N0V01EHNA
takojšnja dobava vozil
ŠKODA in LADA
po ugodnih cenah
NOVO MESTO, PARTIZANSKA 2, tel.: (068) 322-066
OOLMJiKI
m
Št. 26(2289) • LetoXLIV • Novo mesto • četrtek, 1. julija 1993 • Cena: 85 SIT
MLADI ZA JUTRI
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov in mladi krščanski demokrati so v počastitev visokega jubileja, 500-lctnicc Ko-lcgiatncga kapitlja v Novem mestu, pripravili glasbcno-litcrarni večer Mladi za jutri, ki bo v atriju proštijc v petek, 2. julija, ob 21. uri. Nastopili bodo pesniki, glasbeniki in skupine Copacabana, Županova torta, Adoramus in drugi. Po prireditvi bo otvoritev prodajne razstave varovancev vzgojno-varstvenega centra Šmihel. Izkupiček od prodaje in vstopnine je namenjen gradnji novomeške porodnišnice. V primeru slabega vremena bo prireditev v soboto, 3. julija, ob 21. uri.
Policija varuje ljudi
Najbolj zaslužnim policistom Dolenjske in Bele krajine so v Dolenjskih Toplicah podelili zlati, srebrni in bronasti znak ter pohvale
.
V SPOMIN IN OPOMIN - Obeležje z napisom "OBRANILI DOMOVINO" je v nedeljo v spomin bitke na Medvedjeku odkril poveljnik Pokrajinskega štaba 7 O za Dolenjsko polkovnik Rttde Klisarič- (Poto. T. Jakše)
Prifarski muzikanti za praznik
Uspeli praznični koncert, na katerem so predstavili Prifarski muzikantje svojo prvo kaseto__________
KOBILCA, VESEL IN LAPAJNE V KOSTANJEVICI
KOSTANJEVICA NA KRKI -Prejšnji četrtek sta v počastitev 35-letnicc Lamutovega likovnega salona pripravila Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice in Narodna galerija iz Ljubljane razstavo izbranih slik Ivanc Kobilca in Ferda Vesela, v samostanski cerkvi pa je bila ob 60-lctnici slikarja Toneta 1 apajncta odprta razstava njegovih slik z naslovom Zemlja na juti 1992-1993. Na otvoritvah so zapeli Ljubljanski madrigalisti.
PODPORA PROTESTU
SEVNICA - Scvniški izvršni svet je na ponedeljkovi seji podprl javni protest sveta posavskih občin glede ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Vlada je hkrati izrazila nezadovoljstvo z načinom, kako v Posavju obravnavajo vprašanja, povezana z iskanjem lokacije za odlagališče radioaktivnega materiala. Izvršni svet meni, da sc tako o tem kot o drugih vprašanjih glede delovanja jedrske elektrarne krška občina dogovarja preveč sama zase, sc pravi mimo drugih dveh. Če sc bo taka krška politika nadaljevala, bo Sevnica navezala stike z Brežicami in se v tej navezi dogovorjala mimo Krčanov o vseh perečih vprašanjih glede nuklearke.
KOČEVJE - Osrednja prireditev ob dnevu državnosti v kočevski občini je bil koncert Prifarskih muzikantov 24. junija zvečer v gostišču Dallas v Ložinah. Ob tej priložnosti so muzikanti predstavili svojo prvo kaseto “V sedanjem času”.
Svečani govornik je bil predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič, ki je govoril ne le o slovenski osamosvojitvi, ampak se je spomnil tudi drugih zgodovinskih dogodkov, povezanih s Kočevsko in pomembnih za vso Slovenijo. Posebno pozornost je namenil bitki pri Sisku pred 400 leti, pri tem tudj mali četici Uskokov pod vodstvom Stefana Bla-gaja, ki je preprečila umik Turkom prek mostu, pri čemer so vsi vojaki z vodjem vred izgubili življenje. Ste-
fan Blagaj je bil namreč dedni zakupnik kočevskega gospostva, kar daje slutiti, da so bili možje, ki sovpadli pri Sisku pod njegovim vodstvom, doma iz naših krajev, sc pravi tudi Uskoki, ki so se naselili na Kostelskem in v Poljanski dolini.
V odmoru koncerta, na katerem so člani taburaške skupine Prifarski muzikantje peli in igrali, jc povezovalka programa, znana TV voditeljica Saša Einsiedler, predstavila publiki dr. Marijo Makarovič, ki je raziskala nošo na Kostelskem (v teh nošah so nastopali tudi muzikanti) in strokovnjaka za glasbeno narodopisje Mirka Ramovša, ki tudi tesno sodeluje s to skupino. Vodja muzikantov Martin Marinč pa je predstavil še svojo skupino.	J. PRIMC
KONCERT ZA PRAZNIK - Tamburaška skupina Prifarski muzikantje je za svoj koncert ob dnevu državnosti požela veliko priznanja in ploskanja, pokrovitelji koncerta in izdaje kasete so prejeli v znak zahvale kaseto pesmi Prifarskih muzikantov, po končanem nastopu pa so nastopajoči prejeli še nekatera darila. Na fotografiji: s prazničnega koncerta Prifarskih muzikantov. (Foto: J. Primc)
DOLENJSKE TOPLICE - Letos so slovenski policisti drugič zapored praznovali svoj praznik, 27. junij -dan slovenske policije. Uprava za notranje zadeve Novo mesto je svoj praznik počastila prejšnjo sredo na jasi Zdravilišča v Dolenjskili Toplicah. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske občine, potem Zlatko Usenik iz ministrstva in načelnik PU Karlovac Ivan Štajdu-har. Glasbeni nastop je imel pihalni orkester Novolesa iz Straže.
Vsem v spomin in opomin
Odkrito spominsko obeležje na Medvedjeku
MEDVEDJEK - Kot še na nekaterih drugih krajih v Sloveniji, kjer se jc pred dvema letoma odločala usoda pravkar rojene slovenske države, je bilo v nedeljo tudi na Medvedjeku odkrito spominsko obeležje, ki my bi še pozne rodove spominjalo na prelomne dneve v zgodovini slovenskega naroda.
Da ima Medvedjek v dogajanjih okoli obrambe slovenskega glavnega mesta velik pomen kaže tudi dejstvo, da jc slovesnostim ob odkritju obeležja prisostvoval slovenski obrambni minister Janez Janša poleg večine poveljujočih častnikov v pokrajinskem štabu TO za Dolenjsko, s polkovnikom Radctom Klisaričem na čelu, pa tudi poveljnik specialne brigade Moris brigadir Toni Krkovič. Seveda so bili navzoči tudi predstavniki večine dolenjskih občin in številni domačini. V kulturnem programu je nastopal moški gasilski pevski zbor iz Šmihela.
“Ustavili smo prodor proti Ljubljani ter nasprotnikovo samozavest močno omajali. Kar smo tu začeli, smo s premišljeno akcijo v Krakovskem gozdu ilokončali, jc dejal polkovnik Rade Klisarič, predno je odkril spominsko obeležje. Navzoče jc pozdravil tudi predsednik trebanjskega občinskega izvršnega sveta Jože Rebolj in sc zahvalil borcem TO, miličnikom in civilnim ekipam, ki so pomagale k razreševanju dogajanj na Medvedjeku in blažiti ter odstranjevati posledice spopada.
T. J.
Zahtevajo prave sogovornike
Posavje javno protestira zaradi vladnega (ne)obravnavanja nuklearke in odprtih vprašanj okrog nje - Nujni pogovori in pogajanja z vlado
POSAVJE - Skupnost občin Krško, Brežice in Sevnica je na seji Sveta posavskih občin pred tednom dni oblikovala javen protest zaradi neprimernega vladnega obravnavanja Nuklearne elektrarne Krško. Na seji so posebno pozornost posvetili zagotavljanju varnosti obratovanja nuklearke, postopku priprave študije za izbor odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, neizdelani energetski politiki države in izjavam posameznih ministrov in drugih državnih funkcionarjev.
Posebej so jih motile izjave držav- na Kališovcu ter izjave ministra Miha
nega sekretarja za energetiko Borisa Soviča in ministra za gospodarstvo dr. Maksa Tajnikaija ob dogodkih

Praznovati ali ne?
Slovenci naj bi bili - tako nas vidijo dnigi - bolj vase zaprti ljudje, ki se ne znamo prav veseliti in si dati duška. Če bi sodili po tem, kako smo pospremili dnigo obletnico slovenske osamosvojitve in še nekatere dmgc nedavne obletnice, bi morali dati prav takim klišejskim opredelitvam. Taki pač smo, bi zmignili z rameni Vendar ne gre samo za veseljačenje in sproščenost, gre za globlje in morda celo usodne stvari. Če so ljudje ob nedavnem dnevu državnosti razobesili le malo slovenskih zastav, če je bilo bolj malo prireditev, če so se še nad tistimi, ki so bile, nekateri zmrdovali, lahko to razumemo kot splošno zadržanost Slovencev do praznovanj, morda celo kot olajšanje, da nam v naši lastni državi ni več treba slaviti vseh mogočih obletnic, kar smo v prejšnji državi bili prisiljeni početi, lahko pa to razumemo tudi kot izgubljanje občutka za pomembnost zgodovinskega spomina, kar pa je seveda precej bolj resna zadeva, nad katero bi se morali zamisliti. Narod, ki izgublja zgodovinski spomin, jc odpisan. Zgodovinski spomin je ob kulturi in še čem izjemno pomembno vezivo narodove identitete, narod brez nje pa je narod brez prihodnosti. Ko bi se Slovenci tako strastno, kot sc predajajo strankarskim obračunavanjem in boju za oblast, ukvarjali tudi z obujanjem in krepitvijo zgodovinskega spomina, bi se praznikov veselili, in še marsikaj dmgcga bi bilo dmgače.
M. MARKELJ
Jazbinška ob dogodkih na Kališovcu in v Tedniku TV Slovenija z dne 10. 6. 1993. Predstavniki treh posavskih občin so zato ostro protestirali proti osebnim izjavam ministrov in dragih predstavnikov vlade, ki ne temeljijo na skupnih, strokovno utemeljenih stališčih vlade. Menili so, da take izjave povzročajo nepotrebno motenje državljanskega mira in otežujejo strokovno pot reševanja problematike NEK.
Svet posavskih občin je v svojem protestu zahteval, naj sc slovenska vlada neha izmikati celoviti in strokovni obravnavi delovanja NEK z vsemi posledicami za posavsko ter slovensko okolje in ljudi. Ponovno je odklonil kakršnekoli raziskave in namere o lociranju trajnega odlagališča NSRAO v Posavju, zahteval, da so posavske občine aktivno vključene v razreševanje omenjene problematike. Takoj naj se pričnejo tudi razgovori in pogajanja pristojnih ustanov v Posavju s prav tako pristojnimi predstavniki slovenske vlade, do 15. julija letos pa hočejo Posavci opravi-
Zbranim je najprej spregovoril načelnik novomeške uprave za notranje zadeve Borut Likar, ki je poudaril, da s praznovanjem nočejo ustvarjati blišča, ampak le opozoriti, kaj vse je policija naredila. In čeprav je policija nujno zlo vsake države, pa slovenska policija ne predstavlja represije, ampak varovanje ljudi. Novomeški župan Franci Koncilija je v svojem govora izpostavil, da brez njihove pomoči ne bi ohranili svobode in samostojne Slovenije. Sledila je podelitev zlatega, srebrnega in bronastega znaka ter pohval najbolj
HALO - ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
ZLATI ZNAK za zasluge pri varnosti in dosežene pomembnejše uspehe je prejel kriminalist UNZ Novo mesto, Vilibald Krajnc. Priznanje mu je izročil načelnik Uprave za notranje zadeve Novo mesto, Borut Likar. (Foto: J. Doma)
zaslužnim policistom. Seznam nagrajencev objavljamo na 9. strani.
Pred dnevom slovenske policije so imeli policisti organiziranih kar nekaj športnih tekmovanj, med sabo pa so se pomerili tudi prejšnjo sredo v Dol. Toplicah, in sicer v nogometu. Najboljši so bili nogometaši PP Novo mesto, zatem PP Trebnje in UNZ Novo mesto. Nogomctašice so sestavile le dve ekipi, prva jc bila ekipa UNZ Novo mesto, draga pa PPP Novo mesto. Podelili so še nagrade najboljšemu strelcu, strelki, golma-nu in najboljši igralki.
J. D.
V nedeljo na “Srečanje”!
Bogat program
DOLENJSKE TOPLICE -“Srečanje v moji deželi”, ki bo to soboto potekalo v Dolenjskih. Toplicah, nikakor ni navadna veselica, ampak priložnost za srečanje izseljencev iz vseli koncev sveta s sorodniki, prijatelji in znanci iz domovine, hkrati pa priložnost za prijetno duhovno, kulturno in kulinarično doživetje in sprostitev.
Naj vse, ki nameravate to soboto priti v Dolenjske Toplice, še enkrat spomnimo, da ho ob 10.30 v cerkvi sv. Ane maševal slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, od 9.30 do 12. ure pa bo trajal sprejem gostov. Pozdravila jih bo godba na pihala iz Straže in folklorni skupini iz Semiča in Adlešičcv. Na Jasi bodo ob 12. uri pozdravni govori novomeškega župana Francija Koncilje, dr. Petra Venclja, državnega sekretarja, pristojnega za Slovence po svetu, in dr. Mirka Juraka, predsednika Slovenske izseljenske matice.
Po pozdravnih govorih bo kul-turno-umetniški program, v katerem bodo sodelovali oktet Deseti brat iz Ljubljane, folklorna skupina Nagelj iz Toronta, oktet slovenske župnije iz Berlina, nonet Rog iz Kočevja, Big Ben Hit kvartet iz Nove Gorice in folklorna skupina Kres iz Novega mesta. V popoldanskem delu bo nastopilo še nekaj skupin iz domovine in tujine, za zabavo in ples pa bosta igrala ansambla Ouick step iz Dolenjskih Toplic in Big Ben iz Nove Gorice.
Na prireditvenem prostora bodo stojnice, kjer bo moč kupiti izdelke domače obrti, seveda pa bo poskrbljeno tudi za raznovrstno hrano in pijačo. Prireditelji imajo že napovedanih več skupin iz prekomorskih dežel, zalo ne dvomimo, da bo letošnje Srečanje moji deželi živahno.
T. J.

Sončno in toplo bo, le v soboto bodo popoldne plohe in nevihte.
ti tudi razgovor s predsednikom vlade dr. Drnovškom in drugimi pristojnimi predstavniki vlade.
Na teh pogovorih naj bi obravnavali nekatere teme, ki najbolj burijo Posavje. Gre za zagotovitev vseh pogojev za varno in nemoteno obratovanje NEK, za bodoče ravnanje,
• Dan pred sejo Sveta posavskih občin je v Krško na nadaljevale izredne seje predsedstva skupščine in izvršnega sveta prišel državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Obravnavali so vlogo za razširitev začasnega skladišča SNRAO znotraj NEK, ki jo je elektrarna že pred tremi leti poslala pristojnim organom. Skupščina krške občine je lani zaradi te vloge že sprejela dopolnitev planskega dokumenta, zdaj pa teče postopek za izdelavo ureditvenega načrta. Ker še danes ni uresničena vrsta krških zahtev in še vedno ni jasno, kako bo z nuklearko in z njenimi odpadki, ob tem pa javnost burijo še nekatere izjave visokih državnih funkcinnaijev, so se v Krškem odločili, da še pred odločanjem o dokumentu, ki bo dal zeleno luč za razširitev začasnega skladišča, razčistijo nejasnosti.
predvsem pa začasno skladiščenje in trajno odlaganje visoko, srednje in nizko radioaktivnih odpadkov, za pogajanje o renti zaradi trajnega zmanjšanja vrednosti prostora in premoženja v regiji Posavje in za tekoče zagotavljanje potrebnih sredstev za nemoteno obratovanje NEK.
B. DUŠIČ-GORNIK
PODELITEV MEDALJ - Borut Usenik, načelnik Uprave za obrambo Novo mesto - tudi sam odlikovanec s srebrno medaljo Slovenske vojske - izroča bronasto medaljo Slovenske vojske Zdenki Krese, sekretarki UOO Trebnje. (Foto: T. Jakše)
Odličja za civiliste
Srebrne in bronaste medalje Slovenske vojske
NOVO MESTO - Skrajni čas je že bil, da se jc slovensko Ministrstvo za obrambo letos odločilo in za zasluge pri organiziranju in izvajanju obrambnih aktivnosti ter za posebne zasluge pri osamosvajanju Slovenije z odlikovanji in pohvalami nagradilo tudi civilne posameznike in službe, katerih prispevek k skupnemu boju sicer ni bil tako spektakularen, vendar nepogrešljiv.
Z uredbo, ki jo jc ministrstvo izdalo 14. maja, so z našega območja prejeli: srebrno medaljo Slovenske vojske Borut Usenik iz Novega mesta; bronaste medalje Slovenske vojske Zdenka Krese iz Trebnjega, Damjan Lah iz Krškega, Ivan Požck iz Črnomlja, Boris Rcdling iz Novega mesta, Martin Vrviščar iz Metlike, Franc Volf iz Novega mesta in Samo Hajtnik iz Novega mesta; listino Ministrstva za obrambo pa Dušan Čaval iz Novega mesta, Srednja šola za gostinstvo in turizem - Gostišče na trgu v Novem mestu, Zdravstveni dom Novo mesto, Cestno podjetje Novo mesto, Gasilski reševalni center Novo mesto, Splošna bolnica Novo mesto, Jože Zupanc iz Dolenjskih Toplic, Avto Kočevje, GG Kočevje - Transport in gradnje, Kostak Krško, Zdravstvacni dom Krško, Transport Krško, Gasilska zveza občine Sevnica, Jože Mctckovič iz Metlike, Komunala Metlika in GG Kočevje - Gozdarstvo Rog. Čestitamo!
T. J.
Nova vlada kljub nasprotovanju
SDP ni hotela sodelovati pri izvolitvi nove črnomaljske vlade, LDS je glasovala proti - Demos in socialisti: nov IS ho boljši od dosedanjega
ČRNOMELJ - Sprememba področja tlela in sestave črnomaljskega izvršnega sveta ter izvolitev novih elanov občinske vlade je bila tista točka dnevnega reda ponedeljkove seje občinske skupščine, ki je precej razburkala delegate, še preden je bilo sploh jasno, ali bo ostala na dnevnem redu ali ne. To je bilo znano šele po poldrugo uro dolgi žolčni razpravi, ko predlog o umaknitivi točke z dnevnega reda ni bil sprejet. Ker pa so v poslanski skupini SDP menili, da je s tem kršen poslovnik, so se odločili, da pri tej točki dnevnega reda ne bodo sodelovali.
Žc na začetku je bilo jasno, da sta poslanska kluba SDP in LDS proti spremembi v vladi, saj pravzaprav nista sodelovala niti pri njenem nastajanju. To je bilo še kako čutiti tudi iz razprave, ki je bila povsem nasprotna tisti iz drugega, torej Demosovega in socialističnega tabora. V SDP so sc vprašali, ali je sedaj čas za tako radikalno spremembo, saj ni pripravljena niti reorganizacija državne uprave. Če skupščina meni, da IS ni uspešen, naj ga razreši, sicer pa pomeni zamenjava večine članov IS njegov odstop. Predlagali pa so tudi, naj dosedanji člani položijo račune pred skupščino, ki jih je izvolila, bodoči pa predstavijo videnje razvoja občine, ki je v Sloveniji po razvoju prav na repu.
Kljub vsem tem argumentom jim ni uspelo preprečiti uvrstitve točke na dnevni red, in ko so odšli iz sejne dvorane, so sc proti novi vladi borili samo še člani poslanskega kluba LDS. Te je zanimalo, zakaj je mandatar zamenjal vse člane IS razen enega. Mar so zares vsi nesposobni? Motilo jih je, ker večina na novo predlaganih članov ni strankarsko opredeljena. Imeli so tudi občutek, da so bili nekateri dosedanji člani IS premočni, da bi jih predsednik lahko
O ŽUPANU?
KOČEVJE - Za danes, I. julija, je ob 16. uri spet sklicana seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kočevje. Zadnja je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena med razpravo o zahtevi za odstop predsednika občinske skupščine dr. Mihaela Petroviča. Dnevni red je isti, kot je bil za zadnjo sejo 21. junija. Dve uri kasneje pa je sklicana skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine Kočevje, ki bo imela na dnevnem redu skupno 12 točk, že kar prva točka pa je “opredeljevanje do mnenja o (ne)zdruzljivosti funkcije predsednika OS in direktorja javnega zavoda”. Se pravi, da bo I. julija v Kočevju zanesljivo prevladovalo vroče vreme.
Stranke obljubljajo
Država pa: “Micka Kovačeva...”
Huda gospodarska stiska, v kateri sc je Slovenija znašla v zadnjih letih, je tudi upokojencem močno zagrenila življenje. Ne le zaradi (prc)nizkih pokojnin - tudi zaradi očitkov, da postajajo vse hujše breme gospodarstva, (šc)zaposlcnih. Po uradni statistiki (ki rada kasni, a zdaj so plače in pokojnine tako in tako zamrznjene) je povprečni delavce v Sloveniji zaslužil marca 43.576 tolarjev, upokojenec pa je v istem mesecu prejel 30.999 tolarjev pokojnine. Starostna pokojnina pa je marca presegla 34 tolarskih tisočakov.
Za zaposlene (gospodarstvo) so upokojenci torej hudo breme. In zakaj? Najprej je treba vedeti, da smo ob koncu marca imeli v Sloveniji manj kot 638 tisoč zaposlenih in skoraj 452 tisoč upokojencev. Število prvih upada, drugih pa ne in tudi v prihodnje ne bo. V samem gospodarstvu pa je bilo ob koncu marca zaposlenih manj kot 500.000 oseb (in prav gospodarstvo naj bi ustvarjalo denar za upokojence). Kmalu bo torej Slovenija premogla toliko upokojencev kot zaposlenih v gospodarstvu. Dodatno pa imajo slovenski upokojenci še to smolo: prispevke, zbrane v delovno sposobnem gospodarstvu, sproti porabimo za pokojnine upokojene generacije. Denarja od redno vplačanih prispevkov sedanjih upokojencev za pokojninsko zavarovanje ni nikjer velo prav to dejstvo, da pri mesečnem odmerjanju pokojnin ne gre za miloščino države (sedanje generacije zaposlenih), podarjeno upokojencem, temveč za vračanje tistega, kar so si ti zaslužili s svojim minulim delom, daje upokojencem vso pravico, da sc tudi s podporo “svojih” strank in v parlamentu bojujejo za svoj prav. Statistični podatki o pokojninah namreč zavračajo vse očitke v javnosti, kako
visoke da so. Za marce je kar 32 odst. vseli slovenskih upokojencev prejelo le od 9.000 do 25.000 tolarjev pokojnine. Blizu polovice vseli upokojencev prejema le do 35.000 tolarjev pokojnine na mesce. Samo 3,9 odst. vseh slovenskih upokojencev ima več kot 65.000 tolarjev pokojnine.
Najbolj odločno sc za pravice upokojencev v zadnjem času zavzema Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DESUS). Vodstvo DESUS je novinarjem povedalo, da ni občutljivo le za materialne težave upokojencev, temveč tudi za socialno stisko tistih družbenih slojev, ki postajajo vse bolj ogroženi - a takšni so brezposelni in delavci na čakanju, sodobni “hlapci Jerneji”, ki “brez upa zmage” čakajo na svojo pravico pred sodišči... Tako so v DESUS trdno odločeni predlagati razpis zakonodajnega referenduma, s katerim naj bi sc ljudje opredelili do intervencijskega zakona o usklajevanju pokojnin. Če ne bo šlo drugače, bodo to svojo pobudo uveljavili tudi z zbiranjem podpisov občanov. Ne morejo sc sprijazniti s teni, da jih vlada, parlament oz. država obravnavajo kot materialno (za gospodarstvo) obremenjujočo kategorijo prebivalstva, saj so pokojnine prislužili s svojini minulim delom. Bojijo sc tudi, da bo pokojninski sistem vse bolj podlegal različnim omejitvam in da jih bo oblast še naprej obravnavala kot socialne podpiranec svojega razširjenega proračuna, ob tem, da država dolguje pokojninskemu zavodu vse več denarja, katerega vračilo pa odlaga in odlaga...
Upokojenska stranka tudi meni, da si država, ki nič ne ukrene zoper množično kršenje delovnopravnih pravic zaposlenih, zasluži, da jo “zatožijo” pristojnim ustanovam Sveta Evrope. In to bodo s posebnim pismom, naslovljenim na Svet Evrope, tudi storili.
Še posebno pa so upokojenci ogorčeni zaradi znižanja pokojnin, pri čemer jih ne moti le vsebina zakona, s katerim je država posegla v njihove pravice, temveč način, kako je to storila. Z zakonsko prisilo, ne s pogajanjem, čeprav je njihova dolžnica!
VINKO BLATNIK
Marjan Novak, Viktor Zupanič, Ivan Scpaher, Vinko Kunič, od stare vlade pa sta ostala predsednik Anton Horvat in nova podpredsednica Mojca Stjepanovič.
M. BEZEK-JAKŠE
IZBRAN ZA KAMPANJO
KOČEVJE - “Vaš učenec Gašper Jarni je bil na okrogli mizi in kvizu o aidsu 17. junija letos na osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani izbran za medijsko kampanjo proti kugi tega in verjetno še naslednjega stoletja”. Tako obvestilo je pred kratkim prejela osnovna šola “Ob Rinži” v Kočevju, poslal ga je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, v njem pa je bila izražena želja po nadaljncm sodelovanju na zdrav-stvenovzgojnem področju.
obvladal, zato si je tokrat razen enega izbral mlajše ljudi, medtem ko so v LDS zagovarjali izkušenost. Svoj ekspoze so zaključili z mislijo, da je bil ponedeljek dan, ko so vsi prisotni v sejni dvorani priznali velik neuspeh.
Prav nasprotne trditve je bilo slišati iz Demosa in Socialistične stranke: da namreč sedaj hvalijo vlado tisti, ki sojo tri leta, kar je bila na oblasti, grajali. Da pa ne gre za spremembo čez noč, saj so žc dolgo opozarjali, da v vladi, na seje katere nekateri člani niso prišli niti enkrat na leto, ni vse povsem v redu. Niso sicer mogli dati zagotovila, da je nov IS najboljši, menili pa so, da je gotovo boljši kot ta, ki je bil doslej. Predvsem pa sc bo šest profesionalnih članov lahko bolje posvetilo delu in
• V razpravi pred volitvami je bilo slišati, da pri izvolitvi nove vlade visi v zraku vprašanje o semiškem klanu ter da ulica govori o semiškem vdoru v črnomaljsko vlado. Semiški delegati so na namige odgovorili z vprašanjem, ali so v črnomaljski občini “šiptar-ji”, da bi morali nanje gledati drugače. Sicer pa od sedmerice živita v semiškem koncu le dva, vsi ostali so Črnomaljci.
tudi nosilo večjo odgovornost kot dosedanjih osem neprofesionalnih in samo dva poklicna. In kot je dejal mandatar Anton Horvat, je glavni cilj sprememb prav profesionalizacija vlade. Ker pa tako številnega IS, kot je bil doslej, ni moč zaposliti, so se odločili za njegovo zmanjšanje in s tem spremembo področij dela. “To ne pomeni, da so bili nekateri prejšnji člani nesposobni. Nasprotno, prav zato, ker so uspešni na sedanjih delovnih mestih, bi jim težko našli zamenjavo, če bi jih zaposlili na občini,” je dejal Horvat.
Na tajnih volitvah, kjer so glasovali za vsakega člana posebej, je bilo izvoljenih vseh pet na novo predlaganih članov. To so Peter Ambrožič,
Letos slabše vozne razmere
Premalo denarja za kakovostno vzdrževanje cest - Bodo do leta 1999 zgrajene vse slovenske avtoceste? - Državni sekretar za ceste Marjan Dvornik v Trebnjem - Milijon mark
TREBNJE - “Samo za ceste bi potrebovali okrog 24 milijard tolarjev, računamo pa lahko le na okrog 14 milijard. Zato se bo letos splošna kvaliteta cest v Sloveniji znižala in poslabšale se bodo vozne razmere. Vse to je parlament vedel!” Tako je povedal državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik na pogovoru, ki so ga pripravili trebanjski krščanski demokrati.
Dvornik je rekel, da predlagajo vladi in poslancem, naj bi vse slovenske ceste gradili pospešeno, in sicer do leta 1999. Studijo upravičenosti so narejene za večino pro-
Obrt dobiva le polena
Državni svetnik Dušan Milenkovič govoril na srečanju dolenjskih obrtnikov o vlogi obrtništva
METLIKA - Na dan državnosti sc je v Metliki zbralo več kot 600 obrtnikov, pri njih zaposlenih delavcev in njihovih družinskih članov iz vseh štirih dolenjskih občin. Med drugim so sc pomerili tudi v streljanju in vlečenju vrvi, učenke metliške srednje šole tekstilne usmeritve pa so pripravile modno revijo svojih izdelkov. Udeležence je pozdravil Marjan Ccrjancc, predsednik obrtne zbornice Metlika, ki je tradicionalno srečanje pripravila. Kot gost je spregovoril Dušan Milenkovič iz Kopra, svetnik za jxxlročjc obrti v državnem svetu.
Milenkovič je dejal, da je obrt desetletja dokazovala, da je tista stanovska in politična sila, ki ne pozna semedurnega delovnega dne, ampak je armada 70JX)0 ljudi, ki skupaj z družinskimi člani ustvarjajo od jutra do večera. “Danes, ko se vrstijo številni politični prepiri, je to edina sila, ki je potrpežljiva do države. Ta pa ji meče pod noge polena ter je gluha za obrtniške zahteve, ki so pogoj za boljši jutri. Danes je vedno več takih, ki rušijo pridobitve slovenske demokracije, vse manj pa je zidarjev naše države. Obrtniki prav gotovo štejejo med slednje. Zato bi država morala pomagati obrti, za katero so pred prvimi demokratičnimi volitvami v naši državi celo rekli, da bi bila lahko paradni konj Slovenije,” je dejal državni svetnik.
Predsednik metliške občinske skupščine Branko Matkovič je povedal, da vidijo v občini največjo vlogo drobnega gospodarstva pri pridobivanju novih delovnih mest. Zato poskušajo zagotoviti vsem bodočim obrt-
Številne dolenjske obrtnike, njihove delavce in dnižinske člane je pozdravil predsednik obrtne zbornice Metlika Marjan Cerjanec.
nikom in podjetnikom enake možnosti pri gradnji vodovoda, telefonskega omrežja, cest, kanalizacije, 110 kilo-voltnega daljnovoda. Torej stvari, ki so v velikih mestih samoumevne, v Metliki pa morajo vložiti veliko truda in denarja samo zato, ker so na robu Slovenije. Obrtnikom, ki sc odločijo za novogradnje, pomagajo v občini tudi z odlogom plačila komunalnega prispevka. Sicer pa bodo imeli obrtniki kmalu na voljo nove prostore za svojo dejavnost, tako na novi avtobusni postaji kot v porajajoči se obrtni coni.
M.B.-J.
jektov, ki v glavnem temeljijo na tehničnih kazalcih, kot je gostota prometa in drugo. Prednost bo imela avtocesta Ljubljana - Celje, zaradi političnih interesov pa bo zelo zanimiva povezava od predora pod Karavankami do Obrežja. Na Dolenjskem, predvsem v Trebnjem, je še zelo veliko odprtih problemov. Zadnji dve leti republika ni namenila niti tolarja za magistralne in regionalne ceste na območju trebanjske občine, letos pa je denarja za te ceste 73 milijonov. Če bi imeli kaj besede na trošenje tega denarja, bi ga seveda porabili drugače, ne pa predvsem za preplastitev bivše avtoceste.
Letos naj bi prcplastili 2,5 km regionalne ceste Trebnje - Mokronog, predvsem na najbolj kritičnih mestih okoli Mirne. Za celotno rekonstrukcijo te ceste bi potrebovali okrog 5 milijonov mark, zato bo trajala nekaj let. V trebanjski občini bodo imele v naslednjem obdobju prednost ceste Žužemberk - Pluska (iz republiškega proračuna naj bi šlo za to cesto milijon mark), obvoznica na Miruj (3 milijone mark), Velika Loka - Čatež (3,5 milijona) in modernizacija ceste 331 na Pluski (1,7 milijona mark). Ob upoštevanju, da bodo Trebanjci dobili letno iz Ljubljane za ceste okrog milijon mark, je dokaj jasna tudi dinamika oz. hitrost posodobitve teh cest.
Predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj je poudaril, da Trebanjci pri načrtovanju avtoceste zagovarjajo načelo odprte avtoceste, sc pravi, da bi bila na območju občine na avtocesto dva priključka, in sicer za Litijo oz. Suho krajino in za Mirensko dolino. V Trebnjem menijo, da mora imeti pri obnovi ceste Trebnje - Mokronog prednost odsek od peskokopa Jcsovcc do Mirne.
P. P.
Za vsako novo delovno mesto ugodni kredit
Veliko zanimanje - Kje v proračunu denar za to?
KRŠKO - V Krški občini so razpisali natečaj za pridobivanje ugodnih kreditov, s katerimi bi radi pospešili nastajanje novih delovnih mest v malem gospodarstvu. Na razpis je prispelo veliko vlog. Prednost bodo imele tiste, ki obetajo nova delovna mesta, čeprav so strokovne službe pri izbiranju upoštevale tudi, če gre za dejavnosti, ki jim v občini tudi sicer dajejo prednost.
Kandidati bodo lahko pridobili do 500.000 tolarjev kredita za vsako novo proizvodno in deficitarno delovno mesto oziroma do 300.000 tolarjev za vsako neproizvodno delovno mesto. Delovno mesto mora biti odprto od 1. julija naprej za nedoločen čas. Vsak kandidat bo moral dokaz o tem predložiti službi, ki bo izplačevala kredite, sicer ne bo upravičen do poceni kapitala.
Pri občinskih kreditih za razvoj malega gospodarstva ne gre tudi brez vprašanja o izvajanju kontrole nad dodeljevanjem kreditov in nenazadnje tudi nad uresničevanjem pogodbe. Za to so v občini Krško poskrbeli, saj bodo kandidati morali v tem primeru takoj vrniti kredite in to skupaj najvišjimi obrestmi za take primere.
Na seji izvršnega sveta, kjer so obravnavali dodeljevanje omenjenih kreditov, sc je finančni tabor predvsem vpraševal, kakšna je finančna konstrukcija tega projekta. Bolj enostavno povedano: skrbelo ga je, kje v proračunu bodo našli 15 milijonov gotovine, kolikor bi je bilo potrebno za izplačilo kreditov. Brez odgovora je ostalo vprašanje, ali morajo kredite res razdeliti vsem kandidatom. Ravno tako niso nič rekli o tem, kakšna bo dinamika izplačevanja in komu bodo kredite dodelili najprej, če sredstev ne bo mogoče zagotoviti *nacnkrat.
