Za poduk in kratek čas. Iz Maribora v Solčavo in savinjsko dolino. I. V poletni vročini mi je začela kri po žilah rreti, podplati srbeti; gnalo me je od doma; rad bi ii bil iz glave izgnal sitne mube, ki jih delajo skrbi pri Bedanjem malo hvaležnem gospodars.TH. Zlasti letos so tne hudo nadlegovale iu da jih vsaj za nekaj časa pozabim, zveŽem v torbo nekoliko srajc in druge za na pot potrebne robe, zadenem vee na raffie potovanju 2e privajene in poteguem rm mariborski kolodvor. Tukaj sta me vsled prejanjega dogovora ze priSakovala dva potna tovariša. Brž reSimo vsak svoj biljet in zasedemo kupe, kojega nam je kondukter, rusast deda, pokazal. Ni bilo doigo in plavo oblečeni tnož, stoječi pri zvonu, potegne za jermen in udari s kladivom 3krat po njem, brž zabrizgne nek drugi deda in cela vrsta vozov se zaCne pomikati za mogoCnim rlukamafijem". Bil je krasen den meseca avgusta. Za mostom črez Dravo smo se zasukali na desno in jo veselo kadili po rodovitni ravnini naprej med pohorskim in kamŠko-selniskim bregovjem proti Korošketnu. Nižeji hribi na desni in levi bili so lepi zeleni; pokriva jih žlabtna vinska trta, toda Utos gospodarjem ni dala velikega pridelka in ne veselja pri branja; spomladanski mraz ali sltna je posmodila vse, kar je trta za letos nastavila. Vlak nam je kmalu pridrdral v tesno dolino, ki prične za Rušami in se potem kraj Drave vije naprej v Koroško. Na tem potn 8em zapazil ve5 cerkvic, pa skoro vsaka je imela na svoji steni podobo sv. Krištofa, kako na plečastih ramab nosi božje dete Jezusa. Kaj pomeni to? To priča, da so ove cerkve že stare. Pred tremi stoletji je bila med plemenitaši razairjena brafoFŠina sv. Krištofa v obrambo proti pijanstvn, kateremu je takrat gospoda bila močno udana. Udom je bila dolžnost pijanosti varovati se in kedarkoli je kateri iz med udov bratovšine prišel mimo cerkve posvečene sv. Krištofu, ali če je na njeni steni bila slika tega svetnika ali v cerkvi njegov altar, je moral vsak iti v cerkvo, zmoliti jeden oCenaš na namen bratovšin in po svojej zmožnosti položiti dar, ki se je potlej obrnol za zidanje novib cerkev. Tako se je mnogim ubogim podložnikom pripomoglo do potrebnih hiš božjih. Tukaj mi pride na misel smesnica, katero sem pri tej priliki slišal; dogodila se je na Kranjskem. Nek premožen kmet si je pri svojem g. župniku izprosil dovoljenje, da sme na cerkveno steno dati naslikati podobo sv. Krištofa. Zadel je na aegavega slikarja in ker ga je prosil, naj napravi sv. Krištofa mogoiSe velikega, mu reče umetnik: če me dobro plačate, vam naredim sv. Kristofa tolikega, da bo še črez cerkveni kap segal. nNi mogoče", mu začudeni kmet odgovori. nrNo, boste pa videli, da bo tako"" zavrne kratko slikar. Pogodba je bila sklenjena in slikar se potegne za zagrinjalo in začue svoje delo. Med tem sejepa kmet povsodi bvalil, kako ,,kunštnega" slikarja da je dobil in da bo farnej cerkvi pripravil na steno sv. Kriatofa, kolikega ne bodo niti v devetih farah imeli. Da se misliti, kako radovedni so ljudje postali, tem bolj, ker je prebrisani slikar nalašč mudno ielal. Napoaled pride vendar-le den odkritja; Ijudi se je vse trlo okoli cevkve, vseje zijalo t steno, lio je slikar zagrinjalo odmeknol. Toda sedaj 80 se za(eli vsi kmetu posmebovati in praviti, da ga je slikar za noa vodil in opebaril. Sv. Krištof je namreč bil napravljen, kako ravno pred vodo stoji in si pripogajen obuvalo izuvlje. Kmet vcs srdit se obrne proti slikarju in mu reŠe: vi ste slepar, ker niste tako naslikali sv. Krištofa, kakor ste mi bili obeČali, namre5 tako, da bo segal viae, kakor cerkveni kap! ,,Oče ne jezite se ne, jaz sem svoje pošteno storil, le poglejte še enkrat podobo. ali ne vidite, da je sv. Krištof pripognjen in ze zdaj se s svojimi Sirokimi plečami skoro dotika cerkvenega strešja — kedar se pa bo iznl in zravnal, potem bo gotovo segaol više cerkvenega kapa. Kmet se je po teh besedah pomiril, vendar sv. Krištof še se mu do denešnjega dne ni zravnal. Prestopili smo 8 blaponom stajersko mejo in prišli na sosedno Koroško, kder je železni voz prvič obatal pri postaji Prevali. Okolica je polna premoga; ysako leto se ga izkoplje po 500.000 centov. Rabijo ga večjidel za izdelovanje železa, ki se v stašuem ognju od prsti čisti. Visoki teuki dimniki pubajo iz sebe črnosivi dim in tako od daleč naznaujajo, da je ondi fužinstvo. Železa se izdela vsako leto veliko. Samo med delavce se baje izplača vsaki mesec po 20—25.000 fl. (Dalje prih.) Smešničar 48. Berič, ki je zaostale dače pobiral, pri Vrabiou ni dobil nič denarja, pač pa celo vrsto razžaljivib psovk. Berič potem sledečo pisano tožbo sodniji poalje: nPodpisani tožim J. Vrabiča, da me je imenoval ndereža, goljufa, lumpa itd." Da je vse to gola resnica, pripravljen sem 8 prisego potrditi."