tlbWILIW I J I d J IBI 7-8/X • avgust 2000 • cena 250 SIT • Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem KOROŠKlC$9čASOPIS ggite;r ^y\ ZAVAROVALNICA MARIBOR ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ L SS2;:-r->— -- i SGPKOGRAdK IGEMd.d. Wa BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d o.o Ravne GRADNJE d.o.o. Slovenj Gradec INŽENIRING doc Dravograd PRODAJNI CENTER d o o Dravograd preverit ZAGOTOVLJENO ZADOVOLJSTVO sidrni certifikat št.132 ISO 9001 a FECRO company Tovarna opreme d.o.o.-Gmajna 55 -SLO-2380 Slovenj Gradec Telefon: ++386(0) 2 88 271 00 • Fax: ++386 (0) 2 88 44 078 E-Mail: info@nieros-metal.si PPFPIH karikirano ČEZ DOBREGA SOSEDA GA NI.. "Le zakaj bi zaradi otroka hodila okoli dohtarjev? Jaz ti ga z veseljem naredim - pa še zastonj bo !" PREPIH sa KOROŠKI C A S f) P I R Iz vsebine: • Valuk blestel v Parizu 4 • Koroška v sliki 6 • Anketa: Bo avto postal luksuz? 8 • Intervju: Hubert Robnik, župan Radelj 10 • Turizem na ivarčkem jezeru 12 • Ravne s komisijo za mlade 16 V IMENU LJUBEZNI • Moda na Koroškem 20 Po pia ah se drenjajo množice. Med porjavelimi telesi tu in tam poblisne mlečnobela koža novodošlega dopustnika, ki hiti mazati občutljivo kožo z oljem ali kremo. Kdor ni imel časa postopoma nabirati rjave barve, skuša nadoknaditi zamujeno z najvišjimi zaščitnimi faktorji za pridobitev športnega videza. Za lepo porjavelo kožo je treba malce potrpeti, da bo ja še jeseni dajala lep videz in vzbujala radovedna vprašanja o prijetnostih dopustovanja. Nekateri iščejo rjavo barvo ob bregovih jezer ali na planinskih poteh. Zanimivo je gledati tudi visokogorske smučarje, kako tovorijo obložene nahrbtnike do snežnih poljan in se nastavljajo soncu na smučeh ali ob njih. Spust po snegu sredi poletja poplača trud ob prenašanju težkih smuči navzgor tudi tam, kjer ni žičnic. Užitek seje podričati tudi poleti, ne le pozimi. Do morskega ali planinskega sonca je treba potovati, saj redki uživajo te radosti z lastnega hišnega praga. Prometne radosti so znane vsem, ki so se odločili dopustovati v bližini sonca: za lepo barvo, za zdravo kožo in prijetne spomine je vredno nekaj žrtvovati. Nekateri si želijo v času dopustov ogledovati svet in njegove lepote. Agencije ponujajo izlete in potovanja v bližnje in oddaljene kraje. Radovednost žene nekatere v mestna središča, raziskovat nočno življenje gostinskega ali kulturnega vidika, druge pa v eksotične predele ali nenaseljena področja. Možnosti za vse okuse in seveda za različno težke denarnice ne manjka. Čudoviti poletni čas nudi toliko radosti najmlajšim, šolarjem, dijakom, študentom, delavcem na dopustih in upokojencem, da bo jeseni komaj dovolj časa za urejanje vtisov. Usmiljenja vredna pa je mala skupina izvoljencev ljudstva, ki bo poleti v imenu ljubezni do naroda garala. Naši ljubi poslanci bodo menda tik pred zaključkom mandata postorili vse, kar so v dosedanjih letih zamudili. Če se bodo oni iz ljubezni do volivcev tako žrtvovali in odpovedali dopustom, se bomo jeseni volivci seveda oddolžili na ustrezen način. Variant ne manjka, bolj ali manj ljubeznivih, osebno izročenih ali poslanih po modernih komunikacijskih vezeh. TIK V primerjavi z dejanji so besede nedol ne. NIKO • Poroka sredi Drave 28 • OOZ Ravne se predstavi 30 • Naši otroci na igrah v Kanadi 38 • Glosirana črna kronika 40 Na naslovnici: Kolesar Posnetek: Tomo Jeseničnik PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC, d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: GRAFIK SERVIS, Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, do.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel./fax: 0602 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Za Slovensko vojsko je bilo izdelanih prvih deset valukov, vendar na Ravnah čakajo na nova naročila Valuk je v Parizu blestel, doma pa skrbi! Valuk je v Parizu naletel na veliko zanimanje Leta 1998 je bil opravljen izbor kolesnega oklepnega vozila, s katerimi se v prihodnosti kani oborožiti Slovenska vojska. Na povabilo slovenske vlade za pripravo ponudb so se odzvali trije proizvajalci: nemški Henschel, švicarski Movvag in železarska družba STO (Stroji in tehnološka oprema) z oklepnim vozilom valuk, ki je v ponudbi nastopala skupaj z izraelskim podjetjem Elbit ter avstrijskim Steyr-Daimler Puchom. In tudi zmagala. Te dni je STO Slovenski vojski že dobavil zadnjega od desetih valukov, novih naročil pa od nikoder. Še več, Janez Janša je te dni dejal, da je bila obnova T-55, ki so jo opravljali na Ravnah, zgrešeni projekt, na drugi strani pa je valuku uspela prestavitev na uglednem sejmu v Parizu. Precej mešani občutki za namensko industrijo na Ravnah torej, ki se je deset let po razpadu Jugoslavije in na prelomu tisočletja znašla na ponovnem razpotju. Na znanem evropskem sejmu oborožitve Eurostaroy v Parizu je bil lahki kolesni oklepnik valuk, ki ga po licenci družbe Steyr izdeluje podjetje Slovenske železarne, Stroji in tehnološka oprema, deležen velike pozornosti. Na raz-staviščnem prostoru je stal ob tanku merkava 3, ki ga mnogi imajo za enega najbolj sodobnih tankov na svetu in vsakdo, ki je prišel na zelo dober obiskan izraelski prostor, si je lahko ogledal ravenskega valuka, ki je bil za to priložnost opremljen z izraelsko nadgradnjo Rafael in dodatno protioklepno zaščito. Tudi v posebni izdaji revije Jane's so valuku namenili veliko pozornosti in zelo ugodne ocene. Na valuku so za v te namene namestili top vrste Bushmaster, ki je proizvod ameriške tovarne McDonell Douglas Helicopter System. Strelec je v kupoli zaščiten in strelja s pomočjo optičnih naprav iz notranjosti vozila. Poleg te kupole je na prototipu še vrsta drugih novosti, med drugimi tudi dodatni oklep. Tako je na letošnjem pariškem sejmu oborožitve STO kronal več let trajajoče kooperantske odnose z izraelskim Rafaelom. Valuk so opremili z njihovo nadgradno enoto vrste 0WS24 (Overhead Weapon Stations), ki je zaradi zanesljivosti in učinkovitosti že v preteklosti pritegnila pozornost svetovnih strokovnjakov za oborožitev. Oborožitev sestoji iz univerzalnega avtomatskega topa Bushmaster kalibra 25 mm in mitraljeza 7,62 mm belgijske tovarne FN Flerstal. Standardni top je izdelan za hitrost streljanja 200, z majhnimi dodatki pa tudi do 500 izstrelkov v minuti. Mitraljez lahko na minuto izstreli od 700 do 1000 izstrelkov. Doma drugače... Toda mednarodnemu zanimanju ne sledi tudi ustrezno zanimanje Slovenske vojske. V družbi STO so nedavno naredili zadnjega od desetih valukov in proizvodna linija, kjer so delali ta oklepna vozila, sedaj stoji, delavce pa so do novih naročil prerazporedili znotraj podjetja. Ko je Slovenska vojska pred leti izbirala med valukom in oklepnih vozilom piranha proizvajalca M0WAG, je bilo rečeno, da se bo v prihodnjih letih opremila z 60. lahkimi oklepnimi vozili. Slišati pa je bilo tudi ocene, da bi v primeru, če bi Slovenija postala članica Nata, potrebovali najmanj 200 tovrstnih lahkih oklepnih vozil, če ne kar 400. V zadnjih dveh letih in pol pa na Ravne ni prispelo kakšno novo naročilo, prejeli so le nekakšno povpraševanje za dvanajst vozil podobne konfiguracije, kot so bili prvi valuki, in za prototip ambulantnega in komandnega vozila. Prototip valuka so na Ravnah naredili leta 1994, za tem so ga na ministrstvu z obrambo testirali, vendar na Ravne niso dobili rezultatov teh testov. Pred štirimi leti so ponudili tudi nadgradno orožno enoto (Overhead Weapon Station), vendar brez pravega odziva. Marjan Senica, direktor družbe STO, pravi: »Valuk, ki smo ga predstavili v Parizu, je prototip in ga bomo v tej konfiguraciji predstavili tudi na sejmu na Poljskem. Za tem bomo temu vozilu povečali moč, predvsem zaradi večje obremenitve, saj nosi oborožitev in dodaten keramični oklep. Načrtujemo tudi, da bomo čez čas demontirali obstoječo postajo in naredili integracijo z minometom 120 milimetrov. To oklepno vozilo bo ostalo v hiši, saj ga potrebujemo za predstavitve potencialnim kupcem. Povpraševanja za valukom pa prihajajo tudi iz Turčije, to je za turški del Cipra, kjer bodo potrebovali PPFPIH v ospredju 45 vozil, Turki pa se zanimajo tudi za prenos tehnologije. Portugalci pa se zanimajo za 81 vozil, iz Zimbabveja se zanimajo za 134 vozil, povpraševanje je prišlo tudi iz Sudana. Čakamo pa na jesen in odločitev, ali bo Steyr v ZDA dobil posel za ameriško vojsko. Mislim, da je tačas najbližji prav projekt z Ameriko, kajti delni lastnik Steyrja je General Dynamics. Tu gre za ogromne količine, sedaj se govori o 1800 oklepnih vozilih, skupnih potreb pa naj bi v ZDA imeli kar za 8000 vozil. Proizvajalci teh vozil imajo instalirane zmogljivosti od 50 do 100 vozil letno. Teh 1800 oklepnih vozil želi ameriška vojska do leta 2004 in če bi ta posel dobila ena tovarna, bi delala 18 let. Zato smo optimisti, saj bodo morali ponuditi delo več tovarnam v ZDA in v Evropi. V Evropi pa tudi Steyr nima večjih kapacitet kot 50 vozil letno, zato se v STO tudi vidimo v tem poslu. S sodobno linijo za montažo, to je investicijo vredno kakšen poldrugi milijonom mark, bi na Ravnah lahko delali od 50 do 60 vozil na leto. V primeru, da bi dobili večja naročila, pa smo se pogovarjali tudi o zmogljivostih izven Raven.« Posel za Ameriko? Posel za Ameriško lahko postane resničnost. STO je namreč v konzorciju pod- jetij, ki izdelujejo Pandurja ali vozila po tej licenci, Styer je torej v delni ameriški lasti podjetja General Dynamic, ki je v ZDA konkuriralo na razpisu ameriške vojske. Izbrani so bili v ožji izbor, med potencialnimi dobavitelji pa je tudi švicarski M0WAG z vozilom Piranha. M0WAG pa je prav tako v delni ameriški lasti družbe General Motors. Precej realna so pričakovanja, da se bosta Styerjev konzorcij in MOWAG za izdelavo teh 1800 vozil povezala in si posel razdelila. Če bo ta posel dogovorjen, potem bi na Ravnah v treh letih za ameriško vojsko lahko izdelali od 180 do 200 vozil. To pa bi pomenilo, da bi namesto 60 ljudi, kolikor jih je na tem programu delalo doslej, potrebovali vsaj še šestkrat toliko delavcev. Tudi na področju vzdrževanja in modernizacije v delavnicah STO več kot dve leti od Slovenske vojske niso dobili nobenega posla. Obnova tankov je zastala: ne nadaljuje se obnova T-55, še več, Janša je nedavno med vrsticami napovedal, da se to ne bo več nadaljevala, češ da je bila zgrešena, projekt revitalizacije M-84 pa se tudi še ni pričel. Obnova tanka T-55 je Slovensko vojsko stala manj kot milijon dolarjev in po revitalizaciji je to bil skorajda nov tank, za nov uvožen tank pa je potrebno odšteti kakšnih sedem milijonov dolarjev. Za obnovo M-84 pa od začetka posla do testiranja mineta vsaj dve leti. Tačas v STO obnavljajo le dva šolska tanka. »Namenska proizvodnja v Sloveniji je na nekakšnem razpotju. Na tem področju seje na Ravnah v zadnjih desetletjih nabralo veliko izkušenj na vseh ravneh: pri proizvodnji jekla, termični obdelavi, proizvodnji odkovkov in sedaj tudi v končni izdelavi. Ne moremo si ustvariti reference zunaj države, najprej si jih moramo na domačem trgu. Pred dnevi smo imeli razgovor s Steyrjem, kjer bodo dobili naročilo za 200 novih oklepnih vozil za avstrijsko vojsko. Tam je bilo rečeno, da v Avstriji niti za trenutek ne pomislijo, da bi ta vozila delal kdo zunaj Avstrije. Pri nas je veliko znanja in mislim, da bi ga morali izkoristiti in dobro prodati. Podobno velja za naš geostrateški položaj. V Sloveniji bi lahko ustanovila logistični center za vzdrževanje težke oklepne tehnike. Mehanski del lahko pokrivamo na lokaciji Ravne, elektroniko bi lahko pokrili v Fotoni in s sodelovanjem še nekaterih drugih slovenskih podjetij bi lahko vzdrževali marsikatero oklepno tehniko tudi za druge države. Prepričan sem, da bi s takšnim centrom za vzdrževanje lažje prišli v zvezo Nato, na drugi strani bi lahko z rezervnimi deli in komponentami oskrbovali sistem Nata. Na Ravnah gotovo izdelujemo ene od najboljših torzijskih vzmeti na svetu in področje vzdrževanja težke oklepne tehnike je za našo državo lahko zelo zanimivo. Toda o tem bi morala svoje dodati tudi država,« razmišlja Marjan Senica. (mp) Odlagališče metalurških odpadkov v Mrtvem dolu nad žerjavom je končano veriga ekoloških projektov še ni sklenjena Doslej so v MPI za ekološke projekte porabili 570 milijonov tolarjev V podjetju Metalurgija-plastika-inženiring (MPI) v erjavu so končali z urejanjem odlagališča odpadkov, na katerega bodo odlagali odpadke, ki nastajajo v proizvodnem procesu. Čeprav so dela že končana, bodo odpadke na deponijo začeli odvažati jeseni, ko bodo uredili vso potrebno dokumentacijo. Odlagališče umetnih mas in sandre ali ostankov, ki nastajajo pri pridobivanju svinca iz starih akumulatorjev, sodi med projekte ekološke obnove Mrtvega dola. Podjetje MPI je že pred leti pripravilo program ekološke sanacije in načrt naložb, podprtih tudi z ministrstva za okolje in prostor in ministrstva za gospodarske dejavnos- ti, in s tem širše zastavilo postopno oživljanje okolja zgornje Mežiške doline. Po zagotovilih vodstva podjetja je odlagališče ekološko varno in po vseh merilih ustreza okoljevarstvenim zahtevam, ki so usklajene z evropsko zakonodajo. Deponija naj bi zadostovala za petnajstletno proizvodnjo, namenjena pa bo izključno odpadkom, ki nastajajo v proizvodnji. Prve količine odpadkov bodo nanjo odložili jeseni, v tem času pa nadaljujejo tudi s poskusnim obratovanjem razžvepevalne naprave. Ta je pomemben člen v ekološki sanaciji, saj bistveno zmanjšuje emisije žveplovega dioksida v okolje. Skupna vrednost treh ekoloških projektov - sanacije starega odlagališča na Glančniku, razžveplevalne naprave in najnovejše naložbe- znaša 570 milijonov tolarjev. Kot je povedal Mirko Kret, direktor MPI, zaradi narave proizvodnje »sanacija ni nikoli končana, saj je vsako takšno podjetje obsojeno na nenehne spremembe tehnologije in s tem stalno urejanje delovnih pogoje" in zmanjševanje vplivov na okolje.« Poleg stalnih tehnoloških izboljšav bodo v MPI, kjer je zaposlenih 150 delavcev, v prihodnje poskušali pridobiti nove proizvodne programe. Na ta način bodo ohranjali delovna mesta in sčasoma odpirali nove možnosti za zaposlitve. (Pit) fotokronika Od junija dalje sta trgovski podjetji v Mežiški dolini, Jamnica in Korotan združeni v novo družbo, z imenom ERA Koroška. Enovito podjetje bo po besedah dosedanjih direktorjev Franca Zavodnika in Milana Savellija usmerilo sile predvsem v izboljšanje ponudbe v celotni dolini, dodatno izobraževanje kadrov, modernizacijo prodajnih prostorov, obeta pa se tudi usposobitev večjega prodajnega centra po standardih sodobnega zahtevnega kupca. Fotografija Zlatka Strgar je s tiskovne konference, na kateri so predstavili razvojne usmeritve novega podjetja in njegovo mesto v Skupini Era. e Posnetek Zlatka Strgar V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so predstavili nov aparat za diagnostiko urinske inkontinence, ki pomeni dvig ravni kvalitete zdravljenja v bolnišnici. Nakup aparata, na katerem preiskave že opravljajo, je veljal slabih trinajst milijonov tolarjev in so ga v celoti omogočili donatorji - Prevent Slovenj Gradec, Poštna banka Slovenije, Trimo Trebnje, Dealing Slovenj Gradec, Fori Velenje, Koratur Prevalje, Stroji Ravne, Zavarovalnici Maribor in Triglav, BBC d.o.o. marketing, SGP Kograd IGEM, Factor banka, Eurocity Slovenj Gradec in llirika Ljubljana s svojimi prispevki. Posnetek Jasmina Detela Koroška v sliki Konjeniški klub Slovenj Gradec je sredi junija na letališču pri Turiški vasi organiziral turnir v preskakovanju zaprek. Nastopili so tekmovalci iz 12 konjeniških klubov iz Slovenije, skupaj s 93 konji. Prireditev si je v lepem vremenu ogledalo okoli 400 gledalcev. V obeh tekmovalnih dneh so domači tekmovalci v posameznih točkah dosegli 3 zmage, na fotograafiji pa je Jasmina Grobelnik, KK Slovenj Gradec, zmagovalka na višini zaprek 110 cm. Posnetek Jože Kerbev Kar dober mesec so prostori Splošne ambulante vuzeniškega zdravstvenega doma v rokah delavcev radeljskega gradbenega podjetja, ki ga bodo v približno mesecu dni temeljito prenovili, izboljšali in sploh naredili še kakšen kozmetični popravek na njem... Posnetek Kristl Vaiti Za prijeten zaključek šolskega leta so zadnji teden v mesecu juniju za svoje varovance, Varstveno delovnega centra na Muti in učence Osnovne šole s prilagojenim programom Muta, poskrbeli učitelji, ko so se odločili, da svoje varovance in učence popeljejo s splavom po reki Dravi. S tem so jim želeli dati v življenju izkušnjo več, saj so nemalokrat prikrajšani na tem ali onem področju. Pri tem so jim priskočili na pomoč tudi sponzorji in sicer občina Muta, Zavarovalnica Maribor in Nova kreditna banka Maribor, podružnica za Koroško. Posnetek Darinka Unkovič Zavod za ljubiteljsko kulturo za območje občin v okolici Radelj je bil tokrat organizator prijetnega srečanja in nastopa manjših pevskih zborov. Zapeli so fantje moškega pevskega zbora Mihael iz Radelj, prišli so Ožbaltski pobi in iz zgornje strani še mešani pevski zbor Zvon z Mute. Ker tako prijetna srečanja ne gredo kar tako v pozabo bo iz tega še kaj nastalo. Posnetek Kristl Vaiti Lepi poletni dnevi so na poseben način združili krajane Gortine, ki so prišli na idejo, da bi se družno s kolesi ali pa kar peš podali na Pernice ter tako svoje športne aktivnosti združili na prijetne skupen način. Tako se je v lepem sobotnem jutru v centru Gortine zbralo nekaj več kot 50 Gortinčanov. Kolesarji so prišli s kolesi, planinci so bili opremljeni po planinsko, vse skupaj pa je združevala dobra volja in polni nahrbtniki. Skupina se je tako podala fotokronika PPFPIH_______________________________________________ na pot proti Pernicah, ki so jo prehodili v dveh urah in pol. Kolesarji so seveda bili nekoliko hitrejši. Posnetek Drago Verdnik Ob 50 obletnici ustanovitve Koroške zadružne zveze so se v gostilni Murko v Slovenj Gradcu na okrogli mizi zbrali veterani koroškega zadružništva in kmetijstva. Poleg veteranov so sodelovali naši kmetijski strokovnjaki, župani in veterinarji iz koroške regije. Posnetek Metoda Hovnik Rek V prijetnem ambiento smrek in višinskega sonca pri lovski koči na Pernicah je bilo že tradicionalno srečanje slepih šahistov- civilnih invalidov vojne za Slovenijo iz Maribora in šahistov z Mute. Prav mariborska skupina slepih šahistov slovi kot močna skupina odličnih poznavalcev te kraljevske igre. Vsi skupaj pa so hvaležni lovcem za prostore in vse drugo, česar so bili deležni. Posnetek Kristl Vaiti Ženske v Mežici nadaljujejo s tečaji, v katerih pridobivajo znanje iz različnih ročnih spretnosti. Svoje stvaritve redno predstavljajo širši publiki, izdelke zadnjega tečaja -risanje na steklo in keramiko so Mežičanke razstavile ob praznovanju dneva državnosti. Mladi Trbonjčani so bili letošnji organizatorji šestih iger kmečke mladine za Koroško pokrajino. V lepem sobotnem popoldnevu in ob odlični organizaciji, posebej še ob pomoči kmetijskih pospeševalcev in neutrudne Pavlijeve Bernarde, so opravili tekmovanje domala brez zapletov. Pomerili so se kosci, grabljice, pajsali so hlod, vrtali deblo pobirali krompir in seveda tudi molzli krave. Tako ponosno so se pred kamero postavili udeleženci sindikalnih iger gradbenih delavcev Slovenije, ekipa Kograd IGEM, ki so se s tekmovanja na Kodeljevem v Ljubljani vrnili s pokalom za osvojeno prvo mesto v skupnem seštevku. Posnetek je s sprejema v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu po končanih igrah. Posnetek Metoda Hovnik Rek Iz nekdanje skladiščne stavbe, ki jo je leta 1959 v Dravogradu zgradila takratna Okrajna zadružna zveza, je Kmetijsko gozdarska zadruga Dravograd lepo uredila trgovske in poslovne prostore. Investicijska vrednost preurejanja pa je znašala 51,5 milijona tolarjev. Novi prostori Kmetijsko gozdarske zadruge Dravograd so velika pridobitev, ob občinskem prazniku pa je bilo to zanje lepo darilo. CUDV Črna na Koroškem je bil organizator 10. letnih iger specialne olimpiade Slovenije, pod geslom »Šport je radost tudi, ko samo sodeluješ«. Kdor si je igre ogledal, je lahko ugotovil, da je to geslo tudi tokrat zadelo v polno in da je pravi olimpijski duh vendarle še nekje prisoten. Pokrovitelj iger je bilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, med sponzorji pa sta bila tudi Zavarovalnica Triglav OE Koroška in Kograd IGEM Dravograd. Posnetek Miro Petek Član Gobarskega društva Ježek Albin Kovač je v gozdovih Kaple našel pravo gobo velikanko. Navadno le manjša gobica je na tehtnici “potegnila” kar dobrih 18 (osemnajst) kilogramov. Med gobarji in v strokovni literaturi zvemo, da je to žvepleni lepolukn-jičar in ga uvrščajo med dobre užitne gobe. Škoda, daje ta enkratni primerek končal na gobarski razstavi namesto v