B. D.-G.
naša anketa
Med besedami in stavko
Kmečka stavka je bila po svoje tudi srhljiva, in sicer zaradi I kraja dogajanja. Na mejnih prehodih, od koder je Slovenija pred I leti z muko nagnala sovražne Srbe, so se zdaj nagnetli protestirajoči! Slovenci. Trditev, da so stavkajoči na tak način tudi ogrožali državo, bi bila daleč pretirana. Zlasti zato, ker prej drži, da država I ogroža kmete. Cc so kmečke blokade prehodov kot tudi cest napravile slab vtis pri sicer vsega vajenih tujcih, je drugo vprašanje. Najpomembnejše od vseh vprašanj pa je verjetno to, ali se zna Slovenija še kaj pogovarjati za zidovi parlamenta, vladne palače in drugih hiš, kjer sc dela prihodnost državnega gospodarstva celoti in njegovih posameznih dejavnosti, torej tudi kmetijstva. Ker če se ne zna, bo zmeraj več takih in drugačnih blokad, i Problemov, ki do njih pripeljejo, je očitno več ko dovolj in nanje I so nekako prvi in gotovo najbolj odločno pokazali za marsikakšno I zasluženo ugodnost prikrajšani kmetje. Kakor koli pa so problemi 1 očitni, se zdi njihovo reševanje preveč vpeto v dnevna obračunavanja! strankarskih veljakov, ki ob koncu vsega pomislijo le nase.
MAR I IN PEZDIRC, obrtnik iz Metlike: “Stavkajoči bi morali poznati meje, do katerih smejo. Kam pa naj gremo stavkat mi, obrtniki, ki sc nimamo komu pritožiti ne glede plačilnih pogojev ne zaradi izgube trga? Razumem kmete, da jim ni lahko, toda z zapiranjem mejnih prehodov in cest so si v javnosti naredili medvedjo uslugo. Menim, da bi sc dalo probleme urediti tudi drugače, saj navadno lepa beseda prej kot nasilje najde lepo mesto.”
IVAN VRBANAC, TT monter iz Daljnih Njiv: “Nisem za to, da bi ljudje na grob način dosegali svoje cilje. Slovenci bi morali držati skupaj in reševati probleme z dogovori, ne pa da se, kadar sc komu zazdi, odločijo stavkati in takrat počnejo, kar hočejo. S takšnim obnašanjem se tudi pred svetovno javnostjo ne pokažemo v najboljši luči. To, kar so nedavno počeli kmetje, pa ni naredilo škode le njim, ampak tudi drugim državljanom in naši mladi državi nas-
ploh.”
KARL RAMOVŠ, upokojenec iz Brinja pri Šentrupertu: “Na splošno gledano, je teh stavk preveč. Za vsako stvar si ne moremo privoščiti stavke. Hudo je za vse. Tudi pokojnine gredo dol. Nisem proti temu, ampak potem morajo nižati tudi cene. Če pogledamo v trgovino, vidimo, da cene rastejo. Pri veliki stavki, v kateri zapro ceste, trpi vse gospodarstvo. Ceste morajo biti razhodne. Stavkati se da na druge načine, ne z zapiranjem cest.”
MARTIN STRLE, delavce s Studenca: “Vlada premalo naredi, potem pa štrajkajo. Kmečke pridelke bi morali bolj ceniti in manj posrednikov naj bi bilo vmes! Ni narobe, da so zaprli ceste in mejne prehode. Skoda je bila, če je bil moten promet. Ampak kriva je vlada, zakaj pa sc ni prej zganila! Poslušala naj bi napovedi in ukrepala, tako da kmetom ne bi bilo treba na cesto. Policijski in učiteljski štrajk je manj upravičen kot kmečki.”


fv
LJUBICA BUZUK, natakarica v samopostrežbi v Kočevju: “Menim, da so bili kmetje upravičeni šlrajkati, ker premalo dobijo za svoje delo; za učitelje pa ne vem. Verjetno bi bil še marsikdo upravičen do štrajka zaradi nizkih plač, tudi gostinci in trgovci. A če bi vsi štrajkali, ne bi bilo nič bolje, le inflacija bi bila večja. Večina pa sc očitno tega dejstva zaveda in sc zato ne odloča za štraika-nje.”
BRANE PENCA z Mokrega Polja: “Nobene vrste stavk ne odobravam. Stvari je potrebno reševati že prej, da do takšnega načina reševanja položaja sploh ne pride. Pri naši demokraciji je narobe, da so do sedaj uspele vse stavke, samo z učiteljsko je bilo upravičeno nekaj težav. Še posebej mi ni všeč način, ki so si ga izbrali kmetje. Zaprli so mednarodne mejne prehode. To je bila sramota za našo mlado državo.”
BOJAN KERMC, vzdrževalce v KVM Ribnica: "Vse to okoli štrajkov je traparija. Kmet ni plačan, kot bi moral biti, saj je liter radenske dražji kot liter mleka. Naj sc torej mleko podraži, če gre to kmetu v žep, ni pa prav, če bi pri podražitvi pridobila kaj denarja vlada. Vsak naj opravlja delo, za katero je usposobljen! Kmetje naj delajo na kmetiji, in ne, kot je pokojni Edi rekel: žKmctc v tovarne!’ Tisto je bilo zgrešeno.”
DARKO MARJETIC, vodja poslovne enote Vinogradništvo - kleti pri krškem Agrokombinatu: “Stavka zagotavlja v skrajnem primeru določene pravice ljudem. Vsekakor je prav, da pravica do stavke obstaja, vendar pa menim, da ni sprejemljivo, če povzroča ogromno splošno škodo. Tako oster protest je po moje lahko sprejemljiv le v končni fazi, ko so delavci prej žc izkoristili vse druge možne oblike, pa niso uspeli.”
DRAGO BLATNIK iz Brežic: “Po eni strani podpiram stavko, tudi tako, kakršno so pripravili kmetje. Če si jo lahko privoščijo zaposleni v negospodarstvu, na primer policaji in delavci v prosveti, potem ne vidim razloga, da ne bi stavkali tudi tisti, ki zanje delajo. Če si sama oblast dovoli protestirati, potem mora pač pričakovati, da bodo ob prvem večjem nezadovoljstvu stavkali tudi tisti, ki zanjo delajo.”
Nekaterim se še toži po Balkanu
Tako je med drugim zatrdil predsednik SLS Marjan Podobnik na nedeljskem srečanju slovenskih fantov in deklet v Dragatušu - Pester program kmečkih iger
DRAGATUŠ - Aktiv kmečkih žena iz Dragatuša in belokranjska podružnica Slovenske ljudske stranke sta preteklo nedelo pripravili v Dragatušu srečanje slovenskih fantov in deklet “Ivanje 93”, ki se ga je udeležilo na stotine obiskovalcev z vseh koncev Slovenije. Po slavnostni žegnanjski maši s škofom Lojzetom Uranom je bil kulturni program ter kmečke igre, pozdravni nagovor pa je imel predsednik SLS Marjan Podobnik.
AGROMELIORACIJA
METLIKA - V metliški občini sc zavedajo pomembnosti ohranjanja belokranjskih steljnikov, žal pa se steljarjcnjc vse bolj opušča. Zato so na ministrstvu za kmetijstvo pokazali pripravljenost, da bi steljnike uredili v okviru agromelioracij, da bi bil lažji dostop do parcel in bi bilo moč strojno steljarjenje. Vendar bo morala občinska skupščina najprej sprejeti odlok o uvedbi agromelioracij v steljnikih in odredbo o vzdrževanju steljnikov. Odločiti bodo morali tudi, kje začeti z agromelioracijami, saj je razumljivo, da vseh 400 ha steljnikov ne bo moč urediti hkrati. Za začetek naj bi jih 40 ha.
KLAVNICA BO
ČRNOMEIJ - Konec maja je pričel Bcgrad na mestu, kjer je bila nekdaj vojaška mehanična delavnica, adaptirati in dograjevati novo klavnico črnomaljske kmetijske zadruge. Gradbena dela naj bi bila zaključena v treh mesecih m pol, opremili pa naj hi jo v mesecu dni. Z obratovanjem bo po načrtih pričela oktobra. Poleg tega, da bodo povečali klavniške zmogljivosti, bodo pričeli tudi s predelavo mesa. Na trg nameravajo poslati poltrajnc, delno prekajene, kuhane m vakuumsko pakirane izdelke. V preurejeni klavnici bodo pridobili tudi nekaj novih delovnih mest, ki pa jih bodo zapolnili s prerazporeditvijo delovne sile v zadrugi.
Podobnik je v svojem govoru poudaril, da je danes najpomembnejše vprašanje vrednot. “Osebno sem prepričan, da nikoli ne bomo pogrešili, če izhajamo iz vrednot Svetega pisma. Dejstvo je namreč, da se je v Sloveniji izgubil kompas, saj se ne ve več, kaj je prav in kaj narobe, ni razlike med tistim, ki pokaže na nekoga, ki je naredil kriminalno dejanje, in tistim, ki sc je s takšnim dejanjem okoristil,” je dejal ter
spomnil na afere, katerim bo po njegovem očitno težko priti do dna, ker ni zadostne pripravljenosti, da bi začeli delati pošteno, dosledno in načelno. “Te dni smo praznovali šele drugo obletnico naše samostojnosti, a smo se že prisiljeni ponovno boriti proti idejam, pobudam in morda bodo kmalu prišle celo zahteve, da gremo znova na Balkan, v nekakšno jugoslovansko skupnost. Mislim, da je prav, če odločno in nedvoumno po-
MALO SPRETNOSTI, MALO SREČE - Pred približno 60 leti je v Dragatušu že bilo srečanje slovenskih fantov in deklet. Težko bi bilo sicer ugotoviti, ali so bili v kmečkih opravilih bolj spretni takrat ali so danes, zagotovo pa je, da so se ekipe iz Dragatuša, Metlike in Pretoke v nedeljo močno potnidile pri kmečkih igrah. Pa najsi je šlo za metanje in ruženje koruze, prenašanje košare na glavi, zlaganje voza ali vožnjo s "šajtrgo" (na fotografiji), kjer ni manjkalo mrzle prhe iz čebra. (Foto: M.B.-J.)
AGRO d.o.o.
Prodajalna SEJALEC
Cesta k. Staneta 3,
tel. (068)24-132
Nudimo vam vsa zaščitna sredstva za varstvo rastlin kot So:
ŽVEPLO V PRAHU, RONILAN, BORDOJSKA BROZGA, RIDO-MIL MZ, RIDOMIL PLUS, TILT, itd.
m m
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem rednem tedenskem sejmu je bilo naprodaj 149 do tri mesece starih in 63 starejših prašičev. Prvih so prodali 74 po 280 do 300 tolarjev, drugih pa 17 po 180 do 200 tolarjev kilogram žive teže.
IZ TEU KORENIN SMO - Kljub dežju, ki je v nedeljo popoldne delno pokvarit programski del prireditve, je v Knežji vasi vztrajalo veliko obiskovalcev. Ogledali so si domača opravila, kot so sodarstvo (na sliki), žganjekuha, mlačev in druga, pokusili dobrote, ki nastajajo v kmečki kuhinji, ter prisostvovali kulturnemu programu, v katenn sta nastopala folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane in oktet Lipa iz Trebnjega. Prireditev in obnovljeno podružnično cerkev sta si ogledata tudi slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar in zunanji minister Lojze Peterle. Organizatorja sta bila Turistična zveza in Zavod za urbanistično načrtovanje, učenci osnovne šole Trebnje pa so predstavili raziskovalni projekt Iz teh korenin smo. (Foto: T. Jakše)
Kmetijski nasveti
Izsiljene “drobtinice”
Junijski kmečki punt, ki je tako močno odmeval in celo razdvojil slovensko javnost, še dolgo ne bo pozabljen. Toda njegova bilanca je mnogo skromnejša, kot so kmetje, ki se ne morejo sprijaznjti s poslabšanimi gospodarskimi razmerami pri nas, pričakovali. Cc bi vodstvo stavke še vztrajalo, bi ga še podpirali, tako vsaj je slišati med ljudmi, ki govorijo o “drobtinicah”, izsiljenih z zapiranjem mejnih prehodov in cest.
Da bodo kmetje vedeli, pri čem so, poglejmo, kaj prinaša sedemčlenski dogovor med vlado Slovenije in Slovensko kmečko zvezo ter Zadružno zvezo Slovenije, ki so ga podpisali na nočnih pogajanjih 17. junija. Določa nove cene pa tudi nekatere ukrepe, ki jih bo sprejela republiška vlada, da sc bo vsaj delno popravil po mnenju predstavnikov kmetov katastrofalni položaj kmetijstva.
I 1/ \ 11 z \l 7 zv r r I / \l,\n'» /1 n /intin ncnninn i -r	..	X.. O
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Dogovor določa, da cena pšenice iz letošnje letine znaša 24 tolarjev za kilogram za prvi kakovostni razred in 23 tolarjev za drugi razred. Veljavna odkupna cena mleka III. kakovostnega
razreda s 3,6 odst. tolšče sc je po dogovoru povečala od dosedanjih 23,50 tolarjev za liter na 25,50 tolarja. Skupaj s premijo 1,5
mleko 27
tolarja, ki še ostane, bodo kmetje dobili za junijsko tolarjev za liter. Julijsko mleko bo en tolar dražje, avgustovska cena pa bo oblikovana na ravni povprečja med julijsko in ocenjeno septembrsko odkupno ceno. Cena septembrskega mleka naj bi dosegla 80 odst. polne lastne cene, ki jo na osnovi modelnih kmetij izračuna Kmetijski inštitut Slovenije ali kaka druga ustrezna strokovna in neodvisna ustanova.
Dogovor govori tudi o odkupni ceni živine in prelevmanski zaščiti. Izhodišče za izračun posebne dajatve pri uvozu kmetijskih pridelkov in živil se poveča od 153 tolarjev na 175 tolarjev za kilogram. Podrobnosti prinaša posebna uredba o prelevmanih, objavljena v Uradnem listu. Poleg teh conskih popravkov bo vlada sprejela še posebne dajatve pri uvozu vseh drugih kmetijskih pridelkov in živil, ki terjajo takšno zaščito, v zakonskem roku, do konca septembra letos pa bo izdelala in predložila državnemu .....................im ' ' ' '
zboru tudi analizo socialnega položaja kmetov
Inž. M. L.
Ta tržni ponedeljek smo izpisali cene naslednjim stvarem: hruške 150, češnje 180-200, paradižnik 150, borovnice 200, jajca 13, čebula 120, pomaranče 50, stročji fižol 250, pesa 150, buče 150, korenček 100, maline 150 (liter), krompir 100, kumare 140, breskve 200, ribez 140, višnje 180 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so nam zaupali naslednje cene: banane 80, paradižnik 180, češnje 179, pomaranče 69, cvetača 220,
krompir
tolarjev.
76, solata 130, bučke 66
vemo, da ni nobenega gospodarskega razloga in tudi v prihodnje ne bo nobena stiska tako velika, da bi pristali na izsiljevanje in sc pustili potisniti nazaj na Balkan, s katerega smo se s težavo izvili,” je še dejal.
Ko je govoril o današnjem političnem trenutku, je omenil, da vsaj v njihovi stranki ne vedo, katere so tiste skupine, stranke ali posamezniki, ki bi lahko z jasnim programom in cilji potegnile Slovenijo od tam,
• Slovenski kmečki fantje in dekleta so se na srečanju v Dragatušu pomerili tudi v športnih igrah. Številni obiskovalci so si lahko ogledali številne razstave, bližnji krajinski park Lahii\ja, v kulturnem programu pa prisluhnili mešanemu pevskemu zboru iz Črnomlja, folkloristom in tamburašem iz Dragatuša ter plesalkam iz dragatuške osnovne šole.
kjer je sedaj. V imenu SLS je zagotovil, da bodo bodo trdno vztrajali na sedanji poti. Drugi pa bodo morali sami jrovedati, katero pot so pripravljeni podpreti. Prepričan je, da bo potrebno veliko odločnih, a tudi potrpežljivih korakov, da bodo dokončno opravili z usmeritvijo, ki smo ji včasih rekli komunizem. “Pravijo, da danes ni več čas boja proti komunizmu, res pa je, da je ostal skoraj nedotaknjen. Kaj pa je drugega prikrivanje afer in želje, da bi šli nazaj v Jugoslavijo, kot poskus režimskih ostankov, da bi se povrnili časi, ki so za Slovence nevarni?” je še vprašal. Zaključil pa je s prepričanjem, da prav slovenski kmečki fantje in dekleta skupaj z vsemi drugimi, ki pošteno mislijo, lahko največ prispevajo za ohranitev slo-vensKc samostojnosti.
M. BEZEK-JAKŠE
SREČANJE
HARMONIKARJEV
RATEŽ - Z namenom, da bi še naprej ohranjali in gojili priljubljeno slovensko pesem, organizira Turistično društvo Ratcž tudi letos tradicionalno tekmovanje glasbenikov na diatonični harmoniki za območje Dolenjske in Bele krajine. Tekmovanje bo 11. julija s pričetkom ob 15. uri. Harmonikarji sc lahko prijavijo pri predsedniku društva na telefonsko številko 85-935 ali uro pred začetkom prireditve.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Kletaijenje
poleti
V lanski jeseni ob martinovem, ko naj bi se vsi vinogradniki zasluženo veselili vina, je mnogokje vladalo razočaranje. Takrat smo pisali o kletarsko zahtevnem vinskem letniku. Prezaposlenost je mnogim preprečila, da bi se pripravili na trgatev miselno in organizacijsko, in so prepustili težko pridelano in sladko grozdje površnemu |x>stopku. Posledice so bile v veliko primerih hude. Mnogi so se tolažili, da bo na pomlad, ko se vino ogreje, samo od sebe povrelo. Upam, da sc je to v večini primerov tudi zgodilo. Toda že v jeseni smo napovedovali, ko so bili že znani podatki o vinu in predvsem o skupnih kislinah, da bo ta letnik poleti težko kletariti. Poletje je tu in kaj je z vinom, ki je v jeseni lepo povrelo? Za naš okus je vinu manjkalo kisline. Tako vino pa je še bolj nagnjeno k naravnemu razkisu, ki ga strokovno imenujemo biološki ali jabolčno - mlečni razkis. Letos vina kar zgubljajo kislino. Imeli smo vroč maj. V dobrih zidanicah sc je temperatura v prostoru dvignila na 20 stop. C in v tako toplem vinu bakterije vino razkisajo. Tisti vinogradniki, ki mislijo, da imajo hladno zidanico, ker jih prijetno osveži, ko pridejo iz vinograda razgreti v bližino soda, naj si kupijo termometer, videli bodo, da ima njihovo kurjeno stanovanje pozimi prav takšno temperaturo.
Za vsa vina, ki so bila samo dvakrat pretočena, svetujem pretok in žveplanjc, da sc bodo rešili usedline, ki je bogata z bakterijami, in se delno zavarovali pred nevarnostmi z žveplom. V tem času je dobro jx>novno analizirati vino na skupne in hlapne kisline ter žveplo. Ako so količine skupne kisline padle pod 6 g/l, svetujem pri vinu, ki ga imamo za vsakdanjo rabo, dokisanje z
10 dag vinske kisline na hektoliter. Vino bo bolj sveže in varno tudi pred kvarjenjem. Ako so narasle hlapne kisline čez 0,8 g/ 1, je potrebno vino močneje za-žvcplati, sicer bo kisanje [roleti hitro napredovalo in sc nam bo okužil sod. Vina, ki so pripravljena za stekleničenje, se v toplih dneh lahko zelo spremenijo, če nimajo vsaj 20 mg/l prostega S02. Pri višji temperaturi in majhni količini žvepla potekajo procesi v vinu hitreje, zgublja sortnost in nastaja v začetku prijeten oksi-dacijski ton po suhem sadju, kar pa pomeni izgubljanje prave kakovosti.
Kako ravnati, če vina, ki jeseni niso popolnoma povrela in sc sedaj začnejo prebujati? Da bo vino povrelo in zdravo, pospešujmo vrenje z občasnim mešanjem s čisto palico, da bodo kvasovke dobile nekaj zraka! Če so v vinu nizke hlapne kisline, bo vino toliko lažje povrelo in bo vse v najlepšem redu. Ako so hlapne kisline povečane in bo preostali sladkor vseeno jrovrcl, bomo šele v suhem vinu občutili oster vonj in okus po ciku. Lahko se bo zgodilo, da se bo jx> končanem vrenju vino somodejno zbistrilo. Samoočiš-čenje lahko pospešimo takoj po končanem vrenju z delnim žve-planjem. Priporočam 1 del 5 odst. tekočega žvepla na 1 hi. Spomnimo sc, da smo v jesenni priporočili, takoj ko vino zaključi alkoholno vrenje, primerno žveplanjc. Proces vrenja žveplo v vinu nevtralizira, četudi ga je zelo veliko. Vina, ki bodo povrela, a se ne bodo očistila, svetujem očistiti z bentonitom.
Opozarjam pa pred zavrelico. Prepričan sem namreč, bo nekatere vinogradnike presenetila. Ako imamo povrelo vino, čeprav se to lahko zgodi tudi vinu z ostankom sladkorja, sc nam lc-to lahko zmoti. Pokušajmo vino! Okus [>o alkoholnem vrenju je prijeten, po zavrelici pa zelo neprijeten.
mag. JULIJ NEMANIČ
Miša ga da več kot šest litrov
Zveza kozjerejcev je pripravila v Sevnici 2. državno razstavo in sejem koz - Laskavi naslov prvak razstave je odnesla s seboj koza Bilka - Najboljše Mozetičevo maslo
SEVNICA - Zveza kozjerejcev Republike Slovenije je pripravila v Sevnici ob koncu tedna 2. državno razstavo in sejem koz. V treh dneh sc je pri Taborniškem domu zvrstilo precej dogodkov, namenjenih poglobitvi strokovnega znanja ljubiteljev koz in razmahu kozjereje, a tudi zabavi številnih obiskovalcev prireditve.
V tekmovalnem sporedu je bila po odločitvi ocenjevalcev najboljša koza Bilka, ki je osvojila naslova prvak razstave in prvak Slovenije - srnasti tip. Redita jo Klavdija in Miloš Mozetič iz Gorjanskega pri Komnu. Kozji prvak Slovenije - sanski tip je postala žival z imenom Mol, last Antona Ncnadiča iz Visoč pri Sevnici. Ocenjevalci so podelili naslov prvak Sevnice - srnasti tip živali, imenovani Linko, ki jo je prignal na razstavo Janez Juvančič iz Vodic pri Vidmu-Dobrcpoljah. Prvak Sevnice - sanski tip je postala koza Zvonka, last Borisa Fojkarja z Golnika.
Na razstavi so ocenjevali izdelke iz kozjega mleka. Na prvih treh mestih so sc pri tem znašli maslo, delo Mozetičevih iz Gorjanskega, skuta z
drobnjakom, ki jo dela isti proizvajalec, in poltrdi sir, ki ga je i/. mleka svojih koz naredil Milivoj Žerjal iz Tomaja.
Pri mlečni kontroli sc je s 6,61 litra mleka najbolje odrezala koza Miša, ki jo molze lastnica Marta Slapšak iz Besnice pri Kranju. Na 2. mesto sc je uvrstila Liza Petra Smrekarja iz Polja pri Ljubljani, ki je ob merjenju dala dnevno 4,04 litra mleka, na 3. mestu je bila s 4,03 litra omenjena Zvonka. Ti rezultati veljajo za sanski tip. Pri srnastem tipu je pri mlečni kontroli zasedla
1. mesto Para, last Matjaža Žerjala iz Tomaja, ki je dala 5,83 litra mleka, na 2. je bila s 4,54 litra Nojka iz hleva omenjenega Janeza Juvančiča, 3. mesto je pripadlo kozi Alberta Perka iz Podljubelja.
Pri ocenjevanju nastopa na kozji dirki, ki je sodila v okvir 2. državne razstave, so ocenjevalci dali največ točk Albertu Perku in njegovi živali. Na 2. mesto sta sc z živalima uvrstila Matjaž Žerjal in Boris Fojkar, 3. mesto pa je zasedla s svojo živaljo tekmovalko Marija Podvez.
L. M.
:
KDO BO BOLJ SPRETEN? - Na kozjih dirkah so morali opravili tekmovalci nekaj razmeroma zahtevnih preizkušenj. Lezli so "skozi obroč" ugotavljali tip in spol koze in šli po deski, ki je bila podprta samo na sredini. (Foto: L. M.)
u
HELENA MR/UKAR
gospodinjski kotiček
Pomagajmo naši prebavi
Zdravje je naš največji zaklad, zato je prav, da mu posvečamo čim več pozornosti. Marsikatera bolezen se lahko omili ali celo pozdravi po naravni poti, to je z zdravo prehrano. Precej pogosta zdravstvena težava je zaprtje ali obstipacija. Rešitev je naravna: čim manj predelana hrana z naših vrtov in njiv. Pri vsem tem pa je najtežje spremeniti zakoreninjene
pomanjkanju hrane z veliko končnega ostanka. Z mnogimi industrijskimi postopki in metodami toplotne predelave in kozerviranjem se spreminja hranilna vrednost naravnih živil, hkrati pa jih osiromašimo balastnih snovi.
Ta, tako imenovana denaturira-na živila so vse vrste industrijske-
ga sladkorja in bela moka. Prav ta prehrambene navade in sc upreti ?'v'Ja Pa so sestavni del naše vsa-lastni in splošni miselnosti, ki prev- kpdnevne prehrane in tudi glavni ladujc v določenem okolju. Lite- _rlvci 7,'1 nasl:|nck zaprtja. Prchra-
raturo, ki je na voljo za pomoč pri odpravljanju mnogih zdravstvenih težav zaradi naše prehrane, pa pogosto spregledamo.
Med prvimi znamenji nepravilnega prehranjevanja je zaprtje, ki pogosto spremlja obolenja prebavnih organov, kot so želodec, črevo, žolč in jetra, ter presnovnih bolezni, od katerih sta zelo razširjeni debelost in sladkorna bolezen. Zaprtje pa je v zvezi tudi z artrozo, srčnim infarktom, kapjo in drugimi boleznimi. Glavni skupni vzrok za nastanek civilizacijskih bolezni, ki jih povzroča nepravilna prehrana s posledicami zaprtja, je v
ui	mn if
a 1993
polna prečiščenih živil, povzroča zaprtje že v otroški dobi in pogosto postane kronično obolenje. Z uporabo sintetičnih odvajal pa se stanje še poslabša.
Torej kaj storiti? Spremeniti svoje prehranske navade! Iz jedilnika črtamo vse vrste sladkarij, jedi iz bele moke, industrijsko konzervirana živila in po nepotrebnem toplotno obdelana živila. Za ozdravljenje so torej potrebne jedi na osnovi polnovrednih žit, stročnic, zelenjave, sadja, rib in fermentiranih vrst mleka. Poleg urejene varovalne prehrane pa je potrebno tudi urejeno psihično življenje.
1
IZ NKŠIH OBČIN
iijOitt
IZ NKŠIH OBČIN

Novomeško pokopališče v oblakih
Na obstoječih prostorih zmanjkuje prostora za pokopavanja, nove lokacije mesto še nima -V Srebrničah se je zapletlo pri odvzetem zemljišču - Začetek pokopališča - Konec šole
NOVO MESTO - Novomeščanom se mudi pripraviti novo mestno pokopališče. V to jih sili pomanjkanje prostora na obstoječih površinah, namenjenih pokopavanju, poleg tega bo prihodnje leto konec mestnega samoprispevka, iz katerega n«y bi sofinancirali prepotrebno ureditev novega pokopališča.
Zemljišče v Srebrničah, ki po nekaj spodletelih poskusih za pridobitev prave parcele za grobove zdaj velja za idealno rešitev, je še vedno neznanka. Novomeški izvršni svet je z nedavnim sklepom sicer naročil svojim službam naj še naprej delajo vse potrebno za to, da bo na izbrani lokaciji v Srebrničah v bodoče glavno mestno pokopališče. Poleg tega je na ta sklep tudi pritisnil žig “prednostna naloga”. Toda z enako mero odločnosti so sc odzvali tisti, ki bi
z
bili
uresničitvijo vladnega sklepa izgu-li zemljišč. Med temi je poleg gozdarjev Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto, ki bi bila ob precej zemlje v Srebrničah, če bi priprav-
Boljša potovanja in pogovor na daleč
Šentjemejski načrti o cestah in pločnikih - Telefon tudi na Javorovico
ŠENTJERNEJ - Krajevna skupnost Šentjernej posveča precej skrbi boljši povezavi krajev. Tako tudi letos posodablja ceste, in sicer zajema njen cestni načrt asfaltiranje v Dolenji Stari vasi in v obrtno-poslovni coni v Šentjerneju ter polaganje asfaltne zaporne plasti na cesti Dobravica-Razdrto. Poznavalcem bo kaj pomenil podatek, da bodo izvajalci del tako vgradili okrog 8.000 kv. m. asfalta. Po omenjenem programu bo KS Šentjernej opravila zemeljska dela na cesti Scntjcmcj-Mršcča vas, in sicer pri mostu. V načrt za cestno infrastruk-
ljalna dela za zdaj že močno sporno srebrniško pokopališče občina nadaljevala in končala, kot si je zamislila.
Za lažje razumevanje omenimo iz bogate zgodovine priprav na gradnjo srebrniškega pokopališča to, da bi pokopališče nastalo na zemljišču, ki so ga bili po vojni odvzeli zdaj že pokojni Angeli Agnič. Pravni naslednik Agničcve vztraja pri vračilu celotnega tedaj zaplcnjcga posestva. Ker to pomeni, da hoče nazaj poleg 30 hektarov gozda tudi njive - njivskih površin je skupno 20 hektarov - se je na dogajanje odzvala Srednja kmetijska šola, ki zdaj uporablja del nekdanjega Agničcvcga posestva in bi bila ob ta polja, če bi nasledniku Agničcve država zemljo vrnila.
Prerekanja in pogajanja v zvezi z gradnjo pokopališča so zdaj prerasla v pogajanja o vračanju zemlje. Iz soban novomeške občine so se preselila v Ljubljano. Tone Hrovat, ravnatelj Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto, pravi o zadevi naslednje: “Zemljišča, kjer ima šola hmeljišča in posestvo, predvideno pokopališče ne zadeva. Zato po našem prepričanju ni nujno, da šola zemljišče vrne. Poleg tega šola posestvo potrebuje za vzgojo in izobraževanje. Zoper novomeško občinsko odločbo, jx> kateri naj bi površine vrnili, se je zaradi omenjenega že pritožilo ministrstvo za šolstvo. Upamo, da bo odločba razveljavljena.” Po tem, kar pravi ravnatelj Hrovat, sc država in občina obnašata do šole prav nasprotno, kot bi šolsko vodstvo pričakovalo. Namesto da bi podprli prizadevanja Grmske šole za vrnitev zemljišč, v pre-
teklosti odvzetih njej, zdaj pomagata v akciji, katere končni učinek bi bilo ponovno zmanjšanje šolskih površin. Tone Hrovat trdi, da je družba ali država šoli doslej samo jemala in učno-vzgojna ustanova ni imela možnosti in pravice zahtevati nazaj. O sedanjih predlogih, ki naj bi znovg prizadeli solo, pa pravi tako: “Izguba teh zemljišč bi pomenila začetek konca naše 107 stare šole, ki je v svoji skupini verjetno najboljša v Sloveniji.”
Nepopustljivost in podpora z višjih mest, ki sc ju da slutiti za tem, kažeta, da so se stvari močno zapletle.
Dodatno sc utegne kaj zaplesti zato, ker je na nekdanjem Agničcvcm posestvu, torej na ozemlju, ki ga zadevajo sedanja lastninska pogajanja, zasebna trgovina. Nekateri, ki so blizu skupnosti novomeških krajevnih skup-
• V pripravi je kupoprodajna pogodba z naslednikom Agničeve. Ce jo bosta obe strani podpisali, bi naročili glavne projekte in prihodnjo pomlad bi lahko začeli delati omenjeno pokopališče.
nosti, menda razpolagajo s podatki, da je ta trgovina tu nastala, ali bolje, da sc zdaj širi brez ustreznih dovoljenj in da jo bo treba spraviti izpred vhoda predvidenega pokopališča. Zasebniki, ki so naredili to trgovino iz zapuščenih hlevov, pravijo, da imajo vsa potrebna dovoljenja za to, kar delajo. “Skušali sc bomo vklapljati v načrt, kakršen p č bo. Zdaj o morebitni selitvi ali z _ .'«n-ju trgovine ne razmišljamo, Če bodo stvari tako daleč, da bo to potrebno, bomo razmišljali tudi o čem takem.” Tako pravi Jože Krese, eden od zasebnih solastnikov PCK, torej trgovine, ki očitno ne nastaja brez vednosti Občinarjev.	m. LUZAR
Kriza v tovarni še ni kriza v pisarni
Javna tribuna Združene liste - Manjšo javno porabo - Skrivalnice s plačo
dolg pločnik ob regionalni cesti, ki ga tx>do verjetno gradili prihodnje leto. Ta prostor za pešce bo ob cesti med Šentjernejem in Gorenjo Brezovico.
Boljši povezavi je namenjeno tudi vlaganje v telefonsko omrežje. Krajevna skupnost Šentjernej bo dala napeljati telefon na Javorovico, ki je edina vas brez telefona v krajevni skupnosti. Ustrezna pogodba, ki jo
• Ob tem ko načrtuje veliko neodložljivih akcij, KS Šentjernej ugotavlja, da ji za vse zmanjkuje denarja. Prednost je dala gradnji mrliške vežice, zato je temu ustrezno za kakšni dve leti oklestila vse druge krajevne načrte.
glede te telefonske linije sklepata pošta in krajevna skupnost, dobiva ravno v teli dneh potrebne podpise.
Z boljšo tako in drugačno medkrajevno povezavo bodo ljudem bolj dosegljive različne storitve in službe, kakršna je tudi veterinarska. V zvezi Z veterinarji omenja vodstvo KS Šentjernej, da namerava urediti nove prostore za veterinarsko postajo.
