dan prodali ni kaplje. Pod večer se jt Prohorič celo rarvese’ d in leo je legal spat, je delal jokajoči Arini Ivanovi;! ; “No, glaj, dušica in 1 jubeznivas ženka moja! čeprav si nisva dane> ničesar pridobila, a za t> , glej koko jo lelikp človeku, ki ima vedno vest prod očmi!” in res. Kakor h:tro je legel, pri tisti priči je zaspa1. In ir se premetaval v spanni in tudi smrčal ni, kakor jj imel. poprej navado* ko si je nabiral blaga, pa vesti m imel. A Arina Ivanovna jo m siila o tem malce drugače. Ona je prav dobro utnela, da v kramarskem poslu vest n; bogve kako prijetna pridobitev, da bi imel človek od nje Kakšen dobiček. Zato je sklenila, iznebiti se nedobrega, gosta, naj velja, kar hoče. Celo noč si je utrjevala pogum, n precej, ko je zatrepa! na zaprašenih oknih krčme prvi jutranji svit, je ukradla spečemu možu vest iu zbežala.brez sape na o'ico. Kakor nalašč je bil tržni dan ; iz sosednjih vasi so že prihajali kmetje /. vozovi, in mestni nadzornik Lovec se je odpravljal v svoji lastni osebi na trg, vzdrževat red. Jedva je zagledala Arina Ivanovna prihajajočega Lovca, že se ji je posvetila v glavi srečna misel. Na ves tek se je spustila za njim iti toliko da ga je bilo došla mu ie ža potisnila a. .čudovito spretnostjo vest po lehko v žep plašča. m * » m » Lovec ni bil popoln lopov, a branil seni inarsikatre reči in rokam je bil dal precejšnjo prostest. Oči ni imel da bi rekel prekanjenih, ampak kakor pravimo imel je bistro oko. Tudi roke niso bile, da l>i dejal, predrzne, vendar so se rade zaplet le v vsako stvar, na katero so naletele na cesti. Kratkomalo, za drag denar se'ga je dalo podkupiti, kjer se ga je hotelo. In zdaj je priče'o tega človeka viti. Na trg je prišel, in zdi se mu, da vse to, kar je nastavljeno po tleh, po vozovih, vežah in šatonh •— da vse to ni njegovo, ampak tuje. Kaj takega se mu še ni pripetilo dozdaj. Otira si svoje pretkane oči in pravi sam pri sebi; “Ali spim ali čujem, ali me- je bolezen naskočila, ali kali? ’ Uri stopi k nekemu vozu, hoče stegniti šapo, a sapa se no gane; pristo- kir.eta groza! 1»! Vrača se (Jamov, in Lovka-žena 'ga 'že č Aa in misl: “Kug ve, koliko kljunač; . ,ni»|'r:',08e danes moj ljubi i .<■/.?” ' zdajci — no-I p’ “pgr ii • za' ri-L jo srce \ njej j ib vrgla;sti na •‘Kam si del ‘ m za v* i jji ta n., J ju , “Moja vest tu, e priča da., “se ‘le hotel c prayice, ati Le cce. “Kje imaš 1 šam!” ‘,‘M.oja vest inje ponovil Lovec “Debro; toiei ga p* prem P 'j* torej zdaj drugega, kakor umreti?” ‘ To je rps!” so se mu smejali gostje. “Zdaj sem prišel celo do takega sklepa,” je nadaljoval Prohorič “da bom vso posodo, kolikor je je, potrupaì in vino v kanal ' izlil Veste,,kadar ima človek v sebi to krepost, potem ja že sam duh po tej . čobodri v stanu obrniti mu želodec!” “Samo daj! Jaz ti bom že posvetila!” se je potegnila Arina Ivanovna. Njenega srca se menda ni bila doteknila dobrota, ki je bila osenčila Prohoriča. ‘-Takih kreposti bi se ne zmanjkalo!” A Prohoriča je bilo že težkoJ pregeniti. Zialival se je z grenkim solzami in je nepienehoma govoril in govoril. Strah ga je obšel. “Kaj mi jo vendar danes?” misli Lovec. “Na tak način uničim samega s'ebe. Čakaj, domu pojdem. Morebiti se mi kaj prevedri v glavi.” Vendar je upal, da mu bo’’ mo. rebiti prešlo. Začel se je izpreha-jati po trgu. Gleda vsakovrstno perutnino, raznolične stvari so razložene po tleh, a vse, kakor da oi mn govorilo: Blizu imaš blizu roko, pa ne boš! A. luno je so dobili med tem pogum. Videč, cla je človek ob piruet in samo zi ja, so začeli iz njega norce briti in ga klicati za Poiana Pofaniča. “Ne napasti rue je morala kakšna bolezen !” je dognal Lovec in; ae odpravil brez.kljuiiačev, s praz nimi rokami domov. fi; e v pra- ie priča. da.... pa imej svoj« vest za koèilo do prihodnjega tržnega dne! Jaz zme nimam kosiia! ’ je rekla Lovka odločno. Povesil jc Lovec glavo, ker je vedel, da je beseda Lovke nepre-grenko v.no ravno kar potrebujete. To zdravilo izčisti drobovje, pomaga prebavi ir obudi tek. Ter je oboje, spevno 'n ok isno. Dobite Vsšem aa ,u .dobite ga va Odložil je plaščin mahoma se je čisto mpresanil Ko je obesil vest obenem g plaščem na steno, mu je postalo zopet lehko in svobodno, in zopet se mu je začelo zdeti, da ni na svetu nič tujega ampak vse njegovo. In začutil je iznova v J; sebi sposobnost grabiti in požirati. “Čakajte, zdaj ae £ mi pane iz-vijete iz rok, prijatelji!” je rekel Lovec, maneč si rolce, in začel naglo metati nase plašč, da bi na vso sapo letel na trg. Toda—o, čudo! .