kotlu. Posnetek Kristl Valil Primestna vaška skupnost Pameče praznuje svoj krajevni praznik 11. julija, v spomin na 12 ustreljenih talcev leta 1944. Že junija so odprli osek ceste in pločnika skozi naselje in organizirali dobro obiskan tradicionalni pohod k Jesenku nad Pamečami. Posnetek Stanko Hovnik anketa PREPIH Brez modrine neba je drugače - takšen je naslov razstave, ki jo v Slovenj Gradcu predstavlja prof. Pino Poggi. Razstava je na ogled Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec do 10. septembra 2000. Posnetek: Metoda Hovnik Rek Na poletnih glasbenih večerih 2000 v Slovenj Gradcu je bilo izvedenih že več zelo uspešnih koncertov. Naš posnetek je s koncerta kvarteta trobil v Rotenturnu, ki ga je pripravilo Društva študentov akademije za glasbo, v sodelovanju z Glasbeno šolo Huga Wolfa Slovenj Gradec. “ŠE MALO, PA BO AVTOMOBIL POSTAL “LUKSUS"... Slovenci smo se navadili, da se v naši lepi in mladi Sloveniji tostran Alp cene spet hitro spreminjajo in zvišujejo, v kratkem času so se tako cene naftnim derivatom kar dvakrat dvignile, povišanje pride čez noč. Ob vsakem takem povišanju negodujemo, ko se jeza nekoliko poleže, pa kupujemo in plačujemo in sploh ne pomislimo več, za koliko so cene višje. Kaj pa o zadnji podražitvi bencina menijo naši anketiranci? BOŠTJAN JEVŠNIK, Šmartno pri Slovenj Gradcu: “Ne vem, kaj naj rečem. Če bo šlo tako naprej, lahko pričakujemo, da bo avtomobil sčasoma spet postal prvi “luksus”. Vozili se bomo z njim le takrat, ko bo za to nujna potreba. Ker je naš zaslužek pod evropskim povprečjem, si marsikdo ne bo mogel privoščiti vožnjo z avtomobilom, marsikdaj pa se bomo morali posluževati kar kolesa ali pa peš hoje. Mnenja sem, da pri teh cenah naftni derivati ne bodo obstali”. TINE LAKOVŠEK, Slovenj Gradec: “Cene bencina se vse prehitro dvigujejo z ozirom na plače, ki so zelo nizke, življenjski stroški pa iz dneva v dan večji. Ne vem, ali je to monopolizem in sprašujem se, kdo dejansko določa povišanje cen. Včasih so že nekaj dni prej napovedovali, da bo prišlo do podražitve, zdaj pa to storijo kar čez noč. Če se pri nas ne bodo dvignile plače, ne vem, kako dolgo bo šlo tako, da bomo sploh še mogli zagotoviti sebi primeren življenski standard.” ŠTEFKA ZALOŽNIK, Mislinjska Posnetek Metoda Hovnik Rek Županja Občine Ravne na Koroškem Ivana Klančnik, direktor SGP KOGRAD GOK IGEM Zvonko Božič in predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič so na gradbeni parceli v Dobji vasi na Ravnah pritrdili ploščo v znak položitve temeljnega kamna za drugi Mercatorjev nakupovalni center na Koroškem - Mercator Center Ravne. Pripravljalna dela so se začela že pred mesecem dni, gradnja bo predvidoma končana do novembra, ob centru pa bo urejeno še parkirišče za 112 vozil. Ravenski center bo meril 2.200 kvadratnih metrov neto površine, z osrednjim supermaketom, ponudba pa zajemala tudi tehnično trgovino Trgoavta, prodajalno tekstila, dnevni bar in drugo trgovinsko ponudbo. Posnetek Miro Petek Dobrava: “Mislim, da je nenormalno, da se je v tako kratkem času dvakrat podražil bencin. Pri tej ceni že mnogi obupujejo in se sprašujejo, kam bo vse to privedlo. Ljudje so si centralna ogrevanja preuredili na olje ,zdaj pa mnogi že razmišljajo o tem, kako bodo ogrevanje sploh še lahko uporabljali. Če bi v svoji hiši živela sama, bi si s svojo pokojnino ne mogla več kupovati olja za centralno kurjavo”. MATEJA VERČKOVNIK, Pameče: “Da se bencin hitro draži, ni nobenega dvoma. Mislim, da pri tej ceni ne bo obstal in bo do povišanja prišlo še nekajkrat. Res je, da nimamo evropskih plač, vse pa kaže, da bomo počasi kupovali bencin po evropskih cenah. To pa, se mi zdi, ni prav. Država bo morala uskladiti plače s cenami, kajti mnogi si ne bodo mogli več kupiti najnujneše za vsakodnevne potrebe, kaj še le kaj drugega”. PAVEL KLANČNIK, Raduše: "Zadnja podražitev bencina me niti ni preveč vznemirila, ko pa vem, da to še ni zadnja. Takih podražitev bo še gotovo več. Ob vstopu v Evropsko unijo bomo zagotovo plačevali bencin in druge naftne derivate po evropsko. Nič nimam proti, če bomo imeli tudi plače in pokojnine evropske, potem nas povišanje cen ne bo več motilo. Do tega pa je gotovo še daleč”. ANTON PAVLIČ, Gornji Dolič: "Vsakokratna podražitev me kot kmeta močno razburi. Podražitev bencina je gotovo tudi za kmeta hud udarec. Zdaj imamo na kmetijah traktorje in druge kmetijske stroje, ki jih brez nafte ali bencina ni mogoče spraviti v pogon. Iz dneva v dan se cene višajo, le cene kmetijskih pridelkov zaostajajo in marsičesa s kmetije ni mogoče prodati. Živina nima cene, prav tako nima cene niti les. Repro material je za kmeta predrag in si ga marsikateri ne more kupiti”. F. JU RAČ VU^GA PETEK, 04.08.2000 15.00 Splavarski krst na Dravi (splav vozi vse dneve) 17.00 Otvoritev turnirja dvojic v tenisu pod Gasilskim domom Športni park SOBOTA, 05.08.2000 10.00 Srečanje gasilcev veteranov šotor 19.00 Gasilska veselica z ansamblom Pik Exspres z gosti šotor NEDEUA, 06.08.2000 07.00 Ribiško tekmovanje za memorial J. Toreja park pri Dravi 09.00 Hitropotezni šahovski turnir za pokal Vuzenice šotor 11.00 Srečanje borcev Zidanškove brigade, veteranov vojne za Slovenijo in rezervnih častnikov - otvoritev muzejske sobe Primo na Pohorju 15.00 Gasilsko tekmovanje za memorial J. Mravljaka Sv. Vid - igrišče 16.00 Veliki šnops turnir ( Bar Karničnik) šotor PONEDELJEK, 07.08.2000 09.00 Veliko tekmovanje v zidanju gradov iz mivke športni park 15,00 Turnir v malem nogometu za veterane Sv. Vid - igrišče TOREK, 08.08.2000 17.00 Družinsko kolesarjenje na Primož start - športni park SREDA, 09.08.2000 17.00 Hitrostno rolanje športni park ČETRTEK, 10.08.2000 16.00 Ogled elektrarne Vuzenica HE Vuzenica 18.00 Otvoritev Dnevov italijanske kuhinje ( do 13.08.2000 ) Restavracija Merx Vuzenica 21.00 Rock parada Vuzenica 2000 Peter Lovšin, križarji, Welblott, Hard time šotor PETEK, 11.08.2000 16.00 Otvoritev razstave - 30 let likovne kolonije in otvoritev filatelistične OŠ Vuzenica razstave ter promocija priložnostnega ovitka 18.00 Slavnostna seja občinskega sveta sejna soba občine 21.00 Smučarski ples z ansamblom Rosa šotor SOBOTA, 12.08.2000 08.00 Otvoritev Rokovega sejma z ansamblom Diaton sejmišče 10.00 Otvoritev turnirja v odbojki na mivki za moške športni park 17.00 Velika otroška tombola šotor 20.00 Nastop Big Banda Radlje z gosti šotor 23.00 Turistično društvo se predstavlja in skupina Smile šotor NEDEUA, 13.08.2000 09.00 Otvoritev gobarske razstave sejmišče 10.00 Kamenska Slomškova nedelja Sv. Vid - Devica Marija na Kamnu 11.00 Otvoritev turnirja v odbojki na mivki za ženske športni park 16.00 Planinski popoldan z ansamblom Viničarji šotor PONEDEUEK, 14.08.2000 18.00 Promocija zloženke Devica Marija na Kamnu, otvoritev razstave, Sv. Vid - Devica Marija komorni koncert in predpraznične večernice pri Devici Mariji na Kamnu na kamnu TOREK, 15.08.2000 10.00 Praznovanje Marijinega vnebovzetja Sv. Vid - Devica Marija na Kamnu 16.00 Zaključek Vuzeniških dnevov - Kmečki dan - zabava vas Zlatko Dobrič šotor "2^ - XiA^b mI"«M: občina vuzeniu naš pogovor Hubert Robnik, župan Občine Radlje ob Dravi: Začetek del na obvoznici, sejem tudi letos bo... Hubert Robnik Gospod župan, če se ozremo nazaj, kako ocenjujete delo občine v preteklem letu in pol vašega mandata? Ocenjujem, da je občina Radlje ob Dravi v mojem dosedanjem času županovanja pridobila določene prednosti, da smo s skupnimi močmi uspeli uresničiti nekatere tiste bistvene cilje, ki sem si jih zadal pred začetkom mojega mandata, saj je v posameznih krajih v občini in v mestu izvedenih kar nekaj večjih pomembnih investicij. Mednje gre šteti tako ureditev vodovoda v Zgornji Vižingi, kar je bila za našo občino velika investicija, ureditev osnovne šole na Remšniku, asfaltiranje ceste Vuhred -Vuhred Elektrarna, ki se letos nadaljuje, uspeli smo zadržati in povečati kvaliteto vzdrževanja lokalnih in gozdnih cest in drugo, tako da sem mnenja, da naše delo teče po začrtanih ciljih. Ob tem je treba seveda nujno poudariti dejstvo, da smo do sestave in sprejetja letošnjega proračuna, ki je bil zaradi usklajevanja v občinskem svetu sprejet šele maja, uspešno sodelovali s svetniki določenih političnih strank, vendar je zaradi določenih nesoglasij, ki so javnosti že poznana, sodelovanje odrekla svetniška skupina socialdemokratske stranke, na čelu s podžupanom Ludvikom Fedlerjem. Tako sedaj že nekaj časa razmišljam o pogojih dela, ki se neposredno vežejo na občinski svet, saj je predvsem opozicijske svetnike včasih težko prepričati v moj ali naš prav. Konkretno so se zadnji čas ti zapleti dogajali tudi v zvezi z odprodajo ustanoviteljskega deleža Radia Radlje. Pa ne le v zvezi s tem. Res smo se v zvezi z radiem z občinskim svetom bodli kar nekaj časa, saj osebno nisem bil za odprodajo 37,06% ustanoviteljskega deleža občine Radlje, ker sem vseskozi zastopal stališče, da mora lokalna skupnost zagotavljati kvaliteten in ažuren vir informiranja občanov. In če je občina ustanovitelj in lastnik radia, je to tudi prednost, ki jo mora izkoristiti, a mora za radio finančno skrbeti in ga tudi aktivno sooblikovati. Izkazalo se je, da je bilo stanje na Radiu Radlje res zaskrbljujoče, saj smo se občine ustanoviteljice in lastnice izkazale kot dokaj slab gospodar, radio pa ni imel zadostno urejenih lastnih virov financiranja oziroma urejenega marketinga. Tako so se ostale občine, najbrž zaradi finančnega bremena, odločile za nerazdelno odprodajo 62,93% deleža radia, občina Radlje pa bi na moj predlog svoj delež zadržala, vendar se je zapletlo pri potrebah vlaganja, saj občina ni imela zagotovljenih zadostnih proračunskih sredstev, da bi zmogla potrebe vlaganja v svojem strukturnem deležu, konsenza za to pa ni bilo, ker je prevladalo mnenje v prid odprodaje. Odločitev občinskega sveta je tako kasneje bila, da se naš delež odproda. Po zaključku burnih razprav je bil na prejšnji redni seji sveta sprejet sklep, da občina ponudi svoj delež v notranji odkup delavcem, ti pa so se temu odpovedali v korist večinskemu lastniku Bojanu Belni ml., ki je naših preostalih 37,06% radia tudi že kupil. Tako je Radio Radlje prodan, pričel je delovati drugače, na dobrih ekonomskih temeljih. Na podlagi mojega apela smo z novim lastnikom dosegli dogovor, da obstoječi zaposleni na radiu ostanejo, velik premik pa se dela tudi že v smeri izboljšanja programske sheme, radio ima svoj 24-urni program, izboljšal se je marketing, kar radiu zagotavlja preživetje. Tako sem vesel nove energije in zagona, da seje radio navsezadnje le uspel organizirati v smislu, ki bi ga zastopal tudi sam, in da je novi lastnik dovolj odprt tudi za naša mnenja in potrebe. Polemike so se na občinskem svetu pojavljale tudi okoli proračuna za leto 2000. Katere so bile tiste najspornejše vsebine? Stanje po politični spremembi v svetu je vodilo k temu, da mora novookrepljena opozicija z večino glasov dokazati svoj prav in sestaviti proračun po lastni volji. Sicer proračun v skladu z zakonom uradno predlagam jaz kot župan, svet pa ga nato oblikuje in dopolnjuje s predlogi v obliki amandmajev. Na zadnji proračunski seji je tako na mizi pristala kopica dopolnitvenih amandmajev z moje strani ter predlogov za prerazporeditev sredstev s strani opozicije. Nenazadnje smo dosegli konsenz, izglasovan proračun pa se od predloga razlikuje predvsem v vsebinah, da je opozicija pač protežirala določena vlaganja v cestno infrastrukturo in druga, kar so pa še vedno vlaganja in ne pomenijo nič slabega, le strategija in gledanje je drugačno. Temu se ni težko prilagoditi, upam pa, da se strasti počasi pomirjajo; nenazadnje pa je bila prioriteta le ta, da se zavlačevanje okrog sprejema proračuna prekine in da se s tem zagotovijo pogoji za izvajanje investicij v letu 2000. In katere so te investicije v letošnjem letu? V letošnjem letu je, poleg poravnave določenih prenesenih obveznosti iz lanskoletnih investicij, pozornost posvečena predvsem gradnji 16-stanovanjskega bloka v Radija^ ki se gradi v namen zagotavljanja nadomestnih stanovanj zaradi gradnje obvoznice, nadaljevala se bo investicija v cesto Vuhred-Vuhred Elektrarna, v Vuhredu se bo uredila cesta iz centra proti vasi, za kar upam, da bo odobren del sredstev za demografsko ogrožena območja s strani države. Končno naj bi se letos postavila tudi toliko pričakovana ograja ob cesti na Remšnik, letos naj bi se sanirala še Maistrova ulica v Radljah ob Dravi, ki je že resnično potrebna obnove, razmišljati pa je nujno tudi o Pohorski cesti proti Dobravi. No, v zvezi s proračunom in investicijami je naš pogovor potrebno povedati, da so veliko breme za našo občino predvsem ceste, tako ulične in lokalne, kot tudi gozdne in vse tiste prekategorizirane, saj je specifika naše občine ta, da imamo kar 85 kilometrov gozdnih in prekategoriziranih gozdnih cest, ki jih je dolžna vzdrževati občina. Poleg cest pa predstavlja velik zalogaj za vsakoletni poračun tudi zagotavljanje sredstev za vrtec in osnovno šolo. No, investicij je tudi še kar nekaj manjših, ko so posredno in neposredno vezane na proračun. Po mojem mnenju je izrednega pomena tudi informacija, da že potekajo intenzivni razgovori v zvezi s celostno ureditvijo komunalne infrastrukture v občini in gradnjo čistilne naprave. Tukaj obstaja velika verjetnost, no, vsaj jaz pričakujem, da bo projekt podprt s strani Evropske unije, fundacije PHARE. Z investitorjem bi tako po zahtevanih standardih, ki jih od Slovenije pričakuje EU, sfinancirali gradnjo čistilne naprave in velik del potrebne komunalne infrastrukture v občini. To se izvede v smislu zbiranja ponudb za investitorja v infrastrukturo, katere izgradnja se ocenjuje v vrednosti okoli 1,5 milijarde tolarjev, na podlagi ponudbe se nato sklene koncesion-arska pogodba za izgradnjo in nato koncesijskim upravljanjem te infrastrukture za dobo recimo 20-30 let, nato pa vsa infrastruktura lastniško preide na občino. Del teh stroškov seveda nosijo uporabniki neposredno, torej občani. To je edina možna rešitev, ker drugače kratkoročno ali srednjeročno ni mogoče celostno rešiti problema v komunale občini, občina pa se bo nato najbrž odločila, da sredstva z naslova podelitve koncesije vloži v refundiranje oziroma razbremenitev občanov. To je sicer novejši, a že preverjeni koncept, ki se je na primer že izvedel v občini Kranjska gora in nekaterih drugih in se je izkazal kot dober. V zvezi s tem so bili začetni akti že posredovani občinskemu svetu v določanje, upam pa da bo zgodba z zaključkom in izborom koncesionarja zaključena čimprej oziroma najkasneje do konca leta. S tem bomo tako dokaj primerno rešili ta velik problem v občini, ki nas spremlja že predolgo časa, iskanje rešitev pa je bila dokaj zahtevna. Prav tako pa naj bi se, kot je javnosti že znano, končno pričela gradnja radeljske obvoznice. Kdaj? Končno so izpolnjeni pogoji za pričetek izvajanja del na toliko pričakovani radeljski obvoznici. S strani upravne enote Radlje je bila izdana delna odločba za pričetek del prve faze, ki zajema predvsem gradnjo mostu - akvadukta za rešitev problema radeljskih klancev, tako da se lahko že nekaj časa podpisana tripartitna pogodba med Ministrstvom za promet in zveze, Direkcijo RS za ceste in občino, ki določa način in pogoje financiranja projekta obvoznice, začne udejanjati v smislu začetka del, ki jih bo izvajala delniška družba SCT iz Ljubljane. Nazadnje se je zapletlo zaradi, bi lahko rekli - parih kvadratov, ki so v postopku denacionalizacije, vendar se je tudi to uredilo. Tako da so pogoji, kot sem rekel, končno zagotovljeni, tudi z občinske strani, ki pri zagotavljanju sredstev za gradnjo obvoznice sodeluje s proračunskimi sredstvi v višini okoli 10 milijonov tolarjev ter s sredstvi občine in občinskega stanovanjskega sklada za gradnjo bloka, ki, med drugimi, zagotavlja tudi nadomestna stanovanja prav zaradi rušitev stavb na in ob trasi. Gradbišče bi se lahko tako začelo pripravljati že konec tega oziroma v začetku meseca avgusta Stanovanjski blok pa zagotavlja tudi določeno število stanovanj za potrebe občanov? Ta stanovanjski blok zagotavlja 11 stanovanj v namene nadomestnih stanovanj zaradi gradnje obvoznice, pet pa jih je namenjenih za potrebe naših občanov. Izvedeno je bilo povpraševanje o interesih zamenjave že obstoječih stanovanj za ta nova stanovanja, na katerega so se občani pozitivno odzvali. Sigurno je pomembno dejstvo, da bo imelo pet družin v občini nova neprofitna stanovanja. V zvezi s potrebami smo precej razmišljali, kako se lotiti reševanja stanovanjske stiske v občini sami in dosegli soglasje s poslovnim partnerjem za gradnjo še enega novega bloka v mestu Radlje. Torej lahko v Radljah v kratkem pričakujemo še en stanovanjski blok? Dogovori so tekli v smeri, da bi se jeseni lahko pričela gradnja še enega stanovanjskega bloka, pri katerem bi občina sodelovala kot partner s tem, da zagotovi zemljišče in še nekatere druge pogoje, podjetje Kograd IGEM Dravograd pa sodeluje kot investitor. Zaradi tega bodo ta stanovanja sicer profitnega značaja in bodo ponujena v odkup ali najem po tržni ceni, ne glede na to pa je že sama gradnja drugega novega bloka velika pridobitev za občino, saj bodo imeli naši občani možnost kupiti ali najeti stanovanje v domači občini in tako v občini tudi ostati. 0 gradnji je z investitorjem že podpisan tudi dokument o nameri, urejujejo pa se še nekatere druge podrobnosti. Javno so se sprožale polemike tudi v zvezi z zagotavljanjem sredstev za Jesenski sejem Radlje, ki bo letos od 21. do 26. septembra? Dejstvo je sledeče - sejem v Radljah je bil in tudi bo, vsaj dokler bom jaz župan. Tako bi bil tudi in ne glede na to, če bi se občinski svet odločil, da v proračunu sploh ne zagotovi sredstev za organizacijo sejma in sodelovanje občine na njem. Odločitev v zvezi z radeljskim sejmom, da je potrebno jasno opredeliti stališče občine do sejma, je padla že v začetku leta. Po sprejetju proračuna, s katerim je opozicija sejmu pobrala praktično vse, razen enega milijona, sem osebno zagotovil, da z naslova pridobitve sponzorskih sredstev zagotovim manjkajoči finančni del. Pri tem mi je bila v veliko pomoč tudi podžupanja in poslanka v državnem zboru Darinka Mravljak, ki je sodelovala in še aktivno sodeluje pri pridobivanju sredstev, ugodno pa je posredovala tudi naša stranka na čelu s predsednikom Jelinčičem. Nenazadnje pa je tudi opozicija spregledala, daje sodelovanje občine na sejmu nujno, in svet je na izredni seji 7. julija sprejel sklep, da se zagotovi 1,6 milijona dodatnih sredstev, s katerimi bomo lahko zagotovili sodelovanje občine na sejmu. Utopija je namreč pričakovati, da bi lahko katerikoli za slovenski prostor manjši sejem, kot je tudi radeljski, živel na ekonomskih temeljih, ker namreč nekateri razmišljajo tudi tako. Enostavno se računica v tem primeru ne izide in občina je tako dolžna posredovati in zaščititi tako svoje interese kot tudi interese obrtnikov in malega gospodarstva ter vseh, ki sodelujejo na sejmu tako ali drugače, navsezadnje tudi društev in organizacij, saj sejem pomeni največji tovrstni dogodek v naši zgornji Dravski dolini in na Koroškem, tako v smislu obrti in podjetništva, kot tudi v družabnem smislu. Tako tudi sam budno spremljam priprave in delo v zvezi s sejmom in moram priznati, da, kot kaže, bo sejem letos eden izmed največjih do sedaj. Ob tem gre seveda največji del zaslug prav ožji skupini z obrtno zbornico Radlje, letos tudi GZS - Območno zbornico Koroška, ter organizatorjem. Sejem je velik projekt in obeta, da bo letos jeseni v takrat sejemskem mestu Radlje zopet prav veselo. -Inik PREPIH naši kraji ISO 9002 za koroško enoto zavarovalnice Triglav Sredi julija so v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu Zavarovalnici Triglav, Območni enoti Koroška slovesno podelili certifikat ISO 9002, znak kakovosti za obvladovanje poslovnega sistema in poslovanja s strankami. Direktorju Otu Slemeniku je certifikat izročil Jože Kozmus, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Koroška, ki je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da je zavarovalnica s pridobitvijo tega certifikata stopila na pot k odličnosti v svojem poslovanju. Certifikat ISO 9002 so že pridobile vse enote v sistemu Zavarovalnice Triglav, ki bo svoje storitve v prihodnje širila še na druge države, predvsem na Madžarsko in Hrvaško. Ni zgolj naključje, da so v Slovenj Gradcu pridobili certifikat v tem letu. Sistem kakovosti so skrbno in načrtno gradili in dopolnjevali dobri dve leti in ga zaključili v letu 2000, ki je obeleženo kot stoletnica slovenskega zavarovalstva. In to je njihov prispevek k skupnemu praznovanju stoletnega obstoja zavarovalne