L. M.
Doplačil dohodnine je več
Tretjina odločb za dohodnino je že v Novem mestu -Za 15 milijonov tolarjev več doplačil
NOVO MESTO - V novomeški izpostavi Republiške uprave za javne prihodke so letos sprejeli 36.199 najxivcdi zavodmcro odohodninc za leto 1992. Že maja so vse prijavljene podatke vnesli v računalnik ter jih poslali v Ljubljano, kjer so podatke obdelali in 4. junija v Novo mesto že poslali 13.233 odločb. Gre za odločbe davčnih zavezancev, ki v svojih napovedih niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane in katerih podatki sc ujemajo s kontrolnimi, ki so jih Republiški upravi za javne prihodke posredovali delodajalci oz. izplačevalci dohodkov. Od že izdanih odloč je za 33,321.054 tolarjev doplačil, medtem ko je vračil dohodnine manj, le za 18,295.769 tolarjev. 2580-int zavezancem ne ho treba dohodnine ne doplačati niti jim je ne bodo vračali, saj je pri njih razlika med plačano akontacijo in odmerjeno dohodnino manjša od 300 tolarjev. Davčni zavezanci, ki morajo doplačati razliko, morajo to po določilihih zakona o dohodnini storiti v 30 dneh in ne v 60 kot iani.
Kljub temu, da smo letos izpolnjevali napovedi za dohodnino že drugič, je bilo precej obrazcev izpolnjenih nepravilno ali pa nepopolno, Večina pomanjkjlivo izprolnjcnih napovedi je prispela po pošti.
Medtem ko lani na upravi za javne prihodke niso opravljali inšpekcijskih pregledov dohodnine, bodo letos davčni inšpektorji kontrolirali pravilnost prijavljenih frodatkov za dve leti skupaj. Če bodo ugotovili nepravilnosti, predvsem prenizko prijavljene dohodke in ncoddanc prijave, bodo kršitelje prijavili sodniku za prekrške. Kazni za utajo davkov so visoke. Najnižja kazen znaša 400.000 tolarjev. Podatke v napovedi je možno še spremeniti oz. dopolniti brez posledic, vse dokler ne steče postopek pri sodniku za prekrške.	j
Darja Horvat
V Fazanu bo letovalo več kot 240 otrok
Za otroke, ki sicer ne bi videli morja * v
NOVO MESTO - Ko pridejo počitnice, si skoraj vsi otroci želijo, da bi vsaj nekaj dni preživeli na morju. Vsi starši svojim otrokom ne morejo izpolniti teh želja. Da pa ne bi bili otroci iz socialno šibkejših družin prikrajšani za morske užiicc, že nekaj let zapored organizira zanje letovanje na morju Občinska organizacija Rdečega križa iz Novega mesta. V Luciji pri Portorožu imajo namreč počitniški dom Fazan.
“Letos smo otroke razporedili v šest izmen po približno 41 otrok, po vsej verjetnosti pa bomo zaradi velikega povpraševanja organizirali še sedmo izmeno,” pravi sekretarka OORK Novo mesto Darja Horvat. Prva skupina otrok je v slovensko Primorje odšla minulo soboto in bo tam 10 dni. Za otroke bodo skrbeli pedagoški vodja ter dve vzgojiteljici in medicinska sestra, ki so zaposlene prek javnih del. “Pri razporejanju v skupine gledamo, da otroci iz podeželskih šol ostanejo skupaj,” razlaga Horvatova in še dodaja, da je otrok za takšno letovanje iz leta
v leto več, kar kaže, da si vse več staršev ne more privoščiti morja. Ker je zanimanje za letovanje veliko, so starostno dobo učencev, ki lahko letujejo, omejili od 7 do 13 let na 7 do 11 let. Pred leti so otroci letovali tudi v petih prikolicah, ki pa so žal dotrajale.
“To letovanje je v prvi vrsti namenjeno otrokom iz socialno šibkejših družin, da preživijo v prijetnem okolju nekaj dni in sc zdravi vrnejo domov. Starši namreč za desetdnevno bivanje prispevajo 6 do 18 tisoč tolarjev, odvisno od njihovega zaslužka, ostali delež krije občinski proračun,” pravi Horvatova. Če bo zanimanje staršev za letovanje otrok veliko, jim bodo ponudili tudi letovanje na Debelem Rtiču, kjer imajo zakupljenih 240 mest, vendar je tam oskrbnina
dražja
Debelem Rtiču pa bodo tudi sicer letovali otroci, ki jih je tja napotilo zdravstvo.
J. D.
NOVO MESTO - Levica ima globoko etično moč. Levica je sposobna zagotoviti boljše pogoje za narodovo prihodnost kot pa drugi. Priložnost, da se izkaže v tem smislu, bo imela, saj sc bo okrepila. V tako optimističnem tonu je nastopil mag. Janez Kocijančič na nedavni javni tribuni v Novem mestu, ki jo je organizirala novomeška občinska organizacija SDP.
Predsednik Združene liste socialnih demokratov je ob tem opozoril na povečevanje socialne stiske prebivalstva, ki jo po njegovem potrjuje tudi 130.000 brezposelnih in opazen padec industrijske proizvodnje. Pri pojasnjevanju strankinega programa je med drugim navedel, da nova Združena lista zahteva gospodarski preobrat in izvozno ekspanzijo ter socialno partnerstvo, ki bo temeljilo na medsebojnem zaupanju in bo več kot kolektivna pogodba. Stranka zahteva tudi učinkovito soupravljanje in varovanje človekovih pravic. Prav tako sc zdi stranki prepotreben ukrep čimprejšnje pošteno lastninjenje, ki bo omogočilo Sloveniji nov razvojni ciklus. Škodljiv pa je rc-vanšizem, zato ga tako kot fašistično idejo Kocijančičeva stranka zavrača.
Kocijančič je menil, da država ne bo mogla reševati kriznih razmer samo z zmanjševanjem plač, pač pa bo morala zmanjšati javno porabo. Kajti kot je prepričan, je gospodarska kriza že “prišla v tovarno, ni pa še prišla v pisarno”. Zadnjo zamrznitev plač in pokojnin je Kocijančič omenil kot nujen vladni ukrep.
Miran Potrč, ki sc je osredotočil na lokalno samoupravo, je menil, da bi morali ustrezne organizacijske oblike določiti z zakonom, saj bo v nasprotnem primeru vladal na tem področju popoln nered, posebej pri financiranju bodočih občin.
Na javni tribuni, ki so sc je od gostov iz Ljubljane udeležili tudi Sonja Lokar, Brane Omerzu in Cvetka Tinaucr, so tudi člani novomeške organizacije opozarjali na različne pojavne oblike družbene neenakosti. Ivan Tovšak je izpostavil ugodnosti poslancev, češ da so prevelike. Z njim sc je strinjal Rudi Hrvatin, kateremu sc zdijo sporne zlasti poslanske prednosti pri upokojevanju. Hrvatina so zbodle delavske plače kot izhodišče pokojnin. Po njegovem mnenju dobijo delavci na račun bonov in drugih podobnih dodatkov v resnici več denarja, kot uradno prikazuje statistika, in pokojnine so v primerjavi z dejanskimi delavskimi prejemki prenizke. Takemu načinu izplačevanja delavskih osebnih prejemkov bi sc morali enako odločno postaviti po robu delavci, saj so zaradi bonov in podobnega prikrajšani pri svoji pokojninski osnovi. Hrvatin pričakuje pošteno in humano obnašanje države do starejših državljanov in pri tem računa na polno podporo Združene liste socialnih demokra-
L. M.
tov.
Denarja komaj za najnujnejše
Pol od 307 milijonov tolarjev, kolikor bo letos na voljo za komunalno področje, je namenjeno za oskrbo z vodo - Dolžniki še otežujejo že tako težko stanje
NOVO MESTO - Letos bo za komunalno dejavnost v novomeški občini na vo^jo skupaj 307 milijonov tolarjev. To je denar, s katerim novomeška Komunala realno lahko računa, in tej vsoti so tudi prilagodili letoši\ji plan. Prvotni plan je bil precej obsežnejši, da o potrebah na tem področju, ki daleč presegajo dejansko možnosti, sploh ne govorimo. Vendar, kot pravijo, človek spravi vase samo toliko, kolikor lahko zine.
DRUŽABNO SREČANJE PREBIVALCEV KS OREHOVICA - Na dan državnosti bo poslej vsako leto pri Miklavžu srečanje krajanov Orehovice. Na prvem srečanju se jih je na košcnicah zbralo več kot 500 in veselo je bilo, da je kaj. Organizatorji so pripravili “podgorjanske kmečke igre", na katerih so se ekipa vasi te krajevne skupnosti pomerile v plezanju na drevo, teku v vrečah, nošenju jerbasa, žaganju hloda, prenašanju balonov s košem, iskanju koruze, vlečenju vrvi in sestavljanju kmečkega voza. Po napetih bojih, prepletenih s humorjem, je zmagalaa ekipa Loke (na sliki), ki je v finalni tekmi z vrvjo potegnila Cerov Log. Ostale ekipe so se razvrstile takole: 2. Zapuže, 3. Orehovica, 4. Cerov Log 5. Dol. Mokro Polje, 6. Gor. Mokro Polje, 7. Tolsti Vrh, 8. Gor. Stara vas, 9. Pristava, 10. Prapreče. Že dopoldan so se štiri ekipe krajevne skupnosti pomerile tudi v malem nogometu. Zmagala je ekipa Mokrega Polja pred Kremenom, Camberkom in M KM Mokro Polje. Na koncu so lovci za vse skuhali golaž. (Foto: J. Pavlin)
Od teh 307 milijonov za dela na komunalnem področju jih bodo kar 205 dobili od cene komunalnih storitev, se pravi denarja Komunale; 43 milijonov tolarjev je oz. še bo prispeval občinski proračun, 25 milijonov bo prišlo iz republiškega proračuna, ostalo pa iz sklada stavbnih zemljišč in nekaj malega iz krajevnih skupnosti.
“Pol vsega za letos načrtovanega denarja za komunalno področje je namenjenega za oskrbo z vodo,” pravi direktor Komunale Adolf Zupan. Pri iskanju novih virov pitne vode gre v prvi vrsti za območja Dolenjskih Topli^ Podgorja, trškogorskega gričevja in Žužemberka.. Od večjih del pri oskrbi z vodo je treba omeniti nadaljevanje gradnje vodovoda v Birčni vasi. Kako primanjkuje denarja za oskrbo z vodo, pove podatek, da bodo letos z denarjem, ki je na voljo, lahko obnovili samo 4 km vodovodnega omrežja, morali bi ga pa 15 km.
Končujejo dela pri gradnji kanalizacije in Čistilne naprave v Mirni Peči, letos pa bodo delno sanirali zelo resen in hud problem kanalizacije v Stopičah, kjer bodo kanalizacijo iz najožjega vodovarstvenega območja speljali nižje v Težko vodo. Seveda to ni in ne sme biti dokončna rešitev tega resnega, da ne rečemo usodnega vprašanja pri oskrbi s pitno vodo iz tega zajetja. V planu je tudi nadaljevanje del pri gradnji glavnega kanala v Straži, tako da za naprej v tem kraju ostane še graditja čistilne naprave s črpališčem.
Pri oskrbi s plinom bi radi plinovod potegnili od Novotcksa do vojašnice v Bršljinu. Čeprav sta lanski dve vrtini, s katerimi so ugotavljali vpliv de-, ponije komunalnih odpadkov v Lcs-kovcu, jx>kazali, da, kar se izcednih vod tiče, ni negativnih vplivov, bodo letos izvrtali še eno.
Največ “dolga” jim bo ostalo pri oskrbi s pitno vodo, kjer so največje potrebe pa tudi stroški. Tako ni moč
upati, da bo Gabijc letos dobilo vodo iz vrtine nad vasjo. Vode iz globin je sicer dovolj, zgrajen je tudi 200-kubični rezervoar, vreden 30 milijonov tolarjev, vendar bi morali namestiti še posebne filtre, ker je v vodi preveč (sicer nenevarnega) železa. Ta filtrska postaja in črpališče pa bi stala dodatnih 20 milijonov tolarjev, tega denarja pa ni. In tako bodo morali še naprej vodo v gabrski rezervoar voziti s cisternami, kar seveda veliko stanc.
Prav tako letos ne bo denarja za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Žužemberku, kar so računali zgraditi z denarjem od obvzcnic, vendar je država prodajo občinskih obveznic ustavila. Da bi vsaj delno olajšali izredno težko stanje na komunalnem področju povsod po Sloveniji, je vlada s L julijem dovolila 30-odst. povišanje cen za čiščenje odpadnih vod in 5 odst. pri oskrbi s pitno vodo, za ostale komunalne dejavnosti pa ne. “Stanje na tem področju je Še težje zato, ker nam zlasti podjetja, ki so v težavah zelo neredno plačujejo," pravi Zupan. Tako novomeški Komunali taki neredni plačniki stalno dolgujejo 20 do 30 milijonov tolarjev.
A. BARTEU
DRVA IN ZELENICE - Zelenice ob železničarskih blokih v Bršljinu blizu Pioniija služijo vsemu drugemu, samo ne svojemu prvotnemu namenu - da bi lepšale blokovsko naselje. Ljudje brez občutka in odnosa so jih spremenili v parkirišča, predvsem pa v prostore, kamor zlagajo drva. Te skladovnice drv na (nekdanjih) zelenicah stojijo tudi po več let. Zakaj jih ljudje nabavijo toliko, da jim potem propadajo, je pač njihova stvar, stvar drugih pa bi morala biti, da jim preprečijo, da bi propadala na zelenicah. Ker ne zaležejo opozorila, bi bilo treba poseči po kaznih. Morda bodo te spet vrnile zelenicam nekdanjo podobo, veliki večini stanovalcev pa zadovoljstvo.
EKSPRES - Avto šola Dual ex-pres na vabilu za tečaj sporoča, da je tečaj pojrodnc. Ko bo tečaj končan, bi bilo dobro, če bi sc udeležili kakšnega hitrega tečaja slovenščine, in to popoldne.
RANA URA - Delikateso v Novem mestu odpirajo ob pol sedmih zjutraj. Zanimivo - ob tej uri sploh ni prevelikega zanimanja za nakup delikatesnih dobrot, pač pa ta zgodnja ura privabi samo pijančke in klošarje. Ti očitno edini začenjajo “delati” tako zgodaj. Po jutru sc dan pozna. Rana ura, zlata ura in kar je še rekov za take priložnosti.
TIP - V petek zvečer je nek tip vpričo mimoidočih po mestu odvijal pokrovčke na ventilčkih avtomobilskih gum. Pa pride mimo ženska, lastnica avtomobila, ki je bil tudi deležen njegovega tretmaja. Ženska zaprepadena, tip pa, kot da ni nič, mirno odide v noč. Žačctck vikenda ima tip očitno rezerviran za pokrovčke, med tednom pa iz gum “pobira” tudi zrak.
LEGENDA - Legenda novomeškega sprehajalnega teka, bradati Jože Štinc, uddclcžcncc številnih maratonskih in ultra dolgih tekov v domovini in tujini, sc letos na splošno začudenje ni udeležil mirnopeškega teka. Poznavalci ugibajo, če sc Štinc ni temu priljubljenemu teku odpovedal iz solidarnosti do tekačic, ki so za razliko od tekačev na isti progi ostale brez bogatih denarnih nagrad.
Ena gospa je rekla, da sedaj, ko si je privoščila jedačo na gasilski veselici v Mirni Peči, razume tudi drugi pomen gasilskega pozdrav: Na pomoč. Od nje je šlo spredaj in zadaj, v tolažbo pa ji je bilo samo to, da v nesreči ni bila sama.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 3. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•Novo mesto: od 7. do 19. ure: Blagovnica, Žabja vas
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: Irgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 7. do 19.30: Irgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: Irgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Prodajalna Rog •Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
•Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
V	nedeljo, 4. julija, bodo odpde naslednje prodajalne živil:
•Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 7. do 19.30: Irgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Sentpetru
Črnomaljski drobir]
PRAH - Preden sta se minister Igor Umek in njegov sekretar Marjan Dvornik iz Vinice odpravila proti Sinjemu Vrhu, sta zatrjevala, da ni boljšega kot dober makadam. Toda naletela sta na zelo slabo cesto, tako da sta ob prihodu na Sinji Vrh ostala brez besed. Zato pa je bil bolj zgovoren predsednik črnomaljske vlade, ki sc je ob guncanju na Sinji Vrh spomnil pregovora, ki pravi, da sc za dobrim konjem zelo kadi. Na svojem avtu in v pljučih je občutil, da sc je za ministrom Umekom zelo dvigoval prah, saj ga je moral požirati za njim kar osem kilometrov.
OBLJUBE - Na Sinjem Vrhu je bilo ob prej omenjenem obisku slišati veliko obljub. Ko so padalc obljube, je celo sonce pokukalo izza oblakov, a sc hitro skrilo, ko so domačini tarnali. Ko so gostje odšli, pa sc je povsem razjasnilo. Zato v Sinjcvcih sedaj kljuje, kaj so obljubili gostje Ziljanom, h katerim so odšli na obisk od njih.
OGROŽENOST - Zgoraj omenjene goste je v Vinici že uspelo prepričati, kako zelo demografsko ogroženi so ob Kolpi, čeprav minister Umek ni povsem doumel, kaj počno tako postavni možje, ki so ga sprejeli, da nimajo več otrok. A sc je kljub temu sprijaznil, da so pač ogroženi pa pika! Toda glej ga, zlomka! Na Sinjem Vrhu jih je pričakala cela četa otrok. Umeka je najprej zanimalo, od kod so, pa so jim domačini pojasnili, da je nekaj celo sposojenih. Kakor koli že, glavno je, da bodo dobili v vas asfaltno cesto. Potem bo minister lažje hodil prepričevat vaščane, naj imajo več otrok.
Sprehod po Metliki)
METLIŠKI IZVRŠNI SVET dobiva najrazličnejše prošnje za denarno pomoč: od vlog za izdajo knjig, snemanja videokaset pa do priprave piknikov, ki naj bi ponesli v svet slavo in dober glas o gostoljubju Belokranjcev. Člani vlade sc znajdejo v zagatnem položaju: če ne odobrijo denarja, jih prosilci razglasijo za ljudi, ki nimajo posluha za najrazličnejše dejavnosti, če pa že kaj prispevajo, sc brž oglasijo kritiki, ki čivkajo o razmetavanju denarja davkoplačevalcev.
METLIŠKA VLADA POGOSTOKRAT razpravlja o demografsko ogroženih območjih, za katere naj bi pricurljalo nekaj denarja iz Ljubljane. Za te zadeve je bilo porabljenega že veliko, človek bi rekel, preveč časa. Nič čudnega ni, če je nekdo ob vsem tem pripomnil: “Veliko pametnejše bi bilo, če bi odšli domov delat otroke. V tem primeru bi sc rešili oznake: demografsko ogroženi, poleg tega pa bi bili naši obrazi veliko zadovoljnejši in srečnejši.” Razjasnila pa bi se tudi lica žen mož, ki sedijo v metliškem izvršnem svetu.
( Trebanjske iveri
LJUDSKO IZROČILO - Na trebanjskem srečanju motoristov, ki so ga priredili v teh dneh, sta dva Slovenca na motorjih pokazala malo akrobacij za publiko. Eden od teh je vozil po zadnjem kolesu, drugi pa je kuril gumo, kot sc temu reče strokovno. Množica je hrumela od navdušenja. Za te nič kaj varne motoristične vragolije pa ni imel posluha redar v policijski uniformi. Poklicno je klofnil enega od motoristov in lc-ta je pogrnil, kot je dolg in širok. Za nameček je policijsko oblečeni in razposajeni človek motorista akrobata strpal v marico in ga deponiral na policijski postaji v Trebnjem. Od tam so uradne osebe motorista izpustile šele, ko je ljudstvo prirohnelo tako rekoč do vrat policije in tam zahtevalo nazaj svojega junaka. Tepež na tem srečanju ni letošnja posebnost. Tudi lani je eden od razposajenih motoristov prejel klofuto. Roka, ki jo je dodelila, je bila tedaj celo last bolj visoke osebe kot letos.
PRIREDITEV - Prireditev Iz trebanjskega koša je bila precej naporna. Nekatere domačinke so bile po nekajdnevnem prenašanju “koša” že tako zdelane, da so morale v nedeljo že sredi dneva v posteljo.
CESTA - Odbornik Marjan Do-lenšck je vprašal v Trebnjem gostujočega državnega tajnika Marjana Dvornika, kdaj bo asfalt na cesti od Spodnjih Laknic do Zbur. Skorajšnje asfaltiranje tega odseka sta menda že pred leti obljubila sedanji zunanji minister I-ojzc Peterle, trebanjski rojak, in Matjan Krajnc, tedaj prometni minister. Dvornik je z nasmeškom napovedal, da bodo vrvico prerezali na malo mašo. Dvornik je edini, ki je povedal za pravi datum otvoritve ceste, saj je modro zamolčal, do katere male maše bodo cesto asfaltirali.
• Pokojnine se že nekaj mesecev ne višajo. Upokojencem sc viša pritisk. (Jurič)

IZ NKŠIH OBČIN
lLiiiit
IZ NKŠIH OBČIN
Mejni prehod odganja kopalce
METLIKA - Kopalna sezona v Kolpi se je začela, s tem pa tudi težave podjetja Gostinstvo in turizem Metlika (GTM), ki je, ko je reka postala državna meja, izgubilo veliko gostov na metliškem kopališču. Toda v GTM se na probleme, ki jih imajo v turistični sezoni zaradi mnogih neurejeni zadev, niso spomnili sedaj, ko odpirajo vrata svojih gostišč na kopališčih, ampak že veliko prej.
Tako so novembra lani poslali na ministrstva za notranje zadeve, gostinstvo in finance zahtevo za povračilo izpada dohodka na kopališču Breza v Metliki. Zato, ker bi morali na kopanje ali kampiranje čez mejni prehod, sc mnogi raje niso odločali za to kopališče. Hkrati so iz GTM sporočili pristojnim v državi, da bodo uredili čim prej poseben dostop do tega kopališča. Čeprav so jih na vse to še enkrat spomnili letošnjega februarja, niso dobili nobenega odgovora. Vmes so predlagali še, naj bi na metliškem kopališču odprli pro-stocarinsko trgovino, a so zvedeli, da to ob južni meji ne bo mogoče.
“Danes odpiramo gostinski lokal v Brezi in že vnaprej vemo, da bomo v njem delali z izgubo. Lani je je bilo za celoletni plači dveh delavcev. Da je zanjo zares kriv prav mejni prehod, lahko potrdim tudi s tem, da smo imeli lani, ko je bila zares odlična kopalna sezona, v gostišču
na podzemeljskem kopališču tristokrat večji promet, na metliškem pa štirikrat manjši kot leta poprej,” pove direktorica GTM Vera Pcšclj. Zatjujc, da
• Na seji metliške vlade je pretekli teden tekla beseda tudi o mini kampih ob Kolpi. Priznali so, da vlada ob reki poleti velik nered, a divjega kampiranja ni moč prepovedati, ne da bi turistom ponudili urejene kampe. Vendar so menili, da so s tem kakor tudi s sprejemanjem odlokov za letošnjo sezono prepozni, da pa je skngni čas, da začnejo vse to urejati za prihodnje leto. Ob tem so podprli tudi pobudo turističnega društva Poljanska dolina ob Kolpi, ki mu je veliko do tega, da se razmere ob Kolpi uredjjo.
bodo vztrajali pri svoji zahtevi, naj jim dovolijo dohod do kopališča vsaj
Ne obljuba, tokrat gre zares
Končno denar za začetek rekonstrukcije makadamske ceste od Vinice proti Staremu trgu - Še vodovod - Poslej manj izseljevanja in razvoj turizma
VINICA, SINJI VRH - Krajevna skupnost Vinica leži na skrajnem jugu Slovenije, a prebivalci ne želijo, da bi zaradi geografske lege postali jug države tudi v ekonomskem smislu. Zato so ob nedavnem obisku ministra za promet in zveze Igorja Umeka, državnega sekretarja pri omenjenem ministrstvu Marjana Dvornika in poslanke v državnem zboru Vide Čadonič-Špelič postavili tri zahteve: najpozneje v dveh letih rekonstruirati cesto Črnomclj-Vinica in Vini-ca-Stari trg, urediti mejni prehod v Vinici tudi za blagovni promet ter nameniti več denarja za demografsko ogrožene, ki bi ga v KS porabili za vodooskrbo.
Sicer sc lahko zgodi, so bili ostri Viničani, da ljudje ob meji ne le da ne bodo srečni, ampak bo imela država z njimi še precej težav. In viniška KS ima kar 30 km državne meje. Da ne gre za velike želje, pač pa zgolj za to, da bi tudi tem ljudem zagotovili takšne razmere za življenje, ki so še vzdržne, sta ob obisku poudarila tudi predsednik črnomaljske skupščine Martin Janžekovič in izvršnega sveta Anton Horvat. V občini so sicer dali pri pripravi razvojnih programov prednost obkolp-ju, toda rezultati so bili pičli, ker je iz republike prišlo manj denarja, kot so pričakovali.
Minister Umek je dejal, da bodo po predvidevanjih za razvoj obmejnih občin namenili za desetino več denarja kot za ostale, vendar si ne smejo delati iluzij, da bo projekt zelene meje rešen čez noč. Sekretar Dvornik je dodal, da je s Hrvati končan dogovor o blagovnem prometu na viniškem mejnem prehodu ter da
naj bi nadaljevali v prihodnjih letih. Kdaj bo končana, ni mogel reči, zagotovil pa je, da bo zanjo vsako leto namenjeno v republiškem presedaj ostaja nerešeno le še vprašanje infrastrukture na meji. Kar pa sc tiče ceste proti Sinjemu Vrhu, je zagotovil, da je zanjo v letošnjem preračunu zagotovljenih 35 milijonov tolarjev in da bodo začeli z gradbenimi deli v juliju ali avgustu.
E
V GTM opozarjajo na težave, ki jih imajo na metliškem kopališču zaradi bližnjega mejnega prehoda - S potnim listom do slovenskega kopališča?
po lastni zemlji. “Mar bomo res morali opozoriti nase z zaprtjem mejnega prehoda, kot so to nedavno storili kmetje?” sc sprašuje.
Zatrjuje, da sc zelo dobro zavedajo, da je postala Kolpa najdaljše slovensko obrežje in bo prihajalo k njim vse več turistov. “Zanje pa bi morale kaj narediti prav vse občine ob Kolpi, zlasti pa država. Zelo pomembno je, kako sc bomo pripravili na sprejem gostov in kakšen red bomo uvedli. Tega, da bi kampirali kjerkoli, mora biti konec. Že lani je bilo rečeno, da bodo v naši občini sprejeli odlok, ki bo urejal red ob Kolpi, a ga še vedno ni,” se huduje Pcšljcva. Toda v GTM so sc po svojih močeh kljub temu pripravljali na poletno sezono. Tako so preko javnih del v podzemeljskem kopališču očistili kopališče in prostor za kampiranje, kjer je prostora za 25 prikolic ali šotorov. Postavili so igrala za otroke, v gostišču je na voljo hitro pripravljena hrana. Za prihodnja leta imajo v načrtu postavitev ograje in zgraditev sanitarnega objekta ter manjše trgovine v kampu. Tako bodo zagotovili vse najnujnejše, kar potrebuje mini kamp.
M. BEZEK-JAKŠE
Rekonstrukcijo 20 km makadamske ceste od Vinice proti Staremu trgu računu nekaj denarja. Te novice so bili še posebej veseli prebivalci Sinjega Vrha in okoliških vasi, ki so jih gostje prav tako obiskali. Zanje je namreč cesta upanje, da obkolpski kraji ostanejo poseljeni in da sc ne bodo spremenili v lovni rezervat, kot so bile težnje pred leti.
M. BEZEK-JAKŠE
VEŠElvi NOVICA - Minister Igor Umek, državni sekretar Marjan Dvornik in poslanka v državnem zbora Vida Čadonič-Špelič med Sinjevrhovci. Novica, ki so jim jo prinesli, da bodo namreč kmalu začeli z rekonstmkcijo ceste do njihove vasi, je bila zanje največje darilo v zadnjih desetletjih. Ko bodo imeli asfalt, bodo tudi lažje razvijali turizem, ki si ga tako želijo. Sicer pa so se gostje udeležili tudi proslave ob dnevu državnosti v Ziljah ter otvoritve lokalne poti do tamkajšnje cerkve ,rv. Aniona. (Foto: M.B.-J.)
PRETVORNIK ZA II. PROGRAM
VINICA - Črnomaljski izvršni svet je sprejel pogodbo o nakupu opreme za TV pretvornik na Žcžlju, ki bo posredoval II. program. Skupna vrednost objektov je 49.400 DEM; 30 odst. denarja bo zagotovila črnomaljska občina in sicer polovico iz občinskega proračuna, drugo polovico pa krajevna skupnost Vinica iz svojih sredstev. Hkrati izvršni svet zahteva od RTV Slovenije, da opravi meritve in ugotovi, katerih predelov oddajnik na Zcžlju s svojim signalom ne bo zajel, ter predlaga ustrezno rešitev.
LETALIŠČE ŽE DOBILO PODOBO
METLIKA - Na belokranjskem športno-rckreacijskcm letališču v Prilozju, ki ga bodo slavnostno odprli 22. avgusta, je že urejena vzlctno-pristajalna steza, prav tako tudi dovozna jx>t. Sedaj pripravljajo lokacijsko dokumentacijo za postavitev manjšega hangarja za letala, ki bo veljal okrog 50.000 DEM. Zato so na metliškem izvršnem svetu menili, da bi morala pri sofinanciranju pomagati tudi črnomaljska občina ter člani Aerokluba Bela krajina.
Borci za strpnost
Obsodili napade na vrednote NOV
ČRNOMELJ - Pretekli teden so sc na seji sestali člani občinske skupščine Zveze združenj borcev NOV. Izrazili so zaskrbljenost zaradi odnosov Slovenije s sosednjo Hrvaško. Predvsem pa so obsodili napade na vrednote NOV in poskuse rehabilitacije med vojno obsojenih in likvidiranih izdajalcev in zločincev.
Menili so, da je takšno zavzemanje še zlasti prisotno v nekaterih časopisih. Poudarili so, da zgodovinske resnice o pomenu NOB ne more nihče razvrednotiti ali izničiti. Zato je dolžnost njihove organizacije, da sc odziva na žalitve NOB in njihovih udeležencev, na poskuse razvrednotenja NOB, skrunjenje in
• V začetku tega leta je bilo v 20 krajevnih organizacijah ZZB NOV v črnomaljski občini 1.807 članov, od katerih jih je zaposlenih le še pet. V zadnjih dveh letih je izstopilo iz organizacije več članov, tako predlani 30, lani pa 42. Gre predvsem za tiste brez priznane posebne dobe, ki menijo, da od organizacije Zveze borcev nimajo nikakršnih koristi.
uničevanje spominskih obeležij, spreminjanje in neupravičeno preimenovanje ulic in ustanov. Hkrati sc bodo, kot so dejali, zavzemali za strpnost in sožitje različno mislečih ter spravo med Slovenci.
Ekonomske razmere v občini je borcem predstavil Jože Strmec, podpredsednik izvršnega sveta. Dejal je, da je občina v Sloveniji še vedno manj razviti jug, število zaposlenih pa sc še zmanjšuje, medtem ko plače zaostajajo za dolenjskim povprečjem za 15 odst.	M.B.-J.
Tisoče ur za lepšo podobo Metlike
Javna dela tudi letos
METLIKA - Lani so v metliški občini v okviru javnih del urejali tudi staro jedro Metlike. Opravili so dela, ki jih mestna krajevna skupnost zaradi pomanjkanja denarja in potrebnih ljudi ni nikoli mogla, pa naj gre za obnovo starih škarp, stopnišč, ali za čiščenje in urejanje Obrha, ali obnovo mostička nad suho strogo Bojice. Morda na prvi pogled drobne, a za urejen videz mesta pomembne stvari.
Tako so v okvira javnih del lani popravili oporni zid nad hotelom, očistili strogo potoka Obrh, uredili razpadajoče stopnice nad hotelom, začeli z deli ob Navratilovi poti, obnovili mostiček čez suho strogo Bojice. Zlasti veliko dela je bilo pri čiščenju in urejanju Obrha in bregov nad njim. Prav po zaslugi javnih del postajajo izvir Obrha in bregovi ob njem lep in urejen mestni park. Samo pri gradnji mostička za pešce čez Bojico so opravili blizu ‘XM) delovnih ur. V okvira javnih del so urejali tudi dotrajano kanalizacijo in vodovod v starem delu Metlike. Javna dela so lani v Metliki trajala pol leta, delalo je 12 delavcev. Dela pri sanaciji mestnega jedra je sofinancirala metliška občina, in to v višini 2,8 milijona tolarjev.
“V okviru programa javnih del smo v lanskem letu v starem mestnem jedru opravili več kot 8.000 delovnih ur,” je povedal Juš Mihelčič, direktor metliške Komunale, v okviru katere potekajo ta dela. Delavci, ki se pri javnih delih najbolj izkažejo, imajo tudi največ možnosti za redno za-fnrslitcv. “Del, ki bi jih bilo treba v okviru javnih del opraviti v Metliki, je še precej,” pravi Mihelčič. “Tako so potrebne popravil razne škarpc, peš poti, urediti je treba okolico pomembnih stavb, kot so metliški grad, Komenda itd. Drugo področje, ki se je pokazalo pri rekonstrukciji komunalnih naprav v starem mestnem jedru, so arheološka dela. Potrebe pr> javnih delih sc kažejo tudi po vaseh, na primer pri urejanju pokopališč, nekategoriziranih cestah, veliko pa smo že naredili jiri odstranjevanju črnih odlagališč smeti jx> celi občini.” Kažejo sc še potrebe pri izdelavi katastrov komunalnih in drugih naprav, pri pomoči ostarelim in invalidnim osebam itd. “Bolj kot denar je pri takih stvareh pomembna organizacija,” je prepričan Mihelčič. '
Za naprej je v okviru javnih del v načrtu: nadaljevanje del v starem mestnem jedro, dokončna ureditev grajskega dvorišča, urejanje zelenic, nasadov, otroških igrišč ipd.
A. B.
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj
• Za uspešen zakon sta potrebna t ni
ne uspe. (Samuel)
uspi
dva. Eaen pa je dovolj, da zakon
Prodali tretino obveznic
Podjetniki niso enakopravni
Jože Vencelj, lastnik podjetja IST iz Trebnjega, meni, naj bi zbornica naredila lestvico (ne)uspešnosti podjetij - Kdaj enakopravni z velikimi podjetji?
Črnomaljske obveznice po mnenju izvršnega sveta dobro naložene - Letos izplačali prvi kupon
ČRNOMEIJ - V začetku preteklega leta so v ČTnomafju pričeli s prodajo občinskih obveznic, ki so jih izdali v vrednosti pet milijonov DEM. Dini in v prvih štirih letošnjih mesecih so prodali za 1.760.100 DEM obveznic ali za skoraj 103 milijone tolarjev.