— toliko da se je dobro ogrnil, se je že zopet pričel krčiti. Brav, kakor da bi bila dva ploveka v njem: eden brez plašča — brezvestni, grabežljivi in dolgoroki ; a drugi — v plašču — poparjeni iu plašni. Toda čeprav je videl, da še ni pri-šel skozi vrata, pa je bil že malo-dušen, vendar je hotel na vsak način iti na trg. “Kdo ve, morebiti se bom premaga! ” si je mislil sam pri sebi. Ali čim bliže trgu je prihajal, tem močneje mu je bilo srce, tem nodoljiveje je govorila v njem zahteva, pomiriti se z vsem tem srednjim in malim narodom, ki se za krajcar cel dan ubi ja na dežju in v blatu. Zdaj mu že ni bilo več do tega, da bi škilil pa tujih Kljunačih; svojo lastno mošnjo, ki jo je nnel v žepu, je težko nosil, kakor da bi naenkrat iz zanesljivega vira zvedel, da v tej mošnji ne lože njegovi, ampak tuji novci. “Na bratec, petnajst kopejk!’’ je rekel, pristopivši nekemu kmetiču in stisniysi mu v roke drobiž, “Za kaj naj bo to, Fofan Fo- fanič?” “F, za mojo prejšnjo krivico, bratec! Odpusti mi v Kristovom imenu!” “No, naj ti odpusti Bog!”^ Na tak način je obhodil ves trg in razdal ves denar, ki ga jo imel pri sebi. Dasi mu je bilo lehko, ko je to storil, vendar se je globoko zamislil. Ne, ne, to se me je morala kaka bolezen polotiti,” je rekel zopet sam pri sebi. “Pojdem rajši domov pri tej priliki pa naberem na ulici kolikor mogoče [veliko beračev in jih nasitim doma z vsem, kar mi je Bog dal !” Rečemo — storjeno. Nabral je celo krdelo beračov in jih pripeljal s sebo_, na dvorišče. Lovka je samo povzdignila roko. Čakala je, kakšno budalost mož še naredi. A on je potihein šel mimo n je' in ji ljubeznivo rekel: “Vidiš, 1’e Josjuška, to so oni nepreskrbljeni ljudje, ki si profila dubiti jih prepeljal. Daj, nasiti iih v Kristove!« imenu!” y , ; -, Ali toliko da je obesil plašč na klin, mujje postalo zopet lehko iu svobodno. »Skozi okno gleda in vidi, da se zbira na njegovem dvo- •Denarno Stanje First National Bank of Calumet Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919 Sedaj je čas Da prihranite del svojega zas= lužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom. Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= čevati. Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode -Liberty Bond= in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO. Naše veselje je Vam ustreči. Prva narodna banka v Calumato. Ali potrebuete očala? Ak° jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala. Zraven tega iniamo vedno v zalogi, popolno 'zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na’ starem mestu. A. Fahlen & Go, 32 peta cesta- Calumet, -M ich Celotni Stan Finske vzajemne zavarovalnice v Calumet, Mich. Od časa organizacije 1860 Število zavarovalcev.... 3,297.00 Sedanja rizika zavarovalnine................3,729,959:00 Dividenda izplačana članom .............. 320,172.68 Požarne izgube .... 151,250.42 V rednost v gotovini. . .206.263.48 Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih. 1912 ............... 127,284.81 19.13.............. 129,067,45 1914 ............... 140,991.97 1915 ............... 156,150.00 1916 ............. 159,020.74 1917 .................179,829.38 1918 .............. £06,263.48 DIREKTORJI: Henry A- Ritti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- • W. Frimodig, glavni upraviteO Mat. 1 chela in William Johnson, dbornika. ste, ljudje, božji?” na dvorišče sam “Kdo pritekel sebe. “Kdo, kdo? Vse to so nepreskr-krbljem ljudje, ki si jih ti ukazal nasititi!” se je obregnila Lov-ka. “Orez pleča bi jim dal s kor-bačem! ’ je zakričal z izpremen-rišču beraški narod iz celega meg., jenim glasom in se kakor blazen ta, Vidi in ne ume, zakaj. Ali nai bi pretepel vso to sodrgo? Nesreča se prigodi — bodite pripravljeni. Pain-Expeller pomaga takoj ’ tienju, udarcu al» °» klinah. Po vseli lekarnah in 65c tili pa pipite »» F. AD. RICHTER & Cpo 326-330 Broadway, New York vrgel nazaj v hišo. (Dalje priliodnič.) Richterjev Pain Expelle*‘ sidrom !