dejavnosti v slovenskem prostoru. Sistem dela, ki so ga vpeljali s pomočjo standarda kakovosti, zagotavlja zavarovancem, poslovnim partnerjem Certifikat je direktorju Otu Slemeniku izročil Jože Kozmus, predsednik GZS, Območne jn vsem ostalim strankam natančne postopke dela, ki Zbomke Koroške (Posnetek Zlatka Strgar) ustrezaj0 njjhovjm zahteVam m pričakovanjem ter stalno pre- verjanje zadovoljstva strank s storitvami zavarovalnice. Cilj izvajanja vseh poslovnih aktivnosti je, da se vedno v celoti spoštujejo sprejeti dogovori, tako pri sklepanju zavarovanj kot pri reševanju škodnih primerov. V Zavarovalnici Triglav, d.d., OE Slovenj Gradec se zavedajo odgovornosti svojega dela, zato so z vzpostavitvijo sistema kakovosti vzporedno vgradili v svoje procese že nekatere značilnosti poslovne odličnosti. Predvsem je to merjenje zadovoljstva zaposlenih, vpliv na poslovni rezultat in, kot najpomembnejše, merjenje zadovoljstva njihovih zavarovancev in ostalih strank v poslovnih procesih v smislu čim boljšega prilagajanja zavarovancem in izpolnjevanja njihovih zahtev in pričakovanj. Ob ivarčkem jezeru bodo postavili počitniško naselje Razmah turizma pod Goro Na severni strani Ivarčkega jezera nad Kotljami pri Ravnah na Koroškem naj bi do prihodnje pomladi postavili prvo večje počitniško naselje v tem delu Mežiške doline, z dvaintridesetimi lesenimi brunaricami treh velikosti. Denar za naložbo, ocenjena je na okoli štiri milijone mark, bodo prispevali podjetje Ivarčko d.o.o., Gradbeništvo Igerc iz Dobje vasi in podjetje Smreka iz Gornjega Grada, ki skupaj snujejo izgradnjo enega večjih projektov turistične infrastrukture na tem delu Koroške. Pripravljalna dela za projekt (podpira ga tudi občina Ravne na Koroškem, ki je že sprejela ustrezne prostorske dokumente za pospešitev izgradnje počitniškega naselja) naj bi se začela jeseni. Magister Marko Verčnik iz Smreke, avtor idejne zasnove gradnje počitniških hišic, je povedal, da bodo brunarice izdelane po starem izročilu. Na parcelah, velikih od 200 do 300 kvadratnih metrov, bodo zgradili 32 hišic treh velikosti, od 40 do 80 kvadratnih metrov. Miran Igerc, ki bo vodil gradbeni del investicije, je povedal, daje precej infrastrukture že zgrajene, za potrebe naselja pa bo zgrajen tudi ločen sistem kanalizacije. Podjetje Ivarčko d.o.o. je za naložbo prispevalo zemljišče in del potrebne infrastrukture. Želja podjetnikov je, da vse hišice prodajo posameznikom ali podjetjem. Povedali so PREPIH naši kraji tudi, da bodo s promocijsko akcijo začeli že septembra, cene pa bodo konkurenčne. Na Ivarčkem jezeru pod Uršljo goro se turizem v zadnjih letih čedalje intenzivneje razvija. Je priljubljena turistična točka, ki obiskovalcem ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Poleti kopanje, ribolov, potapljanje, kolesarjenje, pohodništvo, v bližini je tudi lepo urejeno igrišče za odbojko, košarko in prostor za piknik, pozimi pa smučanje in drsanje... Posnetek: Jasmina Detela Miran Igerc, podjetnik z Raven, bo vodil gradbeni del investicije Posnetek Zlatka Strgar Nova čezmejna sodelovanja Mednarodni študentski tabor Kluba koroških študentov, Slovenj Gradec 2000 - KOROŠKA BREZ MEJE 10. oktobra bo minilo 80 let od plebiscita, s katerim so se prebivalci cone B na Koroškem odločali med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) in Republiko Avstrijo. Rezultat je znan - v Avstriji je ostalo okoli 80.000 Slovencev (po uradnem ljudskem štetju iz leta 1910) oz. prebivalcev, ki so za svoj občevalni jezik navedli slovenščino. Koroški Slovenci smo razdeljeni s politično mejo na Holmcu. Meja, ki je preživela različne politične sisteme, pa bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo padla. Z različnimi političnimi sistemi se je izoblikovalo različno življenje navadnega človeka. Slovenci z obeh strani meje imamo različne vrednote, poglede na življenje. Te različne vrednote se odražajo v vsakdanjem življenju, v odnosu do religije, v pogovornem jeziku, v odnosu do športa, kulturnega življenja, politike..., pa v odnosih med spoloma. Zakaj bi torej čakali na slovenski vstop v EU? Spoznajmo se sedaj, da bomo laže sodelovali na kulturnem, družbenem in ekonomskem področju, potem ko ne bo več političnih ovir. Do teh ugotovitev je prišel Aljaž GRADIŠNIK, ko je že dalj časa vzpostavljal stike z študentskimi in ostalimi organizacijami koroških Slovencev v Avstriji. Tako je predlagal, da bi organizirali okroglo mizo, na katero bi povabili tudi znane posameznike iz kulturnega, družbenega in političnega življenja z obeh strani meje. K sodelovanju je povabil predsednika Kluba slovenskih študentk in študentov v ZMELKOOW:... več ko spijemo ... manj meje vidimo na Holmecu... naši kraji PREPIH Gradcu (KSŠŠG) Petra ROSENZOPFA in predsednika Kluba koroških študentov Blaža ŠTUMPFLA, skupaj pa so se odločili, da bo ves projekt izgledal v obliki tridnevnega taborjenja na slovenjgraškem letnem kopališču. Mednarodni študentski tabor Slovenj Gradec 2000 - Koroška brez meje je na letnem kopališču v Slovenj Gradcu organiziral Klub koroških študentov od 30. junija do 2. julija. V tem času so se odvijale okrogle mize, športne igre, gledališka predstava in glasbeni koncerti. Prvi dan je bil namenjen spoznavanju udeležencev tabora, zvečer pa je bila gledališka predstava Hočete igrati z menoj, Kluba posavskih študentov iz Krškega. Po predstavi pa smo se zabavali ob koncertu skupine WELLBLOTT. V dopoldanskih urah naslednjega dne je župan mestne občine Slovenj Gradec Janez KOMLJANEC uradno odprl tabor. Dopoldansko okroglo mizo na temo »Odnos do države, državljanov, odnos mladih do politike«.... ki so se je poleg župana udeležili poslanca Državnega zbora RS Darinka MRAVLJAK in Herman TOMAŽIČ ter Milan PIKO iz društva Kulturni dom Pliberk iz Avstrije, sta vodila Bojan WAK0UNIK iz Avstrije in Aljaž GRADIŠNIK. Popoldansko okroglo mizo »Mladi in kultura« je vodila Karin POTOČNIK, kot gosta pa sta se je udeležila igralec Marko MANDIČ in direktor slovenjgraškega muzeja Marko KOŠAN. Zvečer je bil še koncert pevke Lare BARUCE in skupin ZMELKOOW ter TABU. Žal je koncert zmotil dež, kljub temu pa so se vsi obiskovalci koncerta dobro zabavali. Okrogla miza na temo Mladi in kultura Zadnji dan, v nedeljo, je sledilo pozno vstajanje, strnitev vtisov ... še skok v bazen ... in vidimo se prihodnje leto. In kaj smo ugotovili? Vse premalo se poznamo, predvsem pa se ne zavedamo, da so tudi v Avstriji Slovenci, ki se morajo boriti za to, da lahko govorijo slovensko, da se lahko njihovi otroci šolajo v materinem jeziku. V matični domovini jih vse premalo podpiramo ... pa bi jih morali, pa četudi samo s tem, da v Pliberku zahtevaš prodajalca, ki te postreže v slovenskem jeziku, saj s tem posredno trgovca prisiliš, da zaposli osebo, ki zna slovensko. Pa še to nam je včasih pretežko in se raje mučimo nemško, čeprav je bil Pliberk nekoč ... Za konec zapišimo: bilo je fajn, stkala so se nova čezmejna prijateljstva, dogovorili smo se za nova čezmejna sodelovanja, skratka -za vsakega nekaj. Če pa je komu ob tem članku žal, da se tabora ni tako ali drugače udeležil, ima priložnost že prihodnje leto. Klub koroških študentov V Libeličah sodobna čistilna naprava Junija so v Libeličah slovesno odprli čistilno napravo, prvi večji končani objekt na Koroškem, ki je bil sofinanciran s Pharovimi sredstvi. Celotna vrednost naložbe je znašala 92 milijonov tolarjev, iz Pharovega programa čezmejnega sodelovanja Slovenije in Avstrije za leto 1997 pa je dravograjski občini uspelo dobiti 42,5 milijonov tolarjev. Izvajalec del je bilo podjetje PUV iz Celja, projekt pa je pripravil Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane. Čistilna naprava je namenjena naseljem krajevne skupnosti Libeliče, njene zmogljivosti pa omogočajo tudi čiščenje grezničnih voda za celotno občino Dravograd. Tehnologija čistilne naprave zagotavlja visoko stopnjo biološkega čiščenja odpadne vode. Dotok odplak do čistilne naprave je gravitacijski, prečiščeno vodo pa bodo spuščali v reko Dravo. Zmogljivost čistilne naprave je prilagojena potrebam petstotih oseb pri upoštevani dnevni količini 200 litrov odpadne vode na osebo. Naselja krajevne skupnosti Libeliče imajo sedaj približno 300 prebivalcev, tako da ima čistilna naprava dovolj zmogljivosti tudi za dodatne priključke. Odprtja sta se udeležili tudi Erica Gerretsen, ki je v delegaciji Evropske komisije v Ljubljani odgovorna za Pharov program čezmejnega sodelovanja (Phare CBC), in Bojana Omersel iz Agencije RS za regionalni razvoj, v okviru katere se v Sloveniji izvaja program Phare CBC, ki je ob tej priložnosti povedala: »Postopki za pridobitev Pharovega denarja so zelo zahtevni, pa tudi od odobritve projektov do možnosti dejanskega koriščenja sredstev poteče precej časa. Leto 2000 je leto, ko bo kar nekaj projektov zaživelo, česar smo po dolgotrajnih postopkih potrditve in izvedbe seveda zelo veseli. Čistilna naprava v Libeličah je največji projekt, sofinanciran s Pharovim denarjem, ki smo ga doslej končali na Koroškem, je pa tudi pomemben prispevek k varovanju okolja v tem prelepem delu Slovenije.« Med pomembnejšimi projekti, ki jih na Koroškem sofinancirajo s Pharovimi sredstvi za čezmejno sodelovanje, so še: Integrirani turistični proizvodi v Karavankah in Kamniških Alpah, Kolesarska proga Drava-Mura in Sodelovanje poklicnih srednjih šol. Za te programe Evropska unija prispeva 772.000 evrov, Slovenija pa jih sofinancira s 655.000 evri. Ob teh večjih projektih je bilo v okviru sklada za male projekte izvedenih še več manjših. V novem programskem obdobju je za leto 2000 Koroška v sodelovanju s Štajersko Evropski komisiji predlagala projekt EU-FIT -Podporne aktivnosti v regionalnem razvoju ter sodelovanju na meji med regijami severovzhodne Slovenije in avstrijsko Štajersko. Ta projekt je namenjen prestrukturiranju tradicionalnih industrij in ustvarjanju možnosti za pridobivanje novih naložb. Vrednost projekta je 2,37 milijonov evrov - in če bo potrjen v Bruslju, se bo lahko začel izvajati že ob izteku tega leta. Občine in nepridobitne organizacije na Koroškem pa bodo, tako kot doslej, lahko koristile tudi sredstva iz skladov za male projekte. Prvi razpis za izbor malih projektov, to so projekti v vrednosti do 50.000 evrov, bo predvidoma objavljen že julija letos. D.L. PREPIH prepih ©ETIKA RAVNE d •0*0« Koroška cesta 14, $1-2390 Ravne na Koroškem, Slovenija, Telefon: 02/ 82 21 131, Fax: 02/ 82 21 762, GSM: 041 645 377, E-mcnl: mojca.kos@sioi.net 0K0USKA POLITIKA Energetika Ravne, d.o.o. sprejema sistem ravnanja z okoljem kot sestavni del celovitega vodenja podjetja za doseganje učinkovitosti in napredka. Uvedli in vzdrževali ga bomo za celotno področje našega delovanja - v proizvodnih procesih in za naše storitve. S prepoznavanjem okoljskih vidikov bomo obvladovali in zmanjševali škodljive vplive dejavnikov podjetja na okolje. Učinkovitost delovanja sistema ravnanja z okoljem bomo zagotavljali s presojami, preventivnimi in korektivnimi ukrepi. Dosledno bomo upoštevali zakonske in druge zahteve s področja varstva okolja ter smernice branžne dejavnosti. Skladno z okoljevarstvenimi predpisi bomo spremljali, zmanjševali in preprečevali obremenjevanje okolja. Ob prekoračitvah bomo ustrezno ukrepali in s sanacijskimi programi zagotavljali obvladovanje okoljskih problemov. Pri izbiri poslovnih partnerjev bomo dajali prednosti tistim, ki s svojimi proizvodi in storitvami najmanj obremenjujejo okolje. Znanju in dvigovanju okoljske zavesti bomo posvečali stalno skrb, zato bomo zaposlene izobraževali in jim privzgajali pravilen odnos do okolja. Cilji okoljske politike so sestavni del politike vodenja podjetja. Zajemajo: ® stalno izboljševanje ekoloških razmer v podjetju @ preprečevanje obremenjevanja okolja ® dvigovanje energetske učinkovitosti @ povečanje ugleda podjetja. Vsem zainteresiranim strankam bomo zagotavljali javnost in dostopnost podatkov s področja varstva okolja. Z okoljsko politiko so seznanjeni in jo poznajo vsi zaposleni v podjetju. Na voljo je tudi javnosti. __ naši kraji Ravne prve s komisijo za mlade PREPIH Potreba je bila že dolgo, pravijo. In potem je prišla beseda. Nanjo je odgovoril človek, ki bi nekaj delal. In zdaj stvari gredo naprej. Novim zmagam naproti. Bojevniki: vsi mladi v občini Ravne na Koroškem. Želena trdnjava: mladinski center v občini. Načrtovalec strategije: Komisija za mlade. Ustanoviteljica: županja Ivana Klančnik. Gonilna sila: Tomaž Rožen, nekdanji predsednik Kluba koroških študentov, ki mladinsko problematiko v občini dobro pozna. Mož, beseda: »Komisija za mlade je nastala zaradi naše ugotovitve, da se v občini dogaja veliko stvari, ki se tičejo mladih. Obstaja ogromno organizacij, klubov, društev,... (športna, kulturna, študentska ), ki imajo v programu aktivnosti za mlade. Z ustanovitvijo smo hoteli vse te mladinske aktivnosti povezati, jih skoordinirati, ugotoviti, kaj se dogaja in tudi, kaj se na tem področju lahko naredi. Županja je komisijo na našo pobudo ustanovila v aprilu.« Bojni cilji? »Program dela komisije je usmerjen na dve področji delovanja: najprej mladih kot orga- nizacij v občini, drugič pa reševanja problematike mladine kot posameznikov v občini. Imamo kratko-, srednje- in dolgoročni plan dela. Najprej moramo analizirati stanje v občini, ko bomo skušali ugotoviti, katere organizacije v občini se ukvarjajo z mladino v celoti in delno. Z njimi se bomo povezali, pripravljali srečanja in pogovore. Potem bomo opravili raziskavo mnenj med mladimi, da ugotovimo, katere težave jih pestijo in se nato lotili pregleda finančnih tokov za mladinske aktivnosti. Kasneje bomo pogledali čez meje regije in primerjali stanje drugod po Sloveniji. Pri nas obstaja kar nekaj zgledno rešenih primerov mladinske problematike in skušali se bomo kaj naučiti tudi od tam.« Sestavni deli ? »Članov je sedem, vodilo pri sestavi komisije je bilo, da je mladim potrebno dati besedo pri sestavi programa zanje. Želimo si, da bi mladi s pomočjo dela komisije prišli do vpliva na delo občinskih organov in občinske uprave. Vanjo smo vključili tudi podžupana Občine Ravne in občinske svetnike.« Trenutno stanje? »Delamo na treh projektih: sodelujemo pri nastajanju občinskega glasila Ravenski razgledi, pripravljamo podlago za ustanovitev sklada za podporo mladim in zbiramo informacije o mladinskih aktivnosti v občini.Povezali smo se z Uradom za mladino (nacionalnim koordinatorjem dela z mladimi) in se jim predstavili. Od njih - ki so prehodili podobno pot kot mi, le da na državni ravni - smo izvedeli, kakšne aktivnosti in iniciative podpirajo; razložili so nam pot do mladinskega centra v kraju.« Osebna pričakovanja? »Realni cilj je, da se na Ravnah v roku nekaj let odpre mladinski center. Ustanovitev Komisije na Občini je prvi korak v to smer. Skušali bomo občinskemu svetu pripravljati podlago za odločitve, ki se tičejo mladih in slednjim zagotoviti mesto v lokalni skupnosti. Mislim, da bomo z resnim, strokovnim delom in z ustrezno podporo do tega tudi prišli.« Kontakti? Komisija za mlade, Občina Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3; Telefon: 870 5534 TABOR OB BISTRICI Kar 51 taborečih mladostnikov, ki so na rehabilitaciji po poškodbi glave, je v organizaciji Zavoda Zarja iz Ljubljane našlo prijetne počitnice, deset dni lepega, vsaj nekoliko drugačnega življenja. Za prijetno spremembo je zaslužen tudi njihov stalni donator, Humanitarni zavod VID iz Kranja. Lepšega kraja najbrž ne bi našli. Prišli so v Bistriški jarek. Pa nikar ne iščite tega kraja na kakšni karti. Preprosto ga ni. Ta lepa zelena dolina leži v hladu danes že veliko manjše Bistrice, ki jo na levi strani straži Jernej, gora kozjaškega pogorja, na drugi strani pa Pernice, ki jim kraljuje Košenjak. Gore tam v ozadju proti severozahodu, od koder dobiva Bistrica svoj tok, pa je sestavljajo romantično Golico, “Golca”, ji pravijo domačini. Jez? Kdo bi mislil na jez! Tu, ob jernejski šoli, pa čeprav stoji na perniški strani, so postavili več kot trideset šotorov. Zares lep tabor, vidi se, da so ga postavljali strokovnjaki, taborniki iz roda Bistrega potoka z Mute. V šoli pa so takorekoč rezervni prostori, in seveda kuhinja, kjer si skuhajo dobre zajtrke, pa kakšno kavico. Romantičen kraj (vsako leto gredo drugam, da ob tem tudi spoznajo čimveč dežele), pa ob tem skrbno strokovno dodelan program varovancem nudi lepa, predvsem pa vsestransko koristna doživetja. Program sestavljajo mini delavnice, izleti, izdelujejo razne uporabne predmete in razvijajo ročno kreativne spretnosti, se lotevajo tudi zahtevnejših tem, od orientacije, astronomije pa do večernih tabornih ognjev in karaok. Za vse je to potrebna kar lepa četica usposobljenih ljudi, od fizioterapevtov, medicinskih delavk, specialnih pedagogov, kakor tudi tistih, ki poprimejo za vsako delo - naj omenimo samo civilne vojake in druge javne delavce. Praktično ima sleherni varovanec svojega V zelenju šumeče Bistrice jim čas kar prehitro mineva spremljevalca. Vidi se, da varovanci kljub svojim težavam v tem okolju in ob tej skrbi zares uživajo in baje v svojih zmogljivostih tudi napredujejo. Pa jim zaželimo veliko lepega, veliko človeške topline in ljubezni v tem našem Bistriškem jarku. Da bi se vanj še kdaj vrnili. k.vaiti PPFPIH naši kraji PRI KRAJCARJU OBNOVILI KRIŽ ' j» - Že pred leti seje začel na Krajgarjevem križu na Stražišču, še posebej pa na kipu Katarine Sinajske v njem, kazati zob časa. Zato so skupaj stopili domači (Peter Konečnik) in sorodniki ter oboje obnovili. Svoj delež je prispevala tudi ravenska občina. Na blagoslovu prenovljenega znamenja zbrala lepa množica. Obred je opravil benediktinec pater Modest, slovesnosti pa sta se udeležila tudi ravenska župnika Slavko Bek in Jaroslav Kotnik. H. M. Sedemdeseta pomlad Guinessovega rekorderja Vančna Obiskala sem človeka, ki je v svojem življenju dosegel že mnogo stvari, marsikomu nedosegljivih, in kar malce so me presenetile njegove ideje za prihodnost, saj sem bila prepričana, da je že dosegel svoje zastavljene cilje. Vančna osebno poznam in verjamem, da ste že mnogi slišali zanj. Verjetno pa bi se še vedno našel kdo, ki za Ivana Fužirja - Vančna še ni slišal in ga bo njegova življenjska pot kar malce pretresla. Marsikdo izmed vas mi bo težko verjel, da sem držala Vančnovo življenje v rokah. To najlažje razložim, če omenim še tako znameniti Dnevnik Ane Frank. Da, tudi Vanč je eden izmed tistih, ki radi zapisujejo. Najbolj zanimivo pa je, da pred obiskom za obstoječi dnevnik sploh nisem vedela. Ivan Fužir seje rodil kot četrti od šestih otrok leta 1930 v Farni vasi na Prevaljah. Mati Pavla je bila dekla v gostilni, kjer je tudi spoznala očeta Franca, rudarja po poklicu. Družino sta doleteli dve hudi tragediji. Tretje rojena Angela je že majhna umrla, najmlajša, tudi Angela po imenu, pa je bila žrtev vojne. Služila je pri Rakitniku in skupaj z vso družino so jih pobili nemški streli. Vanč, ki je takrat služil blizu, je strele slišal, vendar je bil prepričan, da so se srečali nemški vojaki in partizani. Sledil je hrupu in njegove oči so zazrle mrtve. Naslednji dan so se Nemci vrnili in vse požgali. Tako je Vanč eden izmed redkih očividcev tega krutega, vendar resničnega dejanja. Vančnova otroška želja je bila postati furman. Že kot šolarje moral oditi za pastirja v Žerjavlje, Šentanel in nazadnje na Suhi vrh. Prelomnico v njegovem življenju bi lahko datumsko označili: 1. aprila 1945 je odšel za delom v tovarno TRD, takrat imenovano Ignac Urbanci - pilarski mojster. Prav tam se je izučil pilarskega poklica pri samem mojstru, po katerem seje tovarna takrat imenovala. Tu je delo opravljal 12 let, nato pa se zaposlil v Železarni Ravne, do svoje invalidske upokojitve leta 1970. Vanč svojemu delu ni mogel reči konca in je še vedno rad pomagal mnogim ljudem. Iz tistih časov pa je ostala boleča rana. Ignac Urbanci mu je namreč podaril drajerco. Njegova usodna napaka je bila, da ni stroja takoj odpeljal, saj ga je država skupaj z ostalim Ignacovim imetjem nacionalizirala. Od takrat pa Vanč vneto piše prošnje. Že leta 1990 so Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru menili, da naj TRO, sedanji lastnik drajerce, vrne Vančnu njegovo lastnino. Vendar so Delavski svet TRO-ja in njegov direktor ravnali po svoje in stroj obdržali kot pomnik na začetek proizvodnje v tovarni. Vanč pa je le hotel drajerci vrniti življenje in demonstrirati mlajšim generacijam pilosekarstvo, saj je eden izmed redkih, ki to še sploh zna. Moram priznati, da sem bila presenečena nad Vančnovo zbirko orodij in me je prešinila misel o muzeju. Nekako sem se kar razveselila njegovih besed, da bo muzej v kratkem odprt in da vse priprave