Nekaj več kot 29 milijonov tolar-cv so porabili za ureditev skupne comunalnc infrastrukture v poslovni coni Majer. 44 milijonov tolarjev so namenili za pospeševanje malega gospodarstva, a učinke teh kreditov bodo preverjali konec leta. Posojilo so namenili za 36 programov, v katerih naj bi na novo zaposlili 163 delavcev. 6 milijonov tolarjev so vložili v podjetje Eki, v katerem je 105 zaposlenih. Nekaj manj kot 1,2 milijona tolarjev so porabili za gradnjo dveh kilometrov vodovoda od Sečjega sela do Učakovccv. 343 tisočakov pa za dva kilometra vodovoda Tribuče - Pribi-nei. jz tega denarja so kupili tudi nekaj materiala za odsek vodovoda
Dolenjci - Jankoviči. 17,8 milijona tolarjev so namenili za odsek ceste Jugorje - Osojnik, ki je v dolžini dobrega kilometra narejena v makadamski izvedbi, 3 milijone tolarjev pa za primarno telefonsko omrežje od Črnomlja proti Butoraju ter v poslovni coni Majer. Konec aprila je bilo na žiro računu še dobrih 484 tisočakov, ki jih bodo porabili za gradnjo infrastrukture v poslovni coni Majer.
Kot je bilo slišati na zadnji seji občinskega izvršnega sveta, so bile obveznice v glavnem dobro naložene. V letošnjem proračunu so predvideli izplačevanje prvega kupona. Glede na to, da je vrednost marke porasla, bodo morali izplačati večji znesek, kot so načrtovali, a menijo, da z vnovčevanjem kuponov prinašalci ne bodo imeli težav. S tistimi, ki so kupili obveznice za večje vsote, sc bo poskušal izvršni svet dogovoriti za tempo vnovčevanja kuponov.
M.B.-J.
TREBNJE - “Gospodarska zbornica bi morala narediti nekakšno lestvico bonitete oz. priporočila za podjetja, kajti zdaj smo mlajši in manjši podjetniki v dosti slabšem položaju kot večje firme, čeprav nekateri žveliki’ ne stojijo tako trdno, pa tudi med nami so razlike očitne. Od mlajših podjetij zdaj v bankah terjajo več za zavarovanje kot za obresti,” pravi Jože VenceU, ki je pred približno dvema letoma v Trebnjem odprl podjetje IST, d.o.o.
IST sc ukvarja zvečine z veleprodajo različnega clcktromatcriala, vse več pa proda tudi vetrobranskih stekel za osebne avtomobile (za Yuga, denimo, so stekla na voljo že za 12 tisočakov), za avtobuse in tovornjake. Tudi zavarovalnica pokrije stroške v IST-u nabavljenega vetrobranskega stekla, ki ga dobavijo takoj, prek poslovnega partnerja iz Gradca v Avstriji pa najpozneje v 3 do 4 dnevih.
Vencelj, dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Štefan, je na podjetniško pot krenil, potem ko je med drugim 16 let delal v komerciali Iskre. IST ima registriano tudi izvozno in uvozno dejavnost za slovenska podjetja, ki jo z republik nekdanje Jugoslavije skuša razširiti še na Madžarsko. Poleg iskanja novih trgov Vencelj razmišlja še o širitvi maloprodaje. Tedaj mu verjetno le ena pisarniška pomočnica ne bo več zadoščala. Ni mu sicer žal, ker sc je odločil za podjetništvo, saj je imel
že od nekdaj žilico in smisel za delo za ljudmi in za posel. Podobno kot še številni jxxljctniki pa bi želel, da bi bili podjetniki oz. drobno gospodarstvo končno le enakopravni z “velikimi”, zlasti v denarnih zadevah,
kajti še vedno so obrtniki in podjetniki zadnji na vrsti, ko bi jim morali dolžniki poravnati obveznosti, medtem ko sc velika podjetja, ko sc pojavljajo v vlogi upnika ali na davkariji, prav nič ne obiraj' in žugajo z zamudnimi obrestmi in celo tožbo. Majhni si pač tega največkrat ne smejo privoščiti, če hočejo še drugič dobiti kakšen posel pri velikih kupcih in slabih plačnikih. Po ustreznem zavarovanju plačil oz. večji finančni disciplini sc bo, kot kaže, ne le podjet-liko " ‘	’	*	'
nikom še kar lep čas kolcalo.
P. P.
Jože Vencelj
DANA V 1. LIGI
MIRNA - Nogometni klub Dana Mirna si je s sobotno zmago proti Jezeru iz Zbilj s 4:1 zagotovil drugo mesto v ligi in bo v prihodnji sezoni igral v L ligi medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Golc za Dano so pred 500 gledalci na mirenskem igrišču dosegli: Šlajkovec dva in Halilovič ter Božovič po enega. Tekmo so 6 minut pred koncem prekinili, ker so gosti iz Zbilj napadli sodnika. Cc bo nogometna zveza zaradi incidenta tekmo razveljavila, bo obveljal izid 3:0 za Dano, kar pomeni, da so sc mirenski nogometaši v vsakem primeru uvrstili v višji rang tekmovanja.
lili
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Naravni park bo v korist vsem
Park ne bo namenjen le slovenski eliti, kot je bil nekdanji zaprti prostor Kočevske Reke
KOČEVJE - Z javno tribuno 24. junija so v Kočevju zaključili prvi del razprav o Kočevskem naravnem parku, ki je trajala praktično ves jun(j. Nadaljevanje se obeta jeseni. Zaključno razpravo na javni tribuni, na kateri so strnili ugotovitve treh okroglih miz predtem, je vodil llorut Mencinger.
Krajani so povedali na tribuni več kritičnih misli o Kočevskem naravnem parku in izrazili tudi razne bojazni, na katere so predstavniki iniciativnega odbora za ustanovitev Kočevskega naravnega parka in tudi nekateri gostje ali pa drugi udeleženci razprave odgovorili tako:
Naravni park ne pomeni ponovnega ustanavljanja zaprtega območja na Kočevskem, saj bo dostopen vsem ljudem, tudi tujcem, ki imajo pravi odnos do narave. Seveda bodo tudi v parku veljala neka pravila vedenja in ne bo več mogoče odlagati odpadkov vsepovsod, speljavati gnojnice v kraške jame itd.
Ugovori, da s turizmom v naravnem parku ne bomo veliko zaslužili in bo zaradi parka odprtih le malo novih delovnih mest, niso upravičene. Tudi če s turizmom ne bomo zaslužili niti tolarja, to ne pomeni izgube, saj bodo pridobitve za naravo in človeka vredne več kot kakršenkoli zaslužek.
Razvojni programi raznih panog sc morajo dopolnjevati s parkom, sc pravi, da morajo spoštovati varstvo
narave. Zavedati pa se moramo, da je divjad le manjši del živalskega sveta in je za obstoj divjadi (in s tem lovskega turizma) potrebnih mnogo drugih živalskih in rastlinskih vrst. Te pa so najbolj ohranjene na Kočevskem.
O Kočevskih gozdovih, rastlinstvu in živalstvu vedo več strokovnjaki Evrope kot mi domačini. Tuje mnogo rastlinskih in živalskih vrst, ki v Evropi izumirajo. Interes nas domačinov, Slovencev in Evrope je, da se narava ohrani. Zato je tudi vsa Slovenija dolžna prispevati za vzdrževanje in ohranjevanje Kočevskega naravnega parka (seveda pa tudi Evropa, če te trditve drže, o čemer ni bila izrečena nobena beseda, ki sc ustvarja iz bi sc moral vračati na Kočevsko, ne pa sc zbirati v tako imenovanem integralnem republiškem proračunu in odlivati od tod.
Na tribuni je bilo izrečenih še veliko zanimivih misli, pomembnih za Kočevsko. O nekaterih bomo pisali v posebnih sestavkih. To velja še posebno za razgibano razpravo o cestah.
op. pis.). Dohodek, z kočevskih gozdov,
Očitki vladi in županu
Ribniška SKD na očitke glede preimenovanj ulic odgovaija z očitki
RIBNICA - Minuli četrtek zvečer je ribniška SKD sklicala v prostorih stranke na Šeškovi v Ribnici tiskovno konferenco, na kateri je pojasnila svoja stališča do nedavnega sprejema osnutka preimenovat^ nekaterih ulic v očrni. Povod za sklic konference so bili številni očitki stranki, še posebno pa pripombe in stališča, ki jih je v zvezi s tem sprejela občinska vlada.
Predsednik in podpredsednik stranke Benjamin Henigman in Franc Mihič sta zavrnila vse očitke v zvezi z nekorektnostjo in nepravilnostjo postopka sprejema osnutka preimenovanj. Poudarila sta, da je bil postopek legalen ter da po zakonu predhodna javna razprava ni obvezna. “V Ribnici je dobila na volitvah največ glasov SKD, kar nam daje moralni in politični mandat, da dajemo skupščini predloge,” je pojasnil Mihič, Henigman pa dodal: “Če sc bomo ljudem izneverili, nam na prihodnjih volitvah ne bodo več zaupali.”
Stališče izvršnega sveta, da je bil osnutek psihološko in politično izsiljen, sta označila za nekorektno ravnanje vlade do poslancev. Menila sta, da izvršni svet ne bi smel “komentirati” lastne skupščine, v nadaljevanju pa sta izredno ostro in kritično spregovorila prav o njegovem delu. Rekla sta, da izvršni svet ne opravlja svoje funkcije tako, kot bi moral, ter da bi morali nekateri neaktivni ministri v občinski vladi razmisliti o odstopu. Vladi sta tudi očitala, da ne izvršuje vseh skupčinskih sklepov in da očitno še ni doumela, v kakšni
situaciji sc družbena skupnost nahaja. Odmik ixl problemov sta očitala tudi županu zaradi dcprofcsionaliza-cijc najvišje funkcije v občini. Poudarila sta, tudi, da ima SKD konkretne ideje, kako sc lotiti k oživljanja ribniškega gospodarstva, ter za navedbo opravljenih del izpodbijala kot neupravičene pripombe, da naj bi sc v tem trenutku vsi skupaj raje bolj posvečali gospodarstvu kot “spornemu” preimenovanju ulic.
M. L.-S.
ki naj bi v zgornjem delu Kolpske doline (od Petrine do Osilnice in naprej) povezovale po slovenski strani tamkajšnje vasi, poleg tega pa tudi to območje z matično državo Slovenijo, s katero zdaj sploh nimajo cestne zveze (razen prek hrvaškega ozemlja).
JOŽE PRIMC
PRAZNIK V TRUBARJEV SPOMIN
VELIKE LAŠČE - Skupščina krajevne skupnosti je sklenila, da bodo krajani v tej skupnosti odslej praznovali krajevni praznik vsako leto 8. junija. Ta dan jih bo spominjal na rojstni dan prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja (1508-1586), ki sc je rodil v bližnji Rašici. Letos so ta praznik praznovali prvič in v spomin na 80-lctnico, ko so bile temu kraju podeljene trške pravice. Laščan Ivan Pucelj (1877-1945), minister in pripovednik, je ob dnevu te podelitve 31. maja 1913 naročil pri kiparju Svetoslavu Peruzziju grb Velikih Lašč. Ob praznovanju je planinsko društvo izvedlo pohod po velikolaški kulturni poti Levstik-Stritar-Trubar. Ta pot poteka od Velikih Lašč na hrib Sv. Rok, v vas Srobotnik, Dolenje (Spodnje) Retjc, rojstni kraj Frana Levstika, potem pot vodi na Podvalo, najvišjo točko poti, v Dvorsko vas, na Malo Slevico, Veliko Slevico, v Podsmreko in na Rašico.
V. D.
PODTALNICA NI LE STVAR PODJETJA
SODRAŽICA - Prebivalci tega kraja in okoliških vasi ocenjujejo, da v zadnjih desetletjih kar pospešeno črpamo podtalnico in smo tako posegli v tiste vodne zbiralnike, ki so bili stoletja nedotaknjeni. V razpravah o pospešenem izkoriščanju podzemnih vodnih virov sc krajani tega območja zavzemajo, da bi posvetili več skrbi izkoriščanju vodnih virov. Menijo, naj bi lo ne bilo vprašanje le javnega podjetja, temveč naj bi o tem razpravljali tudi ostali dejavniki.
Za Studenec ve tudi IVst
13. srečarye izvajalcev na diatonični harmoniki -
STUDENEC - Na 13. srečanju harmonikatjev, ki so ga v nedeljo na Studencu organizirali Gasilsko društvo in Prosvetno društvo Studenec ter Zveza kulturnih organizacij Sevnica, sc je za nastop na polfinalu, ki bo 28. avgusta v Mengšu, potegovalo 25 glasbenikov z diatonično harmoniko. Prek 900 obiskovalcev ic v sicer malce kislem vremenu imelo kaj videti in slišati. Poleg muzikantov je za dobro razpoloženje poskrbel zabavni Franc Pcstotnik, Osin Podokničar, ki bo s podoknico Nc-dcljca menda prišel kmalu tudi na Studenec. Prijetno popoldne so pomagali narediti tudi poskočni in pozorni strežaji in natakarice, ki so skrbeli za želodce.
Izmed nastopajočih harmonikarjev so sc v skupini 16 do 45 let uvrstili v polfinale Denis Novato iz Trsta,
Letos tri okrogle obletnice
50 let zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda, 100 let kočevske železnice in 600 let kočevske župnije
Franc Rajgl iz Kozjega, Jože Stušck iz Krmelja, Gregor Oblak iz Zabu-kovja in Martin Žibcrt s Studenca. K temu dodajmo, da je Novato prejel lani v Ljubečni zlato plaketo m da sc Rajgl lahko pohvali z zlato plaketo Avgusta Stanka, ki jo je dobil prav tako lansko leto na Zlati harmoniki v Ljubečni.
Iz tekmovalne skupine do 16 let so sc uvrstili v nadaljnje tekmovanje Zdravko Dcrstvcnšck iz Ljubljane, Boris Razboršck iz Rimskih Toplic in Scvničan Roman Kragl.
Najstarejši harmonikar na Studencu je bil Alojz Žvar s Senovega, ki ima za sabo 75 let življenja, najmlajši pa 12-lctni Boštjan Povšc iz Gornjega Leskovca. Na Studenec je prispelo po več muzikantov iz ene družine. Tako so igrali dva Antona jn Martin Perc, Martin in Martina Zibrct ter Jože in Zdravko Dcrstvcnšck.
L. M.
GASILCI NAGRADILI ŠOLARJE
KOČEVJE - Občinska gasilska zveza Kočevje je razpisala nagradni natečaj za učence vseh osnovnih šol v občini na temo “Požari v naravnem okolju”. Mlade avtorje najbolj uspelih literarnih del so gasilci nagradili s knjigami, najbolj uspelih likovnih del pa z barvicami in čopiči. Prejeli so jih: Željko Bjelan, Ana Glavač, Roman Osvald in Samo Grabrijan (vsi z OŠ Ob Rinži, Kočevje); Simon Gabrovec, Vesna Lužar in David Novak (vsi iz šole v Livoldu); Radija Nanek, Špela Irt, Sandra Čibej, Lea Brine, Lidija Blatnik, Boštjan Obramovič, Tina Djcnadjič in Miha Vardijan (vsi z OS Zbora odposlancev); Darko Brunec, Suzana Selšek, Rok Obrč, Sabina Papež, Matjaž Križaj, Majda Česnik, Andreja Žižek, Ana Cimprič in Andrej Hočevar (vsi iz OŠ Stara Cerkev); Sonja Knavs, Simona Janež, Blaž Štefančič in Anja Samsa (vsi iz OŠ Vas-Fara).
Kaj bo z lovišči in divjadjo?
Kdo bo upravljal in kdo gospodaril z lovišči?
RIBNICA - Bo z lovišči gospodarilo gozdno gospodarstvo, občina ali država? O tem v doslej še neuradnih pogovorih ugibajo tudi ribniški lovci. Ni namreč še določeno, kdo bo po novem upravljal z lovišči, gospodaril z divjadjo m tudi plačeval odškodnino za škodo, ki jo dela divjad kmctijccm in gozdarjem.
To škodo so doslej plačevali lovci. Ni pa znano, kako bo poslej, če bodo lovišča prevzeli gozdatji, ki bodo -po mnenju lovcev - skrbeli predvsem za svoje koristi in s tem tudi za komercialno plat lova. Lovci iz lovskih družin namreč zelo kritično ocenjujejo gospodarjenje in lov v gojitvenih loviščih in oborah. Tako pravijo, da v gojitvenih loviščih in oborah krmijo divjad, zato prihaja tja največ divjadi, ki nato dela škodo v okoliških gozdovih. Tujim gostom dajo odstreliti najboljšo divjad in tujci jo streljajo “kot v hlevu”, pravijo lovci in dodajajo, da sc preostala divjad jeseni razprši po kmetijskih površinah in še tam dela škodo.
Lovci imajo še več kritičnih pripomb o tem in onem, predvsem pa ugibajo, kaj bo o vsem tem določal novi zakon. Domnevajo, da bodo v bodoče lovišča v pristojnosti ali gozdnih gospodarstev ali pa občin oz. države in bodo lovske družine le najemnice lovišč.
J. P.
ŽE LETOS ASFALT?
KOČEVJE, DELNICE - Po dokaj zanesljivih hrvaških in slovenskih virih bodo že letos položili asfalt na cestnem odseku od Kuželja do Gašparccv (Mirtoviči), ki ga je že pred tremi leti pripravila za asfaltiranje še bivša JLA. Ta cestni odsek je na hrvaški strani Kolpe in povezuje Osilnico s Kočevjem oz. Slovenijo. Zaradi vojne sc je asfaltiranje zavleklo. Zdaj je na vrsti asfaltiranje dela hitre ceste Zagrcb-Rcka, zaradi česar bodo postavili asfaltno bazo pri Delnicah, ta občina pa bo v zameno za to zahtevala asfaltiranje cestnega odseka med Kuželjem in Gašparci (do slovenske meje) ali pa celo še naprej jx> hrvaškem obrežju Kolpe do vasi Turki.
Preprečimo
propadanje
stanovanj
Prodaja občinskih stanovanj še do 19. oktobra
KOČEVJE - Povzemamo nekaj misli iz osnutka programa stanovanjske dejavnosti v občini Kočevje za letos, o katerem je pred kratkim razpravljal občinski izvršni svet.
Občinski program bi moral temeljiti na republiškem (nacionalnem) programu, ki pa še ni sprejet. Zato je kočevski občinski izvršni svet pripravil svoj program, ki pa zajema predvsem naloge, ki jih stanovanjski zakon nalaga občinam kot lastnicam stanovanj in občinskemu upravnemu organu.
Občina Kočevje je lastnik 660 stanovanj, in sicer 561 solidarnostnih (79 borčevskih in upokojenskih je prenesla na skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja), 38 stanovanj delovne skupnosti upravnih organov in izvršnega sveta, 48 stanovanj zavodov, 6 stanovanj nekdanjih SIS in 7 stanovanj društev. Do sredine marca so odprodali 153 stanovanj. Kupoprodajne pogodbe (z imetniki stanovanjske pravice) bodo sklepali še do 19. oktobra letos.
Občina je dolžna priskrbeti primerno stanovanjc vsem imetnikom stanovanjske pravice, ki jim je bilo dodeljeno stanovanjc v zasebnih stanovanjih in stanovanjskih hišah, da sc bodo lastniki lahko vselili oz. razpolagali s svojim stanovanjem. V občini Kočevje doslej taki primeri niso zabeleženi, ho pa treba zagotoviti stanovanja tistim hišnikom, ki sc bodo zaradi upokojitve morali preseliti iz hišniškega stanovanja. Doslej sta dva taka zahtevka, in sicer za hišnika Šcškovcga doma in Zdravstvenega doma.
Za stanovanja, ki niso prodana, je občina dolžna skleniti najemne pogodbe. Tako bodo dosedanji imetniki stanovanjske pravice postali najemniki, ki bodo plačevali neprofitno stanarino. V teh pogodbah bo predvideno, da lastnik dvakrat letno prcvcija, kako najemnik uporablja m vzdržuje stanovanjc. Za boljša stanovanja, ki bodo ocenjena z nad 280 točkami, pa je predlagana profitna stanarina, ki naj hi po sedanjem predlogu znašala 4 DEM za kvadratni meter stanovanja na mesec.
Občinska skupščina kot upravni organ pa je dolžna tudi subvencionirali najemnine in druge stroške uporabe stanovanja, če najemniki iz opravičljivih razlogov tega ne bodo mogli sami plačevati.
Po predlogu izvršnega sveta naj hi z ustreznimi pravilniki uredili tudi dodeljevanje občinskih stanovanj v najem. Tako bo potrebno sprejeli pravilnik o oddajanju službenih stanovanj, pravilnik o oddajanju profitnih stanovanj, morda še pravilnik o oddajanju socialnih stanovanj itd.
Gotovo pa bo treba poskrbeti tudi, da ne bo prihajalo do propadanja stanovanj, kar sc lahko zgodi s privatizacijo stanovanj. Veliko lastnikov v eni hiši ali naselju sc namreč Ic težko dogovarja o nujnem skupnem vzdrževanju zgradbe naselja, jxiscbno še o plačevanju stroškov takega vzdrževanja.
J. PRIMC
DOLENJSKI LIST
j Vas četrtkov prijatelj [
KOČEVJE - Na zadnji seji odbora za proslave pri občinski skupščini Kočevje je bil govor predvsem o pripravah na tri velike proslave obletnic, ki jih bodo v Kočevju slavili to jesen.
■ STOLETNICO KOČEVSKE ŽELEZNICE bodo proslavili najprej, in sicer 25. septembra. V Kočevje je začel voziti vlak leto prej kot proti Novemu mestu. Proslava odprtja kočevske proge pa bo meddržavnega pomena, saj je v glavnem že dogovorjeno, da bodo za to priložnost pripeljali v Kočevje kar štirje muzejski vlaki, poleg slovenskega še avstrijski, madžarski in hrvaški. V Kočevju bodo stali 3 do 4 ure, saj bo tu glavna svečanost na lepo urejeni in okrašeni železniški postaji, nato pa še v mestu.
PETDESETLETNICO ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA bodo v Kočevju proslavili
2.	oktobra. Takrat bo v Kočevju tudi svečana seja Državnega zbora republike Slovenije, ki se ga bo poleg
fioslancev tega zbora udeležil tudi velik del republiškega vodstva, preživeli udeleženci Kočevskega zbora in drugi gostje. Do takrat je potrebno preuredili Seškov dom, kjer je zasedal zbor pred 50 leti in kjer bo tudi svečana seja. Predvidene so še izdaja dokumentarnega gradiva o Kočevskem zboru, simpozij o zgodovini slovenske državnosti in druge prireditve, ki bodo osvetlile ta zgodovinski dogodek v pravi luči, izšla pa naj bi tudi posebna kaseta o zboru, ki bo darilo vsem šolam.
ŠESTOLETNICO ŽUPNIJE KOČEVJE bodo proslavili 17. oktobra. Glavne prireditve ob tej obletnici bodo v cerkvi in okoli nje. Predvidenih je več programov, tako verskih, kulturnih in drugih.
Za te obletnice so predvideni še spominski znaki, poštne ovojnice, žigi in znamke, izdelava in prodaja ko-čevarskih spominkov itd. Do proslav pa bodo prenovljene tudi nekatere ulice, ceste in stavbe v mestu.
J. P.
Najboljši naj pokaže tudi kraj
Odpadki kot problem v Posavju - Zbirajo predloge o ravnanju z odpadki v Posavju in s tem o urejanju regijske deponije - Plačali naj bi, ko bo dokončno znana lokacija
SEVNICA - Najrazličnejši odpadki so v Posavju že precejšen problem. Občine, poleg sevniške še krška in brežiška, ga skušajo rešiti v glavnem vsaka po svoje, obstajajo pa tudi poskusi, da bi se skupaj lotile gradile regijskega odlagališča odpadkov.
V ponedeljek je sevniški izvršni svet obravnaval Poročilo o izbiri najugodnejšega ponudnika za izdelavo skupnega koncepta ravnanja z odpadki v Posavju. Spričo pregretega ozražja, ki je posledica posavskega odpora zoper gradnjo radioaktivnih odpadkov, povejmo, da sc poročilo nanaša na gradnjo odlagališča za komunalne odpadke, in ne na deponijo radioaktivnega materiala.
Ali bodo v Posavju naposled našli za vse kolikor toliko ustrezno komunalno deponijo, ob obravnavi omenjenega poročila ni jasno nič bolj kot tedaj, ko ga še niso imeli. Za zdaj vladni možje v Sevnici, v kratkem pa jim bodo sledili tudi v Krškem in Brežicah, operirajo le s podatkom,
da sc je oglasilo šest firm, ki bi lahko izdelale koncept ravnanja z odpadki v Posavju. Ob tem je videti, da za najresnejši predlog o shranjevanju odpadkov velja skupna ponudba firm A.S.A Slovcnica, Savaprojckt Krško in CRP Brežice. Toda zdaj bodo na vrsti verjetno dolgotrajna pogajanja o ceni, saj sevniški izvršni svet misli, da za elaborat o odpadkih ne kaže odšteti skoraj 9 milijonov tolarjev, kolikor zahtevajo omenjeni trije izdelovalci.
Osrednje vprašanje vsega, kar se nanaša na načrte o ravnanju z odpadki, pa kljub vsemu verjetno ni denar, saj bi ga verjetno že kako dobili. Sevniški izvršni svet je namreč sklenil in bo priporočil obema sos-
ednjima, da mora vsak <xl njih po svojih močeh nabirati denar tudi v Ljubljani. Glavni problem pri odlaganju odpadkov je, jx> vsem sodeč, kraj, kjer bi bilo smetišče. To trditev jx>trjujcjo navsezadnje tudi besede sekretarja Jožeta Kolarja, da je ustrezna razpisna komisija dala prednost izdelovalcem elaborata, ki so pripravljeni iskati tudi lokacijo. Drugače povedano: lahko je narediti v kaki pisarni dobro študijo o odlaganju smeti, težje pa je zamisel uresničiti, saj sc prebivalstvo deponij otepa na vse kripljc. Da je lokacija res glavno vprašanje, potrjuje tudi tale vladna nepopustljivost do avtorjev elaborata, kateri koli že bodo na koncu izbrani: del cene elaborata naj bi Posavci plačali šele v trenutku, ko bo kraj bodočega regijskega komunalnega smetišča uradno in tudi drugače res dokončno potrjen.
M. LUZAR
Drobne iz Kočevja
NAJPREJ UDARI PO SIROMAKU - Tudi v kočevski občini so že dobili prve davčne obračune za lani. Kot se spodobi - najprej udari po siromaku! - so med dobitniki tudi tisti, ki so brez dela. Tako je nekdo, ki je lani dobival le tri mesece pomoč za brezposelne (po okoli 10.500 tolarjev na mesec) ostale mesece pa nič, vesel pohitel na pošto po priporočeno pošiljko davkarije, ker je bil prepričan, da bo dobil še kaj denarja nazaj. Pa se je uštel, saj je zvedel, da dolguje davkariji še 1200 tolarjev, čeprav so mu davek od pomoči za brezposelne že odbili in čeprav je predložil dokumente za davčne odbitke itd. Koliko bodo po tej davčni logiki morali plačati šele upokojenci, da o raznih podjetnikih niti ne govorimo!
KORAK PRED OSTALIMI -Naša podjetja si izmišljajo razna udarna reklamna gesla. Neko kočevsko podjetje ima na svojem kombiju zadaj napis “Korak pred ostalimi”. Šofer pa očitno jemlje to geslo resno, saj je na cestnem odseku, kjer je največja dovoljena hitrost 50 km na uro, urno prehitel nekoga, ki je tam vozil 70 km na uro. Temu sc torej reče: Korak pred ostalimi.
MANJ NABIRALCEV - Na Kočevskem vsako leto ob tem času pridno nabirajo borovnice, jagode, gobe in tudi zdravilna zelišča. Letos je nabiralcev manj, pa ne zato, ker je vsega tega v kočevskih gozdovih manj, nabiralci sc boje medvedov, še bolj pa klopov, saj je precej ljudi na Kočevskem zbolelo za raznimi zelo hudimi boleznimi, ki jih zdravniki pripisujejo ugrizu klopa, in to ne le svežemu, ampak celo tistemu pred 10 ali več leti.
[Ribniški zobotrebci)
TRČENJE ŽENSK - Na magistralni cesti v naselju Grič je prišlo 21. junija do prometne nezgode, v kateri je bilo za 300.000 tolaijcv škode. Do nesreče je prišlo, ko je voznica osebnega avta Č. H. iz okolice Ribnice zaradi vozila, ki je pred njo zavijalo v levo, zavirala. Pri tem jo ic zaneslo na levo stran ceste v osebni avto, ki ga je vozila voznica M. Z. iz Delnic.
BOJEVITI RIBNIČAN - 22. junija ob uri strahov (okoli polnoči) so zaprosili ribniške policiste za pomoč iz pivnice restavracije Jelka v Ribnici. Policisti so ugotovili, da je neki osemnajstletnik iz Ribnice brez vzroka žalil goste in nato nekega starejšega udaril po obrazu. Zdaj bo osemnajstletni R. A. prišel pred sodnika za prekrške, ki ga ne bo udaril po obrazu, morda pa ga bo vsaj po žepu.
RIBNIŠKA ZNAČILNOST - Pravzaprav so kozolčki značilnost vse ribniške občine od Dolenje vasi do Loškega potoka. Kozolčki so sestavljeni Ic iz nekaj lat in navpičnih drogov, na katerih kmetje sušijo seno, ko je suho pa seno in kozolčkc pospravijo.
I
Sevniški paberki)
KAJENJE - Iklcn od članov scv-niškega izvršnega sveta je pred kratkim malce bolj kašljal, kot to počne običajno. Na kašelj ga žene vse od zadnjega zasedanja občinske vlade v ponedeljek. Ko so razmišljali, za kaj gre, so prišli do zaključka, da je za vse skupaj kriv prav ponedeljkov sestanek izvršnega sveta. Udeleženci so vlekli ko Turki. Govori sc, da so si privoščili trenutek kadilske svobode. Na seji namreč ni bilo novinarja Pavleta Perca, ki je menda strah in trepet sevniških velmož in drugega osebja, ki brezplačno prekajuje ljudi v sejnih sobah in drugih zaprtih prostorih.
POKROVITELJI - Sevniški rokometni klub je pred pričetkom nove sezone ostal brez dosedanjega edinega in glavnega pokrovitelja. Drugače povedano, podjetje Lucia jih je pustilo na cedilu. Športniki so zaskrbljeni, ljudje pa začudeni, da sc je sevniški grosist Lucia naveličal plačevati imenitno žoganje v 2. državni rokometni ligi, do česar ima seveda vso pravico, cc ni dogovoijeno drugače. Po Sevnici sc govori, da Lucii sedijo na vratu upniki in da je pri rokometu umanjkala, da bi prihranila kaj denarja. Slišati pa je tudi, da bo omenjeno pokroviteljstvo zaživele) znova, saj sc športniki kot taki radi vežejo na prodorne poslovneže in Lucia je kol dobro podjetje prejela prav letos priznanje posavske medobčinske gosjxxlarskc zbornice.
PROMET - Sevnica naj bi kmalu postala mimo, tiho in prometno varno mesto. K temu naj bi pripomogel uradni sklep, da sc po mestu ne sme voziti hitreje kot 50 km na uro. Sliši sc prekrasno, ampak domačini sc boje, da so bika zgrabili za roge na nepravem koncu. Tudi potem ko bodo fički in dniga upokojenska vozila ropotala petdeset na uro, bodo švigajoči mopedi z vozniki vred pravi bič božji za to mesto ob Savi, ki sc mu Ic stežka umakneš na večernem sprehodu.
	■m	■Hm	mnmmmi	■mm	■mm	
( Krške novice
DVA DOKAZA - Krčani glasno vpijejo, naj država povrne tak status nuklearki, da bo ta lahko varno obratovala. Državni sekretar Boris Sovič je na to jedrnato odgovaijal, da ni razloga za zaključek, da jedrska ne obratuje varno. Krčanom ni bilo treba dolgo iskati dokazov svoji trditvi v prid. Cc poči čisto navaden ventil v jedrski, mora direktor v I.jubljano prosit za denar, saj ima NE Krško zablokiran račun. In še en dokaz. Za to, da so plačani poklicni gasilci, ki imajo pomembno vlogo pri varnosti jedrske, mora skrbeti predsednik izvršnega sveta.
KAJ KOMPLICIRATE? - Tako je dejal Boris Sovič, ko so Krčani glasno sumili, da sta začasno skladiščenje in trajno odlagališče v neki povezavi, in želeli celovito reševati problematiko v zvezi z NEK. Pozval jih je, naj čimprej dajo zeleno luč za razširjeno skladišče NSRAO znotraj NEK, in jih potolažil: “KO BO dekomisijski fond oblikovan, CE SE BODO ta sredstva zbirala, BI SE MORALA nameniti za zaprtje NEK.”
KOŠARICA - Gospod Mirko Avsenak je dal košarico občinski skupščini. Odločil se je, da ne bo sprejel lja, ki mu ga je namenila ob
priznanj
letošnici
letošnjem prazniku občine. Tisti, ki poznajo staro kmečko navado, priča kujejo reakcijo. Upajmo, da mu užaljena dama ne bo vrnila s klofuto.
MEDVEDI - Ljubljanska regija je edina, po kateri se prosto po naravi sprehajajo medvedi. To je na razgovoru o državni upravi in lokalni samoupravi v Krškem ugotovil Tone Peršak. Tisti večer sc je ljubljanski pridružila še posavska regija. Dva primerka sta namreč prišla gostovat v njen center. Lonce z medom sta za vsak primer pustila doma, v Ljubljani, kjer se že cedi med in sc tudi sc bo.
KOMUNA - Isti Tone Peršak je tudi povedal, da naše občine niso bile prave občine, ampak Mantove komune, nekakšni sedeži, okrog katerih sc je razvijal komunizem. Naj ga malo popravimo. Komunizem sc ni razvijal okrog, ampak v njih. Vsak si je vzel, kolikor je potreboval.
( Novo v Brežicah )
ZGODOVINSKO - Pa sc je letos le zgodilo nekaj zgodovinskega. Posavci svoj Kališovcc obravnavajo podobno kot Kristusovo rojstvo. Svoje seje štejejo: pred. Kališovccm, prva po Kališovcu, druga po Kališovcu. Kristus je svoje življenje končal na križu, da bi odrešil človeka. Upajmo, da Kališovcc ne bo končal na radioaktivnih odpadkih. Da bi odrešil Jazbinška.
DEŽ - Vse, kar je duhovnega prišlo na srečanje parlamentarcev v Brežicah, je po izjavah opazovalcev zelo dobro igralo nogomet. Na žalost so bili precej manj kot pri tuzemskih zadevah uspešni na drugem področju. Med vročo tekmo m bilo časa za pogovor s tistim, ki ureja vreme. Ta je vse goste zato lepo opral in za povrh še ohladil. Osrednjemu srečanju na grajskem dvorišču pa ni mogel do živega. Pred vetrom so goste ubranili debeli grajski zidovi, pred močo improvizirana streha nad dvoriščem in pred mrazom tekočina, ki jo je sicer tako težko prodati.
IZLET - Tisti, ki bi radi čimboljc poskrbeli za promocijo brežiške občine (turistično in zlasti politično) očitno menijo, da si republiški poslanci vroče želijo turističnega izleta po njihovi občini. Kar precej sc jih je menda prijavilo, toda na žalost je želja eno, resničnost pa povsem drugo. Da ne bi izlet propadel, so sc organizatorji morali znajti. Strpali so v avtobus vse, kar je postopalo okoli. Parlamentarce, ončinarje, nogometaše.
PODJETNO - V bodoči lokalni samoupravi naj bi sc male občine znašle tako, da bi delovale kot neke vrste podjetja. Prirejale naj bi kakšne prireditve, igre, veselice in drugo, kar bo privabljalo ljudi in občinam navrglo kaj cvcnka. Kako bo zglodala taka veselica v demografsko najbolj ogroženih krajih, si v Ljubljani ne predstavljajo. Da bi jim pomagali, bi lahko nekje pod Orličico ali Gorjam priredili veselico in nanjo povabili funkcionarje. Morda bi jim potegnilo, kaj so težave teh območij, ko bi jih s polžjo urnostjo postregle ostarele ženice in bi na frajtonerico zaigral stari oča.
IZ BR£ZlSK£, £j7
PORODNIŠNIC*
V času otl 4. do 20. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Irena Jankovič iz Krške vasi - Gregorja, Jožica Travnikar z Bizeljskega - Aleša, Lidija Sušin s Sel pri Dobovi - Klemena, Frančiška Lipej iz Glogovega Broda - Dejana, Shprcsa Kalili iz Brežic - Pctrita, Liljana Grubar iz Busovačc - Mitja, Anita Kruši iz

IZ NKŠIH OBČIN
FVSPSI
IZ NKŠIH OBČIN
lil
Krško igra z enim adutom
O razširitvi začasnega odlagališča NSRAO bodo odločali takrat, ko bo vlada
povedala, kako in kaj z NEK
KRŠKO - Skupščina občine Krško je konec januarja 1992 po dolgi razpravi sprejela spremembe planskih dokumentov občine, ki se nanašajo na razširitev začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov znotraj ograje NEK. Zdaj je v postopku sprejemanja dopolnjeni ureditveni načrt nuklearke. Krški izvršni svet je gradivo obravnaval že konec maja letos, vendar pa kljub sklepu postopek sprejemanja ni napredoval.
Zaradi novih dejstev so sklicali izredno sejo na to temo, jo prekinili zaradi razgovora z NEK in državnim sekretarjem Sovičem ter jo nadaljevali preteklo sredo. Takrat sc je predsedstvu skupščine in izvršnemu svetu na seji spet pridružil državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Na seji so sklenili, da bodo nadaljevali
Krškem, zato je odgovornost članov IS še toliko večja. Boris Sovič je trdil, da so te izjave osebni pogledi posameznih ministrov in ne stališče vlade, zato so sc Krčani vprašali, s kom se potem lahko sploh pogovarjajo.
V	delovnem gradivu, ki ga je sekretar za prostor in okolje Franc Jcnič predstavil na začetku seje, so predlagali nekatere zaključke. Protestirali so proti necelovitemu in kabinetnemu reševanju omenjene problematike in zahtevali, da sc pripravi strokovna konferenca, ki bi razjasnila najbolj žgoča vprašanja okrog NEK. Na njej naj bi sodelovali predstavniki vlade, posavskih izvršnih svetov, Agencije za RAO in NE Krško. Sklicali naj bi tudi izredno sejo krške skupščine in nanjo poleg delegacij sosednjih občin povabili še predstavnike države.
V	vsestranski in preširoki razpravi, ki je sledila, so nato na predlagane sklepe pozabili. Ob predpostavki, da
tudi državni sekretar Sovič nima nobenih stališč vlade o obravnavani temi, na seji ni bilo nobenega pogajanja, ampak samo razgovor. Tako niso sprejeli sklepa o oblikovanju skupine, ki bi povezovala delo občine in države, pač pa so imenovali svojo komisijo, ki bo pripravila gradivo za razgovor z vlado. Ugotovili so namreč, da je samo ta lahko njihov pristojni sogovornik.
B. D.-G.
KONCERT TREH PEVSKIH ZBOROV
DOBOVA - To soboto bo mešani pevski zbor iz Dobove imel v gosteh mešana pevska zbora iz Vrtojbe pri Novi Gorici in iz zamejske Rupe Peči v Italiji. To bo že tretje podobno srečanje, zato si člani vseh treh zborov želijo, da bi postalo tradicionalno. Na koncertu, ki bo ob 20. uri v kulturnem domu v Dobovi, bodo zato podpisali tudi listino o medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju. Gostujoča zbora bosta v nedeljo, 4. julija, sodelovala še pri deseti maši v farni cerkvi v Dobovi in bosta po maši priredila skupni koncert.
TOPU1 REZERVA - Elektrarna Brestanica ima funkcijo rezerve v slovenskem elektroenergetskem sistemu. V bodoče, ko naj bi obratovala na zemeljski plin, naj bi bila tudi stalno priključena na omrežje. Taka usmeritev, ki jo podpira tudi vlada, bo spet pripomogla k razvoju in posodabljanju elektrarne ter s tem dala tudi večjo varnost 150 zaposlenim. Ti so, kot jih je pohvalil ob zagonu nove turbine dr. Maks Tajnikar, dobro skrbeli za naprave v dobrih in slabih časih za elektrarno. (Foto: B. D.-G.)
s pripravami in s postopki za sprejem dopolnjenega ureditvenega načrta, vendar želijo še pred odločanjem o teni gradivu razjasniti več stvari. Vlada šc namreč ni sprejela nobenih novih stališč v zvezi z zapiranjem in dc-komisijo nuklearke, z lokacijo začasnega in trajnega skladiščenja visoko ter nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, z odškodninami in drugimi odločitvami, predvsem tistimi, ki zadevajo vprašljivo finančno samostojnost NEK.
Ugotavljajo namreč, da sc problematika reševanja nuklearke vse bolj zaostruje in hkrati oža na vse manjši prostor občine Krško. Izjave, ki jih zadnje čase dajejo posamezni državni funkcionaiji, jih povečini navajajo na misel, da bodo odpadki šc dolgo v
Spet podpora države
Obnovi plinskega bloka 1 bo sledila prenova drugih turbin - I)o leta 1997 60 mio mark za novo turbino
ZDAJ NA 18 LUKNJAH
MOKRICE - V preteklem letu so v hotelu Grad Mokric začeli prirejati turnirje v golfu na 9 igriščih, letos pa so igrišče dokončali, tako da je za igro na razpolago že 18 lukenj, na katerih so minuli petek pripravili golf turnir Orion.
DOMAČE TRNJE
•	Odgovorni znajo tako izvrstno zaigrati svetnike, da bi zaslužili -podelitev oskarja.
•	Etnično čiščenje dokazuje prisotnost ideološke umazanije.
•	Dvojna morala večkrat prinaša enkraten kapital.
•	Tiste, ki nam žagajo vejo, na kateri sedimo, je treba odžagali.
•	Birokracija najprej molze, /totem pobira smetano, da hi nazadnje imela - maslo na glavi.
MARJAN BRADAČ
BRESTANICA - V plinsko-parni elektrarni Brestanica so pred tednom dni svečano obeležili 50-letni-co obratovanja, ko je minister za gospodarski razvoj dr. Maks Tajnikar pognal obnovljeni plinski blok 1. Tokratna obnova je stala 3,5 milijona nemških mark, v elektrarni pa načrtujejo v naslednjem letu še obnovo
3.	turbine in pozneje postopno še drugih turbin, ki bi jih priključevali na zemeljski plin, saj imqjo plinsko post;yo že na dvorišču elektrarne. Do leta 1997 naj bi zgradili tudi novo plinsko turbino.
Sedanja naložba v rekonstrukcijo obstoječih plinskih naprav je dobila svoje mesto v državnem proračunu. To dokazuje, da je brestaniška elektrarna pti nekajletnem obdobju, ko sc zaradi visoke cene goriv ni vedelo, kaj in kako bo z njo, spet dobila podporo v državnih krogih. Bil je že zadnji čas, saj so naprave, zlasti v parnem delu, že začele propadati. Bodočnost elektrarne je v prehodu na ufKirabo zemeljskega plina, s čimer bi naprave obratovale trajno in ne le občasno ter sc tako obnavljale.
Nova turbina z močjo 40 do 50 MW, ki naj bi jo zgradili do leta 1997, bi dajala konično in pasovno energijo. Slovenija potrebuje predvsem konično, ki vskoči v sistem, ko kje drugje zaškriplje, in je ponavadi dva- do trikrat dražja od običajne energije. V naslednjem desetletju, ko
Brežic - Barbaro, Suzana Urck iz Žujiclcvca - Tadejo, Valerija Kostanjšek iz Bučcrcc - Barbaro, Romana Koren iz.Lokev - Davorina, Mojca Jeršič iz Šcntlcnarta - Davorina, Olga Gajski iz Brcganice - Kristjana, Jelka Bcc iz Boštanja • Tineta, Monika Bogovič iz Arnovega sela -deklico, Nina Begič iz Krškega - dečka in deklico.
V času od 20. do 27. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Marjanca Zupanc iz Globočic - Niko, Romana Krošl iz Slogonskcga - deklico, Jana Fridl iz Kladja - IXimna, Mateja Slopšck iz Brežic - deklico, Tamara Sovec s Čateža - Patricijo in Jožica Hotko iz Dcčnih sel - Simona.
Čestitam«!
Slovenija šc ne bo potrebovala pasovne energije iz Brestanice, naj bi ic-to izvažali in tako pokrili naložbo vredno 50 do 65 milijonov mark.
• Stalno obratovanje elektrarne v Brestanici bo pripomoglo, da se bodo izboljšale napetostne razmere na območju Dolenjske in Posavja ter da bo izboljšana tudi varnost napajanja NEK. Obratovanje s pomočjo zemeljskega plina bo oko(ju prjjazno in bo zagotavljalo socialno varnost delavcem in bodoči razvoj Elektrarne Brestanice. Plinski del elektrarne potrebuje do polne zmogljivosti samo 10 do 15 minut, parni del pa 1,5 ure, zato ima elektrarna vlogo vedno pripravljene rezerve. Brestaniška elektrarna v tako kratkem času da 70 MW moči, kar je veliko, če vemo, da Slovenija potrebuje skupno 150 do 200 MW pomoči. Statistika govori, da se je doslej elektrarna vključevala v omrežje približno stokrat na leto, vsakič povprečno po 2 do 3 ure. Ker so fiksni stroški obratovalna enaki, čeprav elektrarna deluje le občasno, se bo s stalnim obratovanjem povečala ekonomičnost.
Kot pravi direktor Niko Kurent, je to razmeroma ugodna cena, saj gre za uporabo že obstoječega postrojenja, f>a tudi sicer so naložile v plinske elektrarne za polovico cenejše kot v elektrarnah na premog.
B. DUŠIČ-GORNIK
KLEPET NAMESTO POGAJANJ - Ko so na seji predsedstva in izvršnega sveta občine Krško ugotovili, da bi edini pristojni sogovornik bila vlada, so državnemu sekretarju za energetiko Borisu Soviču zgolj naštevali nakopičene težave. Na ostra pogajanja so pozabili ali jili niso želeli ali pa jih niso bili sposobni izpeljati. Morda bo kaj bolje, ko bo izhodišča za pogajanja z vlado pripravil na isti seji izvoljeni tim. Na sliki (od leve) Boris Sovič, Franc Jcnič, občinski sekretar za prostor in okolje, in direktor nuklearke Stane Rožman. (Foto: B. D.-G.)
t
POGNAL PRENOVI JENO TURBINO - Pretekli četrtek je ob 50-letnici Elektrarne Brestanica minister Maks Tajnikar pognal turbino i> prenovljenem plinskem bloku elektrarne. Naložba je stala 3,5 milijona mark in je dobila podporo iz državnega proračuna, kar kaže, da je bodočnost te elektrarne spet nekoliko bolj jasna. Že v naslednjem letu načrtujejo naslednjo prenovo, do leta 1997 pa naj bi postavili novo turbino ter začeli obratovati stalno in ne le ob konicah. Pogonsko gorivo bo takrat zemeljski plin, ki je že napeljan na dvorišče elektrarne. (Foto: B. D.-G.)
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj
ZNAK JE - Nekateri trdijo, da ni nihče ničesar ukrenil glede ceste med Brestanico in Scno-vim, ki je sicer asfaltimna, a tako jamasta in tolikokrat zakrpana, da po njej težko in neradi vozijo. Ttrda dejstva govore zoper take trditve. Na začetku ceste v Brestanici so namreč postavili na vidno mesto znak za dvoje obvestil, in sicer, da je vozišče jamasto in da je dovoljena hitrost 40 kilometrov na uro. To je pred kratkim povedal, in to s kislim nasmehom, celo državni prometni inšpektor, kar kaže, da pri nas iz potrpežljivih državljanov lahko bnje norca vsak uradnik. (Foto: M. Luzar)
Brez odškodnin poslej ne bo šlo
Občane brežiške občine bo odvoz smeti stal na mesec še dodatnih 9000 mark -Prispevek za novo smetišče - V letu dni koncept regijskega odlagališča odpadkov?
BREŽICE - Odlagališče komunal-
REPRIZA V MALEM - Pretekli četrtek so v galeriji Posavskega muzeja, ki je ravno ta dan slavil 44-letnico obstoja, odprli pregledno razstavo slikarja Gojmirja Antona Kosa. Razstava bo odprla do konca avgusta, vsak dan med 8. in 13. uro. Na ogled je približno tretjina od preko 550 Kosovih del, ki so sicer razstavljena v ljubljanski Modemi galeriji. Kot je pri predstavitvi razstave in avtorja povedala prof. Breda Ilich Klančnik, je pokojni avtor, sicer član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in večkratni Prešernov nagrajenec, v svojih delih ubral kombinacijo razuma in čustva ter ustvarjal v vseh klasičnih zvrsteh od realizma do abstraktnosti. (Foto: B. D.-G.)
nih odpadkov v Dobovi ic polno in tudi že prekrito z zemljo. Ker o novem regijskem odlagališču modernejšega in okolju prijaznejšega tipa šc ni sledu, so bili Brcžičani sjict prisiljeni uporabiti odsluženo gramoznico v Ločah. O njeni uporabi so vse tri vpletene strani (izvršni svet, KOP in KS Dobova) podpisale pogodbo, ki govori o obveznostih in dolžnostih. Dobov-čani so sprejeli šc eno smetišče v svojo krajevno skupnost, vendar bodo zaradi tega vsak mesec dobili 8800 nemških mark odškodnine. Vsako leto bodo od tc vsote morali 1(X)0 mark odšteti šc Gozdnemu gospodarstvu Brežice, ki jc lastnik zemljišča.
Brežiško komunalno podjetje jc v minulih dneh na enem koncu stare deponije šc nav;ižaIo smeti, odslej pa bodo njihova vozila odpadke odvažala na novo lokacijo v Ločah, lja bodo vozili, dokler sc jama ne zapolni, predvidoma kakšno leto in pol. Javno podjetje jc dolžno urediti staro smetišče, vzdrževati dovozno makadamsko pot do novega smetišča,
prestaviti čuvajnico in zagotoviti čuvajsko službo na smetišču ob delavnikih od 7. do 15. ure, odstraniti razmetane odpadke in ograditi novo smetišče z dvometrsko žičnato ograjo. Domačini tudi ne želijo, da bi sc romski družini iz dobovskega smetišča preselili na ločko.
Na novo deponijo bodo vozili samo komunalne odpadke, poleg tega pa bo lahko odlagala Ic pooblaščena organizacija, to je za zdaj KOP. Krajani Dobove so ob tem predlagali, da bi zanje izjemoma veljalo, da lahko tudi sami vozijo odpadke, saj bi jim bilo to ceneje kot pa plačevati za to delo javno jiodjctje. Cena odvoza odpadkov sc bo namreč z novo lokacijo povečala zaradi večje oddaljenosti, odškodnine in zahtev po dobrem vzdrževanju. Po sklepu izvršnega sveta bodo v ceno zaračunali tudi začasni prisjicvck za izgradnjo in vzdrževanja nove deponije v višini 60 odst. redne cene odvoza komunalnih odpadkov.
Podobno kot v sosednji krški občini tudi v Brežicah ravno zdaj poteka
akcija, v kateri želijo z organiziranim odvozom smeti zajeli vso občino. V mesecu dni bodo prve krajevne
• V juniju poteče tudi rok za izbiro najugodnejšega ponudnika za izdelavo koncepta regijskega odlagališča odpadkov. V komisiji za izbor je po en predstavnik vsakega posavskega izvršnega sveta in po en predstavnik javnega podjetja iz vsake občine. Rok izdelave projekta bo eno leto. V tem času bo moral izbrani ponudnik pripraviti analizo stanja zbiranja odpadkov v Posavju, koncept zbiranja, sortiranja in odvažanja odpadkov, izobraževanja in komuniciranju z javnostjo, organiziranosti izvajalcev in nakazati možne lokacije za tako odlagališče.
skupnosti že opremljene s jxisoda-mi, medtem ko bodo do jeseni prav v vseh krajih občine postavili primerne posode za odvoz.
B. DUŠIČ-GORNIK
kultura
in
izobra-
ževanje
Odkrivamo dolgo zamolčano bogastvo
V nedeljo je bila v Baragovi rojstni hiši odprta še ena spominska soba - Vse več znanja o tem slavnem rojaku in prvem slovenskem svetniškem kandidatu
“PIAF’ PRIHODNJI ČETRTEK V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Letošnjim novomeškim poletnim kulturnim večerom zaradi bolezni in vremenskih neprilik start nikakor ne uspe. Upajmo, da bo več sreče prihodnji četrtek, ko bo ob 21. uri v kapiteljskem atriju na sporedu “Fiat”, koncert za dva igralca. Nastopala bosta Alenka Vidrih in Gojmir Lešnjak, klaviature bo igral Borut Lesjak, violino in kitaro Saša OJcnjuk, harmoniko pa Slavka Žnideršič. Avtorica projekta je Alenka Vidrih, delo pa je režiral Dušan Jovanovič.
MALA VAS - V hiši, kjer se je 29. junija leta 1797 rodil znameniti misijonar, indijanski škof in svetniški kandidat Friderik Baraga, je bila v nedeljo popoldne odprta še ena spominska soba. V dosedanji sobi je bila prikazano predvsem pohištvo iz časa njegovega rojstva, njegova kniževna dela in literatura o njem, v na novo pridobljenem prostoru poleg dosedanjega v prvem nadstropju gradiča pa je prikazana življenjska pot tega slavnega trebanjskega rojaka, kraji, kjer je deloval in vsebina njegovega dela.
Slovesnosti ob otvoritvi, ki je sodila v sklop kulturnih prireditev “Srečanja v moji deželi,” je prisostvovalo veliko število ljudi, med častnimi gosti pa so bili gotovo najvidnejši slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, škof Anton Turk, predsednik Baragovega odbora monsig. Zdravko Reven, zunanji minister Lojze Peterle, državna sekretarka pri ministrstvu za kmetijstvo Alenka Urbančič in predsednik Slovenske^ izseljenske matice dr. Mirko Jurak. Častne goste je pozdravil član trebanjskega izvršnega sveta Milan Rman, nato pa je spregovoril še o pomenu Baragovega dela in njegovega dne, ki sc ga radi spominjajo rojaki v Ameriki, zdaj pa čedalje bolj prihaja v zavest
tudi njegove matične domovine, ki ga je predolgo po krivem odrivala.
Monsig. Zdravko Reven, predsednik Baragovega odbora pri ljubljanski škofiji, je približal poslušalcem Baragovo delo, ki ga je opravljal med ameriškimi Indijanci iz šestih središč v bližini današnje meje med SDA in Kanado, in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri utrjevanju Baragovega spomina. “Prepričan sem, da bodo Mala vas. Knežja vas, župnija Dobrnič in občina Trebnje s to sobo pridobile še več obiskovalcev, saj s lem odkrivamo tisto bogastvo, ki je bilo dolgo časa zamolčano,” je v nagovoru poudaril nadškof dr. Alojzij Šuštar, zunanji minister Lojze Peterle pa je navzoče spomnil na to,
Zdrobili smo le vrh ledene gore
Kulturnika, pisatelja in politika dr. France Bučar in dr. Dimitrij Rupel o svojih novih knjigah in o aktualnih dogajanjih v slovenski politiki
NOVO MESTO - Znana slovenska kulturna delavca in zadnje čase tudi politika dr. France Bučar in dr. Dimitrij Rupel sta prejšnji teden v študijski knjižnici Mirana Jarca predstavila svoji knjigi Prehod čez Rdeče morje in Odčarana Slovenija. Knjigi sodita v krog avtobiografsko dokumentarne in esejistične literature, ki obravnava najbolj občutljiva leta slovenske pomladi, prizadevanja za slovensko samostojnost ter utrjevanja slovenske državnosti.
Že naslova obeh knjig sta simbo-	Rdeče morje beg iz sužnosti ali
lična in hkrati dvoumna. Pomeni	pričetek novih zdrah in prepirov, ki
naslov knjige dr. Bučarja Prehod čez bodo tudi Slovence tako kot nekdaj
POLITIKA IN PISATELJA - Pisatelja in dejanska soustvarjalcasodob-ne slovenske zgodovine, dr. Prance Bučar in dr Dimitrij Rupel, v Študijski knjižnici Mirana Jarca, (Polo: T. Jakše)
Gola lepota gibanja
Razstava aktov v galeriji zlatarne Krona
NOVO MESTO - Akademski slikar Jože Kumer je zadnjo sredo, prav na kresni večer, v galeriji novomeške zlatarne Krona, Vrhovčeva ulica 3, gostom predstavil svojo vizijo sanj kresne noči - devet akrilnih platen, pet pastelov in eno leseno fuguro.
To so akti v gibanju - dva je slikar celo naslovil Dinamika I in Dinamika II - v različnih prevladujočih barvnih odtenkih iu med sabo mojstrsko usklajenih. Slike, nekatere so že na meji abstraktnosti, so plod zadnjih treh let, a so prikaz le ene od smeri umetnikovega iskanja in ustvarjanja iz tega časa. Tudi lesena figura, akt, ki ga je umetnik poimenoval Počivajoča Kariatida, je izraz tega iskanja, saj Jože Kumer pravi, da se s kiparstvom sicer že dolgo ni ukvaijal, a ga zadnje čase vznemirja in privlači, tako da je že začel izbirati primeren les za morebitni odgovor temu izzivu. Kariatidc sc je lotil čisto po naključju, ko mu je prišel pod roke kos hrastovega nosilca, ki je ostal po obnovi mostu v Dolenjskih Toplicah. Od tod leseni skulpturi tudi ime.
Otvoritev prodajne razstave, odprta bo štirinajst dni, je pospremila glasba, ki jo je iz svoje kitare izvabljal Bojan Drobcž. Večino skladb, ki jih je predstavil, je z njegove najnovejše CD piošče “Odprto morje”, ki mu jo je pred kratkim založil novomeški studio Sraka. Na CD plošči je posnetih štirinajst skladb, katerih avtor in izvajalec je kitarist sam, na nekaterih pa ga spremljajo še drugi znani slovenski glasbeniki.
T. J.
KITARIST IN SLIKAR - Kitarist Bojan Drobcž (levo) in akademski slikar Jože Kumer sta v galeriji zlatarne Krona obiskovalcem približala sanje kresne noči. (Foto: T. Jakše)
Izraelce slabili in medsebojno sprli? In pomeni naslov knjige dr. Rupla Odčarana Slovenija zares odčaranost v smislu osvoboditve iz stoletnega prekletstva ali pa tisto odčaranost, ki nastopi kot streznitev po dolgotrajni zaverovanosti v neko idealno podobo, ta pa se izkaže za lažno, saj za njo stoji resnica, ki je veliko bolj prozaična in kruta?
V pogovoru z obiskovalci, bilo jih je precej manj, kot bi si ta dva nedvomno pomembna in zanimiva Slovenca zaslužila, sc je izkazalo, da imata avtorja v mislih obe pomen-skosti naslovov, ki sc v resničnem življenju tudi potrjujeta. Dr. Bučar je opozarjal, da Slovenci v spreminjanju razmer še nismo prišli daleč, na kar že kaže zaostrena gospodarska situacija, še zlasti pa smo zaostali v resničnem spreminjanju politične scene, saj smo odbili le vrh ledene gore, pod vodo pa vztrajajo mogočni ostanki starega režima, ne samo v sistemu, ampak v vseh nas, v miselnih vzorcih, v katerih smo bili vzgojeni. Slovenci se bomo morali po njegovem tudi odzvati izzivom sodobnega časa in jih posvojiti, saj sc bomo le tako lahko ohranili kot narod tudi v razmerah, ko nacionalne države odmirajo.
Knjiga dr. Rupla Odčarana Slovenija prinaša zapise iz obdobja avtorjevega ministrovanja in je tako avtobiografska kot analitična, hkrati pa je kompatibilna z avtotjevo prejšnjo knjigo Skrivnost države, ki posega v cas od prvih demokratičnih volitev do mednarodnega priznanja Slovenije. Slovenija je z razpadom svetovnega bipolarnega sistema nekaj pridobila, hkrati jra mora bili tudi previdna, kajti oživljenih gibanj, ki se oblikujejo na drugačnih merilih (pravoslavje, islam), ni več možno razlagati na stare načine. Evropa je zaprepadena in se ne znajde, pa tudi mi moramo biti pripravljeni, da se bodo odnosi z nekaterimi sosedi še poslabšali. Tudi vračanje starih udbovskih metod in prijemov je po njegovem opazno, zlasti ob reakcijah na nekatere afere, predvsem prisluškovalno afero in afero Hit-	T. JAKŠE
KATALONCI NASTOPAJO V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Konec lega tedna bo v Sloveniji gostovala 110 članska folklorna skupina Castcllers de Vilafranca iz katalonskega mesta Vilafranca, ki je navezalo prijateljske stike z Novim mestom. Novomcščani bodo imeli priložnost videti spektakularen nastop te skupine v nedeljo,
4.	julija, ob 10. uri dopoldne, ko bodo skupaj z novomeško folklorno skupino Kres nastopili na Glavnem trgu. Popoldne, po ogledu Novega mesta, bodo katalonski gostje nastopili tudi v črnomaljskem begunskem centru.
“NAGELJ” IZ TORONTA NASTOPA V ČRNOMLJU
ČRNOMEIJ - V nedeljo, 4. julija, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Dragatušu celovečerni nastop folklorne skupine “Nagelj” iz Toronta v Kanadi. Skupino sestavljajo naši izseljenci in njihovi potomci, ki jih veliko izhaja prav iz Bele krajine, folkloro pa gojijo tudi zato, da ohranjajo bolj pristne stike s svojo matično domovino.
da Ameriko ponavadi omenjamo kot deželo, od koder pričakujemo pomoč, nimamo pa v zavesti vedenja, da je to dežela, ki smo ji mi prav preko velikih mož, kakršen je bil Baraga, veliko pomagali. “Vzemimo tega človeka, velikega kristjana, kot človeka, ki govori tudi za Knežjo vas in druge vasi, da ne rečem za celo Slovenijo, ker bi nam tisto, kar je učil tam, prav prišlo tudi doma. Učil je solidarnosti, nagovarjal je k strpnosti in k skrbi za bližnjega. Morda nam vsega tega danes najbolj manjka,” je med drugim dejal Lojze Peterle.
V kulturnem programu pred otvoritvijo spominske sobe je pel pevski zbor Friderika Barage, med pesmimi pa je recitirala Zvonka Falkncr.
T. JAKŠE
RAZSTAVAV METLIŠKEM GRADU
METLIKA - V soboto, 3. julija, ob 20.30 bo v razstaviščnih prostorih metliškega gradu likovna razstava slikarja Janka Kastelca iz Sežane. V kulturnem programu bosta sodelovala Kristina Obcržan, učenke Glasbene šole v Metliki, ki bo igrala na saksofon, in glasbeni pedagog Andrej Kunič, ki jo bo spremljal na klavirju.
Nizozemski glasbeniki na vaje v Črnomelj
Priprave na evropsko turnejo
ČRNOMEU - Sedaj je že povsem jasno, da bo od 6. do predvidoma 20. julija vadil v Črnomlju nizozemski mladinski simfonični orkester, ki šteje sto članov. Glavni organizator in zastopnik orkestra v Sloveniji je Glasbena mladina Slovenije pri glasbeni šoli Črnomelj, nosilci projekta pa so tukajšnji dijaški dom, Zavod za izobraževanje in kulturo s kulturnih domom, kjer bo orkester vadil, osnovna šola Miran Jarca, kjer bodo sckcjjskc vaje, hotel Lahinja in Integral Črnomelj. Želja organizatorja je, da meščani nudijo v tem času nizozemskim gostom vso pozornost, še zlasti v prodajalnah in gostinskih lokalih. Sicer pa bodo imeli Nizozemci dovolj časa, da si bodo lahko ogledali tudi znamenitosti Bele krajine in Dolenjske.
Orkester bo vadil od 6. do 16. julija. Na javnih vajah bo pripravljal koncertni program za evropsko turnejo. Nasičenjih pet dni pa je predvidenih za koncerte po Sloveniji. 13. julija bodo imeli nastop na grajskem dvorišču v Metliki, 16. julija v športni dvorani v Črnomlju, koncert pa bo tudi v Brežicah. Na vseh nastopih bodo mladi glasbeniki izvajali znamenita dela velikih glasbenih mojstrov.
M.B.-J.
DOMAČA DOBRODOŠLICA - Pomembna trebanjska rojaka, nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, je ob rojstni hiši prav tako znanega rojaka Friderika Barage pričakala domača dobrodošlica. (Foto: T. Jakše)
KONCERT OKTETA JURU DALMATIN
SEVNICA - V Lutrovski kleti tukajšnjega gradu je 24. junija izvedel letni koncert oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice. Gost večera je bil skladatelj Jakob Jež, ki je pohvalil kocert in obljubil sodelovanje z oktetom. Udeležencem glasbene prireditve pred dnevom slovenske državnosti je spregovorila med drugimi Breda Mijovič, predsednica Skupščine občine Sevnica. Dobro obiskani koncert okteta Jurij Dalmatin je bil po mnenju udeležencev na vrhunski ravni tako s programom kot v izvedbi. Oktet s tem sporedom in kakovostjo si po mnenju organizatorjev in drugih zasluži širšo promocijo. V Sevnici so se načeloma že dogovorili, da bo oktet posnel video kaseto za TV Slovenija. Dogovor sodi v okvir priprav na praznovanje 30-lctnicc delovanja tega pevskega sestava, ki jo bo zbor posebej obeležil z jubilejnimi koncerti maja in junija prihodnje leto.
SLIKARSKA KOLONIJA “SREČANJA 93”
DOLENJSKE TOPLICE - V soboto zvečer so se v Zdravilišču Dolenjske Toplice zbrali že vsi umetniki, slovenski izseljenci, zamejci in domači gostje, ki se udeležujejo slikarske kolonije ob letošnjem “Srečanju v moji deželi”. Vodja kolonije je prof. Milan Butina, udeležujejo pa se je Gary Bukovnikvin Erika Marija Bajuk iz ZDA, Štefka Jaukovec iz Avstralije, Pavel Pctričič iz Benečije, Tereza Lcndaro, povratnica iz Argentine, Jože Štražar iz Švedske, Diego Gomez, povratnik iz Argentine, in Jože Kumer, akademski slikar iz Dolenjskih Toplic. Umetniki bodo ustvarjali v zdra-viliščnih prostorih in v bližnji okolici, dela pa bodo razstavljena na razstavi, katere otvoritev bo v petek, 2. julija, ob 20. uri v glavni restavraciji zdravilišča.
NAGRADA ŽIRIJE NOVOMEŠČANOM - V soboto so na Pop delavnici '93 v Sežani slavili tudi Novomcščani. Najvišje ocene strokovne žirije in s tem nagrado najvišjo nagrado 200 tisoč tolarjev so s skladbo Alana Viteziča Ko prižgeš nov dan osvojili člani ansambla Društvo mrtvih pesnikov Borut Tiran (vokal - kitara), Alan Vitezič (kitara), Tomaž Koncilja (bas kitara), Boštjan Kovačič (klaviature) in Marko Zajc (bobni). Nagrado žirij poslušalcev slovenskih radijskih postaj je prejel ansambel Avtomobili, nagradi občinstva na prireditvi pa ansambla Agropop in Šank rock. Čestitamo! (Tekst: T. J. Foto: M. Zajc)
Glasbena šola ni le za izbrance
Šolnina ne pokrije vseh stroškov - Papirji za ureditev dvorane in učilnic na podstrešju - Pouk novih instrumentov - Nekoč tudi orkester?
BREŽICE - Slovenske glasbene šole se nahajajo v čudnem položaju.
Njihovo delo je opredeljeno kot dodatni vzgojno-izobraževalni program.
Država zagotavlja sredstva za plače delavcev v glasbenih šolah, občine skrbijo za obnovo opreme in učil, medtem ko morajo za stroške poslovanja poskrbeti šole same. Če bi vse te všteli v šolnino, ki zdaj znaša 1500 tolarjev na mesec, bi bila ta previsoka in bi se na naših glasbenih šolah učili le otroci najbolj premožnih staršev.
ncta. “Tako bi čez nekaj let lahko ustanovili mali orkester, ki bi dajal možnost tudi tistim, ki končajo glasbeno šolo, da še naprej aktivno igrajo in nastopajo. Zdi sc mi namreč
Večina občin zato (nedavno sc je tako odločila tudi brežiška) iz proračuna pokriva tudi stroške prehrane delavcev in njihove izdatke za prevoz na delo. Učitelji brežiške glasbene šole sc namreč vozijo na delo tudi na Bizeljsko, v Dobovo in Župcle-vcc, kjer imajo svoje oddelke. Kot je povedal ravnatelj šole prof. Drago Križanič, brez teh oddelkov sploh ne bi mogli organizirati pouka, saj imajo precejšnje težave zaradi prostorske stiske. Stavba glasbene sole je stara in potrebna temeljite prenove, ne samo nekdaj lepe in zdaj odpadajoče fasade v samem središču mesta, ampak tudi notranjosti, ki je povsem neprimerna za pouk. Potrebno je urediti stranišča, napeljati centralno kurjavo (sedaj kurijo v peči na trda goriva) in popraviti streho, ki pušča.