že potekajo, saj bi bilo škoda dragocenosti skrivati v kletnih prostorih, da bi dobili pomen odvečne robe. Vančnu tudi gledališče ni tuje. Nastopal je v mnogih dramskih igrah. Veliko je sodeloval tudi s Kino klubom Prevalje, s katerim so posneli kar dva filma: Akva Vita in Ad Acta. Slednji, ki je požel precej slave, je dokumentarec in prikazuje Vančna pri delu. Ti zanimivi trenutki, ki jih je ujel objektiv, so bili cenjeni tudi s strani tujcev in so poskušali dokumentarni film odkupiti. A Vančna denar ni premamil in tako film ostaja v Sloveniji. S svojim unikatnim delom in posnetim dokumentarcem si je Ivan Fužir - Vanč zapisal svoje ime tudi v knjigo rekordov. Korošci se niti ne zavedamo, da naša prelepa dežela skriva junaka. Če bi vsaj toliko kot jaz poznali Vančna, bi se verjetno vprašali, ali meja ambicioznosti sploh obstaja. Svet preplavlja tehnologija. Kot mnogo drugih stvari pa je tudi obrt nasekavanja pil in rašpel zamrla. Vzemite si čas in si to obrt oglejte, saj je res vredno ogleda. Darja prepih____ Srečanje komunalnih gospodarstev Slovenije na Ravnah Okrog 2500 delavcev komunalnih gospodarstev Slovenije se je za večino udeležencev najzanimivejši. junija srečalo na Ravnah, kjer so se pomerili v športnih in V skupnem seštevku vseh tekmovalnih disciplin so se najbolje delovnih disciplinah. Vodstva podjetij so ob tej priložnosti obrav- odrezali delavci KP Ptuj, za njimi delavci KP Velenje, tretje mesto navala probleme, ki zadevajo njihovo stroko, zlasti vprašanja pa je pripadalo domačinom, KP Log. Ob tej priložnosti sta izšla dva razmerij z lokalnimi skupnostmi, proizvajalci komunalne opreme biltena, v prvem so predstavili vsa koroška komunalna podjetja, v pa so v grajskem parku pripravili razstavo svojih izdelkov. drugem pa rezultate tekmovanj. (Pit) Srečanja slovenskih komunalnih gospodarstev, ki so se začela na pobudo sindikatov, v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor ter Gospodarsko zbornico Slovenije, so namenjena strokovnemu posvetu vodstev komunalnih podjetij in delovno-športnemu druženju ostalih zaposlenih. Organizatorji letošnjega srečanja, kije bilo šestnajsto po vrsti, so bila štiri koroška komunalna podjetja, največji organizacijski del pa je prevzelo Komunalno podjetje Log. Strokovni posvet na prvi dan srečanja so namenili razpravi o zakonodaji na področju varstva okolja, preučevanju gospodarskega položaja komunalnih podjetij in finančnih razmerij z lokalnimi skupnostmi. Osrednji del, delovno in športno tekmovanje delavcev, je bil Bilo pa je tudi veselo in prijetno... prepih ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ravne na Koroškem, Ob Suhi llb, (p.p. 91), 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 / 280 100; Faks: 0602 / 280 260 Sporočilo za javnost Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvešča zavarovane osebe o novi možnosti elektronskega naročanja konvencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja med začasnim bivanjem v tujini preko Zavodove spletne strani http://www.zzzs.si. V okviru celovite akcije »Urejanje zdravstvenega zavarovanja pred odhodom v tujino v letu 2000« Zavod s tem omogoča osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, elektronsko naročanje potrdil, ki so določena z meddržavno pogodbo (konvencijo), in sicer za države Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Italijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizozemsko in Romunijo. Naročnik potrebuje za uspešno elektronsko naročanje konvencijskih potrdil poleg veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja dostop do interneta ter spletni brskalnik Microsoft Internet Explorer ali Netscape Communicator, različico 4.0 ali novejšo. Zaželjeno je, da ima naročnik tudi naslov za prejemanje elektronske pošte. Postopek naročanja je preprost in prilagojen Internetu. Konvencijska potrdila naroči naročnik na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si) zase ali za večjo skupino zavarovanih oseb (skupno največ sedem oseb), in sicer na podlagi vnosa vidnih podatkov, izpisanih na kartici zdravstvenega zavarovanja. Pristojne službe Zavoda z elektronsko pošto naročniku v roku 24 ur potrdijo sprejem naročila, obdelajo naročilo in v primeru, da ni ovir za izdajo konvencijskih potrdil (npr. neuspešna identifikacija osebe, neurejen status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju idr.) pošljejo konvencijska potrdila naročniku z navadno poštno pošiljko v roku treh delovnih dni. Zavarovane osebe opozarjamo, da je posamezno naročilo lahko vezano le na eno državo in da se konvencijsko potrdilo izda za obdobje največ 90 dni. Zavarovanim osebam priporočamo, da opravijo naročilo vsaj štiri delovne dni pred odhodom v tujino, in sicer zaradi časa, potrebnega za obdelavo naročil in pošiljanja po pošti. Nova elektronska storitev je brezplačna, saj Zavod na ta način pomembno znižuje stroške lastnega poslovanja, promovira sodobno elektronsko poslovanje in dosega boljše organizacijske pogoje za delo oddelkov oz. služb za mednarodno zavarovanje v času turistične sezone. Nova elektronska storitev se je v obdobju testiranja izkazala za varno. Informacijski sistem, ki podpira elektronsko naročanje, zagotavlja varen prenos osebnih podatkov, saj omogoča kriptiranje podatkov, celovitost prenosa podatkov in skrbi, da so podatki naročnika zagotovo posredovani na strežnik Zavoda in ne na katerikoli drugi strežnik. Zavod bo, tako kot to velja tudi za celotno dejavnost Zavoda, vse podatke varoval v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Dodatne informacije dobijo zavarovane osebe na spletnih straneh Zavoda in na oddelkih oz. službah za mednarodno zavarovanje v vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ravne na Kor. Adi CIGLER, univ. dipl. prav. oda Piše: Stanka Blatnik Modna predstavitev študentov oblikovanja tekstilij in oblačil VODA ...Vir obstoječega... Spojina, ki omogoča in ohranja življenje... Sestavina vsega, kar biva... Sestavina Zemlje in človeka... Izjemna energija... Transformirana v tisoč preoblek... Ustvarja, ruši, oživlja in... ubija. ... Nepogrešljiva spremljevalka... V gibanju ali mirovanju... V padanju ali izhlapevanju... Silovita toča ali nedolžna jutranja rosa... Viharno neurje ali nemo gorsko jezero... Blisk in grom ali sled sape na ogledalu... Živahen studenček ali vonj pomladi... Gorski ledenik ali milni mehurček... Val razburkenega morja ali odsev nebesne modrine... Oblak iz milijonov kapljic in ledenih kristalov... Jutranja meglica nad vodno površino... Droben kristal v snežni odeji... Obročasta sled kamna na vodni gladini... Mavrica v igri svetlobe... Čudovita ljubezenska zgodba z apnencem globoko pod kraškim površjem... ...V večnem kroženju... V oddajanju in sprejemanju tam, kjer obstaja organsko življenje... Tam, kjer je življenje nastalo... ...Človekova spremljevalka v vsakdanu... Transformacija čutnega v čustveno doživljanje... Motivacija raznovrstnih psihičnih razpoloženj... ...Inspiracija za novo sliko ali kolekcijo oblačil... ...Skozi lastno videnje in doživljanje pripovedujejo študentje oblikovanja tekstilij in oblačil... Individualno, inovativno, z osebno izrazno noto... Eksperimenti v oblačilu predstavljajo eno izmed neštetih, drugačnih zgodb... Stanka Blatnik (besedilo z vabila na modno predstavitev) študentov ter v ateljejih in delavnicah katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil nastajala zadnje pol leta. Voda kot kaplja, val, morje, reka, jezero, led, hlad, zamrznjenost, lomljenje in trepetanje svetlobe, topljenje, razjedanje, razpadanje, umazanija, gnus ali voda kot psihično razpoloženje; ujetost, strah, negotovost, dvom, panika, globina, potapljanje, gibanje, lahkotnost, nežnost, svežina, lebdenje, svoboda, igrivost, veselje, zadovoljstvo, optimizem, upanje, pričakovanje, senzualnost, mističnost, spokojnost, rast, dihanje, življenje, povsod je namreč prisotno tudi telo. Do potankosti izdelani kosi oblačil v tkanih, barvanih, tiskanih, lakiranih, krepanih, zankanih, klekljanih, polstenih, apretiranih, razgrajenih ali precizno modeliranih materialih so zaživeli na oblinah ženskih teles. Na toliko različnih načinov, kot je različnih vizij oblikovalcev. Prosojnost in mehkoba vode transformirana v lahkih transparentnih materialih Sklepna modna revija študentov zaključnega, 4. letnika oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete je z letošnjimi kreacijami pokazala tisto vrednost v oblikovanju, ki pomeni nekaj več. Več v smislu oblikovanja tekstilij, vzorcev, načrtovanja modelov in konstrukcije oblačil z vidnim pečatom mentorjev modne revije. Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma je gostila novo, mlado generacijo slovenskega modnega oblikovanja, obenem pa tudi nujni sponzorski del prireditve -Kolinsko s promocijo novega proizvodnega artikla - vodo Tiha. Voda je postala izhodiščna tema modne prireditve, ki je v glavah večplastnih oblačil ali pa npr. krepaste izbokline kot mehurčki v intenzivnih barvah, ki dajejo novemu oblačilu živahno igrivo vzdušje. Ravno ta različnost in raznolikost kolekcij daje revijam mladih oblikovalcev svojevrstno vrednost. Foto: Boštjan Steblovnik Revija mlade modne oblikovalke Vanje Fajmut Indijansko poletje na koroških tleh Študentka tretjega letnika oblikovanja tekstilij in oblačil Vanja Fajmut z Raven na Koroškem se je s svojo prvo modno revijo, imenovano »Indijansko poletje«, predstavila v Slovenj Gradcu. Bili smo priča dva meseca nastajajoči, učinkoviti predstavi z domiselno koreografijo in še učinkovitejšim body paintingom (poslikavo teles). Minimalistično oblikovana oblačila s pridihom pradavnine in stare zahodnjaške kulture, obogatena s tiskom, usnjem, krznom pričeskami za preostale kolekcije je nastal v sodelovanju s salonom Kreator. Strnjena modna predstavitev mlade oblikovalke bi gotovo zaslužila večjo pozornost, odmevnost, sploh pa tisto vrednost, ki smo jo najbolj pogrešali - ustrezen ambient. Dogajanje se je zaradi premestitve iz načrtovane prireditve »Noč bojevnikov« na Ravnah odvijalo v razpoložljivi, a za modno revijo skrajno neprimerno urejeni hali sejma Prezenta. Vedno se postavlja vprašanje, ali kljub neustreznim razmeram vseeno predstaviti svoje delo, ali ne, saj ga s tem in prepoznavnimi detajli, so nastopila v treh strnjenih kolekcijah. Vanja se je želela oddaljiti od novih modnih trendov, ki silijo v vesolje in prihodnost. S svojimi kreacijami je obudila staro indijansko kulturo. Najbolj prepričljiva kolekcija z bojnim razpoloženjem in plesom dveh plemen je dobila svojo pravo vrednost ob telesni poslikavi Velenjčanke Nede Hafner, ki se tudi sicer ukvarja z oblikovanjem in scenografijo. Koreografijo za modno revijo je zasnovala Vanjina sestra, sicer tudi plesalka, Nataša Fajmut. Tretja kolekcija, predstavljena v promenadi, je prikazala pripravo na poroko v indijanskem plemenu. V tej kombinaciji morda preveč klasičen make up skupaj s razvrednotimo. Velikokrat zmaga priložnost predstavitve, ki je - redka. Vanja Fajmut že načrtuje svojo naslednjo predstavitev v ljubljanskem klubu K4 in božično modno revijo, s katero nas bi rada presenetila na domačih tleh. V prihodnosti si želi združiti različna področja svojega ustvarjanja in sicer modno oblikovanje, slikanje, kiparjenje in fotografijo. Koroška, kot pravi, je prostor, kjer si želi živeti in ustvarjati. Oblikovalka se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem sodelujočim pri projektu, obenem pa občinstvu, kije njeno prvo predstavitev sprejelo z navdušenjem. P.s.: Lepo, da kljub težavam, ki jih povzročajo domači organizatorji kulturnih prireditev oz. »ljudje na oblasti«, še nismo vsi obupali. Foto: Boš+ian Steblovnik Mik I Li._ . družabna kronika Obisk na Primorskem SPLAV Četica koroških novinarjev je v poletnih mesecih obiskala novinarskega kolego in sodelavca Prepiha Edija Prošta, ki že slabo leto dni živi v Mohorinih blizu Renč, streljaj od Nove Gorice. Na Primoskem Edi pokriva kmetijstvo in ostalo problematiko za radio Koper. V aranžmaju turistične agencije Koratur so koroške račke prispele žive in zdrave na Primorsko in tudi nazaj. Obisk je bil prvi in najbrž ne zadnji, čeprav so Korošci obljubljali, da bo celo tradicionalni, kar pa glede na (tudi tradicionalno) žejo koroških novinarjev Ediju že povzroča sive lase. Čedne sopotnice Strokovnjak za vojaško industrijo v ravenski družbi STO, dr. Sead Perenda, je ob predstavitvi vojaškega vozila izrekel lep kompliment ženskemu delu novinarske ekipe, ki je bila povabljena na vožnjo z valukom. Dejal je namreč, da tako čedne potnice še niso sedele v tem vozilu. Dobra beseda lepo mesto najde, zato novinarji tudi vojaškim strokovnjakom v STO želijo, da bi se obrambno ministrstvo bolj zanimalo za njihovo znanje in jim pomagalo pridobiti kak obetaven posel... Naj se ne ustrašijo vsi tisti, ki jim je že dovolj večnih tem o splavih, s katerimi nas vedno znova na vsake toliko časa osrečujejo možje v črnem, ki sicer res vneto in zagnano spravljajo ljudi v črno zemljico, v življenje pa spravijo koga le pomotoma in na črno. Danes ne bo tekla beseda o tovrstnih splavih, temveč o flosih, ki so iz pravega pravcatega lesa in plujejo po rekah ter prevažajo ljudi. Enega takšnega je pred kratkim dobila v okras in za zadovoljstvo ljudi, nekaj malega pa najbrž tudi za zaslužek nekaterih poslovnežev, tudi naša draga Drava nekoliko nižje od Dravograda. Krasna stvar, ta splav! Če ga imajo že v radeljskem koncu in se jim obnese, pa ga imejmo še mi. Le zakaj nam bi naj Drava in denar polzela skozi prste, ne da bi od tega kapnil kakšen tolarček v žep temu ali onemu posamezniku, občini, organizaciji ali kakšnemu drugemu kandidatu za postranski zaslužek? Gre vendar za promocijo Koroške in za celovito ponudbo krajine, ki je že kar preveč osiromašena in vedno bolj zaostaja za bolj razvitimi nerazvitimi! Krasno, prav in edino pravilno. Tudi ponudba na splavu, alias flosu, je kar primerna namenu in potrebam in prilagojena turistu s povprečno plitvim žepom, kakršni to našo ožjo domovino edino še obiščejo. Ti turisti so zadnje, kar sem jaz v svoji osebni nevoščljivosti še pripravljen prenašati, saj premožnejših obiskovalcev Drave nikakor ne morem več normalno prenašati. In ti bogataši so prišli. Pravzaprav je za zdaj prišel le eden in, če sem pošten, dejansko ni prišel, temveč se je kar pripeljal. Ne s kakršnim koli prevoznim sredstvom, kar z motornim čolnom se je pripeljal od nekod iz premožnejšega dela dravograjske avtonomije, v kateri očitno vladajo neki drugačni zakoni in pravila za posebno priveligirano kasto sodobnih povzpetnikov z malo kulture in dovolj denarja, da počenjajo neumnosti in kljubujejo vsemu, kar jim ne upa kljubovati. In tako se mladenič, ki ima v motorju svojega čolna več konjev kot v glavi pameti, veselo prevaža in drvi po Dravi, vozi slalom med stebri trbonjskega mostu in opravlja še druga številna plemenita in modra dejanja v dobrobit obdravskega in dravskega življa ter v neizmerno veselje in zadovoljstvo ribičev (in med njimi tudi moje malenkosti), ki se jim bodo končno uresničile življenjske sanje, da lahko o uspešnem ribolovu le sanjajo. Oblast pa nič, saj gre vendar za potomca enega od »naših«. 0 tem se prepričan, sicer bi »naši« že ukrepali. Naj živi splav! Dajgmah ŽIVAHEN POKOJ Od kar je šef ravenskih upokojencev Jože Šater, so v tem društvu, ki bo letos praznovalo 50-letnico, postali bolj živahni. Delujejo v številnih sekcijah, pripravljajo razstave in skrbijo za družabnost. Nazadnje so se srečali pri Dulerju. Šaterja, ki ima zmeraj kako železo v ognju, pa so obveznosti gnale drugam, zato se jim ni mogel pridružiti. Šater je tisti čas namreč blestel v Kanadi, na mednarodnih športnih igrah otrok. Kot predsednik mednarodnega komiteja se je med drugim mučil tudi z angleščino, in v stilu papeža Janeza Pavla II. otrokom vsega sveta zaklical: "I love you!'' ŽELELI STE, OBUPAJTE! Z mediji res nekaj je narobe. Dokler tisk desne trga v franže, a leve pošilja le po gobe. »Bo treba poskrbeti za zasuk«, odločila sta se Janša in Bajuk. * * * Levi blok vidi v desnem političnega nasprotnika. Desni so strpnejši; v nikomer, ki misli drugače od njih, ne vidijo nasprotnika. Je pa res, da vidijo v vseh, ki se ne strinjajo z njimi, sovražnika. * * * Sreča, da premier Bajuk ne predvideva ustanovitve ministrstva za intrige. Bi znali spet ostati brez obrambnega ministra, saj bi bil sedanji najprimernejši kandidat za prevzem novega ministrstva. * * * Ža samske ženske po novem zakonu ne bo več umetne oploditve. Prepričan sem, da se to Cerkvi ne zdi pravično, saj si vendar s prizadevanji za prepoved splavov neznansko prizadeva za nova življenja. *** V slovenskih zaporih je premalo postelj za zapornike. Glede na dejstvo, da danes zaporniki živijo boljše od marsikaterega delavca, gre morda za prebukirane goste v domeni delavskega turizma. * * * Duhovnik je menda deficitaren poklic. Moje osebno mnenje seveda ni pomembno, bi pa dejal, da so politiki in duhovniki tudi na splošno deficitarni. * * * Sreča, da je Hitler mrtev. Naši ga bi bili sposobni uvoziti iz Argentine. * * * Zadnji valuk za SV je izdelan in zdaj v STO na Ravnah čakajo na naročila. V Slovenski vojski pa čakajo na odločitev novega slovenskega Valuka (op.: Valuk = prvi znani karantanski knez). in prepihove čveke UMIRJENA POT Na slovesnosti ob odprtju nove Preventove tovarne v Mežici je Damir Popovič zapel pesem z naslovom Umirjena pot. Nekateri sklepajo, daje s tem hotel napovedati tudi, da seje v srednjih letih pač treba umiriti, drugi pa, da je Prevent zaključil z velikimi naložbami in se bo poslej začelo obdobje bolj umirjenega poslovanja. Oboji se motijo. Krave (ni)so za srečo Nagradna igra: POIŠČITE SE V PREPIHU V teh vročih poletnih dneh, ko sonce julijsko pripeka, se nam prileže vrček hladnega piva. Tudi gostje na sliki so željno čakali na pivo, ko smo jih fotografirali. Ob tem pa smo obkrožili tudi gospoda in, če se bo prepoznal, ga v prodajalni Kmetijsko gozdarske zadruge Ledina v Mislinji čaka nagrada v znesku 3.000 tolarjev. S PREPIHOM v roki se naj gospod oglasi pri prijaznem poslovodji trgovine Marjanu Sušcu, ki mu bo nagrado sam izročil, povedati pa mu mora, kje smo sliko naredili. V prodajalni kmetijsko gozdarske v Mislinji boste tudi v poletnih dneh solidno postreženi z vsem, kar potrebujete za vaš vrt in dom. PGD Dovže je za 14. julij napovedalo veliko gasilsko veselico. Na prireditveni prostor pa so se nepovabljene polegle žejne krave, željne mokrega blagoslova izpod neba. Njih želja je bila uslišana, veselica pa je zaradi neurja tisti dan odpadla. \ ■. ■ Natrosil jih je Malo v srcu, mnogo na jeziku. Sreča je suha kot siromakov kruh. Težje je pomniti dobro kot pozabiti slabo. Tako dobro nam gre, da imajo celo najrevnejši kaj videti. Pametni so celo za bedarije drago plačani. LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM LJUDSKA UNIVERZA Ravne Vas vabi, da se jeseni vključite v programe: • osnovna šola za odrasle - brezplačen program • program ekonomsko ■ komercialni tehnik • različni tečaji tujih jezikov, računalništva, kuharski tečaji, vodenje motornih čolnov... Pokličite nas na tel. številko: 0602 285 073 ali pa se oglasite osebno na Ljudski univerzi Ravne, Prežihova ul. 24, vsak dan od 7. - 15. ure. STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem Pokličete nas lahko na naslednje telefonske številke: centrala 0602-21 051 23 951 prepih pizzeria • pub Janeče 1, Ravne na Koroškem, TEL: 02/82 15 100 0 ■T V sodobno opremljenih prostorih sprejmemo 200 gostov. Gostišče slovi po vrhunski kuhinji. Nedeljska kosila za družine in zaključene družbe. VSE ZA ZADOVOLJSTVO naših gostov! Tata Pudgar, § p, hokanea 31, Hoimac 23*1 Prevalj«, StOVEWA M 0602 31W *m6023\W GOSTIŠČE EDLVAJS II Dolga brda, Holmec tel.: 0602 31182 avtomanija AVTOMANIJA Piše: Aleksander Praper Tokratna poletna Avtomanija je dirkaško obarvana In praktično cela posvečena slovenskemu dirkalniku, z imenom FS 02, ki smo ga razvili na mariborski Fakulteti za strojništvo. Zaradi aktualnosti tematike smo se odrekli testom in v Avtomanijo uvrstili le še novičke. Preventove barve so se skladale s stožci Zgodba projekta Formula S se je pričela začetku lanskega leta, ko je študent mariborske fakultete za strojništvo Dejan Strelec na internetu opazil spletno stran Formule Študent, kar pomeni tekmovanje, v okviru katerega študentje zasnujejo, oblikujejo in izdelajo majhno tekmovalno vozilo v obliki for- Obdelava kalupa mule, s katerim nato tekmujejo v konkurenci ostalih univerz. Tekmovanje Formula Študent organizirata ameriško združenje avtomobilskih inženirjev SAE in britansko združenje strojnih inženirjev IMechE, ob podpori sponzorjev iz avtomobilske industrije in dirkalnega športa, kot so na primer Ford, Jaguar, McLaren in mnogi drugi. Velik izziv študentom predstavlja predvsem dejstvo, da morajo celotno vozilo zasnovati in izdelati sami, ob tem pa težiti k temu, da z uporabo svojih teoretičnih in praktičnih znanj realizirajo čim boljši rezultati z omejenimi finančnimi sredstvi in tehničnimi zmogljivostmi. Dejan je za tovrstno tekmovanje navdušil vodstvo fakultete in projekt pod imenom Formula S se je pričel odvijati tudi v Sloveniji. Podružnica tekmovanja se je pred kratkim iz Amerike preselila tudi v Anglijo in tako so dobile tudi evropske ekipe možnost, da pokažejo svoje znanje. Pri nas je skupina okoli 30 rednih in izrednih Varjenje konkurenci študentov strojništva in gospodarskega inženirstva februarja lani začela v okviru izven študijskih dejavnosti razvijati tekmovalno vozilo tipa formule. Projekta so se lotili z veliko požrtvovalnostjo in vanj vložili večino svojega prostega časa, saj so si želeli udeležiti tekmovanja, ki je potekalo od 14. do 18. julija 1999 v Birminghamu v Veliki Britaniji. Pripravili so vse potrebne preračune, konstrukcijske rešitve in stroškovne analize. S to dokumentacijo so nastopili v tretjem razredu, kot prva celinsko evropska ekipa, in seveda prva slovenska ekipa, ter na presenečenje vseh v svojem razredu zmagali. Domov pa so prinesli tudi priznanje za najperspektivnejšo ekipo in najboljše konstrukcijske rešitve. Že takrat so opazili zanimive konstrukcijske rešitve konkurence in zelo zavito progo, ki ne Opravili smo tehnični pregled omogoča visokih hitrosti, zato so sklenili dodobra spremeniti konstrukcijo avtomobilčka, ki je nosil oznako FS 01. Cilj za to leto je bil iz tretjega razreda preskočiti drugi razred in med 5. in 8. julijem tega leta v Birminghamu nastopiti v prvem razredu, kar poleg vse potrebne dokumentacije pomeni izdelano dirkalno vozilo. Tekmovanje v prvem razredu poteka v dveh glavnih sklopih: statični in dinamični del. V prvem se ocenjuje oblika in zasnova vozila z vsemi inženirskimi rešitvami in tudi ekonomski preračun projekta, medtem ko v drugem delu študentje z vozili tekmujejo v več disciplinah, kjer se ocenjujejo vozne lastnosti. Vrh tekmovanja predstavlja vztrajnostna dirka, na kateri mora vozilo dvakrat zapored, ob čim manjši porabi, čim hitreje prevoziti razdaljo 20 milj. Sistem točkovanja je zastavljen tako, da največje število točk prinesejo inženirske rešitve. Jeseni lanskega leta se je torej pričel razvijati dirkalnik pod šifro FS 02. 