V glasbeni šoli so zadovoljni, ker jim je letos uspelo, da so si v proračunu zagotovili sredstva za pripravo vse potrebne dokumentacije za preureditev podstrešja. Tam naj bi, če sc bodo v občini našla sredstva za izgradnjo, uredili pet učilnic za individualni pouk. Pripravljajo tudi dokumentacijo za izgradnjo dvorane za interne nastope na dvorišču sedanje šole, saj v sedanji učilnici s 45 kv.
metri površine ne morejo nastopati za občinstvo, sploh pa imajo težave, ko bi sc moral predstaviti kak večji ansambel. Denar za dokumentacijo je dober znak, ki kaže, da sc bodo skoraj nevzdržne razmere v brežiški glasbeni šoli postopama le uredile.
• Na brežiško glasbeno šolo je s pripravnico vred vpisanih okrog 250 učencev, ki predstavljajo desetino vseh osnovnošolskih otrok v občini. Šola seje v minulem letu predstavila na 23 tekmovanjih, srečanjih glasbenih šol in prireditvah. Stroške za to je morala kriti iz šolnine, s prispevki staršev in z iskanjem sponzorjev. Ravno v teh dneh (od 29. 6. do 1. 7.) so pjihov harmonikarski orkester in trije solisti nastopili na mednarodnem festivalu v Pulju, harmonikar Uroš Vučajnk, ki je letošnji državni prvak, pa v juliju potuje na mednarodno tekmovanje v Italijo.
Sola ima tudi veliko načrtov za boljše vsebinsko delo. Ker zdaj nima oddelka za godala, bodo uvedli pouk za violončelo in kontrabas ter obnovili še poučevanje violine in klari-
Prof. Drago Križanič
škoda, da sc učenci, ki končajo šestletno glasbneno šolanje, nimajo kam vključevati. Z orkestri, kot sta že zdaj orkester kitar in harmonikarjev, bi šola dobila nov smisel, lažje bi dobila podporo ljudi in sponzorjev ter prispevala k amaterski kulturi,” meni prof. Križanič.
B. DUŠIČ-GORNIK
Trobca čaka še dodatnih deset let zapora
Metod Trobec je od leta 1979 na prestajanju 20-letne zaporne kazeni zaradi umora petih žensk - V času prestajanja kazni je pred petimi leti v KPD Dob poskušal umoriti soobsojenca Vinka Novaka, dve leti zatem pa je z
nožem poškodoval Zlatka Kadiča
NOVO MESTO - Že več kot pol leta je, odkar je Temeljno sodišče v Novem mestu, enota Trebnje, v kazenski zadevi zoper obdolženca Metoda Trobca zaradi poskusa umora in lahke telesne poškodbe razsodilo, da je 45-letni Metod Trobec iz Spodnje Bele kriv, in mu prisodilo enotno kazen 10 let in 6 mesecev zapora. Po čl. 49/11 Kazenskega zakona SFRJ v zvezi s I. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave RS seje senat odločil, da se izrečena kazen ne všteje v kazen, ki jo Trobec trenutno prestaja.
Trobec sc na glavni obravnavi ni zagovarjal in je z molkom odklonil vsakršno sodelovanje. Metod Trobec
ZNAKI IN POHVALE ZASLUŽNIM POLICISTOM
Ta dan so za zasluge pri varnosti in dosežene pomembnejše uspehe podelili najboljšim delavcem in zunanjim sodelavcem priznanja. Zlati znak je dobil Vilibald Krajnc, kriminalist v Uradu kriminalistične službe UNZ Novo mesto; srebrni znak: Zdravko Červ, načelnik operativno komunikacijskega centra UNZ in Zdenko Prizmič, načelnik Urada Kriminalistične službe UNZ Novo mesto, ki je odlikovanje prejel na osrednji slovenski proslavi v Šempetru pri Novi Gorici; bronasti znak pa so prejeli: Vislava Bizjak, pomočnica vodje varnostnega okoliša na PP Novo mesto, Maijeta Bregar, kriminalistka v Uradu kriminalistične službe UNZ Novo mesto, Aleksander Kragolnik, komandir policijskega oddelka Šentjernej, Dušan Kraševec, vodja varnostnega okoliša na policijskem oddelku Dol. Toplice, Anton Olaj, vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto pri UNZ Novo mesto, Aleksander Rešeta, vršilec dolžnosti namestnika komandirja na PP Novo mesto, Edvard Sodja, stalni dežurni na l’P Metlika, Matjaž Šporar, stalni dežurni na PP Novo mesto, Jože Vodopivec, vodja varnostnega okoliša na policijskem oddelku Mokronog, ter zunanji sodelavec Anton Vencelj, direktor podjetja za izdelavo orožja in prometa z lovskim in športnim orožjem in opremo. Podelili so tudi 18 pohval prizadevnim delavcem.
in Vinko Novak sta leta 1985 prestajala kazen v KPD Dob pri Mirni. Septembra sta sc sprla, spor pa sc je sprevrgel v fizično obračunavanje. Trobec je proti Novaku začel zamahovati z izvijačem, Novak pa ga je udaril s kovinsko cevjo po glavi in hrbtu. Zaradi tega dogodka je bil Novak premeščen v ljubljanske zapore, kjer je napisal več prošenj, da ga ne bi premestili nazaj v KPD Dob, ker sc je bal Trobca. Kljub temu je bil 19. maja leta 1988 premeščen na prestajanje kazni v KPD Dob. Skupaj z ostalimi novimi obsojenci je bil nameščen v sprejemni oddelek. V isti zgradbi je v samski sobi prestajal kazen tudi Trobec. Novi obsojenci in obsojenci, ki so prestajali kazen v samskih sobah, so imeli v popoldanskem času med 15. in 18. uro skupne sprehode. Trobec in Novak sta bila zc trikrat skupaj, vendar ni nihče opazil kakšnih napetosti.
23. maja 1988 je okoli 15. ure paznik Alojz Grozde na hodniku po-
strojil nove obsojence, med njimi je bil tudi Novaka. Nato je šel po Trobca v samsko sobo. Trobec je odšel iz svoje sobe na hodnik, in ko je paznik zaklepal vrata, se je Trobec pognal proti Novaku, ki je stal v skupini novih obsojencev. Prišel mu je izza hrbta in ga začel zabadati z nožem, ki si ga je sam izdelal. Novak ga je odrival in pri tem sta oba padla po stopnicah. Obsojenci in paznik so začeli kričati, kar je Trobca zmedlo in Novak je pobegnil iz zgradbe, Trobec pa je stopil do paznika, mu izročil nož in mu rekel, da sc mu je utrgalo. Trobec je z nožem, dolgim 7,5 cm, štirikrat zabodel Novaka, dvakrat v desno stran prsnega koša in dvakrat v desno stran trebuha. Z enim od zamahov je prebil celo denarnico, ki jo je imel Novak v žepu srajce.
Vendar se Trobec po tem dogodku še ni ohladil, 30. januarja 1990 je v prvi sobi oddelka za dopuste obsojencev v KPD Dob s 7,6 cm dolgim žepnim nožem zabodel v desno nogo soobsojenca Zlatka Kadiča in mu prizadejal 1 cm globoko in 2 cm dolgo vreznino na stegnu. Metod in Zlatko sta skupaj preživljala dopust na posebnem oddelku, kjer imajo obsojenci prosto možnost prehodov iz ene sobe v drugo. Zvečer je Trobec
prišel v sobo h Kadiču. Očitno je med njima prišlo do nesporazuma
• Zoper sodbo, ki jo je izrekel senat Temeljnega sodišča v Novem mestu - enota Trebnje, se je na Višje sodišče v Ljubljani pritožil Trobčev zagovornik. Višje sodišče je na svoji seji 25. februarja letos zavrnilo njegovo pritožbo kot neutemeljeno. Temeljno sodišče v Novem mestu - enota Trebnje je po njihovem mnenju sodilo prav, ko je Metodu Trobcu za prej opisana kazniva dejanja prisodilo enotno kazen 10 let in 6 mesece in je ni vštelo v sedanjo kazen, ki jo Trobec že prestaja. Trobčev zagovornik je nato zahteval še izreden preizkus pravnomočne sodbe na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, ki pa je zagovornikovo zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodba je pravnomočna.
in Trobec ga je z nožem zabodel v desno nogo. Takoj, ko je Trobec odšel iz sobe, je Kadič začel razbijati stekla na oknih, da je s tem poklical paznike. Pri pregledu dvorišča so našli pod Trobčevim oknom nož, s katerim je zabodel Kadiča.
J. D.
v
Čigava bosta gasilska domova?
O zadevi razsoja sodišče - Oba gasilska domova sta na nekdanji zemlji rudnika, ki jo je nato prevzel Itas in z domoma prodal zasebni firmi
KOČEVJE, RUDNIK - Pred sodiščem v Kočevju še ni končan spor zaradi gasilskih domov na Rudniku, ki so ju gradili gasilci z vsemi potrebnimi soglasji in dovoljenji na zemljišču, ki je bilo mgprej last Rudnika rjavega premoga Kočevje, kasneje pa Itasa Kočevje, ki je po ukinitvi rudnika prevzel njegovo lastnino in rudarje in zdaj prodal tudi zemljišče, na katerem sta oba gasilska domova, zasebnemu podjetju.
Tajnik Občinske gasilske zveze Kočevje Milan Simičič in predsednik Gasilskega društva Rudnik Sandi Kovačec sta nam pripovedovala takole:
Leta 1972 je delavski svet rudnika dodelil gasilskemu društvu barako bivšega površinskega kopa, da jo bodo gasilci preuredili v gasilski dom. Tisto leto so si gasilci s prostovoljnim dc-
v
Črne gradnje že odstranjujejo
Novi zakon že učinkuje
NOVO MESTO - Novi zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, ki naj bi naredil red na področju črnih gradenj, že učinkuje in inšpektorji novomeške Uprave inšpekcijskih služb že ukrepajo v skladu s tem zakonom. Učinek tega zakona pa sc ne kaže samo pri inšpektorjih, ampak tudi pri črnograditeljih samih. Tako sc je doslej 5 ljudi odločilo, da bodo sami odstranili nedovoljene gradnje oz. sanirali nedovoljen poseg v prostor. Gre za garažo, dva poslovna objekta v gradnji, vikend v gradnji in za sanacijo peskokopa. Ljudje so se za tak način odstranitve odločili v prvi vrsti zato, ker bi odstranitev oziroma sanacija, ki bi jo opravile poblaščene organizacije, stale neprimerno več, kot stane
sedaj, ko so to opravili sami. V marsikaterem primeru bi oz. bo taka odstranitev, ki jo bo opravila pooblaščena organizacija, stala več kot sama gradnja.
Stvari so resne, česar sc ljudje, kot kaže, še vedno premalo zavedajo. Postopki tečejo naprej in inšpekcijske službe morajo na republiški inšpektorat poslati seznam vseh odstranitvenih odločb. Teh je sedaj okoli 40, vendar njihovo število raste tako rekoč iz dneva v dan. Le še do 9. julija imajo črnograditelji možnost prijaviti na občini črne gradnje, plačati določeno vsoto in tako odložiti odstranitev oz. doseči legalizacijo. Urbanistična inšpekcija pospešeno dela in skupaj z geodetsko upravo bodo inšpektorji v tem obdobju posebej skrbno pregledovali zlasti nova mestna naselja, kjer so na črno zrasli številni prizidki, nadzidki, garaže itd., ter vinske gorice, kjer kar mrgoli črnih vikendov in drugih nedovoljenih gradenj.
A. B.
PRIKAZ DELOVANJA VARNOSTNEGA SISTEMA - Prejšnji teden so v Trebnjem na policijski postaji odprli najsodobnejši varnostni center v Sloveniji, ki ga je \gradilo /mdjetje “Janez”. S pomočjo naprave bodo policisti lahko hitreje in natančneje posredovali pri morebitnih akcijah, naprava pa je namenjena predvsem dodatnemu varovanju ustanov, ki poslujejo z denarjem in vrednostnimi papirji. Direktor podjetja “Janez” iz Ljubljane Marjan Cerar je zbranim, ko je demonstriral, kako naprava deluje, poudaril, da je sistem plod domačega znanja. “Pri starejših sistemih se je vključil le alarm, kaj več o tem, kdo in kje je storilec, se iz alarma ni dalo z\’edeti. Ta sistem pa omogoča veliko več informacij o storilcu, tudi kje sc nahaja, zaščiten pa je proti sabotaži in prenehanju napajanja, "je povedal Cerar. Povrhu vsega pa vse dogodke sproti hrani tudi računalnik. (Foto: J. Domiž)
lom (okoli 1500 do 1600 prostovoljnih delovnih ur) in prispevki drugih uredili gasilski dom, v katerem je orodišče in sejna dvorana.
Z ukinitvijo rudnika je skupaj z ostalim premoženjem prešel na Itas tudi gasilski dom. Po raznih zapletih in preoblikovanju je zdaj IGD Rudnik - Itas s soglasjem občinskih organov in vodstva Itasa zgradil v začetku osemdesetih let še en gasilski dom, ki so ga svečano odprli leta 1985 ob 60-lctnici društva. Itas za to gradnjo praktično ni prispeval nič razen zemljišča.
Itas je zašel v težave in stečaj, v stečajno maso so šla tudi vsa zemljišča in objekti. Lani je Itas razpisal licitacijo za prodajo zemljišč in stavb, tudi za zemljo, kjer stojita gasilska domova. Zemljišče in objekte (ne le oba gasilska domova) je kupilo zasebno podjetje Hurvvits. Pogodba med Itasom in tem podjetjem je določala tudi, da to podjetje lahko takoj ujxj-rablja stari gasilski dom, novega pa naj bi dali gasilcem brezplačno v najem za dobo 10 let.
Gasilci Rudnika sc s tem niso strinjali, ker menijo, da ne more biti nihče lastnik tistega, kar so oni zgradili. Še posebno pa ne more njihovih
Po zadnjem kolesu med obiskovalce
Vinjeni motoristi na Trebanjskem košu
TREBNJE - 26. junija je v Trebnjem na Golicvcm trgu potekala turistična prireditev Trebanjski koš, zaradi katere je bila zaprta regionalna cesta. V tem času je bil organiziran tudi mednarodni zbor motoristov, ki je potekal na Rimski cesti pri gasilskem domu. Proti večeru se je na trg pripeljalo več motoristov, ki pa opozorila policistov, da je trg v času prireditve zaprt, niso upoštevali.
Med drugimi so policisti opozorili tudi 20-letnega A. M. iz Sevnice, ki je s hitro vožnjo po zadnjem kolesu ogrožal obiskovalec prireditve. Ker se A. M. za opozorila miličnikov ni zmenil, je policist uporabil strokoven prijem, pri tem pa sc je motor prevrnil; prišlo je do prerivanja, med katerim je A. M. službenemu psu strgal nagobčnik in ovratnico. Vmešal pa se je še 23-letni A. Š. iz Bo.štanja. Policisti so oba odpeljali na policijsko fiostajo.
V času razgovora sc je pred policijo zbralo več udeležencev zbora, ki so grozili in zahtevali, naj fanta izpustijo. Policisti so po razgovora A. Š. izpustili, močno vinjeni motoristi in ostali udeleženci pa so pred policijsko postajo prižgali svečo in vrgli dimno bombo. Ko so izpustili še A. M., sc je množica razšla. Nekaj kršilcev bodo ovadili javnemu tožilstvu. V vseh teh primerih pa organizatorjeva redarska služba ni ukrepala.
žuljev in lastnine prodajati Itas, ki za gradnjo ni nič prispeval, pravzaprav je prispeval le zemljišče, pa še tisto je bilo rudniško in ga je Itas dobil brezplačno. Kako se bo zadeva končala, sc še ne ve. Gasilcem pa ne kaže dobro, saj nimajo denarja za odvetnika. Zdaj zbirajo razne dokumente, da bi dokazali sodišču, da sta domova njihova, in se hudujejo na Itas, ker je domova prodal brez njihove vednosti oz. ni obeh domov izločil s stečajne liste. ____________________J. PRIMC
DENAR ZA POTI BO
METLIKA - Na republiki so nedavno- obravnavali projekt za ureditev poti ob meji v metliški občini, ki je dala vlogo na ministrstvo za kmetijstvo, pozitivno mnenje pa je pridobila tudi od ministrstva za notranje zadeve. Po terenskih ogledih državnih komisij so na republiki odobrili dodatni denar za ureditev poti, ki so pomembne za življenje ljudi ob meji, a jih je državna meja presekala in bi jih bilo potrebno urediti po slovenski strani.
Spust po Kolpi za boljše odnose s sosedi
Organizira ga dolenjski regionalni klub IPA
NOVO MESTO - Člani mednarodnega policijskega združenja (IPA) so lani postali tudi slovenski policisti. Mednarodno policijsko združenje je ustanovil leta 1950 v Veliki Britaniji policijski narednik Arthur Troop. Zamislil si je združenje, katerega namen je bilo ustvarjanje prijateljskih vezi med policisti iz različnih držav, strokovno usposabljanje in izmenjava izkušenj. IPA je nevladna in nepolitična organizacija in kot taka tudi članica Sveta Evrope s statusom svetovalca. Slovensko sekcijo IPA sestavljajo regionalni klubi, med njimi je tudi dolenjski regionalni klub, katerega predsednik je Zdenko Prizmič.
“Izkušnje so pokazale, da dobri družabni in prijateljski stiki s stanovskimi kolegi vedno prinašajo s seboj dobro sodelovanje na strokovnem področju. Takšno sodelovanje pa je dandanes že skoraj nuja, če se želimo uspešno zoperstaviti tako domačemu kot tudi mednarodnemu kriminalu,” pravi Prizmič. In ker živimo ob meji, so zelo pomembni tudi dobri med-soseski odnosi. Spust po reki Kolpi, ki ga za 3. in 4. julij letos drugič pripravlja dolenjski regionalni klub mednarodnega policijskega združenja, ima predvsem namen poglabljati odnose med ljudmi z obeh bregov Kolpe, predstaviti dolino Kolpe obiskovalcem oz. turistom kot reko s svobodnim režimom za kopanje,
• Ministrstvo za notranje zadeve se aktivno vključuje v dejavnosti, ki potekajo v okviru leta turizma. Marca letos je na primer ob kongresu slovenske sekcije mednarodnega policijskega združenja (IPA) izšla prva številka angleško-slovenske revije, ki sojo prejele skoraj vse policije sveta in v kateri so namenili precej prostora turistični predstavitvi Slovenije.
čolnaijcnjc in ribolov. Predvsem v njenem zgornjem delu pc želijo opozoriti na njeno čistost.
Spust po Kolpi sc bo začel v soboto v Prelesju in bo trajal vse do Vinice, kjer sc bo policistom iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške pridružil minister za notranje zadeve Ivo Bizjak, povabljena pa sta tudi zunanji minister Lojze Peterle in obrambni minister Janez Janša. Na Vinici bo tudi krajši kulturni program. Naslednji dan, v nedeljo, bodo spust nadaljevali od Adlešičcv do Metlike. Za tiste udeležence, ki Metlike ne poznajo, bodo organizirali ogled mestnih znamenitosti. Člani dolenjskega regionalnega kluba policijskega združenja si želijo, da bi spust po Kolpi postal tradicionalna mednarodna prireditev. j, D.
UKRADEL STEKLA ZADNJIH LUČI - 26. junija ponoči je neznan storilec za hotelom Lahinja na Kolodvorski ulici v Črnomlju s katrcc odvil in odnesel obe stekli zadnjih zaključnih luči. Lastnika je oškodoval za okrog 5.200 tolarjev.
ODNESEL SVETLOBNI TABLI -V času od 24. do 25. junija je neznan storilec v Suhorju iz stavbe podjetja, ki se ukvarja s prodajo in servisom avdio-video naprav, snel in ukradel dve svetlobni tabli z napisi. Podjetje Tchno shop, d.o.o., je oškodoval za 39.000 tolarjev.
PODJETJE KOVINAR OB KOMPRESOR - V času od 19. do 21. junija je neznan storilec prišel v prostore podjetja Kovinar v Črnomlju in ukradel kompresor. Omenjeno podjetje je s tem oškodoval za 140.(XX) tolarjev.
OB POTNE LISTE IN DENARNICO - 21. junija je neznan storilec iz parkiranega avta v Prečni ukradel tri potne liste in denarnico, v kateri je oškodovanec imel tolarje in devize. Lastnik M. Š. je oškodovan za 80.000 tolarjev.
NAŠEL MINI
RIHPOVEC - 24. junija je krajan Rihpovca v gozdu nad vasjo Rihpovec našel dve mini, ki izvirata še iz 2, svetovne vojne. Mini je uničil pirotehnik.
OTROKA JE ZBIL PO CESTI
DOLENJI MAHAROVEC - 17. junija ob 6.30 sc je 35-lctni Janez Jordan iz Vrbovc peljal z jugom od Gorenje Brezovice proti Dragi. Ko je peljal skozi Dolenji Maharovcc, je na nasprotnem pasu ustavil osebni avto, iz katerega je izstopil 9-letni otrok in stekel za vozilom čez cesto. Jordan je vozil z neprimerno hitrostjo, in ko je opazil otroka, je začel zavirati, vendar ga je vseeno zadel. Otrok je hudo poškodovan obležal na cesti. Zdravi sc v novomeški bolnišnici.
Zakaj je zaprt San Sebastian?
Pritožbe najbližjih sosedov so končno dosegle, da so se vrata sicer med mladimi ____priljubljene picerije zaprle - Že dalj časa obratovala brez dovoljenja
NOVO MESTO - Znamenita picerija San Sebastian na Prešernovem trgu v Novem mestu prejšnji teden ni več odprla svojih vrat. Mnogi (judje, ki so vanjo radi zahajali, so se spraševali, kaj to pomeni. Zaradi nenehnih pritožb stanovalcev, da lastnik lokala Bojan Brodnik krši poslovni čas lokala in s tem moti nočni mir in počitek, je lani 22. junjja tržna inšpekcija novomeške Uprave inšpekcijskih služb naslovila na Sekretariat za družbeni razvoj Skupščine občine Novo mesto predlog za odvzem obrti. Postopek pa se je vlekel vse do letošnjega leta.
Lokal San Sebastian je bil odprt pred dvema letoma, že nekaj dni po tem je sledila serija pritožb najbližjih stanovalcev Prešernovega trga. Sekretariat za družbeni razvoj je Brodnik zaprosil za obratovalni čas od 8. do 23. ure, vendar so mu zaradi pritožb določili obratovalni čas med 8. in 22. uro, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 22. ure. Tudi po opozorilih inšpektorjev je do prekoračitev urnika še vedno prihajalo. 22. junija lani je tržna inšpekcija naslovila na sekretariat predlog, naj sc Brodniku odvzame obrtno dovoljenje, saj je zoper lastnika poslala sodniku za prekrške že štiri predloge za uvedbo postopka. Lastnik San Scbastiana je zatem razširil svojo dejavnost še na sosednji vrt, to pa je jezo bližnjih stanovalcev še stopnjevalo. Ko je Sekretariat za družbeni razvoj imel pred sabo že pet postopkov zoper to picerijo, je 17. novembra zaradi kršitev odločil, da preneha z obratovanjem.
Zoper odločitev sc je lastnik picerije Bojan Brodnik pritožil na drugostopenjski organ, na Ministrstvo za gospodarsko dejavnost v Ljubljani, ki pa je 9. marca letos Brodnikovo pritožbo zavrnilo. Ko je tržna inšpekcija prejela povratnico, iz katere je razvidno, da je lastnik lokala odločbo prejel, je začela izvajati po-
stopek. Obvestilo so dobili 14. maja, 17. maja so opravili ogled in ugotovili, da lokal normalno posluje, zato so 18. maja izdali odločbo, da mora Bojan Brodnik prenehati z obratovanjem zaradi kršitve 13. člena obrtnega zakona, ker je posloval brez obrtnega dovoljenja. 26. maja so naredili ponoven ogled in Brodniku izdali sklep, v katerem so mu zagrozili z denarno kaznijo 10().0(X) tolarjev, če sc ne bo ravnal po odločbi. Ker je tudi 9. junija, ko so inšpektorji ponovno opravili pregled, še vedno obratoval, je bil ponovno izdan sklep o denarni kazni, istočasno pa so mu sporočili, da bodo v primeru, če ne bo prenehal z obratovanjem, inš-
STRELA UDARILA V POSLOPJE
PODKLANEC - 24. junija okoli 1.45 je v Podklancu med neurjem strela udarila v gospodarsko poslopje, veliko 18 x 8 m. Požar je uničil poslopje, v njem pa je zgorelo okoli 3,5 tone sena, traktor, priklopnik, mešalec za beton, razni traktorski priključki ter več kmečkega orodja. Požar so pogasili gasilci iz Vinice in Zilj. Po prvih ocenah je za okoli 5 milijonov tolarjev škode.
pektorji 22. junija ob 8.15 zapečatili poslovni prostor in naprave. Tega pa jim ni bilo potrebno storiti, ker je Bojan Brodnik dan poprej sam zaprl lokal.
Ljudje, ki za te prijietijc niso vedeli, so bili nad zaprtjem lokala presenečeni, saj so bili mnogi med njimi zadovoljni s prijetno in hitro jrostrežbo, pico in lokalom nasploh.
J. DORNIŽ
KOLESAR ZAPELJAL NA CESTO
LOČE - 21. junija ob 17.15 sc jc voznica osebnega avtomobila B. S. peljala iz Loč proti Dobovi. V tistem trenutku jc z dvorišča zapeljal, ne da bi sc prepričal, ali to lahko stori ali ne, na lokalno cesto kolesar, 44-lctni J. S., državljan Hrvaške in prišlo jc do trčenja. Kolesarja so odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico.
NAPADLA STA GA
NOVO MESTO - 25. junija ob 22.45 je 29-lctni S. I*. iz Gor. Kamene čakal v osebnem avtomobilu na parkirnem prostoru pred zdravstvenim domom v Novem mestu svojo ženo. Mimo sta prišla dva neznanca, ki sta od njega zahtevala cigarete, ker jih ni imel, sta neznanca odšla. Čez nekaj minut sta se vrnila in odprla prtljažnik, tedaj pa je voznik istopil iz vozila in zahteval, da pustita vozilo in njegove predmete pri miru. Neznanca sta ga napadla, ga zbila na tla in obrcala, nato pa mu na silo iz žepa vzela denarnico, v kateri je imel okoli 21.000 tolarjev. Neznanca, ki sta S. I*. povzročila lahko poškodbo, sta po dejanju pobegnila in ju policisti še iščejo.
v
Stangelj ne pozna utrujenosti
Gorazd Stangelj zmagal na kriteriju Novega mesta in memorialu Milana Novaka - Novomeščani uspešni tudi kot ekipa
STAROTRZANI NA SVETOVNO PRVENSTVO V ŠAHU
STARI TRG - Na kadetskem prvenstvu šahovskega doma Stari trg je med 18 mladimi sahisti s 7 zmagami in dvema remijema zmagal Tadej Kobe. Drugo mesto je s 14 točkami osvojila Darja Kapš m tretje s 13 točkami Ingrid Mihelič. Ti trije mladi šahisti iz Starega trga bodo v drugi polovici julija zastopali Slovenijo na svetovnem kadetskem prvenstvu v šahu.
NOVO MESTO - Vse kaže, da Novo mesto z Gorazdom Štangljem dobiva novo veliko ime dolenjskega kolesarstva. Zmage Novomeščana na sobotnem mednarodnem kriteriju Novega mesta in nedejjski dirki za veliko nagrado Krke si ni upal napovedati niti Jože Majes, ki je pred dirko ljubiteljem kolesarstva na Glavnem trgu povedal, da so za uspeh v tako močni konkurenci domači asi preutrujeni, saj so v kratkem času tekmovali na več izredno težkih dirkah.
K sreči pa ni tako mislil Gorazd Stangelj, ki je pred tednom dni do zadnjega atoma moči pritiskal na pedala v Kranju, kjer so kolesarji Krke postali državni prvaki v moštvenem kronometru, med tednom nastopil na Sredozemskih igrah v Franciji ter se šc pravočasno vrnil domov, da bi nastopil na najmočnejši dirki v domačem kraju.
Ko sc je že v prvih krogih sobotnega mednarodnega kolesarskega kriterija po ulicah Novega mesta pognal
EKIPNI USPEH KOLESARJEV KRKE - Gorazd Stangelj je z zmagama v soboto in nedeljo razveselil dolenjske ljubitelje kolesarstva, k čemur so mu veliko pomagali tovariši iz ekipe, ki so s složno vožnjo dokazali, da so na domačih cestah nepremagljivi. (Foto: I. Vidmar)
SREČANJE
MOTORISTOV
TREBNJE - Motoklub AMD Trebnje je v soboto in nedeljo že desetič imel v gosteh udeleženec mednarodnega srečanja motoristov. Letošnjega shoda se je udeležilo prek 150 ljubiteljev jeklenih konjičkov na dveh kolesih iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in itali-je. Prvi dan srečanja so motoristi tekmovali v družabnih igrah in na prireditvi Trebanjskega koša prejeli prve pokale. Drugi dan so se pomerili v spretnostni vožnji z motorji. Po posameznih kategorijah so zmagali: otroci do 10 let: Štern (Kranj) nad Popovičem in Koprivcem (oba Novo mesto), do 100 ccm: Proscnik nad Golobom (oba Trebnje), 101 do 350 ccm: Pogačnik nad Marinčičem in Bukovcem (vsi Trebnje), 350 do 750 ccm Brečko (Izlake), 3. je bil Proscnik (Trebnje) in v kategoriji nad 750 ccm Avguštinčič (Trebnje). Kristalno vazo za ekipnega zmagovalca so osvojili motoristi AMD Trebnje v postavi Proscnik, Hribar in Avguštinčič.
N. B.
VETERANI PREMAGALI ČLANE
RIBNICA - Ribniški rokometni klub je ob zaključku sezone pripravil dan rokometa, na katerem so moštva vseli kategorij odigrala prijateljske tekme z rokometaši iz Kočevja in Ponikev. Na turnirju sta sc srečala tudi moštvo ribniških veteranov in članska ekipa Ribnice. Zmaga veteranov nad precej mlajšimi kolegi pove vse o slabi kakovosti 1. ribniške postave. Srečanje rokometašev so popestrile rokometašice iz Novega mesta in Kočevja. Z izidom 15:14 so zmagale Novomcščankc.
za prvim ubežnikom, Borutom Rovšč-kom iz Kranjske Save, smo sc na Glavnem trgu spraševali, če bo zdržal divji tempo. Ko so se iz skupine izločili Krkini kolesarji Fink, Mervar, Papež, Glivar in Puš, je bila dirka pravzaprav že odločena. Stangelj je pustil Kranjčana, da je ves šas vozil spredaj, prehitel ga je le v sprintih, in si tako pridno nabiral točke za zmago. Uspeh novomeške ekipe je bil na koncu popoln, saj je bilo med najboljšimi osmimi kar šest krkašev, ki so s taktično vožn jo veliko pripomogli k zmagi Gorazda Stanglja.
Na kriteriju so sc izkazali tudi mlajši člani novomeškega kolesarskega kluba, ki so pri pionirjih in mladincih osvojili 7 medalj. Pri pionirjih A je zmagal Simon Drobnič, medtem ko so morali krkaši zmage pri pionirjih B ter pri mlajših in starejših mladincih prepustiti kolesarjem ljubljanskega Roga.
V	nedeljo je kolesarje čakal 18 km in 600 m dolg “balkanski krog” z Glavnega trga čez Ločno, Otočec, Ratež, Mali Slatnik in Žabjo vas, ki so ga morali prevoziti desetkrat. Že v prvem krogu 186 km dolge dirke je glavnini ušel češki kolesar Cihlar Rene in si kmalu privozil dve minuti in pol prednosti, ki jo je držal cele štiri kroge in si s tem nabral dovolj točk za zmagi na gorskih in letečih ciljih. Glavnina, ki je v prvi polovici dirke vozila dokaj počasi, ga je v petem krogu ujela in do predzadnjega kroga so si kolesarji v Sprintih glavnine nabirali točke na letečih ciljih na Glavnem trgu in gorskih ciljih na Pctelinjcku.
V	prezadnjem krogu sta glavnini pobegnila zmagovalec sobotnega kriterija Gorazd Stangelj in eden izmed najboljših amaterskih kolesarjev na svetu, Belorus Sergej Autko. Ubežnika sta si nabrala prednost dvajetih sekund, ki pa jo je glavnina v zadnjem krogu začela zmanjševati. Gorazd štangelj, ki je vedel, da so na čelu zasledovalcev novomeški kolesarji, zadnja dva kilometra ni več menjal Autka v vodstvu in ga na kandijskem mostu prehitel. Izvrstni Belorus je že sredi Glavnega trga uvidel, da mu je zmaga ušla iz rok, Stangelj pa je zmagoslavno dvignil roko in že pred ciljno črto drugič v dvchvdneh pozdravil zadovoljne gledalce. Štangljcvo zmagoslavje je z zmago
PELIZONA BO FAVORIT NA DERBIJU
BRDO PRI KRANJU - Štiriletna kobila Jožeta Antončiča iz Šentjerneja Pelizona je na Brdu pri Kranju na 2.100 m dolgi kasški progi dokazala, da sodi med favorite letošnjega slovenskega kasaškega derbija. S kilometrskim časom 1:22,7 je v svoji predtekmovalni skupini zasedla 2. mesto, vendar so v drugih dirkah vozili počasneje in njen čas je bil na koncu tudi drugi čas tekmovanja. Za vajetmi Pefizone je namesto njenega lastnika, ki zaradi kazni 5 dirk ne sme nastopati, sedel zagrebški profesionalce Krešo Lukič, ki je po poklicu veterinar in sc na konje očitno zelo dobro spozna. V dirki za 3- do 7-letnc kasače z zaslužkom do 100.000 toaijcv je Humek iz Posavja z Lisko III zasedel 3. in Lipar iz Šentjerneja z Edži Hanover 4. mesto.
Tomič - državni prvak
Trije državni mladinski rekordi - Zmaga Tomiča na 3000 m - Dva dolenjska rekorda Mihe Duriča in eden Matjaža Ravbarja
NOVO MESTO - Na atletskem državnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke je padlo kar pet državnih rekordov, izboljšani pa so tudi trije pfonirski rekordi Dolenjske. Prvi dan tekmovanja so državne rekorde postavili:
Barbara Berden iz Murske sobote v skoku v višino, preskočila je 174 cm,
Ljubljančan Aleš Šolar s 53,02 m v metu kopja in Domžalčan Boštjan Bcrnot, ki je 2.000 m pretekel v času 5:46,93. Tudi drugi dan tekmovanja ni minil brez izvrstnih rezultatov. Celjanka Elizabeta Randelovič je v vrgla kopje rekordnih 48,82 m, Lucija Rauš iz Slovenske Bistrice pa je v teku na 2000 m s časom 6:39,71 popravila celo članski državni rekord.
Uspešno so tekmovali tudi dolenjski mladinci. Z zmago v teku na 3.000 m in 3. mestom na 1.000 m se je najbolj izkazal Novomcščan Aleš Tomič.
Mitja Kren, ki je začel trenirati šele pred letom dni, je z 2. mestom v teku na 2.000 m in 3. mestom na 3.000 m pripravil prvovrstno presenečenje. Da je skok s palico Brežiška disciplina, so potrdili Ivan Kostrevc, Danijel Vovk in Gregor Kopinč, ki so sc razvrstili od 3. do 5. mesta. Novomeški metalec Danilo Gujtman je srebrni medalji v metu kladiva dodal šc 5. mesto v suvanju krogle in metu diska. Šcntjcrnejčanka
Darja Tratar žal ni nastopila v teku z ovirami, ker so so razdalje med ovirami pri mlajših mladinkah zanjo prekratke, zato se je njen trener Slavko Malnar odločil le za nastop v teku na 100 m, kjer je Darja osvojila srebrno kolajno. Kljub vetru v prsi je s časom 12,53 le za 5 stotink sekunde zgrešila svoj osebni rekord, kar kaže, da je pred odhodom na mladinsko olimpi-ado na Nizozemsko v dobri formi. Pionirja AK Novo mesto Miha Durič in Matjaž Ravbar na državnem prvenstvu mlajših mladincev nista mogla poseči v boj za medalje, zato pa sta v močni konkurenci starejših tekmecev tekla zelo hitro. Miha je s časom 16,11 sekunde izboljšal dolenjski pionirski rekord svojega trenerja in državnega reprezentanta Matjaža Zupančiča na 110 m z ovirami in rekord Gorazda Gabrijela na 300 m z ovirami s časom 42,56, čeprav je na tej progi tekel prvič. Matjaž Ravbar je kar za 14 sekund popravil dolenjski pionirski rekord Saše Bajta iz leta 1977 v teku na 3.000 m in z rezultatom 9:37,38 zasedel odlično četrto mesto.
I. VIDMAR
n
Pi
DVA TEKAČA - ŠTIRI MEDAUE - Aleš Tomič (v sredini) in Mitja Kren (na desni) sta novomeški atletiki na državnem prvenstvu za mlajše mladince priborila zlato, srebrno in dve bronasti kolajni. (Foto: I. Vidmar)
NA POKALU TREBNJEGA ZMAGAL BLAŽ TRUPEJ
TREBNJE - Na 2. teniškem turnirju za pokal mesta Trebnje in nagrado Tesnil in Tesnil TMT Trebnje v športnem centru Vita je tako kot lani zmagal slovenski reprezentant, Mcdvodčan Blaž Trupej, ki je v četrtfinalu z rezultatom 9:1 izločil Bradača iz Dolenjskih Toplic, v polfinalu Tomcta in v finalu z 2:0 v nizih (6:4, 6:4) najboljšega slovenskega tenisača Marka Pora. Uspešno sta igrala tudi Jože Metelko iz Mokronoga, ki je v četrtfinalu izgubil z Janškovccm iz Kranja, tretjim najmočnejšim slovenskim igralcem, in Novomcščan Aleš Zupančič, ki je prav tako v četrtfinalu izgubil s Tometom, četrtim s slovenske računalniške lestvice.
Na košarkarskem turnirju trojk, ki je tako kot tekmovanje v tenisu sodilo v okvir prireditev ob proslavi 1. obletnice proglasitve mesta Trebnje, so v finalu Bunc, Zarabec in kafcrle premagali Kotarja, Kamina in Korošca.
v šprintu glavnine dopolnil novomeški veteran Sandi Papež, ki znova dokazuje, da je še vedno odličen kolesar, in bo nanj treba tudi v prihodnje resno računati.
Rezultati: Kriterij Novega mesta, člani: 1. Gorazd Štangelj (Krka) 33 točk, 2. Borut Rovšček (Sava) 23 točk, 3. Bogdan Fink, 4. Mervar, (oba Krka) 5. Bortolin (U.C. Trevigiani), 6. Glivar, 7. Papež, 8. Puš (vsi Krka); starejši mladinci: 1. Hauptman (Rog Ljubljana), 2. Filip, 3. Murn; mlajši mladinci: 1. Bergant (Rog), 2. Valjavec (Sava), 3. Derganc (Krka); pionirji A: Mtvar (Rog), 2. Ribič, 3. Galamič (oba Krka); pionirji B: 1. Drobnič (Krka), 2. Moravce (Sloga 1902 Idrija), 3. Logar (Krka);
Memorial Milana Novaka za veliko nagrado Krke: 1. Štangelj (Krka) 4:30,08, 2. Autko (Belorusija) v času zmagovalca, 3. Sandi Papež 4:30,20, 4. Eržen, 5. Puš (vsi Krka), 6. Lazourenko (Ukrajina), 7. Pintarič (Rog), 8. Kot ( Belorusija), 9. Ugrcnovič (Ncw Con-ccpt Celje) 10. Glivar (Krka) vsi v času tretje uvrščenga.
I. VIDMAR
i
kJ
TRATARJEVA V HOLANDIJO - Mlada novomeška atletinja Darja Tratar bo nastopila v dresu slovenske reprezentance na olimpijskih dnevih mladih, ki bodo od 3. do 9. julija na Nizozemskem. Na olimpijskih igrah mladih, rojenih leta 1976, in mlajših se bodo športniki z vsega sveta pomerili v atletiki, košarki, kolesarjenju, nogometu, gimnastiki, hokeju na travi, judu, plavanju, tenisu in odbojki. Darja, ki je nase z izvrstnimi rezultati opozorita že lani, bo na Nizozemskem nastopila v teku na 100 z ovirami in v štafeti 4 X 100 m. (Foto: I. V.)
Piloti uspešno pristajali
10. in 11. mesto novomeških avionov na državnem prvenstvu - Žagar in Šinkovec zmagala v pristajanju -Aeromiting v nedeljo
NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu motornih pilotov v acroral-lyju so v soboto piloti Aerokluba Novo mesto dosegli več, kot je bilo glede na njihovo izkušenost moč pričakovati. V skupni uvrstitvi treh disciplin, kjer sc ocenjuje časovna točnost preleta kontrol na zemlji, prepoznavanje krajev s fotografij, ki jih piloti dobijo pred tekmovanjem in natančnost pristajanja, je zmagala celjska rrosadka Bauer -Gril nad T. Verbančičem in Pliberškom iz Ptuja in R. Verbančičem in Brumnom iz Maribora. Najboljša novomeška posadka Vidrih - Verče se je z letalom Utva-75 uvrstila na 10. mesto, enajsta pa sta bila Pckolj in Špilcr z enakim avionom. V disciplini pristajanja sta zablestela Novomeščana Srečo Žagar in Darko Šinkovec, ki sta od 19 posadk iz cele Slovenije v obeh po-
Borivoj Bivic.
I. V.
ZLATA MEDALJA ZA PRISTAJANJE - Pilota Aerokluba Novo mesto Darko Šinkovec in Srečo Žagar sta na državnem prvenstvu motornih pilotov obakrat pristala na ciljni črti in brez kazenskih točk osvojila prvo mesto. Precej slabše jima je šlo opazovanje iz zraka in natančno prelctanje časovnih kontrol, tako da sta na koncu pristala na 15 mestu v skupni razvrstitvi. (Foto: I. Vidmar)
ŠPORTNA
OBVESTILA
KRŠKO - Konjeniški klub Posavje bo v nedeljo, 4. julija, ob 14. uri na hipodromu na Bregah pripravil konjeniško prireditev z nastopom prek 60 kasačev. Ena izmed dirk bo posvečena spominu na Ivana Lipeja z Bizeljskega, velikega ljubitelja konj in usjiešnega tekmovalca v kasaštvu. Da bi konjcništvo čim bolj približali tudi mladim, imajo gledalci do 15. leta starosti prost vstop.
PLETERJE - Nogometni klub Pleterje bo v nedeljo, 4. julija, ob 8. uri pripravil turnir v malem nogometu. Za najboljše so pripravili denarne in praktične nagrade ter seveda prelepe pokale. Prijave sprejema Franko na telefon (068) 41 074 vse do začetka tekmovanja.
NOVO MESTO - Nogometni klub Drska bo v nedeljo, 11. julija, ob 8. uri na Grabnu pripravil turnir v malem nogometu. Za najboljša moštva in posameznike so pripravili pokale in posebne nagrade. Prijave sprejemajo do sobote na telefonsko številko 27 243 in v nedeljo na Grabnu pol ure pred začetkom tekmovanja.
SEVNICA - Na junijskem hitro-potcaiem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je med 15 tekmovalci zmagal mojstrski kandidat Martin Povše nad Mesojedcem in Kranjcem. Po 6 kolih vodi Derstvenšck s 63 točkami, 2. je Povše (52) in tretji Kranjec (48 točk).
letih edina pristala brez kazenskih točk in osvojila zlato medaljo.
V nedeljo je Aeroklub Novo mesto pripravil šc tekmovanje za pokal AK Novo mesto, kjer so nastopili piloti iz Maribora, Nove Gorice in Novega mesta. Zmagal je Darko Šinkovec (Novo mesto) nad Sandijem Slodejcm (Maribor) in Jožetom Vidrihom (Novo mesto). Tekmovanje so zaključili v nedeljo popoldne z letalskim mitingom, na katerem so svoje znanje pokazali piloti jadralnih in motornih letal, helikopterja, motornega zmaja in zračnega prosto letečega balona. Za največjo atrakcijo nedeljskega mitinga je z aerobacijami z ameriškim serijskim dvokrilcem Pitts S2B poskrbel nekdanji vodja akrobatske skupine jugoslovanskega vojnega letalstva Red Starš -
MARKET TRNJE NOČNI ZMAGOVALEC
PODBOČJE - V počastitev dneva državnosti so v Podbočju pripravili tradicionalni nočni turnir v malm nogometu, ki sc ga je udeležilo 32 moštev iz Slovenije in Hrvaške. V finalnem obračunu je brežiški Market Trnje premagal Palermo iz Krškega. Domači nogometaši, ki so igrali za moštvo Velikega Mrašcvega so osvojili tretje mesto. Prireditelji, zadovoljni nad množično udeležbo, zatrjujejo, da bodo turnir pripravili tudi prihodnje leto.
PRESENETLJIVA ZMAGA BUBNIČA
NERAJEC PRI DRAGATUŠU -Na hitropoteznem šahovskem turnirju Belokranjskih šahistov v Nerajcu je presenetljivo zmagal Črnomaljski šahist Danko Bubnič, ki je v devetih partijah zbral 7,5 točke. Drugo in tretje mesto sta si s 7 točkami razdelila Stariha iz Črnomlja in Lcjlič iz Starega trga. Slovenska reprezentantka in udeleženka kadetskega svetovnega prvenstva Darja Kapš iz Starega trga je s 6,5 točke zasedla nehvaležno 4. mesto.
SEBASTIJAN IN URŠKA PLEŠETA V ITALIJI
KRŠKO, ITALIJA - Sebastijan Vodlan in Urška Klakočar, trenutno najboljši krški par v športnih plesih, sta sc v teh dneh prvič udeležila tekmovanja v standarnih in latinskoameriških plesih v tujini. V času mcd 27. junijem in 4. julijem bivata v italijanski Ccrvini pri Riminiju, kjer je tradicionalni poletni plesni festival. Na njem Urška in Sebastijan vsako popoldne trenirata s svetovno znanimi trenerji, ob večerih pa tekmujeta v močni mednarodni konkurenci.
Mekonnen rekorder mimopeških tekov
Etiopijec Terefe Mekonnen že drugič zmagal v Mirni Peči - Med ženskami Silva Vivod - Karpljuk najhitrejši Dolenjec
MIRNA PEČ - 29-letni etiopski atlet Trefc Mekonnen, ki živi in trenira v Avstriji, je z novim rekordom mirno-peškega malega maratona 1:07,29 v Mirni Peči zmagal že drugič zapored. Stari rekorder Mirko Vindiš iz Ptuja, ki se je Mckonncnu želel rcvanširati za lanski poraz, se je po sedmih kilometrih teka že pred vzponom na Fra-to poškodoval in kasneje odstopil. Staremu rekordu Mirka Vindiša 1:07,37 iz leta 1989 sta sc približala tudi Štanc Rozman iz Celja (1:07,46), ki je postal tudi slovenski prvak v malem maratonu, in Marjan Krempl iz Slovenske Bistrice, ki je na 21 km zaostal za Rozmanom le za sekundo. Dolenjski prvak v malem maratonu je postal Damir Karpljuk iz Novega mesta (1:18,09), drugi je bil Darko Rovanšek iz Šentvida pri Stični in tretji Brane Aš iz Dolenjskih Toplic. Pri veteranih nad 40 let je postal slovenski prvak Miran Kirn iz Hrastnika (1:16,27), Najboljši Dolenjci pa so bili Anton Vencelj iz Grosuplja (1:28,56) Franc Kocjančič iz Kočevja (1:29,36) in Edvard Doljak iz Novega mesta (1:35,36).
Na zahtevno 21-kilometrsko progo malega maratona sc je pogumno podalo tudi 25 žensk. Žmagovalka, 27-letna Mariborčanka Silva Vivod je na cilj prispela v času 1 ure 21 minut in 46 sekund, s čimer bi sc precej visoko uvrstila tudi pri moških. Pri veterankah nad 34 let je zmagala Olga Grm iz Lesc s časom 1:28,47.
V t rimskem teku na 10 km sta pri
moških prvi dve mesti zasedla Novomeščana. Zmagal je Robert Dragan s časom 29 minut in 2 sekund nad Aljošo Počičem, ki je za zmagovalcem zaostal 34 sekund. Pri dekletih je zmagala Novomeščanka Mateja Udovč s časom
VESEL ZMAGE IN REKORDA -Zmagovalec in novi rekorder mimo-peškega teka Terefe Mekonnen je povedat, da mu je zelo odgovarjalo za ta čas precej sveže vreme. Pohvalil je organizatorje. V Mimi Peči sc dobro počuti in bi tu še rad nastopil. (Foto: I. Vidmar)
38,58, 2. je bila Sevničanka Zvonka Bregar, 4. pa Brežičanka Anica Hribar. Slovenski vojaki so na trimskem teku tekmovali za naslov državnega prvaka Teritorialne obrambe. Zmagal je Branko Velikonja iz Nove Gorice. Vojaki iz novomeške vojašnice na tekmovanju niso nastopili.
Mlajši pionirji so nastopili na 600-metrski progi. Med deklicami je zmagala domačinka Tina Dragan, med dečki
• II. mirnopeškega teka seje udeležilo 327 tekačev iz Slovenjje in tujine. Tekmovanje so tako kot vsako leto vzorno pripravili krajani Mirne Peči. Predsednik organizacijskega odbora mimopeških tekov Slavko Plaveč je povedal, da bodo v prihodnje morali razmišljati tudi o udeležbi bolj znanih tujih tekmovalcev, ki sodjjo v sam svetovni vrh maratonskega teka, za kar pa ho potrebno pritegniti več močnejših pokroviteljev, čeprav je vse težje priti do denarja za take prireditve.
pa Dušan Breznik (TS Radenska). Proga za starejše pionirje je bila dolga 1500 m. Pri deklicah so imele največ uspeha Boštanjčankc, ki so zasedle prva tri mesta. Zmagala je Simona Felicijan nad Tanjo Vecelj in Branko Bizjak. Pri dečkih je zmagal Danilo Hubcr (TS Radenska).
I. VIDMAR
Zapleti pri izkoriščanjuv opuščenega kamnoloma oz. peskokopa na pobočju Žalostne gore pri Mokronogu so pripeljali odbornika Marijana Dolenska do tega, da je celo legel pred tovornjak Betonala. Kako se je zapletal zamotan klobčič med družbenim in zasebnim interesom.
Sakralni objekti na Žalostni gori spadajo med najpomembnejšo kulturno dediščino v tem delu Slovenije. Zaradi svoje izrazite lege na vrhi strmega, z gozdom poraslega griča, ki dominira nad dolinskim svetom okoli Mokronoga, predstavlja celotno območje Žalostne gore enkratno ambientalno in prostorsko kvaliteto. Prav zaradi izjemnega pro-storsko-krajinskega pomena Žalostne gore so njena pobočja vizualno izredno ranljiva za kakršnekoli posege, posebej še za kamnolom. Takšno mnenje o kamnolomu pod Žalostno gore pri Prelogah sta trebanjski občini v začetku junija posredovala dipl. arheolog Danilo Breščak, direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, in njegov kolega, konservator s tega zavoda, dipl. inženir krajinske arhitekture Mitja Simič.
Strokovnjaka opozarjata, da omenjeni kamnolom leži na zahodnem pobočju Žalostne gore in iz smeri Mokronoga ni viden, vendar s svojo velikostjo in načinom izkoriščanja kameninske osnove močno posega v masiv griča in ga spreminja oz. pači. Strokovnjakoma se zdi nerazumljivo, da sc je pričelo ponovno izkoriščanje in širitev opuščenega kamnoloma namesto sanacije, in to celo brez jasnih načrtov za končno sanacijo prostora.
“Menimo, da so posegi v prostor, ki kakorkoli degradirajo našo najpomembnejšo kulturno ali naravno dediščino, nedopustni. Zato je potrebno nadaljnje nekontrolirano širjenje kamnoloma preprečiti, vse posege v ta prostor pa usmeriti le v takojšnjo sanacijo natančno po vnaprej izdelanem strokovno ustreznem projektu, ki mora biti predstavljen tudi naši službi,” poudarjata Breščak in Simič.
Legel pred tovornjak
Težko bi rekli, ali je bilo to izvedensko mnenje odločilno pri razpletanju zelo odmevnega zapleta, zlasti po dogodku, ko se je odbornik družbenopolitičnega zbora trebanjske občinske skupščine Marijan Dolenšek na Prelogah odločil za tvegano protestno dejanje zoper ponovno izkoriščanje kamnoloma oz. peskokopa, ko je legel pred .tovornjak Betonala, naložen s peskom z Žalostne gore. To mnenje je v popolnem sozvočju s sklepi krajevne skupnosti Mokronog ter z izjavami tukajšnje lovske družine in krajanov, ki so se z 38 podpisi opredelili proti ponovnemu odpiranju opuščenega peskokopa na žalostni gori.
Predsednik sveta KS Mokronog Ivan Vovk je že v začetku marca letos seznanil občinski sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo v Trebnjem, da nekdo ograjuje .Strelov peskokop (tako ga krajani imenjujejo po nekdanjem lastniku peskokopa), in zahteval od odgovornih in od ustreznih inšpekcij, naj pravočasno posredujejo, ker da je po sklepu spomeniškega varstva prepovedano izkorišanje tega peskokopa. Z občine so odgovorili KS in novomeškim inšpektoijem, da je na pod-lagi projekta “Vrednotenje nahajališč gradbenega kamnna v občini Trebnje”, ki ga je izdejal Geološki zavod Ljubljana v začetku letošnjega leta, vključuje pa vse peskokope v občini, možno omejeno izkoriščanje peskokopa Žalostna gora.
Šele po sprejemu dopolnjenega prostorskega dela dolgoročnega plana in ureditvenega načrta za izkoriščanje in sanacijo peskokopa Žalostna gora bi bilo možno pričeti postopek za pridobitev dovoljenja za izkoriščanje, so pojasnjevali uradniki na trebanjski občini. Pa še to so dodali v prvi polovici junija, da je investitorju vse to znano. Navkljub temu je 16. marca Betonal zaprosil Zavod za urbanistično načrtovanje Trebnje za izdelavo lokacijske dokumentacije. Ta bi bila odskočna deska za to, da bi Betonal pridobil dovoljenje za izkorišanje peskokopa. Že naslednji dan so se na Betonalu v Trebnjem Darko Golub, direktor tega podjetja z 18 delavci, ki je kupilo sporni kamnolom, predsednik KS Mokronog Ivan Vovk in predsednik mokronoške lovske družine (ta je v neposredni soseščini opuščenega kamnoloma zgradilo lep dom) Franc Hribar, dogovorili, da bo Betonal na svoje stroške, na zahtevek KS Mokronog, popravil vse morebitne poškodbe na cesti od’
kamnoloma do regionalne ceste Mokronog -Mirna, ki bi nastale ob izkoriščanju kamnolo-
ma.
Betonal gre v ofenzivo
Vse je že kazalo, da so krajevni dejavniki in podjetniški interes našli skupni imenovalec, po načelu “jaz tebi - ti meni”, vendar je bila ta ljubezen bolj kratke sape. Bctonalov direktor Golub je 2. junija za omenjeno obljubo predsedniku Vovku in Hribarju že postavil pogoj, da bo Betonal cesto popravil, “vendar le v primeru, da sc na strojih oz. napravah v kamnolomu takoj prenehajo kraje motorjev in druge opreme, razbijanje šip in sploh sprehajanje po zemljišču, ki je last Betonala.” Golub je še zagrozil, da bodo tistemu, ki bi ga poslej zalotili na njihovem zemljišču, naprtili krivdo za vso doslej povzročeno škodo in kraje v kamnolomu. Golub “vrača žogico” KS Mokronog, ki je bila po njegovem aktivna pri dokazovanju nepravilnosti Betonala, ni pa pometala pred svojim pragom. Betonal je 1. junija obvestil urbanističnega inšpektorja v Novem mestu, daje povsemvprenehal s svojim početjem v kamnolomu na Žalostni gori, prav tako pa ga je obvestil, da je KS Mokronog tega dne začela prodajati novomeškim cestarjem tamponski material iz kamnoloma Ostrožnik. Betonal je zahteval pogostejše preglede kamnolomov, s katerimi upravlja KS Mokronog (Ostrožnik, Priča itd.), in za kam-
medvedjek dve leti pozneje
UGJU
m	-	r-s
		s
		
m
5][j)

Veter češe visoko travo in pošumeva v bližnjem gozdu. Zaplapola zastave, odnaša glasove pesmi, zapete svobodi, narodu in domovini, in odbrzi naprej, da bi dohitel sive oblake, ki se podijo čez nebo. Spodaj po cesti kot običajno drvijo avtomobili. Nobenih sledi o vojnem spopadu ni več.
Enoletni Igor Uršič v drobnih rokah drži svečo. Zanj je to le igrača. Premajhen je še, da bi dojel, da je to sveča, ki jo bodo prižgali pod drevesom, kjer je bil pred dvema letoma smrtno ranjen njegov stric France Uršič. Ali bodo takrat, ko bi bil to sposoben dojeti, ob obletnicah sploh še prižigali sveče fantom, ki so izgubili življenja v tej vojni? Ne bodo takrat pomembne čisto druge stvari in bo tisto, kar nam jc danes blizy in sveto, potisnjeno na stran in pozabljeno? Cas je čuden slikar, ki vsak trenutek spreminja svojo podobo, in zgodovina jc gospa, ki zelo rada popravlja besede in dejanja za nazaj; odvisno pač, kdo je naročnik in kdo plačnik.
Zgodovina je bila v nedeljo, 27. junija letos, na Medvedjeku ponovno zakoličena. Na betonski piramidi, simbolu protioklepne ovire, jc zablestel marmornat napis: obranili domovino. Slovesnemu dogodku so prisostvovali: obrambni minister Janez Janša, brigadir Toni Krkovič, poveljnik pokrajinskega štaba polkovnik Rade Klisarič ter drugi visoki oficirji, predstavniki dolenjskih občin in številni domačini. Za vse navzoče in za mnoge druge je Medvedjek to, kar piše na spominskem obeležju: simbol ohranjene domovine.
A se najdejo tudi taki, ki bi iz tega ali onega vzroka radi zmanjšali pomen dogodkov
na Medvedjeku. Zlasti to, da jc bilo v njej ubitih le osem ljudi, od tega sedem civilistov in en vojak, za nekatere ni prava bitka. Drugi pravijo, da bi z drugačnimi ukrepi lahko preprečili število civilnih žrtev, tretji spet, da sovražniku v oklepnikih tukaj slovenska vojska še zdaleč ni prišla do živega in da mu je sramotno dopustila, da sc je umaknil na drug položaj. Star pregovor pravi, da je lahko biti general po bitki, vendar pa ima zmanjševanje pomena Medvedjeka in slovenskega odpora nasploh lahko tudi čisto določene, ne ravno dobronamerne cilje.
Tisti, ki mu v ušesih še zveni hrup napadajočih avionov in še čuti podrhtevanje tal ob detonacijah kasetnih bomb, razmišlja drugače. Zanj so tisti dnevi čakanja in vojaških prask na Medvedjeku kot neskončno dolga nočna mora. Toda ti dnevi so dosegli svoj namen. Elitna vojaška enota, ki je bila poslana nad slovensko glavno mesto, da si ga pokori, je bila od te namere tukaj odvrnjcna, demoralizirana in pozneje v Krakovskem gozdu tudi onesposobljena. Večdnevno čakanje in ustavljanje kolone, najprej v Pogancah, potem na Medvedjeku in končno še v Krakovskem gozdu je psihično zlomilo napadalca, ki je imel veliko premoč v oborožitvi in izkušen poveljniški kader, nikakor pa ne gre podcenjevati tudi
nolom v Dolenjih Laknicah, ki ga izkorišča Strešnik iz Dobruške vasi.
Zakaj tako široka ofenziva Betonala je bolj jasno, če povemo, da je bilo podjetje Strešnik tisto, ki je obvestilo upravni organ na trebanjski občini, da peskokop na Žalostni gori izkoriščajo na črno, pisni protest zoper izkoriščanje peskokopa pa je posredoval Župnijski urad Mokronog, ki je zahteval prepoved poseganja v spomeniško zavarovan prostor. Na razširjenem svetu KS Mokronog
3.	junija so zahtevali od občine, naj prepove izkoriščanje opuščenega peskokopa. Vsak nadaljnji poseg na nižjo koto črpanja bi bil nedopusten, ugotavlja svet KS in med drugim zahteva, naj Betonal takoj umakne vse nameščene stroje v tem peskokopu, in zavrača kakršnokoli odgovornost za poškodbe strojev, kot namiguje direktor Betonala Golub.
Ta je na hitro sklicani seji trebanjske vlade povedal, da se nad Betonalom pritožujejo predvsem tisti, ki sami niso storili za legalizacijo svojih kamnolomov nič več kot Bcto-nal. Po Golubovih besedah je bilo v minulih sto letih iz “problematičnega” kamnoloma odpeljanih več milijonov kubikov, zajorej jc tudi nastala tako ogromna rana na Žalostni gori, ki bi jo po Golubovem mnenju lahko zakrpali le z določenim izkoriščanjem. Povedal je še, da so porabili že veliko denarja za nakup zemljišča in strojne opreme ter da bi bila banka v sodelovanju s skladom za razvoj drobnega gospodarstva pripravljena takoj vložiti v ta projekt 350.(XX) mark, kar pa bi pomenilo takojšnjo zaposlitev vsaj še desetih delavcev. Na izvršnem svetu so bili sicer naklonjeni podjetniški pobudi, seveda pa niso mogli mimo že omenjenih nasprotujočih si pogledov, ki jih je zastopal zlasti odbornik Marijan Dolenšek. Dan poprej je medobčinski urbanistični inšpektor inž. Franc Bevc za nameček izdal dve odločbi, v katerih med drugim terja od Betonala, da mora do 16. junija zasuti izkopni jami, ki ju jc napravil pri izkoriščanju opuščenega kamnoloma brez lokacijskega dovoljenja.
Razriti trebanjski hribi
J 6. junija se je ravno zaradi kamnoloma na Žalostni gori že ob sprejemanju dnevnega reda začela razburljiva debata na zasedanju občinske skupščine v Trebnjem, ko je odbornik Marijan Dolenšek zahteval umik točke dnevnega reda, ki bi po njegovem skozi stranska vrata omogočila izkoriščanje tega in še drugih kamnolomov oz. peskokopov. Takih lokacij, kjer “na črno” zaradi cenejših “domačih” peskov za svojo cesto in za prodajo cestarjem rijejo
posadk, ki niso bile, kot nekateri natolcujejo, sestavljene iz samih prestrašenih mladoletnih fantičev, ampak bi v normalnih okoliščinah, ko bi jim bilo omogočeno razviti jiolno bojno delovanje, predstavljale za nasprotnike trd oreh. Manjkala jim je, kot jc to ponavadi značilno za agresorja, prava motivacija, njihova moralna moč pa je kopnela premo sorazmerno s trajanjem zapor. Čakanje je bilo torej s stališča ohranjanja življenj pravilno izbrana taktika, ki je ob pravem času rodila prave sadove, vsak drugačen potek dogodkov pa bi terjal precej večji krvni in materialni davek.
Danes še vedno lahko samo ugibamo, kaj je vodilo agresorja, da je poslal nad Slovenijo to kolono vozil. Čeprav pričakovana, ga je razglasitev slovenske samostojnosti vendarle presenetila, predvsem pa ga je k napačni oceni vodila njegova aroganca, samozavest in podcenjevanje slovenske pripravljenosti, da
Martjan Dolenšek in Jože Hočevar
po trebanjskih hribih, jc 56. Dolenšek in odbornik Marko Kapus sta v že omenjeni študiji Geološkega zavoda našla kar nekaj napak, zato sta zahtevala recenzijo projektne naloge o vrednotenju nahajališč gradbenega kamna v občini Trebnje. Odbornik Jože Hočevar, ki sc še zelo dobro spomni, kako so trepetali sosedje kamnoloma, ko ga je 30 let izkoriščal KPD Dob, saj se po okoliških njivah letelo kamenje, pri njih doma pa je celo zgrmel na tla lesen opaž v kuhinji, je ostro polemiziral z nekaterimi kolegi iz odporniških klopi. Ti so se glasno spraševali, češ ali bomo poslej uvažali iz Avstrije ali Afrike.
Istega dne no končani skupščini sc je Betonalu iztekal rok za odstranitev svojega posega oz. prisotnosti v kamnolomu na pobočju Žalostne gore. Delavci so bili živčni, tudi direktor Golub, ker jc s to potezo ob kruh 8 delavcev. Polega tega sc je zgodila še manjša nesreča, k sreči brez telesnih poškod delavcev, nastala pa jc precejšnja gmotna škoda na stroju, ki se je prevrnil v jamo. Golub je rekel, da so delavci razjarjeni, pripravljeni na vs.c' N) pa najbolje pojasnil, zakaj niso policiji prijavili nobene izmed domnevnih kraj oz. škode, ki naj bi jo povzročali neznanci. Omenil je, da gre Marijanu Dolenšku za osebne interese in načrte, da si izmišlja celo, naj bi v ta kamnolom, ki je konkurenca Strešnikovemu oz. Dolcnškovemu kamnolomu v Laknicah, odlagali radioaktivne odpadke. Kjer je dim, jc tudi ogenj. Ali imajo te izjave kaj skupnega z grožnjami, ki jih po telefonu sprejema Dolenšek, češ da bo končal kot Kramberger?
PAVEL PERC
se odločno in na vsak način postavi po robu vojaški agresiji. Morda bodo prave informacije kdaj še prišle na dan in oo razjasnjeno ozadje potez, ki jih je vlekel nasprotnik v času agresije na Slovenijo. Eno pa je gotovo: nič ne bo moglo spremeniti dejstva, da so tu, na tem klancu, dolenjski fantje zaustavili prodor Slovencem sovražne vojske proti glavnemu mestu Slovenije in tako obvarovali njegov občutljivi južni bok. Postavitev spominskega obeležja ob drugi obletnici tega dogodka in ob štiristoletnici neke druge bitke, ko so slovenski fantje prav tako odločilno zmagali, je popolnoma utemeljena. Ni bila sicer pospremljena z velikimi in zvenečimi besedami, kot smo bili tega vajeni v polpretekli zgodovini, zato pa je bila toliko bolj prisrčna. In prepričani smo lahko, da bo Igor Uršič, ko bo odrasel, tudi znal pravilno ceniti žrtev svojega strica.
TONE JAKŠE
Namesto velikih besed je postavitev spominskega obeležja bitke na Medve^cki^mpremirojaški golaž, ki so ga servirali pri Slakovih nad cesto. Skupaj z obrambnim ministrom Janšo in najvišjimi vojaškimi predstavniki so za mizo sedli tudi Uršičevi: mati pokojnega Franca, njegov brat Jože z ženo Anico in malim Igorjem.
priloga dolenjskega lista 1 1
turizem na kmetih
upravnih organov, lovcev, sosedov, ribičev, veterinarjev in kmetijskih svetovalcev. S programom so se prijavili na razpis za dodeljevanje republiških sredstev za demografsko ogrožena območja. Če jim bo uspelo pridobiti kaj sredstev, bodo kaj kmalu začeli s prvimi deli, ki so nujna za preusmeritev kmetije.
Stoglava jelenja čreda
Za začetek bi postavili oboro za divjad okoli svojega gozda in nabavili kakih 40 glav
damjakov, pozneje računajo, da bi imeli stoglavo čredo, ki bo potrebovala 10 ha prostora. Jelenjad potrebuje precej prostora za pašo, za normalno življenje in razmnoževanje pa morata biti v bližini tudi gozd in potok. Vse to na Zevnikovi kmetiji imajo, samo izkoristiti je še treba.
In kako se bodo lotili reje damjakov, če bo njihov načrt res stekel? O živalih sta se Vera in Franc že kar nekaj naučila od svojega trboveljskega znanca. Čeprav reja ni preveč zahtevna, bosta morala prebrati še precej strokovne literature, da bosta natančno vedela, kako živali dohranjevati s krmo (domačo koruzo, silažo itd.), kako jim dodajati vitamine, jih zaščititi pred boleznimi in še kaj. Vsa zadeva je šele pri načrtih, vendar sta že dogovorjena z lovci, da jim bodo pomagali poloviti živali, če bi po nesreči ušle iz obore.
Damjake bodo uporabljali za pripravo specialitet: salam, pršutov, golažev. Načrtujejo tudi možnost odstrela, saj bi mnogi domači in predvsem tuji lovci marsikaj dali za njihove trofeje. V dolini ob potoku naj bi nekoč bil tudi ribnik, v katerem bi gojili krape za ribolov, nabavili bi kakega konja, da bi svojim gostom
O
H
Brezje pri Bojsnem je vasica v bližini Globokega. Včasih je od tam vsako jutro odhajalo v šolo čez dvajset otrok, danes hodita samo dva, morda trije. Na večini kmetij so ostali le ostareli ljudje ali neporočeni fantje. Pri Zevnikovih imajo mlado družino s tremi otroki in veliko načrtov za prihodnost svoje kmetije. Bo v spodnjem Posavju nastala prva prava turistična kmetija z lovskim, kmečkim, izletniškim, ribolovskim in lokostrelskim turizmom?
Zevnikova kmetija obsega nekaj čez 20 ha površine, od tega 8 ha gozda in hektar vinograda. Kmetija leži na rahlo hribovitem območju in ima poleg tega še precej močvirnatega terena, ki ga ni mogoče dobro izkoristiti. Čeprav še vedno gojijo vse po vrsti in se preživljajo z vsakim po malo, je vendarle ena glavnih dejavnosti živinoreja. V njihovem hlevu je vedno 13,14 glav živine in približno toliko tudi svinj.