25 študentov se nas je razdelilo na več skupin, ki so bile zadolžene za pripravo posamičnih sklopov vozila. Odločili smo se, da bomo konkurenco presenetili in poskušali premagati tam, kjer se jo premagati da. Naša največja orožja so bila oblika vozila, nekateri tehnični detajli in multimedijsko podprta predstavitev. V začetku aprila je naš dirkalnik dobil končno podobo. Na koncu je meter pokazal zgolj 2.6 metra v dolžino, 1.3 metra v višino in 1.5 metra v širino. Igla na tehtnici je izjavila, da naš okvir iz jeklenih cevi s poliestersko lupino in vgrajenimi vsemi deli potrebnimi za vožnjo tehta 310 kilogramov. Naš prečno postavljeni 600 kubični štirivaljnik pa je po vseh tehničnih omejitvah in zadušitvah motorja zmogel 46 KM, ki se na cestišče prenašajo preko 6 stopenjskega menjalnika na zadnja kolesa. Vsi ti podatki zadoščajo, da dirkalnik FS 02 doseže končno hitrost okoli 160 km/h in do 100 km/h pospeši v 4,85 sekunde. Potrebno je bilo še pripraviti vso dokumentacijo in se zagnati v iskanje sponzorskih prispevkov. Tako se je na naše prošnje odzval lep del slovenske industrije, pri čemer izstopa mariborski okoliš skupaj s fakulteto za strojništvo, Ljubljanski Avtocommerce in koroška podjetja, Nekaj angleške konkurence avtomanija ki so pokrila več kot četrtino stroškov projekta. Na naše prošnje so se na Koroškem odzvali Johnson Controlls NTU iz Slovenj Gradca, ki nam je pomagal izdelati sedež, IGEM Dravograd, občina Dravograd, avtomaterijal Žvikart Dravograd; avtokleparstvo in ličarstvo Miroslav Krautberger nam je vozilo pobarvalo v barve našega generalnega sponzorja, kije seveda prišel s Koroške. Pogodbo generalnega sponzorstva smo 30. 6. podpisali s podjetjem Prevent d.d., ki je poleg velike veljave za Koroško pomembno tudi kot drugi največji izdelovalec v avtomobilski branži v Sloveniji. 18 študentov se nas je skupaj z mentorjema, docentko doktor Bredo Keglovo in docentom doktorjem Stanislavom Pehanom, v času med 5. in 8. julijem udeležilo mednarodnega tekmovanja Formula Študent v Birminghamu, Velika Britanija. V tem razredu je sodelovalo še 18 univerz s celega sveta (ZDA, Velika Britanija, Kanada, Mehika, Nemčija). Najboljši rezultat smo dosegli s četrtim mestom pri ekonomskem izračunu. Imeli smo tudi kar nekaj odličnih tehničnih rešitev, vendar so zaradi omejenih finančnih sredstev bili prisiljeni uporabiti klasične materiale, v nasprotju s konkurenco, ki uporablja le materiale, ki so vrhunec tehnike, zato smo bili uvrščeni šele v drugo polovico ekip. Na dinamičnem delu tekmovanja smo se odrezali proti pričakovanjem dobro, sploh na dirki po zelo zaviti progi, ki je bila kot pisana na kožo voznikov iz naše ekipe. Eden izmed naših voznikov je tamkajšnjega napovedovalca spravil v trenutek molka, saj je krog prevozil prav fantastično, v slogu profesionalnih voznikov iz sveta Formule 1. Krog je prevozil v samo 43-ih sekundah, medtem ko je najboljši krog odpeljal voznik iz ameriškega moštva v 41-ih sekundah, le da ima njihov motor 90 KM, naš pa le 46 KM. Občinstvo je bilo prav presenečeno po takšni predstavi, saj niso pričakovali takšnega rezultata od ekipe, ki se je tekme udeležila prvič. Končen rezultat tekmovanja je prinesel ekipi Formula S nagrado za najboljšo evropsko ekipo in nagrado za ekipo, ki na tekmovanju pokaže največ truda in si prizadeva predvsem za osnovno idejo tekmovanja - timsko delo. Slednja je zelo prestižnega pomena in je ekipi v ponos kot nagrada za homogenost in vztrajnost, ki smo jo pokazali, ko so se pojavile resne težave na vozilu in smo jih zelo uspešno odpravili in na koncu še dokončali vztrajnostno dirko. Med organizatorji smo bili tako priljubljeni, da so celotni ekipi zaradi visokih stroškov popravil, ki smo jih utrpeli plačali slavnostno večerjo v vrednosti 440 funtov. V konkurenci 18 univerz pa je ekipa Formule S zasedla 10. mesto, kar je zelo soliden rezultat, glede na to, da so za seboj pustili univerze z zelo zvenečimi imeni in izkušnjami s tekmovanj v ZDA. Ekipa Formula S je imela kar nekaj težav z zavornim sistemom in nesebična pomoč ostalih ekip je pripomogla k temu, da smo se udeležili tudi finalne tekme, kjer smo bili poplačani za svoj trud. Sodelovanje med ekipami je na zavidljivem nivoju in občutek, ko ti nekdo pomaga zaradi tega, ker sam tako hoče in si želi tako kot ti, odpraviti napako na tvojem vozilu, je prav fantastičen. V jeseni pa se začne znova; izdelava dirkalnika, kateremu osnova bodo tehnologije in materiali prihodnosti. Dokazali bomo, da smo s trudom, znanjem in predvsem glede na sredstva zmožni izdelati vozilo, katerega bomo v ZDA predstavili naslednje leto in z njim tekmovali ob boku z ekipami z dolgoletno tradicijo. Udeležba na tekmovanju v ZDA je pogojena z velikimi stroški prevoza in bivanja, za kar bo potrebno ogromno truda za pridobitev ustreznih sponzorskih sredstev. Predvsem dosedanjim sponzorjem pa se lahko zahvalimo za sodelovanje in podporo ter upamo, da se bo to sodelovanje v prihodnje nadaljevalo in okrepilo. NOVIČKE V podjetju Avto Triglav se lahko pohvalijo z odličnim začetkom in nadaljevanjem prodaje novega Fiata Punta. V mesecu juniju je bil novi Fiat Punto drugič prvi med vsemi avtomobilskimi znamkami na slovenskem trgu avtomobilov. Prvič registriranih Puntov v mesecu juniju je bilo 462, kar je predstavljalo nekaj manj kot 8 odstotkov celotnega avtomobilskega trga v tem mesecu. Za 47 vozil je zaostal Renaultov paradni konj Clio, tretje mesto pa je zasedel VW Golf s 315 primerki. Sveža novička, ki prihaja iz Daewooja, nam sporoča, da je Južna Koreja imenovala Ford Motor Company za ekskluzivnega ponudnika za nadaljna pogajanja o nakupu Daewoo Motors. Ford Motor Company ima še 6 tednov časa, da pripravi končno nakupno ponudbo. Transportna vozila, minibusi in tovorna vozila z Mercedesovo zvezdo so bila s strani bralcev založbe ETM na vsakoletnem izboru za najboljša gospodarska vozila leta 2000 izmed 12 možnih zmag za prvo mesto izbrana kar v 8 kategorijah. Koncern Daimler-Chrysler se je s koncernom Hyundai Motor Company dogovoril za sodelovanje in za 428 milijonov ameriških dolarjev odkupil 10% delež Hyundaia. V prihodnje bodo skupaj razvijali, izdelovali in tržili gospodarska vozila. Za ljubitelje Seatov pa še zadnja novička: pri brskanju po Internetu lahko na naslovu www.porsche.si/seat najdete vse aktualne informacije o teh španskih vozilih. PREPIH naši kraji Poroka sredi Drave Sredi pomladi, ko je cvetel maj, je peljal Zoran svojo Aleksandro domov. Le da takrat še ni vedel, da bo čez dobro leto postala Aleksandra njegova žena. Iskrica je poskočila in 28-letni ženin Zoran Petrovič iz Dravograda in 25-letna Aleksandra Zupanc s Kranja sta usodni ja dahnila kar sredi Drave. Da je bil poročni dan zares najlepši v življenju, so poskrbeli Dravski splavarji, ki skupaj s Slovensko nacionalno turistično organizacijo ponujajo mladim parom nepozabno poroko: sklenitev zakonske zveze med plovbo po reki Dravi. Scenarij za poroko sta mladoporočenca napisala sama. V starih knjigah sta poiskala zanimive legende in jih oživila... Po splavarskem krstu so svatje odpluli proti otočku sredi reke, da bi našli kraljestvo povodnega moža, ki je ukradel nevesto. Šele ko je ženin pravilno rešil uganko, je povodni mož pospremil nevesto na splav, pred oltar. Da bo njuno življenje čim bolj lepo, sta reki Dravi podarila hlebec belega in rženega kruha, svatje pa soju namesto z rižem posipali z ajdo. Sledila je zabava in okusna večerja, ki jo je pripravila restavracija Pogorelčnik iz Radelj ob Dravi. Poročno slavje je trajalo pozno v noč, prekinil ga je le ognjemet, ki je za trenutek osvetlil nebo. Jasmina Detela izobraževanje: PODRUŽNICA K PODRUŽNICI V Sloveniji imamo zaradi manjše rodnosti in zaradi spremenjenih gospodarskih in političnih razmer vedno manj šoloobveznih otrok, zato se veča število šol s kombiniranim poukom, takim poukom torej, kot ga na mnogih podružničnih šolah na Koroškem izvajamo že vsa leta. Krivec za številne podružnične šole v naših krajih je razgiban teren, velike razdalje in trden značaj pravega Korošca, ki ostaja na svojih tleh in si želi svoje življenje kljub težavnim naravnim danostim s pomočjo novih znanj olajšati in posodobiti. Zato potrebuje tudi šolo, ki mu omogoča vsaj v najresnejših letih bivanje in pridobivanje znanja doma. Delo na taki šoli je nekaj posebnega, saj je poleg dejstva, da moraš hkrati učiti in naučiti predpisano snov najmanj dveh razredov (pri nas na Javorju pa celo treh ali štirih), treba postoriti še marsikaj, kar ti ob nastopu delovnega mesta niso predpisali kot delovno obveznost, pa te vseeno doleti in jo opraviš v dobro učencev in krajanov. Pred skoraj dvajsetimi leti, ko sem začela delati, smo se podružničarji še povezovali in običaj je bil, da smo se vsako leto srečali z učenci in učitelji kake druge podružnične šole (navadno na občini). Kmalu pa je tako sodelovanje zamrlo, pred nekaj leti pa smo se na pobudo Zavoda za šolstvo spet začeli srečevati učitelji s podružnic. To nam veliko pomeni, čeprav nas omejujejo predpisane vsebine, ki se jim moramo na takih srečanjih tudi posvetiti. Pa vendar smo veseli, da se sploh kdaj srečamo, si izmenjamo izkušnje, skupaj »pojam-ramo«... Na zadnjem srečanju v preteklemšolskem letu pa sva se s stanovsko kolegico iz OŠ Razbor dogovorili, da bi se naši vendar kdaj obiskali. Živimo sicer v različnih in na videz zelo oddaljenih občinah (Črna na koroškem in Slovenj Gradec), v resnici pa sta naši šoli zelo blizu. Prvi smo šli na pot mi iz OŠ Javorje. Ker smo si za delovni dan izbrali športni dan, smo šli na pot peš. Po uri in pol hoda smo presenečeni ugotovili, da smo že pred šolo v Razborju in da je res čudno, da smo se poti tako bali. Razborci so nas pričakovali! Povabili so nas na igrišče in nas kmalu porazili v nogometu tako močno, da bi se najraje poslovili in se vrnili domov. Pa smo se domislili pametne rešitve in naredili mešane ekipe Razborcev in Javorcev. Po starem reklu »v slogi je moč« smo zaigrali nekaj lepih nogometnih in iger med dvema ognjema, se vmes malo okrepčali in se imeli tako lepo, da je bilo slovo kar malo težko. Obljubili smo si, da se še srečamo. Ponovno srečanje smo organizirali v Javorju skoraj mesec dni kasneje. To srečanje je bilo manj dramatično, saj so se učenci med seboj že poznali, minilo pa je v prisrčnem vzdušju. Športniki so zaigrali povratne tekme, pevci so zapeli, klepetulje so se naklepetale, opazili pa smo tudi skrivnostne poglede prvim simpatijam. In zaključek: drugo leto se spet srečamo! Martina Podričnik BISERNA POROKA KUMROVIH IZ KOTELJ Junija sta na domu, pri Kumru v Podgori v Kotljah skromno obhajala biserno poroko Jožefa Tamše, roj. Mager In Ivan Tamše. Slavljenka se je rodila leta 1916 pri Božanku v Podkraju pri Prevaljah, slavljenec pa istega leta na Vrheh pri Slovenj Gradcu. Zaradi hude, deset let trajajoče bolezni, ki je oba priklenila na bolniško posteljo, je bil biserno poročni obred opravljen kar na domu pri Kumru. Obred je opravil hotuljski župnik g. Marjan Plohl. Slovesnostjo bila v najožjem krogu otrok, vnukov, pravnukov in bližnjih sorodnikov. Med njimi je posebej izstopala nevestina sestra Terezija Gostenčnik, pd. Ošvenka z Uršlje gore, zaradi svojih častitljivih 88 let starosti in klenega zdravja. Slavljencema so se v zakonu rodili trije otroci: Franci (živi v Kanadi), Ivan, ki živi v svoji hiši na Brdinjah v Kotljah in Jožica, ki živi na domu pri Kumru v Podgori. Ivan je bil izučen krojač, Jožefa pa šivilja. Po domače soju imeli kar za Kumrova »Žnidarja«. Rada sta šivala, največ poročne obleke za ženine in neveste. Ker sta znala sešiti lepe obleke, tiste čase v Kotljah in okolici skoraj ni bilo človeka, ki mu ne bi bila sešila poročne obleke. Pridna, delovna in gostoljubna sta bila. Spoštovana in priljubljena. Rok Gorenšek Korošci v Ljubljani S PESMIJO V POLETJE Piše: Renata Picej naš klub Zbralo se je preko 40 članov kluba Vsak prvi četrtek v mesecu je dan za srečanje vseh tistih Korošcev, ki si v našem glavnem mestu vzamejo čas za srečanje z rojaki, prijatelji, nekdanjimi sošolci ali zgolj prijatelji Koroške in, po tradiciji, okoli osme ure zvečer zaidejo v Restavracijo Turist na Gospodarskem razstavi ŠČU. Breznikova juniorska pevska zasedba je še posebej navdušila Junijski prvi četrtek je obetal s pesmijo prežet večer. Predsednik kluba, mag. Janko Arah, ki nezmotljivo vestno, pravočasno razpošilja vabila za klubske večere na skoraj štiristo naslovov že nekaj dni pred dogodkom, je svoje člane tokrat povabil na srečanje s kvintetom Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Člani KKL, ki so spomladi sledili povabilu slovenjgraškega župana Janeza Komljanca in bili njegovi gostje, so se z domačim zborčkom srečali že v cerkvi sv. Pankracija nad Starim trgom in bili očarani. Zaradi ideje po ohranitvi tradicije petja znotraj družine, zaradi pesmi, ki zapete ob najrazličnejših priložnostih pomenijo plemenitenje življenja in zaradi vseh zapetih pesmi, ki so govorile same po sebi... S svojo vsebino, ritmom in barvitostjo glasov, ki so zapeti z dušo in radostjo, razodevali veselje do petja in življenja. V Ljubljano so prišli okrepljeni s svojim podmladkom. Družina Breznik je s svojo seniorsko in juniorsko zasedbo poskrbela za prijazen večer in žlahtno vzdušje, v katerem je potekalo srečanje Korošcev, med katere je ta večer prišla tudi Štefka Kučan. Družina Breznik je začela prepevati in s pesmijo razveseljevati bližnjo in daljno okolico, tudi po drugih državah, že pred 24 leti. Mati in oče, Marija in Viktor Breznik, sta za pesem navdušila najprej hči Viktorijo in sinova Andreja in Danija, ti pa so ljubezen do tovrstnega razvedrila in užitka tankočutno prenesli tudi na svoje potomce, ki samozavestno priznavajo, da jih pesem bogati. Tudi zato že polnih šest let ubrano prepevajo tudi skupaj. V tretje tisočletje bodo poleg imena ponesli tudi tradicijo; juniorji so še posebej posrečeno zapeli pesem z naslovom: »Na levo tri, na desno tri« obrt OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA RAVNE NA KOROŠKEM OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA Ravne na Koroškem Janeče 4, Ravne na Koroškem Telefon in faks: 02/822 1079 DEJAVNOSTI OBRTNE ZBORNICE SLOVENIJE Obrtna zbornica Slovenije je organizacija vseh slovenskih obrtnikov. Kot njihova strokovna organizacija deluje že trideset let, zadnja leta tudi kot javna institucija. Njena vloga je predvsem partnerstvo državi, zlasti pri oblikovanju zakonov in predpisov o obrti. Deluje kot institucija javnega prava, vključno z izdajanjem obrtnih dovoljenj in vodenjem obrtnega registra. Veliko delo opravi na področju promocije obrti in utrjevanja zavesti o pomenu obrtništva v družbi. Obrtna zbornica Slovenije tudi pomaga in svetuje svojim članom, pa tudi vsem ostalim, ki jih zanima obrtna dejavnost, in sicer o davčnih in finančnih vprašanjih, o kreditiranju, o vodenju poslovnih knjig, o delovni zakonodaji, o zunanjetrgovinskih predpisih, o izobraževanju in drugem. Obrtna zbornica Slovenije izdaja revijo OBRTNIK, ki je s 60.000 izvodi največja poslovna revija, namenjena zlasti obveščanju in svetovanju članom ter promociji obrti. Med največjimi uspehi slovenske obrti v zadnjih letih je gotovo uresničitev dolgoletnih potreb in želja obrtnikov, da se ponovno uvede ustrezno poklicno izobraževanje. Nova zakonodaja uvaja dualni sistem izobraževanja, ki pretežen del izobraževanja za obrtne poklice prenaša v delavnice obrtnikov. Obrtna zbornica Slovenije skrbi tudi za ohranjanje in razvijanje domačih in umetnostnih obrti na Slovenskem. Ustanovila je posebno strokovno komisijo, ki ocenjuje tovrstne izdelke in pozitivna ocena te komisije je pogoj, da izdelovalec dobi obrtno dovoljenje. Komisija pregleda in oceni na leto približno 2000 izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jih izdeluje okoli 500 izdelovalcev, ki imajo obrtno dovoljenje. Le takšni izdelki so lahko razstavljeni na že tradicionalnih bienalnih razstavah domačih in umetnostnih obrti v Slovenj Gradcu in v zadnjem času tudi v Ljubljani. Obrtna zbornica Slovenije se kot strokovna organizacija, ki zastopa slovenske obrtnike, pojavlja tudi na tujem. Od decembra 1993 je članica UEARME (Evropskega združenja obrti, malih in srednjih podjetij). Odlično sodeluje s številnimi obrtnimi zbornicami v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, Hrvaški, Madžarski itd. Z nekaterimi izmed njih ima sklenjene tudi zelo učinkovite dogovore o partnerstvu. obrt_____ OSEBNA izkaznica OOZ Ravne na Koroškem Predsednik skupščine: Roman KRIVOGRAD Predsednik OOZ: Miran IGERC Sekretarka: Bernarda LOGAR email: bernarda.logar@ozs.si ČLANSTVO NA DAN 13. 07. 2000: SAMOSTOJNI PODJETNIKI: 420 d.o.o.: 29 PROSTOVOUNI ČLANI: 12 ORGANI ZBORNICE : SKUPŠČINA: 21 ČLANOV IZVRŠILNI ODBOR: 10 ČLANOV NADZORNI ODBOR: 3 člani Izvajanje javnih pooblastil: Redno in brez zapletov potekajo opravila v zvezi z obrtnim registrom, to je izdajanje novih obrtnih dovoljenj, odločb, sprememb -razširitev dejavnosti, odjave obrti... Izobraževanje - tečaj nemščine, tečaj računalništva Pripravniški izpiti - dualni sistem-sodelovanje s šolami Družabna srečanja: smučanje, piknik, druženje upokojenih obrtnikov Sejmi V okviru zbornice delujejo sekcije avtoprevoznikov, gostincev, frizerjev, kleparjev, kovinarjev, elektro sekcija IZ PROGRAMA DELA ZA LETO 2000 Program dela zbornice temelji na osnovnih nalogah: 1. IZVAJANJE JAVNIH POOBLASTIL IN NUDENJE SERVISA ČLANOM 2. IZOBRAŽEVANJE 3. AKTIVNOSTI DRUŽABNEGA ŽIVUENJA OBRTNIKOV IN PRIZNANJA 4. DRUGE NALOGE ■ strokovno izpopolnjevanje zaposlene delavke ■ vodenje poslovnih knjig za OOZ ■ administrativno-tehnična opravila 5. AKTIVNOSTI PRIDOBITVE NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV 6. AKTIVNOSTI SEKCIJ ■ izvajanje organizacijskih in strokovnih opravil za organe sekcije ter svetovanje članov sekcije ■ poživitev ustanovljenih sekcij in po možnosti ustanavljanje novih sekcij, vendar šele po preučitvi potreb, možnost povezovanja z drugimi zbornicami • sekcije opravljajo naloge v skladu s tem programom in na podla gi lastnih programov dela, ki poleg skupnih nalog vsebuje še posamezne specifične naloge 7. PROMOCIJA BLAGA IN STORITEV 8. SODELOVANJE Z OBRTNO ZBORNICO SLOVENIJE 9. SODELOVANJE S SOSEDNJIMI OBMOČNIMI ZBORNICAMI 10. PARTNERSTVO OBČINSKIM ORGANOM IN ENOTAM DRŽAVNE UPRAVE 11. ZASTOPANJE INTERESOV DELODAJALCEV NAPRAM DELOJEMALCEM 12. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 13. SODELOVANJE Z ZDRUŽENJI MALIH PODJETNIKOV OBVESTILO Opravljanje obrtne, obrti podobne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetne obrti je dovoljeno le z obrtnim dovoljenjem in vpisom podjetja v obrtni register. Trenutno sta v veljavi Obrtni zakon in Zakon o gospodarskih družbah, ki točno opredeljujeta način registracije. Podjetja, ki opravljajo takšno dejavnost, so dolžna pridobiti ustrezno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti. Omeniti moramo, da je poslovanje brez obrtnega dovoljenja kaznivo in sankcionirano. Obrtno dovoljenje je moč pridobiti na Obrtni zbornici Slovenije, Območna obrtna zbornica Ravne na Koroškem, Janeče 4, kjer vam bo sekretarka, gospa Bernarda LOGAR, posredovala vse potrebne informacije za morebitno ureditev obrtnega dovoljenja. Namenjeno: - d.o.o. - d.n.o. - d.d. Predsednik OOZ: Miran Igerc kultura COLMA IN PREŽIH STA Sl BLIZU PO SVOJI IZPOVEDI V Likovnem salonu na Ravnah je v organizaciji Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem odprta razstava risb in nekaj grafik akademskega slikarja BOJANA GOLIJE, dolgoletnega predstojnika katedre za likovno vzgojo na Pedagoški akademiji v Mariboru. Ogledate si jo lahko še vse do 31. avgusta letos. Razstavljena dela akademskega slikarja iz Maribora BOJANA GOLIJE spadajo v obsežen »PREŽIHOV CIKLUS«, ki je začel na slikarskih kolonijah na Koroškem, predvsem v Prežihovih Kotljah, nastajati že v 80. letih. Razstavo je pripravil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Marko Košan. Na otvoritvi je med drugim povedal, da ima slikar Bojan Golija, ki se najbolj poglobljeno ukvarja z lesorezom, »...izjemen, skoraj neverjeten smisel za detajl, za nadrobnosti, ki jih s posebno veščim pogledom lušči iz krajinske motivike in zlasti iz motivov kulturne krajine.« In nadaljuje: »...dela pred nami nosijo v sebi odmev najzgodnejših Golijevih litografij z močno poudarjeno socialno noto v upodabljanju ekspresivnih, iz temnega ozadja izvijajočih se obrazov figur in njihovih rok. Podobe iz Prežiha, kakor nam jih je ponudil, niso ilustracije Vorančevih književnih del, temveč utrinki iz topografskega orisa ambi-entov, iz katerih se je naredila in kasneje bogatila pisateljeva senzibilnost, ter se nazadnje uresničila v monumentalnih literarnih spomenikih. V sozvočju s starosvetnim pridihom literarnega jezika, ki začuda ali pa v dokaz Prežihovega genialnega pripovedovalskega daru tudi danes ne jenja pritegovati najmlajših generacij, se iz sugestivnih, z rjavo kredo izpeljanih potez Golijeve rutinirane roke pred nami izrisujejo obrisi pisateljeve rojstne hiše, podobe ubornih bajt, koder je ob številnih selitvah družine preživljal mladost, a tudi bolj oddaljeni kraji njegove Koroške, kjer je pri žlahti ali kot doraščajoči fant prvikrat uhajal v svet, pa naj bodo to najprej domače Kotlje ali pa Globasnica na robu Podjune in Celovec in Gospa sveta.« Na prireditev na Ravne je prišel tudi sam umetnik Golija, katerega rod po materini strani izhaja z Mute. Povedal je, da je zanj Lovro Kuhar - Prežihov Voranc čudovit pisatelj, ki gaje prevzel, saj mu je blizu tudi po svoji izpovedi. V kulturnem programu sta na otvoritvi nastopila citrarka Tina Pandev, z gledališkim odlomkom iz Svetnečega Gašperja pa Mitja Šipek. Nekaj Golijevih risb je razstavljenih tudi v prostorih ravenske gimnazije. AJDA PRISLAN Branje: KOROŠKI FUŽINAR Na naslovnici Fužinarja je postala fotografija že kar stalna praksa; v zadnji številki je to posnetek kipa matere z otrokom iz Prežihovih Solzic, delo Nataše Prestor, ki je ob letošnji 50-letnici smrti Prežihovega Voranca razstavljala svoja dela v likovnem salonu. Tudi sicer so Prežihovi dnevi v tej številki Fužinarja temeljito predstavljeni. O njih piše Majda Kotnik - Verčko in poudari, da so bili namenjeni ustvarjalnosti vseh štirih bratov Kuhar, ne le Vorancu. Tako Fužinar v nadaljevanju ponatisne referata Janeza Mrdavšiča o dr. Alojzu Kuharju in Mirka Osojnika o Ivanu Kuharju, prebrana na Prežihovih dnevih. Tudi o naslednjem prispevku je že bil govor na Prežihovih slavnostih, a zelo povzeto, tu pa je objavljena celotna študija Mirana Kodrina o poeziji med Peco in Pohorjem ter ob Meži, Dravi in Mislinji. Sledita poročili o dveh raziskovalnih nalogah: Vanja Benko piše o pozdravljanju in ogovarjanju na Ravnah, Andraž Melanšek pa o rudarjenju po letu 1945 in o vplivih rudarstva na zgornjo Mežiško dolino. Nato Andreja in Karol Rustja nadaljujeta svojo v prejšnji številki začeto študijo o zgodovini obdravske železniške proge. Ervin Wlodyga, letošnji dobitnik občinskega priznanja za zbiranje in objavljanje občinske zgodovine, se svojemu konjičku tudi v tej številki Fužinarja ne izneveri in objavlja prispevek iz zgodovine dekanije Pliberk. Precej zgodovinsko je obarvan tudi članek Grete Jukič o piloseku Ivanu Fužirju s Prevalj, ob tem portretu pa je še portret Hedvike Jamšek, znane ravenske učiteljice folklore. Pripravil ga je Mirko Osojnik ob njeni 90-letnici. Nato Borislava Repotočnik, voditeljica projekta Študijskih krožkov, predstavi to neformalno izobraževanje odraslih, Ana Štriker Kulturno društvo Svitanje, Ana Pori, terapevtka, Klub zdravljenih alkoholikov na Ravnah (lani je praznoval 25 let), Danijela Ring 20 let zimske šole v naravi na OŠ Juričevega Drejčka na Ravnah, Veronika Kotnik delo Mladinskega odseka Planinskega društva Ravne in urednica Andreja Čibron - Kodrin Planinsko društvo Mežica, ki bo prihodnje leto praznovalo 75-letnico. Novost v številki (z že napovedanim nadaljevanjem) je zdravstvena tema. Tokrat piše zdravnik Davorin Benko o preprečevanju srčno-žilnih bolezni. Vaš stari znanec Koroški fužinar vas tudi tokrat ne bo razočaral. ODSEVANJA 37/38 Čeprav so Obsevanja št. 37/38 pomladna, so aktualna še tudi v vročem poletju. So namreč velik zalogaj. V njih je kar 43 prispevkov spod peres 32 avtorjev. Nekateri se pojavljajo v več vlogah: Vinko Ošlak kot uvodničar (ob 200-letnici Prešernovega rojstva) in kot esejist (Vojna in mir - pripombe k vojni filozofov in filozofiji vojne); Blaž Prapotnik kot pesnik, recenzent (o albumu na CD zgoščene poezije Matjaža Pikala), novinar (intervju s Heleno Drev, dosedanjo predsednico KUD Slovenj Gradec) in urednik (Kulturo hraniti in ohraniti); Tone Turičnik kot literat (Gospa Barbara), novinar (intervju s kiparjem in grafikom Francem Berhtoldom in poročilo o Bernekerjevi nagradi in plaketah v letu 2000); Andrej Makuc kot esejist (Koroška književnost - je ena ali sta dve?) in novinar (slikovno-besedna predstavitev »vedno nemirnega pravičnika Janka Messnerja); Helena Merkač kot recenzentka (Makučevega romana Norci, Prežihove bajte in Nagajivega vetra Metke Šteharnik) in poročevalka (o Prežihovih dnevih 2000). Nekateri se z več deli pojavljajo v isti vlogi, npr. Franček Lasbaher z dvema recenzijama (Zbornik 80 let Planinskega društva Slovenj Gradec in Koroška v 13. knjigi PPFPIH študentarije Enciklopedija Slovenije), Jernej Kožar z dvema likovnima predstavitvama (Oskarja Rotovnika - Okija, s čigar reprodukcijami je opremljena tokratna številka Odsevanj, in retrospektivne razstave Bogdana Borčiča). Nekateri se predstavljajo s pesmimi (Darja Kniplič, Andrej Jus, Viktorija Zmaga Glogovec, Vesna Roger, Marijana Vončina, Rudi Mlinar, Karmen Borko in Davorin Dolinšek), drugi s prozo (Janko Messner, Jani Riti, Martin Kuchling, Peter Petrovič, Aleksandra Stermec Perovec), nekateri kot esejisti (Janez Gradišnik niza spomine na Koroško, Urška Markovič piše o literarnih podobah dr. Franca Sušnika). Med »portretiste« se v tej številki Odsevanj zapišejo še Miran Kodrin (z literarnim portretom Darje Kniplič), Leo Steiner (z likovnim portretom Oskarja Rotovnika) in Jože Potočnik (s predstavitvijo tokratnega sponzorja, podjetja Eurocity); med likovne kritike Nadja Zgonik (Borčičeve risbe), med poročevalce pa Valerija Grabner (razstava ob 100-letnici otvoritve Mislinjske železniške proge), Alenka Waltl (50 let knjižnice Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu) in Andreja Gologranc Fišer (Kronika kulturnih dogodkov). Ponatisnjena sta tudi dva govora (Rudi Verovnik: Beseda ob Prešernovem dnevu in Janko Messner: Govor pri demonstraciji 19. svečana 2000) in razmišljanje o modi Stanke Blatnik. Veliko užitkov za borih 800 SIT. H. Merkač Študenrtarije: Tako - pobarvali smo vse... Piše:Mojca Erjavec ...Ali pa ne - kakor so se vaši načrti uspeli spojiti z dejanskim stanjem znanja, vloženega truda in sreče. Izpitni roki se obetajo tudi v septembru. Ampak nanje nam - vsaj za zdaj - še ni treba misliti. Začenja se dolgo, vroče (če je verjeti napovedim) poletje, ki ga bomo morali (oh, kako naporno) spet oblikovati tako, da bomo premosorazmerno (se pravi obe naraščata, nobena ne pada) porazdelili količini zaslužka in užitka, z dodatno obratno sorazmerno komponento dela - tega naj bo čim manj. Vsaj tistega v klasičnem pomenu besede. Ker če je človek študent, itak dela ves čas - kot sem v enih prejšnjih Študentarij tudi dokazovala. In kako naporna je naša služba, vemo seveda samo mi. Nekateri so počitniški proračun načeli že pred uradnim začetkom, ker nogometno prvenstvo pač ni naravnano na slovenski šolski sistem. Obisk dejanskega kraja dogajanja zdaj, po vrnitvi, označujejo s samimi superlativi; Nizozemci pa so naše zgoraj takoalitako kar posvojili; potem ko so zmogli premagati začudenje, seveda. V kolikor vam taka zgodbica še vedno zveni pravljično in neverjetno, je treba samo povezati tole: dogajanje sredi junija na slovenjgraškem letnem kopališču, ko so tri legende slovenskega rocka dokazovale in dokazale, da so še vedno in; množica gostov vseh generacij, oblik in nazorov je v en glas tulila in skakala - prava ekstatična družbena zavest; pa znane amsterdamske coffee-shope, ki te s svojimi najslavnejšimi značilnostmi dobesedno spravijo v dobro voljo; ter tisto najbolj znano znamko holandskega piva - pa jo imaš! Vzneseno, do skrajnosti v patriotske višave povzdignjeno dobro voljo slovenskih navijačev. Ki s svojo simpatičnostjo in pristnostjo stojijo v velikem nasprotju s kako drugo nacijo. Tudi Ljubljana je živela z Eurom - vsaj dokler smo še bili tam. Na Prešernovem trgu so posneli celo videospot za ponarodelo nogometno himno. In v naši prestolnici izgredov ni bilo. Res - pravi povezovalni element, ta nogomet. V študentskih domovih v času tekme: sobe brez televizij prazne; družbe se zbirajo okrog sprejemnikov; razne substance, pivo je še med nedolžnimi; vzkliki, vriski, trušč - odvisno od trenutnega rezultata in navijških simpatij gledalcev. Kletvice, modrovanja, razlage, izgovori -skratka, kot v lepih starih slovenskih povestih. Gledanost je premagala celo v zadnjih mesecih menda najbolj popularnega Jonasa in prenose iz parlamenta. Nogomet ostaja in, četudi morda malce bolj out, kot prej. Zato pa se začenja poletje, ko je vse daljše: dnevi, oddihi, celo žuri. Festivali si zato izbirajo ta letni čas - ko je največ časa. Druga godba v prestolnici seje končala, Lent je sezono nadaljeval v Mariboru. Poleg številnih tujih zvezd in domačih izvajalcev sta postregla tudi z dvema ikonama prejšnjih (dobrih?, starih?) časov, ki ju imamo Slovenci še vedno radi: Balaševiaeem in Bregoviseem. Ali kdo ve, who’s thè real Kekec?? Morda bomo zvedeli na katerem od poletnih rock testov. Ali na Manifesti. Menda smo kot nacija zeleni, modri in beli. Ali pa smo v modnih roza, lila, vijoličnih odtenkih, kot zapovedujejo smernice. Če ste se že predali sončnim žarkom, ste oražno opečeni; če se preveč učite, bledi kot stena. Kaj pa zaljubljeno rdeči?? In sivo dolgočasni ?? Barvo poletja si določa vsak sam. Najdite si kaj novega - kako bi bilo z Ažurno obalo ali kristalnim morjem? Mogoče pa rimska cesta, milky way, posuta z zvezdami? Sanjati je dovoljeno, predvsem poleti, ko je časa več. In še vedno premalo, da bi pred oktobrom lahko - pobarvali vse. koroške note Od zbora do zbora z Jožetom Leskovarjem Jože Leskovar je slovenski glasbeni javnosti že dolgo znana osebnost. Njegove priredbe zborovskih skladb so mnoga leta romale od rok do rok, kakor ljudska pesem, in pevci so jih prepevali ob različnih priložnostih. V lanskem in letošnjem letu pa so zagledale luč sveta v obliki treh pesmaric z naslovi Mešani zbori, Moški zbori in Ženski zbori. Izbor skladb je izredno bogat in zanimiv, saj obsega znane, manj znane, priljubljene, pa tudi avtorske skladbe Jožeta Leskovarja. S temi tremi zbirkami se Leskovar dvigne nekako nad standardno razumevanje glasbene govorice splošnega karakterja in dokaže, da zna prisluhniti zborovskim pevcem, ki si želijo na oder postavljati tudi že znane skladbe, vendar v drugačnih harmonskih prijemih. Njegove priredbe odsevajo tako dobro poznavanje zborovskega petja, izžarevajo pa tudi ljubezen do ljudske glasbene govorice in niansiranja vokalnih zanimivosti. Drobni posegi v sicer znane napeve naredijo skladbe že skoraj avtorske, kar jim pa seveda pripomore k njihovi izvirnosti in zvočni svežini. Nabor pesmi je več kot smiseln. Malo kateri prirejevalec je sposoben posegati v vse kategorije zborovskega petja, in to prav s takšno umirjeno in dopadljivo lahkoto kot Jože Leskovar. Ni naključje, da zbori širom Slovenije z zanimanjem sprejemajo vse tri zbirke, saj Leskovarjeve harmonizacije prijajo prav vsem: zborovodjem, zborom in seveda poslušalcem. S skladbami se podamo tako od koroške narodne pesmi, do Istre, od Prekmurja, pa vse do ruske in nemške pesmi, najdemo pa tudi dalmatinske in seveda Leskovarjev Oče naš, ki je bil napisan ob prvem prihodu papeža Janeza Pavla II. v Slovenijo. Kakorkoli pogledamo, so pesmi dobro in dobronamerno delo, ki daje velike možnosti za širitev ljudske pesmi med zbori tudi v štiri in večglasni obliki, nekatere pa tudi izzovejo soliste, da pokažejo svoj pevski talent in veselje. Mitja Reichenberg MePZ LUDVIK VITERNIK STROJNSKA REKA V JAVORJU Mešani pevski zbor Strojnska Reka, znan svetni zbor Raven na Koroškem, ki se je lani poimenoval po dolgoletnem župniku -domačinu iz Strojnske Reke, Prosenovemu gospodu, Ludviku Viterniku (1888-1973), je junija sodeloval pri maši v Javorju in zapel nekaj pesmi pred Viternikovo ploščo na župnišču, kjer je Ludvik Viternik pastiroval od leta 1918 do 1947. MePZ Ludvihj Viternik Strojnska Reka je svetni zbor, ki ga vodi zborovodja Marijan Gerdej, predsednik je Rudi Merkač. Zbor deluje enajst let in je naštudiral številne koroške in slovenske umetne in narodne pesmi, poleg tega pa še nekaj tujih skladb. Zbor nastopa na prireditvah v okolici, nastopal pa je že v drugih krajih po Sloveniji in v tujini. Na nekaj vajah so pevci naštudi- rali kakovosten liturgični program, ki je obsegal naslednje pesmi: O Bog v nebeški slavi (lepa koroška vstopna pesem), mašo v čast sv. Roku Gregorja Zafošnika, Mozartovo Ave verum, ki jo je zbor že prej naštudiral in pel, na koncu pa je zazvenela tudi pesem Ludvika Viternika Slovenska Domovina in Marija, skoz Življenje Ignacija Hladnika. Pesmi so bile tudi poseben dar prvoobhajancem, kajti to nedeljo je bila v najvišje ležeči župniji v Javorju slovesnost prvega obhajila. Po končani maši je MePZ Ludvik Viternik zapel še nekaj koroških pesmi ob plošči Ludviku Viterniku, ki so jo postavili na župnišče. Na plošči je zapis: »V spomin in zahvalo Ludviku Viterniku, Prevalje 1888 - Ravne 1973, župniku v Javorju v letih 1918-1047, učitelju, skla- datelju in pesniku.« Viternikov opus obsega številne skladbe za pevske zbore, obenem pa tudi kakovostno instrumentalno glasbo. Vse to bi bilo potrebno še zbrati in objaviti, da bo njegovo delo dostopno tudi drugim zborom. Župnik Ludvik Viternik je bil pastir na najvišje ležeči župniji v Sloveniji, ki danes spada pod župnijo Črna na Koroškem. Pevkam in pevcem MePZ iz Strojnske Reke pa je bil nastop še posebej v ponos in čast, da so se poimenovali po tako zaslužnem in vestnem domačinu, ki je svoje življenje posvetil glasbi in dušnemu pastirstvu na najvišje ležeči župniji v Sloveniji. M.G. Prvo mednarodno srečanje oktetov štirih dežel Dravograd ima bogato glasbeno tradicijo. V občini poleg pihalnega orkestra deluje tudi Oktet Kograd IGEM, ki bo letos star pet let. Oktet je bil junija gostitelj oktetov iz Slovenije, Avstrije, Ukrajine in Hrvaške, ki so se zbrali na prvem mednarodnem srečanju oktetov. Prireditelji srečanja so bili občina Dravograd, Zveza kulturnih društev Dravograd in Sklad ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, Območna izpostava Dravograd. V telovadnici osnovne šole Dravograd je nastopilo šest oktetov, dobrodošlico pa jim je zaželel dravograjski župan Rado Krpač. Pred približno 300 poslušalci so peli oktet Suha, Slovenski oktet, Klapa Adrion iz Hrvaške, Doppelquartett des MGV Petzen-Loibach, Veseli Halychany iz Ukrajine in seveda dravograjski oktet Kograd IGEM. Srečanje so kot gostje popestrili člani Pevsko-instrumentalne skupine PIS-Žvabek. Jasmina Detela PPFPIH izobraževanje EVROPSKA RAČUNALNIŠKA /ČOPA »vozniška« tudi pri nas Računalniki prodirajo v vse kotičke našega življenja in iz leta v leto je manj delovnih mest, ki ne bi tako ali drugače vključevala pridobitve sodobne informatike. Na področju iger in zabave računalniki že nekaj let nesporno kraljujejo - Internet postaja vzporedni telefon, pošta, časopis, televizor.... Poznavanje računalništva postaja osnovna spretnost za normalno življenje, kot je to pismenost in šoferski izpit. Za mnoge, ki niso imeli priložnosti, da bi sedeli za tipkovnico in monitorjem v šoli, predstavlja računalnik zadrego ali kar strah, ko so postavljeni pred dejstvo, da ga bo treba redno uporabljati na delovnem mestu. Mnogim postane grožnja za izgubo službe.... Vendar, bodimo realni: če še ne bi imeli vozniškega izpita in bi vam šef rekel, da ga morate opraviti zaradi novih nalog ... bi vas gotovo zaskrbelo. Dobro pa vemo, da nas po nekaj urah vožnje tesnoba mine in ko nekaj mesecev vozimo, si težko zamislimo življenje brez avtomobila. Z računalnikom je podobno, kdor ga začne uporabljati, kmalu spozna, da je to še en stroj, ki ga lahko izkoristimo za udobnejše delo. Seveda velja tudi pri računalniku, kot pri vseh drugih napravah, da moramo poznati svoje področje dela. Podobno, kot nas še tako imeniten avto ne popelje na cilj, če ne poznamo poti, velja za računalnik in programsko opremo, da moramo poznati pot do izdelka. Glede na vse hitrejši razvoj informatike na delovnem mestu smo se tudi v KOPI pridružili evropski pobudi za dvig ravni računalniškega znanja. Tako bomo septembra 2000 istočasno z drugimi koncesionarji začeli s programom ECDL* -«Evropskega računalniškega spričevala v Sloveniji«. Med sedmimi slovenskimi izvajalci koncesije ECDL programa smo tudi - v tem projektu partnerji - A.L.P. Peca d.o.o. in KOPA računalniški inženiring d.d. izbrani za: izvajanje izobraževanj ECDL in izpitni center ECDL Tečaji potekajo v prostorih na sedežu firme na Kidričevi 14, ali ob posebnih dogovorih pri uporabnikih. Vsak udeleženec dela na svojem sodobno opremljenem računalniku, ki je povezan v omrežje. Evropsko računalniško spričevalo prejmejo kandidati, ki opravijo izpite iz vseh 7 mo- dulov: 1. Osnove informacijske tehnologije 2. Uporaba računalnika za delo z datotekami - MS Windows 98 3. Urejanje besedil - MS Word 4. Preglednice - MS Excel 5. Baze podatkov - MS Access 6. Predstavitve in grafika - MS PowerPoint 7. Informacijske storitve v omrežjih - MS Internet Explorer in OutlookExpress Tisti, ki so jim dovolj le 4 moduli, prejmejo Spričevalo ECDL Start. Certifikat, ki je evropsko priznan vzpostavlja splošna merila znanja uporabnikov računalnikov in je namenjen vsem poklicem, ki pri delu potrebujejo računalnik, osebam, ki se želijo ponovno zaposliti, nezaposlenim, ki bi se radi šolali naprej, ter dijakom in študentom, ki se pripravljajo na prvo zaposlitev . Pričakujemo lahko, da bo pri nas in v EU vedno več delodajalcev ne le dajalo prednost kandidatom s certifikatom, ampak bo postavljalo certifikat celo kot pogoj za sprejem v službo. ★ * ★ ★ ★ ★ ECDL ★ ★ ★ * * * STO LET SLOVENSKEGA SOLSTVA NA MUTI Davnega leta 1900, bilo je po veliki noči, so se v graščini Kinhofen na Muti prvič usedli v šolske klopi otroci k slovenski šoli, k slovenskemu pouku. Šele zgodovina je dokazala, da je bil to velik dogodek za slovenstvo ob severni meji. Še posebej, ker je bilo nemško šolstvo tu že veliko prej, razen verouka, razmeroma dobro urejeno in financirano. Slovenska šola je bila, to so nam pripovedovale babice, nekakšen grdi raček tistega časa. In danes? Ni malo tistih, ki rečejo, daje bila to huda zmota Slovencev, »... dali bi takrat mir s temi šolami, pa bi bili prav gotovo v Evropi.«(?) Ali ni čudovito, da danes lahko človek brez skrbi to glasno poreče! In ne pomislijo, tisti, ki to govorijo, da v tem primeru ne bi bili to, kar so. Bili bi nič ali še manj! V Osnovni šoli na Muti so ob zaključku šolskega leta dogodek lepo obeležili, proslavili, povedali bistvo svoje zgodovine, si ogledali razstavo... Enako kot v središču, to je bila Muta že takrat, so zahteve po pouku v materinskem jeziku dobivale jasno podobo tudi v šolah na Jerneju, na Pernicah in na Vratih. Ob mučki šoli se je kljub nemštvu tistega časa hitro razvijalo obrtno šolstvo, ustanovili so prosvetno društvo »Svoboda« (kako zmotno, da naj bi »svobode« nastajale šele po letu 1945). Že leta 1930 so ustanovili javno knjižnico, istega leta tudi slovenski vrtec, nastal je tamburaški orkester, »strel-jačka družina« in podobne stvari. Kriza v tridesetih letih je marsikaj upočasnila in bolj ali manj potisnila v naročje bolj homogene in bolj premožne nemško usmerjene trške gospode. Je pa seme slovenstva v kraju, zasejano tistega aprilskega dne leta 1900, že imelo trdne korenine. Še več, krizi nakljub je Muta imela takrat jasno izražene zahteve po srednji -meščanski slovenski šoli. Nikoli pa za to ni bilo prostorov. Škoda, da jim je Ciril-Metodova družba takrat Kinhofen prodala in kraj je bil za dobrega pol stoletja takorekoč brez prostorov za šolo. Tudi v letu 1968, ko izobraževanje je Muta nenapovedano šla za svojo šolo na ulice. Dogodek brez primere, so rekli, pa je bilo to k sreči leto pomladi in govorniki so bili samo na tiho lustrirani. Končno je ta Muta, po šolstvu poznana kot uporniška, po tretjem samoprispevku dobi- la to, kar ima danes. Ima solidno popolno osnovno šolo, ima vrtec in srednješolski center. Vse to je bilo zasejano na začetku minulega stoletja, na meji, ki je bila vedno jezikovno občutljiva, v marsičem dvojezična, usmerjena v širino in v sobivanje. Hkrati pa potisnjena v prisile, vedelo se je, da so »homre« dajale kruh, ampak delo je, če tudi otrok hodi v pravo šolo. Prava pa tod še dolgo ni bila slovenska šola. k. vaiti JUBILEJ ENOTE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM Otroci so pridni in radi delajo Junija so na Osnovni šoli Muta, enoti s prilagojenim programom, posvetili nekaj več pozornosti praznovanju 25 letnice šole. Skozi vso šolsko leto je namreč potekal projekt, ki so ga simbolično naslovili »rastemo kot drevo«. Ob koncu projekta so učenci skupaj s svojimi učitelji in mentorji pripravili krajši program, v katerem so prikazali svoje delo na šoli. Izdali pa so tudi zloženko, v kateri so predstavili svoje oddelke, strokovne sodelavce in kratko zgodovino šole. Korenine OŠ enote s prilagojenim programu Muta segajo v leto 1974, ko je bil ustanovljen prvi oddelek takrat še posebne šole na Muti. Prostori takratnega vrtca so kmalu postali premajhni in oddelki so se snovali tudi po drugih osnovnih šolah, v Radljah, Breznu in Vuzenici. Vodja enote šole Marija Tandler o tem pravi: »Zaradi razkropljenosti oddelkov smo strokovni delavci šole čedalje pogosteje izražali želje, da bi se oddelki šole s prilagojeni programom oblikovali pri eni izmed osnovnih šol. Kar nekaj let pa je moralo preteči, da so se želje učiteljev, otrok in staršev uresničile.« 1. septembra leta 1983 so učenci s svojimi učitelji vstopili v sedanjo stavbo nekdanje Kovinarske šole na Muti. Oddelek osnovne šole Muta je šola postala ponovno v šol. letu 84/85, in tako je ponovno dobila mesto v kraju, kjer je pričela svojo pot. Letošnji projekt, ki so ga pričeli na šoli že v lanskem oktobru, je potekal po geslom Rastemo kot drevo. Naslov ni bil izbral le po naključju, pravi Marija Tandler: »Kot javor, ki že 25 let iz šolskega parka razteza svoje veje v mogočno krošnjo proti nebu, tako iz našega dela poganjajo tri veje, ki ponazarjajo tri različne vzgojno izobraževalne programe, osnovno šolo s prilagojenim programom, oddelek vzgoje in izobraževanja - OVI in mobilno specialno pedagoško službo, ki skupaj tvorijo mogočno krošnjo našega vzgojno izobraževalnega dela. Iz tega vsako leto v svet poletijo ptice, naši otroci, pripravljeni in usposobljeni nadaljevati šolanje na ustrezni dvoletni srednji šoli ali pa so pripravljeni za samostojno življenje in delo v poklicu in družini, ki si jo ustvarijo.« Učenci zelo radi tudi tekmujejo na likovnem, športnem, tehničnem področju, nastopajo na internih prireditvah ter s svojim znanjem, pridnostjo in delom presenečajo svoje starše, učitelje ter občane Mute in okolice. Skrbijo za okolico šole, radi obiskujejo krožke, hodijo v zimsko in letno šolo v naravi, tekmujejo za bralno značko, kuhajo in pečejo zase, radi delajo z računalnikom, se ob njem učijo in sproščajo. Svoje izdelke radi pokažejo tudi na razstavah. Eno teh so predstavili tudi na tekmovanju mladih tehnikov celjsko koroške regije osnovnih šol s prilagojenim programom, kije na Muti potekalo sredi maja. Učenci so se poizkusili v štirih panogah in ustvarjali v lesu, kovini, tekstilu ter papirju. Pri tem so učenci šole na Muti dosegli izjemno dobre rezultate, zato so se udeležili tudi državnega tekmovanja v Ljubljani. Tudi tam so se izjemno dobro odrezali in segli po najvišjih priznanjih, zlato diplomo sta prejela Matej Golob za prvo mesto v panogi obdelave kovin in Marko Mesarič za drugo mesto v panogi obdelave papirja. Srebrno diplomo pa je prejela Nina Rejak za osvojeno drugo mesto v panogi tekstil. Osnovna šola s prilagojenim programom Muta pa je v ocenjevanju postavljene razstave prejela srebrno diplomo. LIDIJA VERDNIK Posnetek DRAGO VERDNIK Prevaljski osnovnošolci letos na vseh področjih med najboljšimi 29 zlatih petič za osmošolce Prevaljski osnovnošolci so v letošnjem šolskem letu na vseh področjih dosegali zavidljive rezultate. Pomočnica ravnatelja na osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Greta Jukič, je povedala, da je med letošnjimi osmošolci kar 29 učencev, ki so bili za osem let odličnega uspeha nagrajeni z zlatimi petkami. In tako uspešne generacije na šoli ne pomnijo. Minulo šolsko leto je kar nekaj učencev doseglo zavidljive rezultate, najuspešnejša sta bila Mojca Hrvatin in Borut Leskovec. Ponosni so tudi na športnike, Naia Vuteja in Špelo Blatnik, ki sta osvojila naziv državnega prvaka v standardnih in kombinacijskih plesih v kategoriji do 15 let, Aleša Logarja, ki je postal državni prvak v plavanju, in Nino Pisnik, ki je osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu v smučanju. »181 učencev je letos osvojilo angleško bralno značko, 360 učencev pa Prežihovo in Suhodolčanov. Ja, tako uspešne generacije, kot je letošnja, res ne pomnimo,« je zaključila ga. Greta Jukič. PPFPIH izobraževanje MLADEMU SRCU JE VSE V VESELJE PRVI KORAKI V DEVETLETNO OSNOVNO ŠOLO Na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec smo v šol. I. 1998/99 imenovali strokovni tim za pripravo postopnega uvajanja devetletne osnovne šole v prvi triadi. Celotni učiteljski tim se je sproti aktivno seznanjal z vsemi novostmi in spremembami, ki jih novi kurikulum prinaša. Velika novost je timsko delo učiteljic in vzgojiteljic v novem prvem razredu in ciljno načrtovani učni načrti, ki zahtevajo drugačno pripravo na pouk. Tim in timsko delo sta temeljna predpogoja sodobnega dela v izobraževanju. Čas individualizma in medsebojne revolitete je čas preteklosti. Preživijo le tisti, ki znajo skupaj delati in ustvarjati. Takšnega načina dela in medsebojnega sodelovanja pa bi se morali naučiti vsi v naših vrtcih in šolah. Le takšno delo bo prispevalo k večji kvaliteti in kvantiteti znanja in napredka. Potrebno je veliko motivacije in veselja do dela vseh, ki smo udeleženi v tem pedagoškem procesu - tako vodstvu kot učiteljem. Strokovni tim deluje uspešno le, če je vzdušje v timu prijetno, če znata vzgojiteljica in učiteljica dati od sebe tisto najboljše, kar otroci potrebujejo. Menimo, da nam na naši šoli to dobro uspeva, kajti TIM JE VEDNO VEČ KOT LE »VSOTA« NJEGOVIH ČLANOV. DELO S ŠESTLETNKI JE VELIK IZZIV Druga novost v novi šoli je, da otrok vstopi v šolo že s šestimi leti. Šolski program za šestletnika je pripravljen tako, da otroku omogoča (na ustrezen način - glede na njegovo starost) celovit razvoj, pridobivanje izkušenj, spretnosti in znanja. Otrokom se ne bo potrebno vedno znova navajati na novo učiteljico. To lahko za otroke pogosto pomeni čustvene napore, spremembe in nanje negativno vpliva. V prvem triletju bo otroke spremljala ena učiteljica, z izjemo prvega razreda, kjer bosta prisotni dve učiteljici (oz. učiteljica in vzgojiteljica). V večini evropskih držav vstopajo otroci v šolo s šestimi ali celo petimi leti. Prav v zadnjih letih sta tudi Norveška in Švedska (državi, ki imata z nami zelo primerljiv sistem predšolske vzgoje) starostno mejo vstopa v šolo spremenili s sedmih na šest let. Za otroke, ki bodo vstopili v devetletno šolo s šestimi leti, niti pouk niti drugi pogoji ne bodo enaki, kot so v osemletki za otroke, ki pričnejo šola,je v osnovni šoli s sedmini leti. Podobno kot velja za program vrtca, je tudi program novega prvega razreda skladen z razvojnimi značilnostmi in specifičnosti učenja šestletnih otrok. Veselje in drugačen pristop do otrok pa je pogoj za uspešnost celotnega dela. NAŠE NOVO POSLANSTVO V PEDAGOŠKI PRAKSI V prvi šolski dan nas je pospremil plišasti švigazajček s svojo pravljico. Z velikim navdušenjem je v pravljično urejene učilnice povabil vse prvošolce in njihove starše. Sledila sta kulturni program in pogostitev. Tako se je začelo. Vsi smo se lotili dela skrbno, premišljeno in z velikim optimizmom: otroci - učenci po svojih sposobnostih in interesih, učiteljice in vzgojiteljice pa z veliko motivacije in notranjega navdiha. Čas, ki smo ga najprej namenile tedenskemu načrtovanju učno - vzgojnega dela, je postajal vedno krajši. Sestajati smo se pričele enkrat tedensko ob načrtovanju didaktičnega sklopa. Ob spoznavanju novega učnega programa smo najprej ciljno načrtovale delo in vselej sproti iskale pot do uresničitve le-teh. Pri tem smo stopnjo doseženih ciljev ugotavljale s sprotnim preverjanjem na osnovi kriterijev za merjenje otrokovega napredka. Učiteljice in vzgojiteljice smo poskušale čim bolj kvalitetno in zanimivo predstavljati učne vsebine, primerne otrokom oziroma njihovi razvojni stopnji. Vedno bolj smo spoznavale, da so otroci resnično naše »ogledalo«. Pripravljene smo bile prispevati vse, kar je bilo potrebno, da smo zagotovile vsem otrokom tisto, kar potrebujejo. Tega pa sam ne moreš doseči, vsekakor pa je ta cilj dosegljiv, če vsi verjamemo, da so otroci vredni časa, energije, materialnih dobrin in potrebne predanosti odraslih. In tega smo se vedno zavedale ter hkrati tudi naučile. Vsak dan je bil njihov dober dan. Radi so prihajali in manj radi odhajali. Pridobili so mnogo novih znanj, spoštljivih medsebojnih odnosov in samostojnosti. Ves čas pa so nas pri delu podpirali vodstvo šole, sodelavci in seveda starši. Razumeli so nas, vzpodbujali, zelo pa smo cenili njihovo zaupanje v naše strokovno delo. To se je izražalo tudi v rezultatih ankete o prvih vtisih in mnenjih o devetletni osnovni šoli v prvem razredu. Vprašalnik so reševali starši. Otroci so vredni, da jim podarimo najdragocenejše darilo, kar ga imamo - da jim pomagamo razviti pozitivno samopodobo. Otroci so vredni najboljšega! TIM UČITEUIC IN VZGOJITELJIC 1. razreda Prve osnovne šole Slovenj Gradec Saša Goričan, Marijana Habermut, Boža Čretnik, Irena Lenart, Marjeta Lavrinšek Mednarodne igre otrok v Hamiltonu DEMONSTRACIJA ŠPORTA IN PRIJATELJSTVA Koroško so na 32. mednarodnih igrah otrok v kanadskem Hamiltonu zastopali športniki z Raven na Koroškem in iz Slovenj Gradca. Nadvse uspešno. 2300 Ravenska ekipa v mimohodu po glavni ulici Hamiltona Avtobus se je na Ravnah in v Slovenj Gradcu napolnil do zadnjega sedeža: 43 otrok in spremljevalcev je odpotovalo preko Brnika in Frankfurta v Kanado, v Hamilton, kjer so prvi julijski teden potekale 32. mednarodne igre otrok. Korošcem, 22 fantom in dekletom z Raven in 10 iz Slovenj Gradca, so se pridružili vrstniki iz Maribora, Murske Sobote in Lendave. Celjani in Velenjčani so odpotovali že dan prej. Teh sedem mest je predstavljalo Slovenijo v daljni Kanadi, kjer se je na igrah zbralo preko 2000 otrok iz 26 držav in 70 različnih mest. Ravenčani so nastopali v atletiki, plavanju in odbojki, Slovenjgradčani v altetiki. Kar takoj povejmo, da smo Korošci na teh igrah tudi po športni plati dosegli izjemen rezultat z zlato medaljo Roka Šnajderja (Ravne) v teku na 800 metrov, srebrno medaljo slovenjgraške štafete 4 x 100 metrov in s prav tako srebrno medaljo ravenskih odbojkarjev. Sodili smo med mala •mesta» in pristali med velikimi. Dobro so se odrezali tudi naši plavalci in plavalke. Dekleta so bila v štafeti 4 x 100 metrov mešano peta, fantje v štafeti 4 x 100 metrov kravl četrti... Ambasadorji prijateljstva Osnovni moto druženja otrok iz celega sveta je poleg (ali celo pred) športnosti seveda tudi prijateljstvo, navezovanje stikov, druženje in spoznavanja različnih kultur. Če so v tekih na kratke proge prednjačili Jamajčani in v plavanju Seulčani, pa so bili vsi otroci izven igrišč enako družabni, igrivi in radovedni. Marsikaj so si imeli povedati - in mnoga prijateljstva so se rodila... Predstavniki sedmih slovenskih mest so v tej pisani druščini več kot dostojno zastopali državo. Organizatorji so Slovenijo večkrat omenjali tudi kot zibelko teh mednarodnih iger, saj je ideja zrasla in se razvila na naših tleh, pred 32 leti v Celju. Tudi popularna »Kdor ne skače, ni Slovenc« je postala domača ušesom marsikateremu udeležencu iger in domačinom. Udarno so jo prestavili naši otroci tudi na gala otvoritvi 32. mednarodnih iger. Igre je odprl predsednik komiteja mednarodnih iger otrok Jože Šater, naše gore list. Sama otvoritvena slovesnost pa je predstavljala že pravi spektakel, kot ga znajo organizirati le tam preko luže. V Ameriki in Kanadi je pač vse biznis, ki ga je treba kar se da dobro vnovčiti preko medijev in spon- zorjev prireditve... Po drugi strani pa so pri organizaciji in izvedbi iger sodelovali številni prostovoljci, mnogi so dali kar svoj letni dopust, da so prispevali svoj delež k uspehu (njihovih) iger. Hamilton z jeklarno Hamilton je »jekleno mesto«. Druga največja jeklarna v Kanadi obsega po moji oceni kakšnih dvajset naših (nalašč nisem iskal točnih podatkov), ogromen kompleks, ki daje delo večini prebivalcem tega več kot 300.000 glavega mesta ob jezeru Ontario. Mesto leži na sredi poti med Torontom in Niagharo in predstavlja idealno izhodiščno točko za obisk obeh razvpitih turističnih središč. Obe si je seveda ogledala tudi naša mala odprava: slapove Niaghare in najvišjo zgradbo na svetu, sloviti stolp v Torontu. Hamilton pa se ponaša tudi z lepo naravno okolico, z rodnimi vinogradi, sodobnim »downtown centrom« in lepimi katedralami. Še nekaj Kanadske zgodovine seje naselilo v mestu in okolici, kar predstavlja lep turistični izziv. V Hamiltonu in okolici živi tudi več tisoč priseljencev iz Slovenije, v glavnem ekonomski emigranti, ki so se tja preselili po drugi svetovni vojni. Ob cerkvi sv. Georgija imajo lepe društvene prostore in svoj dom za ostarele. Njihova druženja so še vedno tedenska, redna, čeprav je že čutiti normalen upad interesa pri drugi generaciji, rojeni v Kanadi. Vsekakor pa lahko med njimi, prevladujejo Prekmurci, še slišiš lepo slovensko govorico in domačo narodno pesem. Prijazno so nas sprejeli. Nasvidenje na Madžarskem Kot so nas, in še posebej otroke, prijazno sprejeli vsi Kanadčani, Hamiltončani, in kot bodo nove športne upe prihodnje leto zagotovo sprejeli na Madžarskem, v Szombathelyju ali, kot se je slikovito izrazil predsednik Jože Šater ob zaključku letošnjih mednarodnih iger otrok: »Lahko noč Hamilton, dobro jutro Szombathely!« -vik Slovenjgraška štafeta 4 x 100 m je prijetno presenetila Ravenske in slovenjgraške otroke so na igrah v Kanadi spremljali trenerji Franjo Jež (odbojka), Andrej Polanc (plavanje), Robert Brezovnik in Majda Areh Novak (atletika). Skupno je odprava Korošcev štela 43 otrok in spremljevalcev. računalniški inženiring d.d. Kidričeva 14, Slovenj Gradec NA MARATONU USPEŠNI KOROŠKI TEKAČI TRASA PROGE HI. GORSKEGA „.,»5 m MARATONA KRAUA MATJAŽA — I I '. 19. MARATON KRAUA MATJAŽA ^PUBEr/K 8. julija sta v Črni na Koroškem potekala 4. gorski maraton okoli Pece ter 20. maraton kralja Matjaža. Gorskega maratona teka štafet se je udeležilo 32 štafet iz Slovenije in Avstrije. Start je bil ob 15. uri izpred hotela v Mežici, štafetne predaje pa so potekale takole: - prvi tekač je startal v Mežici ter tekel do predaje, ki je bila pri Breškem jezeru (ok. 10,7 km) - drugi tekač je pretekel 7,8 km dolgo pot, in sicer od Breškega jezera do Podroj (Avstrija) - tretji tekač je moral preteči popolnoma gorsko etapo od vznožja Pece (Podroje) do mejnega prehoda na Lužah (8,5 km) - četrti tekač pa je pretekel zadnjih 15,2 km,, od mejnega prehoda pa do cilja pred hotelom Club Krnes v Črni na Koroškem. V disciplini štafetnega teka na maratonski progi je sodelovala tudi ekipa podjetje KOPA iz Slovenj Gradca v postavi: Pavel Pori, Peter Harnold, Ivica, Volič in Metod Zdovc. Ekipa KOPE je zmagala v absolutni konkurenci te izredno močne mednarodne udeležbe. Pokrovitelj, KOPA računalniški inženiring d.d. iz Slovenj Gradca, ceni zagnanost in vztrajnost svoje ekipe in vsem štirim tekačem za doseženi rezultat iskreno čestita. Zmagovalec letošnjega maratona je bil z rekordnim časom 2.41.22,10 Mirko Vindiš (Ptuj), pred Vladimirjem Urhom (Kamnik) in Reinholdom Pototschnikom (Avstrija). Med ženskami je bila najhitrejša Ida Šurbek (Šmarje), s časom 3.08.08,03. V družinskem teku na 7 km je zmagala družina Kladnik iz Slovenj Gradca. Tekli so tudi na 21 km, na 10 km in otroci na 3km, skupno pa je sodelovalo 270 tekmovalcev. črna kronika Moker odsev poletja Na območju občine Mislinja je 21. 6. 2000 med 15.45 in 16.15 prišlo do hudega neurja z deževjem in točo. V Mali Mislinji je močno narasel potok Brložnica in v dolžini 300 metrov poškodoval cesto k stanovanjski hiši. Krajani in gasilci iz Mislinje so takoj po neurju pričeli z odstranjevanjem posledic in gmotno škodo ocenili na okoli 500.000 tolarjev. V bolj večernih, ali že kar nočnih urah, pa se je nad celotno Koroško razdivjalo neurje 12. 6. 2000. Tudi tokrat sta bila spremljevalca močan dež in toča. Zaradi moče sta se že kmalu po 20. uri sprožila dva zemeljska plazova na krajevno cesto med Poljano pri Prevaljah in Šentanelom. Na asfaltno vozišče je zdrsnilo dobrih 50 kubičnih metrov zemlje, ki so jo odstranili delavci komunalnega podjetje s Prevalj. Nekaj kasneje se je sprožil še zemeljski plaz na krajevno cesto Žerjav - Jazbina, v občini Črna na Koroškem. Na cesto in dovoz k stanovanjski hiši last B.T., je zdrselo okoli 500kubičnih metrov zemlje, gramoza in dreves. Cesta je bila zaradi tega nekaj časa neprevozna. Plaz je pri stanovanjski hiši poškodoval še okoli 200 betonskih škarpnikov, 50 vreč cementa, mešalec za beton in več betonskih tlakovcev. Nastalo je za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Meteorne vode, gramoz in zemlja so okoli 23.50 zalili kletne prostore stanovanjske hiše na Lešah. Nastalo škodo ocenjujejo na kak milijon tolarjev. Poškodovana je bila še cesta Teše - Kot, uničena pa je bila utrjena in za asfaltiranje pripravljena cesta v naselju Leše. Čas kolesarjenja S pravkar zapisanimi primeri drugačnega, mokrega obraza poletja, se tudi v koroški črni kroniki najavlja višek poletja. Seveda je takšnih znanilcev še več, vsekakor pa mednje na prvo mesto sodijo mopedisti, motoristi in kolesarji. Mladoletnik iz Slovenj Gradca je tako 23. 6. okoli 19. ure vozil kolo po neprometni tlakovani površini v parku na Gosposvetski ulici v Slovenj Gradcu. Med vožnjo je s sprednjim kolesom trčil v stopnico spomenika, izgubil je oblast nad kolesom in padel. Pri tem se je huje telesno poškodoval in nezavesten obležal na tleh, kjer so ga našli otroci in obvestili varnostnika bolnišnice Slovenj Gradec. Iz bolnišnice Slovenj Gradec je bil mladoletnik prepeljan v bolnišnico Maribor. Tovornjak(ar) pa nič Tudi v to prometno nezgodo je bil vpleten mladoletnik - tokrat je bila to 16-letno dekle iz Velenja. Vpleten pa je bil tudi nekajkrat težji prometni udeleženec. Takšna »bližnja srečanja tretje vrste* se običajno ne končajo dobro. Mladoletnica je 23. 6. 2000 okoli poldneva s kolesom z motorjem peljala po glavni cesti iz Slovenj Gradca proti Velenju. Zunaj naselja Mislinjska Dobrava jo je dohitel neznani voznik tovornega avtomobila, rdeče barve in jo pričel prehitevati. Pri tem jo je z zadnjim desnim delom tovornjaka zadel v zavorno ročico na kolesu z motorjem. Deklica je zapeljala na bankino, izgu- bila oblast nad kolesom in padla ter se lažje telesno poškodovala. Odpeljali sojo v bolnišnico Slovenj Gradec. Po trčenju je neznani voznik tovornjaka nadaljeval vožnjo proti Velenju in za nji poizvedujejo. Padel v strugo Žal se je veliko bolj tragično končala prometna nezgoda mladega voznika kolesa za motorjem P.A. iz občine Radlje ob Dravi. 16. 6. je namreč okoli 22.45 vozil po krajevni cesti iz Remšnika proti Breznu. V blagem desnem ovinku je zapeljal preko vozišča na levo stran ceste, kjer je zaviral 2.60 metra in zatem zapeljal na levo na travnato površino ter trčil v brežino. Voznika je, skupaj s kolesom z motorjem, odbilo v smeri vožnje, kjer je po petih metrih kolo obstalo, voznik pa je po dobrih šestih metrih drsenja padel v štiri metre globok prepad na skalo in od tam v strugo Brezniškega potoka. Tam je obležal s celim telesom v vodi, z obrazom obrnjenim proti dnu potoka. Iz prepada so voznika, ki je med vožnjo uporabljal varnostno čelado, potegnili gasilci iz Radelj ob Dravi. Dežurni zdravnik iz Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi, je kljub dani pomoči in oživljanju ugotovil, daje voznik žal mrtev. Vzrok smrti naj bi ugotovili s sanitarno obdukcijo. Presekana smer Hudo telesno se je poškodoval še motorist M.Z. iz občine Ravne na Koroškem, ki mu je dne 16. 6. 2000 ob 20.50 na Ravnah na Koroškem zaprl pot voznik osebnega avtomobila S.R. iz občine Ravne na Koroškem. Voznik osebnega avtomobila se je namreč v preglednem blagem levem ovinku odločil za prehitevanje prav tedaj, ko mu je naproti pravilno pripeljal motorist. Na vozilih je nastalo za 200.000 tolarjev gmotne škode. Izgubil sopotnika Dokaj čudna je bila prometna nezgoda v kateri se je telesno poškodoval S.R. iz občine Prevalje. 10. 6. je okoli O2.oo na Trgu svobode na Ravnah na Koroškem kot sopotnik padel z motornega kolesa, ki ga je vozil neznani voznik. Prav njega je policija tudi iskala zaradi razjasnitve te precej nenavadne prometne nezgode. Neprevidno razkladanje Čeprav ne gre za prometno nezgodo, vključujem na tem mestu dogodek, ki sicer sodi bolj med delovne nezgode, vendar je precej neobičajen in ga lahko zapišem kar zdaj. lO.julija ob 9.30 se je namreč med delom v prodajalni Aroma na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu huje telesno poškodovala prodajalka B.H. iz občine Slovenj Gradec. S sodelavko je s tovornega avtomobila razkladala dostavljeno blago. Na dvižno stopnico vozila sta potisnili voziček, na katerem je bilo kakih 30 paketov, po šest 1.5 litrskih plastenk. Ob spuščanju stranice je pričel voziček, ki ni imel podloženih koles, drseti. Prodajalka B.H. je to opazila, stopila je pred voziček in se z rokama uprla vanj. Vendar ga zaradi teže ni uspela zadržati in z višine okoli 0.5 metra je padla na tla, nanjo pa seje prevrnila vsa pijača. Ob tem se je hudo poškodovala in so odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je ostala na zdravljenju. »Iznajdljiva« natakarica Tudi tale resnična zgodba je povezana s lokalom, tokrat z gostinskim. Za spremembo pa glavno vlogo tokrat ne igrajo gosti, marveč kar natakarica. 23. 6. zjutraj je M.O. iz občine Dravograd obvestil Policijsko postajo Dravograd, daje v minuli noči neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Dravogradu. Policisti so z ogledom kraja dejanja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da je vlom v gostinski lokal izmišljeno prikazala natakarica T.B. iz občine Ravne na Koroškem, začasno zaposlena v tem gostišču. Ob koncu službe naj bi bila namreč iz točilnega pulta vzela 195.337.00 tolarjev gotovine. S »fingiranjem* vloma (razbitjem stekla na enem izmed oken), pa je povzročila še dodatnih 10.000 tolarjev gmotne škode. Policisti so natakarici denar zasegli in ga vrnili lastniku, natakarico pa bodo ovadili na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe. Trk tovornjakov Na krajevni cesti Dravograd - Ojstrica, zunaj naselja Ojstrica, se je 13. 6. ob 8.00 pripetila huda prometna nezgoda med voznikoma tovornih vozil. Voznik tovornjaka R.B. iz Laškega je vozil iz Ojstrice proti Dravogradu po klancu navzdol. Naproti mu je v levem ovinku pripeljal prav tako voznik tovornega vozila I.C. iz Dravograda. Voznik R.B. je sicer opazil, da mu naproti pripelje tovorno vozilo in je pričel zavirati, vendar vozila ni uspel ustaviti in je s sprednjim levim delom vozila trčil v nasproti vozeči tovornjak. Voznik R.B. je po trčenju ostal ukleščen v vozilo, in so ga rešili poklicni gasilci z Raven na Koroškem. R.B. je bil pri tem hudo poškodovan in je ostal na zdravljenju v bolnišnici Slovenj Gradec. Policisti bodo zoper njega podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, ker hitrost vožnje ni prilagodil stanju in preglednosti na cesti ter stanju vozila in tovora. Gmotna škoda na obeh vozil znaša dobrih 2 milijona tolarjev. Progovni oviralec V noči med 9. 6. in 10. 6. je neznani storilec (ali pa jih je bilo morda več? - op. pisca), v Dravogradu na tire železniške proge Maribor -Prevalje nastavil betonska bloka, dolga 38 centimetrov in debela 15 centimetrov ter več lesenih fižolovk. Prestavil je še prometni znak, ki omejuje hitrost vožnje na območju železniške postaje na 20 kilometrov na uro. Okoli 4,30 je prazen (!) motorni potniški vlak, ki je vozil med Mariborom in Prevaljami, prevozil in prelomil enega od betonskih blokov in fižolovke, ki so bile na tirih. Ko je strojevodja opazil, da je na progi še en betonski blok je ustavil vlak in oviro odstranil, tako, da vlak ni iztiril. Policisti PP Dravograd so opravili ogled kraja dogodka in o njem obvestili pristojno državno PPFPIH črna kronika tožilko in preiskovalnega sodnika. Za neznancem policisti še poizvedujejo. Izgubljen na Kopah S poletjem so povezani tudi pikniki v naravi. Na njih pa se lahko primeri marsikaj. Pričujoči dogodek s Kop na Slovenjgraškem Pohorju naj bo v preventivno opozorilo zlasti staršem. Policisti PP Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi, policist s službenim psom iz Skupine vodnikov službenih psov, osem občanov in sedem članov Gorske reševalne službe dne 10. 6. na Kopah na Pohorju ob 19.45 pričelo iskati pogrešanega devetletnega dečka iz Slovenj Gradca, ki je bil tega dne skupaj s starši in prijatelji na pikniku na Kopah. Okoli 15.30 je s tremi vrstniki odšel v gozd, kjer so se igrali. Ob 18.15 so se trije otroci, razen njega, vrnili k staršem. Dečka so najprej pričeli občani iskati samo, ker pa ga niso našli so obvestili OKO pri Policijski upravi Slovenj Gradec. Ob 21.30 seje deček sam vrnil iz gozda, kjer se je bil izgubil. Pri tavanju po gozdu se na srečo ni poškodoval. Neprevidna obdelava Še vedno smo na Pohorju. Tokrat v Ribnici na Pohorju. Tudi ta dogodek ni tako običajen, posledice pa so hujše od prejšnjega. Okoli 13. ure je dne 13. 6. 2000 D.T. iz Ribnice na Pohorju v predalu delovne mize v garaži našel nekaj dobrih 30 let starih električnih detonatorjev. Na vrtni mizi pred stanovanjsko hišo je z žago za razrez železa pričel rezati enega izmed detonatorjev. Prišlo je do eksplozije, v kateri seje D.T. hudo poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. Topovski napad 5. 6. so v podjetju Abrasiv na Muti med odpadnim železom, ki ga pripeljejo iz cele Slovenije, našli neeksplodiran topovski naboj iz druge svetovne vojne. Policisti PP Radlje ob Dravi so kraj zavarovali, za eksplozivno telo pa je poskrbel pirotehnik. Omamljena streha Za najdbo na neobičajnem mestu na Ravnah na Koroškem pa so poskrbeli kar policisti sami. 22. 6. popoldne so namreč na strehi (terasi) stanovanjskega bloka na Javorniku na Ravnah na Koroškem, našli 84 cvetličnih lončkov, v katerih je domačin gojil indijsko konopljo. Sadike so bile visoke od 10 do 40 centimetrov. Lončke so odstranili in bodo poskrbeli za njihovo uničenje. Zavitek mamila? Šele podrobnejša analiza bo lahko pokazala, ali so trije moški, ki jih je 30. 6. ob 20.30 v naselju Legen v Slovenj Gradcu ustavila policija, prevažali mamilo ali ne. V neposredni bližini ustavljenega vozila je namreč službeni policijski pes našel zavitek, v katerem je bilo 1,8 grama neznane snovi zelenkaste barve. V razgovoru so policisti ugotovili, da je bil zavitek last A.M. iz občine Muta, ki bo, če bo analiza pokazala, da gre v resnici za mamilo, moral k sodniku za prekrške. Opremljeni rolkar Spet smo pri poletju, ki je tudi čas rekreacije in športa. Seveda pa je za nekatere športne panoge treba biti tudi primerno opremljen. Tega se je, kot kaže, zavedal tudi neznani storilec, ki je ponoči na 18.6.2000 na sejmu Koroška razstavlja iz razstavnih prostorov podjetja MBK d.o.o. iz Vuzenice odtujil rolko znamke Mars, zavoro za rolko, dve kapi iz blaga, dva klobučka, štiri merilce hitrosti za kolo, štiri kolesa za rolerje in ležaje za rolko znamke Roces, rolarske rokavice in 12 očal znamke Cebe. Podjetje MBK d.o.o. je oškodoval za 167.000 tolarjev. Policisti ga iščejo. Nevarno rezilo Med delovnimi nezgodami bi najprej veljalo omeniti tisto iz podjetja Prevent d.d. iz Slovenj Gradca, ki se je pripetila 14. 6. okoli polnoči. Tedaj je delavec D.L. iz občine Slovenj Gradec rezal na stroju za razrez blaga. Pri ravnanju blaga je z roko segel proti krožnemu rezilu, ki ga je poškodovalo po mezincu desne roke. Za rano so poskrbeli v bolnišnici Slovenj Gradec. Mokra trava Med delovne nezgode lahko prištejemo tudi traktorsko, ki se je pripetila dne 02.06.2000 na travniku v Otiškem vrhu pri Dravogradu. Ob 10.50 je namreč D.Ž. iz občine Dravograd vozil neevidentiran traktor navzdol po strmem pobočju. Na mokri pokošeni travi, ga je pričelo zanašati. Voznik je močno zaviral in zavil v desno, kjer se je traktor prevrnil preko varnostne kabine in obstal na kolesih. Voznik se je hudo telesno poškodoval, gmotna škoda na traktorju in priklopniku pa znaša dobrih 250.000 tolarjev. Požar »liftboy « Pri požarih smo. Tudi tukaj bi najprej veljalo omeniti bolj neobičajnega in nenavadnega. Ob tem letnem času bi namreč lahko pričakovali več požarov zaradi udara strele. Tale pa je nekaj posebnega. Okoli 17.25 je 15. 6. v centru Katica v Slovenj Gradcu prišlo do požara na dvigalu. Vnela se je plastična mreža nad stropom dvigala. Na njej je bilo namreč že dalj časa odvrženega nekaj papirja in drugih smeti, ki so se verjetno vnele zaradi odvrženega ogorka. Ogenj sta pogasila lastnika lokalov v centru, gmotna škoda pa znaša okoli 30.000 tolarjev. Vidni požar Zaradi kratkega stika na električni napeljavi je prišlo 25. 6. še do enega neobičajnega požara. Okoli poldruge ure zjutraj je namreč zagorelo na osvetljenem napisu na zidu ob vhodu v podjetje Johnson Controls v Slovenj Gradcu. Ogenj so pogasili gasilci iz Slovenj Gradca, gmotna škoda pa znaša kakih 50.000 tolarjev. Zbudili so ga lasje Veliko več gmotne škode je nastalo v požaru, ki je 12. 6. okoli poldruge jutranje ure izbruhnil v več stanovanjski hiši v Senčni vasi v Mežici. Ogenj je v celoti uničil inventar v sobi in poškodoval kuhinjo v mansardnem stanovanju, ki ga je uporabljal M.L. Zgorela so tudi vrata na stopnišče in del ostrešja. Preiskava je pokazala, da je do požara prišlo zaradi prižgane cigarete, ki jo je stanovalec odložil na rob pepelnika na klubski mizici in zaspal. Zbudil seje, ko so mu pričeli goreti lasje. Pri gašenju ognja se je stanovalec porezal po stopalu leve noge, zastrupil pa se je še z ogljikovim monoksidom. Požar so pogasili gasilci iz Mežice, s Prevalj in z Raven na Koroškem. Gmotna škoda znaša po prvih ocenah dobra 2 milijona tolarjev. Tujek v glavi Ogenj je dne 21. 6. 2000 obiskal še Tovarno ivernih plošč v Otiškem vrhu pri Dravogradu. Zagorelo je na delovnem stroju za mletje hlodovine. Požar naj bi bila povzročila iskra, do katere je prišlo zaradi tujka med mletjem hlodovine v glavi ivernika. Ogenj so pogasili delavci, gmotna škoda pa znaša okoli 400.000 tolarjev. Naprej zastava Kratko policijsko sporočilo: »Neznani storilec je v noči med 23. 6. in 24. 6. 2000, z drogov na športnem igrišču pri osnovni šoli v Mislinji snel in odnesel zastavi Republike Slovenije in občine Mislinja ter zastavo turističnega društva Mislinja. S tem je občino Mislinja oškodoval za 20.000 tolarjev. Policisti PP Slovenj Gradec o kaznivem dejanju zbirajo obvestila.« Kratko navodilo: »Postoj, policist, in prisluhni: če slišiš koga veselo prepevati Naprej zastava Slave, si na dobri poti, da najdeš storilca tega inkriminiranega in plapolajočega delikta. PS. Morda te bo storilec poskušal zavesti s pesmijo V vetru rdečih zastav. Ampak to je tako ali tako eno in isto! Mreža z luknjo Še eno kratko policijsko sporočilo: »V dneh med 16. 6. in 19. 6. 2000 je neznanec na športnem igrišču pri Prvi osnovni šoli na Šercerjev! ulici v Slovenj Gradcu, odtujil mrežo za odbojko in mrežico z enega izmed košarkarskih obročev. S tem je šolo oškodoval za dobrih 20.000 tolarjev. Policisti PP Slovenj Gradec o kaznivem dejanju zbirajo obvestila.« Kratko, nepotrebno in naravnost vsiljivo vmešavanje Reneja, prijatelja mojega prijatelja »bifedžije« in tekstopisca ter priložnostnega amaterskega igralca Mirana: »Gospodje policisti, prosim vas, odkrite tega storilca čimprej. Po moje namreč namerava košarkarsko mrežico uporabiti za nakupovanje in preden bo opazil, da ima spodaj tudi luknjo bo že lahko prepozno. Kaj če bo namreč kupil steklenico francoskega vina ali celo - bognedaj - francoskega konjaka in mu bo skozi spodnjo luknjo padlo na tla ter se razbilo. Kakšna gromozanska škoda bo to, prava francoska nacionalna katastrofa! Ob takšnem tragičnem dogodku lahko človeka celo mine, da bi podal na značilno francosko kosilo, saj veste: dunajski zrezek s pom-frijem in fižolovo solato z bučnim oljem!« T.l. prepih PREPIH Športni dan HOROSKOP - Avgust 2000 V soboto smo šli na športni dan. Zjutraj smo se zbrali v šoli in pomalicali. Okrog pol devetih smo krenili na pot. Najprej smo si ogledali elektrarno na Zelenbregu. Začudeno smo gledali, ko nam je tovariš rekel, da lahko tako majhna elektrarna oskrbuje kar dvajset gospodinjstev. Hodili smo še približno eno uro, ko smo prispeli do kmetije, kjer imajo pravo kravjo farmo. Pred ogledom kmetije smo še pomalicali na travniku. Njen lastnik, g. Marjan Rek, nam je povedal, da imajo na kmetiji kar šestdeset krav mlekaric. Zanimivost pa je, da so vse krave črno bele barve. Ogledali smo si tudi prostor, kjer molzejo krave. Po ogledu kmetije smo se napotili proti partizanskemu spomeniku, ki je tik nad domačijo, požgano v drugi svetovni vojni. Pri spomeniku smo zapeli pesem ter se napotili proti dolini. Dan smo uspešno končali, čeprav smo se utrujeni vrnili domov. Zala in Bernarda četrtošolki OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem SKLAD RS ZA UUBITEUSKE KULTURNE DEJAVNOSTI Štefanova 5, 1000 LJUBLJANA Tel.:01/24 10 500, 24 10 516, fax: 01/24 10 510 razpisuje LITERARNI NATEČAJ ZA 22. SREČANJE PESNIKOV IN PISATEL- [/»T JEV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji 1—^— Sodelujejo lahko avtorji, ki pišejo v svojem materinem jeziku (ne slovenščini!). Na razpis lahko pošljejo prozo ( do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko, in to do 30. julija 2000 v treh izvodih na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Štefanova 5. 1000 Ljubljana, s pripisom » za 22. srečanje«. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa mora avtor poslati naslednje podatke; ime in priimek, naslov, letnico rojstva, poklic in telefonsko številko. Vsa poslana besedila bo pregledala žirija, ki bo najboljše izbrala za objavo v reviji Paralele, hkrati pa bo izšel tudi »delovni« zbornik z vsaj enim delom vsakega udeleženca natečaja. Avtorji odstopijo svoja besedila za te objave brezplačno. Vsi avtorji bodo povabljeni na 22. srečanje, ki ga bo Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti tokrat pripravil konec oktobra 2000 v Slovenj Gradcu skupaj s svojo območno izpostavo. OVEN: Z denarjem in premoženjem boste sprva zelo preudarno ravnali in če že, ga boste investirali v kaj trajnejšega. Predvsem med domačimi stenami boste nenadoma odkrili pomanjkljivosti, ki ste jih doslej uspešno prezrli. Čaka vas avgustovski preobrat k zabavi in strastni ljubezni. BIK: Čeprav boste disciplinirano odbirali svoje želje, boste do izbranih zelo darežljivi. Niti z denarjem, niti z užitki ne boste skoparili, vaša družabnost in intimna naklonjenost pa bo ostala v krogu najbližjih, tistih, ki so jim tudi sicer na stežaj odprta vrata vašega doma. Avanturam se boste raje izognili. DVOJČKA: Morda se vam zdi, da so vas nenadoma preplavile materialne skrbi. Ravno ob pravem času, saj imate zdaj na razpolago dovolj energije, modrosti in samozavesti, da z njimi opravite. Avgusta bo najtopleje v družbi bližnjih sorodnikov in celo sosedski odnosi bi lahko presegli običajni »dober dan«. Spet boste v dobri stari koži. RAK: Nikar se ne upirajte z vsemi prirojenimi silami: zvezde vas prav zdaj odločno spodbujajo k akciji. Postavite se zase in »dajte kaj od sebe«, saj zmorete in veste, kaj je treba. Ukrepajte takoj. Avgusta se bo vaša aktivnost najbolj obrestovala na finančnem in nasploh premoženjskem področju. LEV: Samotarjenja in razmišljanja o zamolčanih rečeh bo počasi konec, avgusta se vam bosta znova razvezala jezik in srce. Vse levje odlike bodo zablestele v polni meri in bolj kot kdajkoli boste potrebovali družbo, ki to ceni. Z enim kotičkom očesa pa boste kljub poletju skrbno bdeli nad svojo kariero. DEVICA: Lažje teme pogovora vas bodo dolgočasile - radi bi namreč nekaterim ključnim stvarem do dna in med njimi je zagotovo tudi - politika. Sogovornikov ne bo primanjkovalo, pa tudi prikritih nasprotnikov ne, zlasti avgusta. 0 pravi dopustniški sprostitvi torej ni govora. Celo nekaj novih zadolžitev si boste omislili. TEHTNICA: Trenutek na zvezdnem nebu bi lahko botroval nenadni ljubezenski spremembi, vaša osrednja pozornost pa bo vendarle usmerjena v duhovne in resnične daljave. Popotovanja vseh vrst torej. Julija se boste zavzemali predvsem za lastno kariero, avgusta pa se predajali dobri družbi. Na samotni otok v dvoje kar pozabite. ŠKORPION: Popotniška sla vas bo tako razvnela, da boste pripravljeni na kakršne koli pogoje, samo da boste lahko popustili vajeti in v resnici ali le s knjigo v roki odšli v svoje svetove. Tudi službeno, če ne bo šlo drugače. Prepričajte svoje najbližje, da ne gre za razhajanje, temveč le za nujno polnjenje baterij. STRELEC: Partnerstva - pa naj gre za najbolj osebna ali poslovna, vam bodo nadvse pomembna. Če ste trenutno manj vpreženi v tovrstne odnose, se lahko pritihotapijo nič kaj prijetni občutki osamljenosti. Premišljevanja in popotovanja so vam vedno na razpolago, uporabite jih. Morda vas bo zaposlovalo tudi urejanje tujih premoženjskih zadev. KOZOROG: V ljubezni ste si razjasnili, kaj hočete, a za ščepec romantike naj kar še ostane, ko se boste povsem predali praktičnemu urejanju vaših partnerskih odnosov in upravljanjem s premoženjem drugih, ne glede na to, kako veliko je. Vsakdanje obveznosti - tudi to je lahko dopust. VODNAR: Nekaj težav med domačimi stenami boste prama-gali z nepristransko presojo in disciplino - nikakor pa ne bodo zasenčile vašega igrivega razpoloženja in lahkotnega ravnanja z vsakdanjimi zadolžitvami. Zlasti avgusta se bodo razcvetele partnerske vezi, še posebej tiste najbolj intimne. RIBI: Nekaj mrkih trenutkov in zadržkov pri sporazumevanju z ožjim sorodstvom vam ne uide. Vsekakor malenkost v primerjavi z svetlo energijo, ki vas spodbuja k ustvarjalnosti in k toplim ljubezenskim čustvom. Polepšalo vam bo poletje in celo neizbežni drobni opravki se bodo obarvali v rožnato. Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. \r\qlav premoženje zavarovalnica triglav.d.d. ■ OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA RAVNE NA KOROŠKEM SPONZOR TE JE OBMOČNA RAVNE ŠTEVILKE PREP OBRTNA Z BO R N NA KOROŠKEM H A C A OBMOČNA OBRINA ZBORNICA RAVNE NA KOROŠKEM Jonefe 4,2390 Ravne na Koroškem, telefon: 02 82 17 320 fax: 82 21 079 Ali veste, da lahko s Slatinom v dveh urah zamenjate stara okna za nova okna !? Izbira se obrestuje: OKNA TROCAL ELEGANCE s toplotnim izolativnim steklom Ob vgradnji energetsko varčnih oken lahko z našim originalnim računom uveljavljate denarno nadomestilo. POHITITE, ROK JE OMEJEN ! - SVETOVANJE - IZMERA - PROIZVODNJA - PRODAJA IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA - GARANCIJA, SERVIS INFORMACIJE: SLATIN d.o.o., Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koroškem, TEL: 0602/288 830, FAX: 0602/288 831