Mleko so prodajali na Hrvaško, zato ga zdaj, ko so tam ostali brez kupcev, vsak drugi dan prodajajo pred brežiškimi bloki, vmes pa pripravljajo še skuto. Tudi prašiče prodajajo sami, vendar jim gre s ceno slabo od rok, saj ne morejo konkurirati prekupčevalcem, ki živijo le od tega, da drugje (tudi od propadajočih družbenih farm) kupujejo poceni prašiče in jih razvažajo po sejmiščih širom Slovenije.
Zevnikovi so se že večkrat poskušali preusmeriti v eno samo dejavnost. Izdelali so že tudi načrte, a se je vedno znova ustavilo pri kreditih in drugih papirjih. Franc Zevnik je že dolgo razmišljal o turistični kmetiji, kakršne je videl, ko je bil na delu v Švici. Pri njegovem načrtovanju ga je podprla tudi žena Vera, sicer šivilja. Zamisel je postala resna še posebno potem, ko sta spoznala Trboveljčana, ki se ljubiteljsko ukvarja z rejo damjakov in se je že nekaj časa oziral po podobni kmetiji v spodnjem Posavju.
V letu dni so pripravili program razvoja kmetije in dobili vsa potrebna soglasja: od
§«ir'
begunci
w ©ffsBGo ©GkdCs
V spominu otrok, ld so morali zapustiti svojo domovino, je Bosna obljubljena dežela. Pričakujejo čudež. Verjamejo svojim željam, da se bo vojna vsak čas končala in se bodo vrnili domov, kjer jih čaka Bosna taka, kot je bila.
Težko je razumeti občutke otrok, ki živijo v tujini daleč od svojih rojstnih krajev in ognjišč njihovih dedov. V Sloveniji jim je lepo, ljudje so z njimi prijazni, tu sije sonce, vendar jc vse le privid. Kot da so na dolgih počitnicah in bodo zdaj zdaj odšli domov. V dolini Usore, od koder prihaja štirinajstletni Dalibor Jugovič, je pomlad, v dolini Usore živijo dobri ljudje. “Vidite, tako je to v meni in v mojem domačem kraju” je zapisal v drugi številki Skolarca, časopisa osnovne šole učencev iz BiH.
Begunski otroci, ki v Šmihelu obiskujejo bosansko šolo, so imeli srečo. Niso videli smrti ne krvi na ustnicah njihovih najbližjih.
V	Novo mesto so prišli maja lani. V povem-bru se jc za 146 bosanskih otrok v Šmihelu začela šola po skrajšanem programu na osnovi bosansko-hercegovskcga učnega načrta, ki pa vsebuje vse važnejše predmete iz rednega programa. Vsi učitelji so po besedah ravnateljice Mire Matijaševič politično neobremenjeni in se trudijo, da bi bil pouk čimbolj vzgojno naravnan. Učenci so prišli v .Slovenijo iz 41 mest iz cele Bosne in Hercegovine, največ iz Kotorskega, Raišcva, Slatine m Zaviuovičev. Število učencev se je med šolskim letom spreminjalo. Nekaj otrok je odšlo v druge begunske centre ali v druge države, nekateri so se vrnili v domov. Večina otrok je muslimanske narodnosti, manj je Srbov in Hrvatov, precej jih jc iz mešanih zakonov.
V	začetku so se nasprotja zaradi različne narodnosti čutila tudi v šoli, saj so bili otroci še pod vtisom mišljenja staršev, a kaj kmalu so razlike izginile. Šolo za učence iz Bosne in Hercegovine obiskujejo tako otroci iz begunskih centrov v Šmihelu in Bršljinu kot tudi otroci, ki živijo pri družinah po celi novomeški občini. V šolo jih vozijo s kombiji, avtobusom in osebnimi avtomobili.
Čeprav je bila šola organizirana na osnovi odloka Ministrstva za šolstvo in šport, denarja zanjo neposredno iz proračuna ni, pač pa se kot vse podobne šole financirajo z prostovoljnimi prispevki. Veliko pomoči je
prišlo iz tujine, predvsem iz prijateljskega mesta Langenhagen. Veliko jc pomagal tudi prior kartuzije Pleterje, saj imajo redovniki tesne stike s prijatel|i iz cele Evrope.
Šola za učence iz BiH jc celo šolsko leto sodelovala z drugimi osnovnimi šolami v občini, s katerimi so pripravljali športna srečanja in skupne kulturne prireditve. Prav kultura je tisto področje dela, ki je po rednem pouku zapolnilo največ prostih uric begunskih otrok. Njihove risbe, pesmi, ples in glasba izžarevajo ljubezen do Bosne ter neizmerno željo po miru in svobodi.
Predstava pred dijaškim domom v Šmihelu človeka nehote spomni na tabor Sutjeska pred sedmimi leti. Kako drugače zvenijo danes iste besede o miru, svobodi in ljubezni do domovine! Slika odra je ista, le solze v
očeh male umetnice, ki poje pesem iz prezgodaj dozorele duše, opozarjajo na drugačnost nekega časa. Almina pesem “Moja domovina Bosna” pove največ o otrocih, ki jim je vojna vzela otroštvo jih nagnala v svet, kjer so le brezdomci, ki se bodo nekoč morali vrniti v domovino, ki pa je ni več.
IGOR VIDMAR
Moja domovina Bosna
Najdražja v meni je Bosna, vedno v mislih jo nosim in zdaj, ko v njej ne živim, njena sem vsa in nanjo ponosna.
Mislim nanjo, najdražjo deželo, v miru, ki mi ga Slovenija daje, a žalostno je srce moje, ker v Bosni moji še vojna divja.
In mnogo solza, najdražja moja, zaradi tebe priteklo bo iz moje duše, ne morem in ne smem biti srečna, dokler zli duh iz dežele moje ne gre.
Alnia Turkmanovič, 7. razred
S 3
%
omogočili jahanje in morda tudi vožnjo s kočijo. Idej ne manjka, gotovo pa jih bo, če bo kmetija zaživela, nakazal še čas.
Zevnikova sta še posebej zadovoljna, da jima načrte za obnovo in razvoj kmetije zelo zavzeto dela študentka arhitekture, ki bo to delo uporabila za svojo diplomsko nalogo. Najprej morajo do konca urediti novo stanovanjsko hišo, ki je zgrajena v starem slogu. Nato bo na vrsti adaptacija stare kmečke hiše, v kateri naj bi potem, ko bo urejena točno tako kot nekoč, bivali gosti. Urediti m polepšati bo treba tudi ostala poslopja in dograditi sanitarije ter priročno skladišče. V tretji fazi, ko bi vse že funkcioniralo, naj bi po načrtih zgradili še dva do tri dodatne apartmaje.
Prava turistična kmetija
“Ne veva, kako bo, pa vendar sva po drugi strani optimista in jemljeva načrt kot svojevrsten izziv. Računava tudi na pomoč otrok, ki bodo v nekaj letih, kolikor bo potrebno, da vsaj del načrta uresničiva, ravno prav zrastli. Sebastjan zdaj šteje 16 let let in obiskuje srednjo kmetijsko šolo, Marko jih ima 10 m Tina 6 let. Takšna turistična kmetija pač zahteva delo cele družine in veliko dobrega sodelovanja,” pravita Vera in Franc.
Njuna turistična kmetija, ki je za zdaj živa samo v njunih mislih in na papirju, ne bo kmečki turizem, kakršnega poznamo v Posavju
danes. To bo kraj, kjer se bo živelo po kmečko in z naravo, po želji tudi pomagalo pri delu na kmetiji, kjer se bo kuhala doma pridelana hrana in kjer se bo pilo domače vino. Želje Zevnikovih so velike pa tudi kraj je več kot primeren, saj ni ravno veliko kmetij v tem delu Slovenije, ki bi bile tako lahko dostopne gostom in hkrati dovolj odmaknjene od sodobnega življenja.
Za konec še tisto, kar je pri takih načrtih najbolj sporno: denar. Če bi uspeli na razpisu za republiška sredstva, lahko od tam računajo na 50 odstotkov naložbe. Nabava črede in izgradnja ograje bi stali 100.000 nemških mark, če bi želeli uresničiti vse doslej načrtovane faze razvoja te kmetije, bi po nekaterih ocenah potrebovali 800.000 mark. To je za zasebnike, še posebej kmetovalce velik denar, vendar Zevnikovi še vedno upajo, da bodo s postopno prenovo svoje kmetije vendarle uspeh.
Pri svojem delu že imata podporo Term Čatež, ki bi na tej kmetiji gostom lahko ponudile nekaj novega. Ob obisku na kmetiji jima je direktor tega podjetja ponudil tudi kreditiranje. Občina že nekaj let podpira razvoj kmečkega turizma, vendar pravih rezultatov te podpore ni videti. Še danes imajo Brežičani v vseh svojih programih razvoja kmetijstva na vidnih mestih zapisan kmečki turizem, toda, ali bodo Zevnikovi z Brezja imeli kaj od tega?
BREDA DUŠIČ-GORNIK
naše korenine
D ® V
JJeJLul!;
sb®[?sD@
Prijetno je v Ručetnj vasi. Domačije se vzpenjajo po pobočju, od zgoraj, od gozdnega obronka, pa se spuščajo vinogradi. Prehod iz vaškega v vinogradniško naselje je skoraj neopazen, še posebej zato, ker so nekateri vikendi že večji kot pa starejše vaške hiše. Tukaj visoko na pobočju, žev čisto med temnozelenimi vinogradi, se s Štalcerjevo Olgo spet srečava. Prvič sva spregovorila nekaj besed čisto na drugem koncu sveta, v ameriškem Chicagu, ravno ko se je odpravljala, da poleti domov. Takrat sem ji obljubil, da jo bom obiskal.
Ni bilo težko priti do nje. V Ručetni vasi se vsi poznajo, Olgo še bolj kot po priimku po tem, da je dlje časa živela v Ameriki. “A Amerikanko iščete?” mi pravijo, ko povprašam zanjo, in mi prijazno pokažejo v hrib, kje jo bom našel. Tako se znajdem v prijetno opremljenem stanovanju. Štil je slovensko-ameriški: družinske fotografije in spominki vsepovsod. Še posebej pritegne mojo pozornost na blago vezena pesmica, ki visi na steni. Napisana je v angleščini. “To mi jc naredila vnukinja, ko sem bila nazadnje v Ameriki,” pove Olga. Pesmica je slavospev babicam. “A Grandma is a family treasure” ali po slovensko: “Babica jc družinski zaklad”, pravi zadnji verz v pesmici, ki jo je Olgi posvetila in skrbno uvezla deklica v daljnem Chicagu. Če je tako, je Olga kar sedemkrat zlata, saj imavsedem vnučkov in devet pravnukov.
Življenje pa je bilo za Olgo prej s trnjem posuto kot pa zlato. Olga pripoveduje svojo in družinsko zgodbo. To jc zgodba o ženskah, ki so morale same skrbeti za otroke, medtem ko so njihove može valovi življeja pjuskali sem in tja, dokler niso nasedli na čereh in se k družini niso več vrnili. Takih žensk je bilo včasih pri nas precej. Tudi Olgina mati in Olga sama sta bili med njimi. Ivana, Olgina mati, je živela na Selih pri Vrčicah. Bila je kmetica. Trdo je bilo treba delati na tej skopi, od vetra bičani zemlji, a je bil trud le red-koma poplačan. Zato ni čudno, da so se ljudje ozirali v svet in si poskušali olajšati življenje. Tudi Ivanin mož se je kmalu potem, ko se jima jc rodila prve hčerka, odpravil v svet. Ni ga bilo več nazaj. Menda je izginil v nekem ameriškem rudniku. Prav tako je izginil denar, ki ga je z garanjem prihranil za mlado družino.
Drugi Ivanin mož je bil Anton Lukežič. Ivana mu jc rodila še štiri hčere. Tako je bilo pri hiši že pet deklic, ko se je vnela prva svetovna vojna in je bil Anton vpoklican. Enkrat jc še prišel na dopust. Ko jc odhajal nazaj na soško fronto, jc Ivana nosila pod srcem še enega otroka. To je bila Olga. Kmalu po odhodu je s fronte prišla vest: Antona Lukežiča pogrešajo. Podrobnosti jc pozneje povedal domači učitelj, ki je bil takrat prisoten. Anton je s skupino vojakov odšel
Olga Štalcer iz Ručetne vasi
na bližnji hrib. Italijani so jih zasuli z granatami in napadli s pehoto. Bilo jc mnogo mrtvih. Antona niso našli. Ali jc padel v ujetništvo ali pa ga je raznesla granata, ni vedel povedati nihče. Olga sc je rodila in odraščala, vojne je bilo konec, očeta pa ni bilo od nikoder. Poznala ga je le po materinem pripovedovanju. Dekleta so morala kar dobro prijeti za delo, da so se lahko preživljal brez očeta. V šolo so hodila na Vrčicc. Še pred šolo pa je bilo treba na pašo, pomolsti krave in opraviti vse v hiši. Rana zora jih je že dvignila s postelje in vanjo so utrujene padle, ko je dnevna luč že zdavnaj ugasnila. Tako so odraščale, se poročale in odhajale v svet. Danes sta živi le še dve: najstarejša, ki živi v Kanadi, in Olga.
„ Ko se je v tridesetih letih Olga poročila s Štalcerjem, je bila prepričana, da njenim otrokom ne bo treba živeti brez očeta, tako kot so morale ona in njene sestre. A življenje jc neizprosno in usoda se ponavlja. Olgin mož je odšel na delo v Nemčijo. Olga je s hčerko in sinom krenila za njim. Najmlajša, Ivanka, se ji je rodila v Nemčiji. Medtem je izbruhnila druga svetovna vojna in Olgo z otroki niso pustili v domači kraj, ker je bil pod italijansko oblastjo. Njene sosede so medtem preselili v Posavje. Tam jih je Olga poiskala in ostala pri njih do konca vojne. Šele po vojni se je z otroki vrnila domov, toda orez moža, ki je ostal v Nemčiji. Spet sc je ponovila zgodba iz njenega otroštva: mati, ki se mora sama spopadati z življenjem, da bi njeni otroci preživeli. Vse tri je spravila h kruhu. Ivanka, najmlajša, je odšla v Ameriko. V Ameriko je odšla tudi Olga. Za žensko, ki je bila vajena spopadov s težavami, tujina ni bila prehuda ovira. Najprej je pri znancih pazila otroke, potem se je naučila jezika in pričela delati. Potem so prihajali na svet vnučki in babica je bila tista, ki je vcepljala slovensko besedo v mlada srca. Ž leti pa je prišla tudi bolezen, ki je prinesla Olgi kopico težav. Hrabro jih premaguje.
Po osemnajstih letih bivanja v Chicagu se je Olga, potem ko je bila upokojena, spet vrnila domov. Tokrat k hčerki Martini v Ručetno vas. A hčerka jc medtem že hudo zbolela in umrla. Tako je življenje. Eno samo rojevanje, pehanje in umiranje. Babica Olga pa je sredi tega življenja kot stabilen otok, h kateremu se zatekajo vnučki in pravnučki. “Babica je družinski zaklad,” je napisala vnučka v Chicagu. Bogastvo, ki je v tem zakladu, pa so predvsem življenjske izkušnje in modrost. Kaj neki bi naš narod brez takih žensk, ki so znale družine tudi same obdržati pokonci!
TONE JAKŠE
ffci
■W-'4 ■	<
■!

11
ni:
ra li'
I: T. JAKŠE
NAGRADA V NOVO MESTO IN SENOVO
Žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral SLAVKA ŠPECA iz Novega mesta in ALBINO TEKAVČIČ is Senovega. Špecu je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Tekavčičeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 12. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 26. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 24. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 24. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PLAGIATOR, RADIACIJA, STAN, ENEJ, DEM, KRT, VINSKA, AMA, VAN, IRMA, AM, OSIR, ATEISTKA, LEGNAR, SLAKAR, TARANTELA, IDE, ATE, KULI, OVAL, ROD, ARAN, KOMA.
prgišče misli
Razumevanje nekega zgodovinskega dogodka je odvisno od zornega kota, iz katerega gledamo nanj.
IVAN DJURIČ Ni je hujše nesreče za državo, kot če imata v njej zadnjo in odločilno besedo policija in vojska.
BRANKO SOBAN
Nekatere trenutke svojega življenja mora človek ohraniti zase, čeprav nimajo sami po sebi nikakršne skrivnosti, a lepši so, če nihče zanje ne ve.
JOŽE JAVORŠEK Ljudje smo ubogi in naša pita in usode preprosto niso odvisne le od nas samih, od naših dobrih hotenj in naše bolje.
CVETKO ZAGORSKI
NAGRADNA KRIŽANKA 26
													
r '	^ * ■\	■ - yL				DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	VOJAŠKO POROČILO	DALMATIN- SKO RDEČE VINO	NEKDANJI SLOV. POLniK (FRANCE)	ORANJE	ZNANA GOGOL- JEVA POVEST	SRBSKO MOŠKO IME	oSILsa	ŽLAHTNI PLIN	ZEMLJEVID
■ jžg.	m	--«-4 »	11 ■g	KLEPETU- LJA OKR. ZA ZAHOD									
	54.1	*	Žjj		k					« «				
[**	~ A				PRAVO- SLAVNI DUHOVNIK				VALNIK					
		r	E/T*					INTERPRET SMAKESPEARO VIH JUNAKOV					
		kg|	■jjp /	LEPO VEDENJE PUJS						ŽENSKO IME NARODNI PARK V KENUI			
	4 t E*##			k							ILOVICA		
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	POSUŠENA KOKOSO- V1NA	1 ifl				KOZJE OGLAŠA- ŠANJE	PEUNKO- VEC JAP. MESTO NA JZ HONSUA						
LEVI PRITOK VOLGE					PRIROČNIK							REKA V JUZ. AFR. REPUBUKI	UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
GR. Mn. SIN AGAMEM- NONA								UKRAJIN- SKO MESTO					SUKANEC
PETORICA								SRBSKI PESNIK (ZMAJ) EVA LONGYKA					
PARADIŽ				GOZDNA KURA						INDONEZ. DEL MOLUKOV			
ANGL SVETLO PIVO				HUNSKI VLADAR						ŽENSKI GLAS			

praktični križ
Kopalke
V letošnji modi kopalnih oblek je veliko novega, drugačnega, saj pokrijejo več kože kot pretekla leta. Zato so tokrat za ženske najbolj moderne enodelne kopalke, medtem ko bikinke, kljub temu da sc jim mnoge ženske ne mislijo odpovedati, niso v modni milosti. Med materiali prevladujejo takšni, ki se prilegajo telesu kot druga koža in se hitro osušijo. Sicer pa so nedrčki oblikovani z opornicami ali celo podloženi s košaricami, naramnice so včasih precej široke, hlačke pa višje. Precej je volančkov in zlatega okrasja. Pri moških kopalkah pa ni večjih sprememb. Izbirali bodo lahko predvsem med klasičnimi, oprijetimi kopalnimi hlačami ali podaljšanimi športnimi.
Sončenje
Strokovnjaki poudarjajo, da je sončenje prej nevarno kot zdravo, zato bo bolje, če sc soncu ne izpostavljate preveč. Kljub temu je dobro vedeti, kako sc zaščitite pred sončnimi žarki. Sredstva za sončenje sc najbolje primejo suhe in hladne kože. Da bo zaščita učinkovita, se namažite 20 minut pred sončenjem. Vendar se z mazilom ne masirajte, saj s tem kožo dražite. Pred ponovnim mazanjem sperite s kože sol in pesek, da je ne boste dražili. Vedite, da takrat, ko sc ponovno namažete, učinkuje sredstvo le polovico na embalaži napisanega časa. In če vas je sonce le preveč ožgalo in je koža vroča in rdeča, si pripravite obkladke z jogurtom ali nanesite na kožo posebno emulzijo, ki hladi.
30 let društva proti mučenju živali
Mta&mia Mija no8§® sarma
Živali so naši bratje in sestre na materi Zemlji, govorijo z naravo tesno povezani pripadniki “primitivnih” ljudstev, mi, pripadniki “civilizirane” družbe, ki smo prvinski stik z naravo že izgubili, bi v živalih morali videti vsaj bilja, ki potrebujejo našo zaščito. Žal je tako, da živali najbolj ogroža prav človek, in ne samo ogroža, tudi trpinči jih, Proti takšnemu ravnanju in za osveščanje ljudi se borijo člani društev proti mučenju živali. V Sloveniji srno prvo tako društvo dobili že pred tremi desetletji, na Dolenjskem pa ga žal še vedno nimamo.
Republiško Društvo proti mučenju živali je bilo ustanovljeno 23. junija v Ljubljani.
“To je bilo za mlado generacijo povsem nekaj novega, posebnega, saj smo na vsakem koraku poslušali le o skrbi za človeka nič pa o skrbi za naravo in živali,” se spominja v obširnejšem zapisu, namenjenem javnosti, ustanoviteljica takratnega republiškega društva Lea Eva Miiller, ki je zdaj častni član mariborskega društva in svetovalni direktor v Svetovni zvezi za varstvo živali.
“Republiško DPMŽ smo ustanovili 23. junija 1963 v silno težkih časih. Ko sem ga šla registrirat, sem na odgovornem uradu naletela na posmeh, v marsikaterem (politično usmerjenem) tisku pa tudi kakšno zbadljivko, na primer v tedniku Tovariš karikaturo kače s pripeto medaljo, ipd. Tedanje državne strukture nam niso bile naklonjene, kaj šele, da bi nas podprle. Smeli smo se ukvarjati le z obrobnimi težavami, čeprav je bil naš temeljni program reševati težke ključne probleme: transport živine, odpravljati poskuse na živalih, pripraviti zakon proti mučenju živali ter vzgajati in izobraževati ljudi o humanem odnosu do živali, in to vse od vrtcev do univerz. Žal so bili vsi ti naši napori za dosego navedenih ciljev izničeni. Imeli smo težke boje, da so nam sem ter tja objavili kak članek. Nad delovanjem društev je bdela politična organizacija Socialistična zveza, ki je imela v svoji sestavi kadrovsko komisijo z nalogo preverjati politično identiteto vseh društvenih funkcionarjev. Zaradi teh kriterijev v društvu niso mogli delovati mnogi sposobni m izkušeni ljubitelji živali.”
Z velikimi napori je prvo slovensko društvo proti mučenju živali pomagalo ustanavljati še druga društva v Sloveniji, pomagalo pa je tudi pri ustanovitvi srbskega m beograjskega. V Sloveniji danes deluje šest registriranih društev v Celju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Slovenj Gradcu in Piranu na območju širše Dolenj-
ske, od Kočevskega do Posavja in od Grosupljega do Kolpe ni niti enega. Mar na Dolenjskem živijo brezčutni ljudje ali pa pri nas ni mučenja živali? Najbrž ne drži ne eno in ne drugo.
Društva proti mučenju živali sc največ
ukvarjajo z reševanjem zavrženih, najdenih in mučenih živali v svoji okolici, z delom na terenu, kontrolami, raznimi intervencijami, posredujejo navodila, predlagajo sodnikom za prekrške v obravnavo posamezne primere mučenja živali ipd. Posebno breme si je nadelo mariborsko društvo z izgradnjo azila za zavržene živali, ki je natrpano z brezdomnimi mačkami in psi vseh vrst, starosti in porekla.
Delo v društvih je prostovoljno in brezplačno. “To ni naš hobi, to je naša žrtev za reševanje nemočnih bitij in naše načelo je: Ne koliko imaš živali rad, temveč koliko dobrega si za živali storil! Društva niso finančno podprta iz proračuna niti ne participirajo pri kaznih zaradi mučenja živali, ki jih (redko!) izrekajo sodniki za prekrške,” piše Miillerjeva in dodaja: “Da bi to gibanje pri nas le dobilo svoj pečat in ovrednotenje, sc že od leta 1968 udeležujem vseh kongresov Svetovne zveze za varstvo živali. Po izvolitvi v odbor WSPA pa sem dolžna udeleževati se tudi medkongresnih zasedanj, kjer pridem v stike s predstavniki
društev vseh držav sveta. Pripominjam, da opravim vsa potovanja na lastne stroške, ne na račun živali.”
Rdeča nit vseh 30 let delovanja DPMŽ je uveljaviti lasten zakon proti mučenju živali. Preštudirali so 25 tujih zakonov in iz njih pripravili osnutek zakona, ki bo veljal v Sloveniji. Prišli so do zaključka, da nam še najbolj ustreza švicarski zakon, ki je natančno izdelan in tudi sicer strogo sankcionira mučenje živali. Švica je edina evropska država, ki je v svojem parlamentu že razpravljala o prepovedi izvajanja poskusov na živalih v laboratorijih. Švicarsko društvo proti mučenju živali je z gradivom, navodili, razlagami ter nasveti v veliki meri pomagalo pri sestavi osnutka slovenskega zakona, ki bo eden izmed najsodobnejših.
Osnutek je torej pripravljen, na Državnem zboru je zdaj naloga, da ga sprejme. Miiller-jeva poziva slovensko javnost, naj se zavzame za sprejem tega zakona. Le tista država, ki ima urejene razmere in skrb za človeka, lahko stopi korak naprej in prizna tudi živalim njihove pravice ter jih zavaruje s posebnim zakonom.
MILAN MARKELJ
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Ishcmija možganskega tkiva (pomanjkanje kisika), ki nastane zaradi motene cirkulacije v času napada, pripelje do propada možganskih celic, ki jih kasneje nadomesti brazgotina. Te spremembe so seveda posledica in ne vzrok božjastnega napada.
Razvrstitev božjasti je mnogo, ker skušajo pač različni avtorji epilepsije razvrstiti ali glede na njihove vzroke ali glede na oblike napadov. Zato je potrebno poudariti, da je božjast le znak, ne pa bolezen.
Če z današnjimi preiskovalnimi metodami najdemo lokaliziran vzrok (lahko so to poškodbe možganov, tumorji ali drugi procesi v možganih), imenujemo to vrsto božjasti iz praktičnih razlogov simptomatske epilepsije. Med te lahko prištevamo tudi tiste vrste napadov, ki nastanejo zaradi splošnih, največkrat presnovnih motenj ali različnih snovi, ki pridejo v telo (zaradi insulina in posledične hipoglikemije), alkohola, svinca, kloroforma in pod.).
Napadi lahko nastanejo tudi zaradi nenadne odtegnitve nekaterih snovi (na primer barbituratov). Ti napadi polagoma izginejo, potem ko izgine vzrok. Ker je vzrok napada znan in običajno le prehodno okvari delovanje živčevja, nekateri avtorji predlagajo za te napade ime “funkcijske epilepsije”.
Tiste oblike božjasti, pri katerih niti z najsodobnejšimi preiskavami ne moremo najti vzroka, pa še vedno imenujemo idiopatske ali esencialne. Pri bolnikih s to vrsto božjasti je na eni strani znižan piag za vzdražnost živčnih celic, vsak od dodatnih škodljivih dejavnikov pa še poveča verjetnost napadov.
Razvrstitev na simptomatske in idiopatske ima predvsem praktičen
v_
pomen. Velikokrat nas obvaruje pred napačnim zdravljenjem. Božjasti, ki je posledica tumorja, pač ne bomo zdravili le z antiepileptičnimi zdravili, ampak bomo skušali tumor odstraniti.
Mednarodna razvrstitev božjasti temelji na osnovi klinične oblike napadov in spremljajočih sprememb. Tako ločimo generalizirane in žariščne napade ter napade, ki jih zaradi pomanjkljivih podatkov ne moremo uvrstiti v nobeno prej omenjeno kategorijo.
Generalizirani napadi
Ena najpogostejših oblik božjasti je tista,ki jo imenujemo tudi kratkotrajna odsotnost. Božjastni napad, ki ga imcnujehio “petit-mal”, nastopi iznenada. Otrok je 5 do 15 sekund odsoten, ne odgovarja na vprašanja in ne ve, kaj se dogaja okoli njega. Včasih so med napadom lahni krči v obraznih mišicah in ritmično mežikanje. Takoj po napadu je bolnik spet pri popolni zavesti in nadaljuje tisto, kar je prej počel. Zato pogosto za napade niti starši ne vedo. Napadi sc najpogosteje začno okoli petega leta starosti, kasneje pa ali polagoma izginejo ali pa dobi bolnik drugo obliko božjasti. Ti napadi se nikoli ne pojavljajo v spanju, v budnosti pa so lahko izredno pogosti, in niso redki primeri, ko ima otrok celo do 100 napadov na dan. Napade zelo lahko sproži pospešeno dihanje, kar nam pri diagnozi božjasti tipa “petit-mal” veliko pomaga. Elektro-encefalografske spremembe meri takšnim napadom so značilne in se pojavljajo nad celo možgansko skorjo.
Poleg značilnih kratkotrajnih odsotnosti oziroma izgube zavesti se pojavljajo tudi drugačne, vendar jih je pogosto tžko razlikovali med seboj le po klinični sliki. Najzanesljivejšc je razlikovanje s pomočjo elektroencefalograma.
Posebna oblika so zelo kratki, eno- do dvesekundni napadi, ko dobi bolnik obojestranske krče, zavest pa ni motena. Ponavadi temu sledi kratkotrajna, popolna izguba mišične napetosti. Bolnik zato pade. Te napade zelo lahko sproži utripajoča svetloba.
(se nadaljuje)
Piščančja bedra v marinadi
Sedaj je čas za jedi na žaru. Zakaj si nebi za spremembo pripravili na žaru pečene piščančja bedra? Za deset ljudi potrebujemo: 20 piščančjih beder (samo spodnji deli), 2 žlički mletega kardamoma, 2 žlički rdeče mlete paprike, naribano lupino polovice limone, 3 stroke česna, 8 žlic olja. Piščančjim bedrom olupimo kožo. Iz. strtega česna, paprike, limonine lupinice, kardamoma in olja zmešamo namaz, s katerim premažemo piščančja bedra. Pokrijemo jih s folijo in postavimo na hladno, da počakajo do peke. Najbolje je, da pripravimo bedra že prejšnji dan. Pečemo jih nato približno 30 minut. Med peko jih večkrat obrnemo in znova namažemo z malo oljnega premaza. Pazimo, da so bedra prepečena. Rešetka ne sme biti preblizu žerjavice, dvignjena naj bo dobrih 15 centimetrov, da je vročina enakomerna in ne prehuda.
,\r.> >
Gospodinjska sušilnica za sadje
Suho sadje spet pridobiva veljavo in znanih jc več poskusov, da bi mu z novimi tehnološkimi prijemi vrnili vsaj del nekdanje slave, ki jo jc resda rodilo pomanjkanje kruha. Zdaj suho sadje priporočajo zaradi vitaminske in dietetične vrednosti nc pa kot nadomestilo za kruh. Novejši načini sušenja ga ohranjajo tudi bolj vabljivega za oko, tako suho sadje pa si lahko pripravite s sušenjem nad vročimi cevmi centralne kurjave, še enostavneje pa z uporabo gospodinjske clcktrosušiinicc, ki jo izdeluje inž. Martin Sever iz Ljubljane, Mala čolnarska ulica 14. Namenjena jc sušenju sadja, gozdnih sadežev, zelišč in zelenjave. Temperaturo jc mogoče prilagoditi pridelku, ki ga sušimo. Hkrati je mogoče sušiti 5 do 6 kg jabolk, ki dajo v dveh dneh sušenja pol kilograma zlato zarumenelih okusnih krhljev.
Težave z uvozom
Kaže, da so imeli prav tisti, ki so svarili pred pastmi, ki jih vsebuje novi zakon o uvozu rabljenih avtomobilov. Posameznike, ki so sc odločili za to možnost, pomanjkljiva dokumentacija stanc veliko denarja. V primeru namreč, ko so vozilo že pripeljali, pa mora to potem, čakajoč na vse potrebne papirje, stati v carinskem skladišču. Parkirnina tam je draga. Zato interesente opozarjamo še enkrat: veliko ceneje bd, če boste čez mejo najprej prinesli papirje in jih dali v oceno na tehničnih bazah AMZS na Otočcu, v Ljubljani, Novi Gorici ali Celju. Tam bodo strokovnjaki preverili, ali so dokumenti pravi in šele na podlagi njihovega pozitivnega mnenja sc bodo novi lastniki rabljenega avtomobila lahko brez skrbi odločili za uvoz. Nepremišljen uvoz pa ne pomeni samo skrbi s stroški za ležarino, ampak tudi s tem, kam vozilo brez popolnih dokumentov spet izvoziti.
priloga dolenjskega lista

HELEBARDA - Helebarda je bilo značilno orožje švicarskih srednjeveških pešakov za boj proti konjenici. Švicarska konjenica jo je prvič uporabila v bitki pri Morgartnu leta 1315. Uspeh je bil izreden, saj se je pokazala kot zelo učinkovito orožje v boju z oklepi. Helebarda je kombinacija sekire, kopja in kavlja, nasajena na dolgem drogu. S pomočjo kopja se je zadal udarec konjeniku ali konju, sekira je služila za sekanje, kljun se je uporabljal za vbod ali metanje konjenika s konja. Že od srede 16. stol. dobiva helebarda vedno bolj dekorativne oblike in preide iz bojnih vrst v roke telesnih stražarjev vladarjev. V preteklem stoletju so nosili helebarde v glavnem le nočni stražarji, še dandanes pa jih uporablja švicarska straža v Vatikanu. (Pripravila kustodinja Posavskega muzeja Vlasta Dejak)
Raje učitelja kot popa - Učitelj Kaliber znaI jc prekrasno orglati, dekleta so v cerkvi začele z nogami drencati, večino nove in vedno lepše napeve je igral. Plovan je velel zato znake z zvonom dajati in je podil tudi orglarja proč. Ljudje zl. Ceščani in Založani bili zato zanj navdušeni, rekli so naj gre pop proč učitelj pa ostani. Znal se je tudi izvrstno šaliti in zgovarjati, to je zl. ženskam močno ugajalo, dale so mu o beri, kar je hotel.
Ženske imajo tod mnogo rnileji, zvonkeji glas od Gorenek. Kedar govore, se šalijo, smejajo, plešejo, se jim vidi, da jim gre to prav od srca. Kako štorasto pa se vedo proti njim Gorenske Mine!
Nasvet - Rajni Jelovščelc dajal je kmetu tele nauke: Če se boš ženil, glej punco, kako beli. Če odreže kos sala in vrže vse za zabel - ne velja, dobra je, če odtrga po kak košček ali ocvirek in spravi za drug krat.
Zakaj spremenjeno vreme? - Jelovščkova je blez misel, da je vreme na Dolenjskem izgubilo stanovih red, pa močo, sušo in sneg v pravem času in v pravi meri od takrat, ko so posekali se silni gozdi na Gorjancih.
cfinDPfJfl 9-
^ cpfMDfN UPOKOJENEC
Stala sem na avtobusni postaji le nekaj kilometrov od domačega kraja, vendar še daleč do cilja. Do naslednjega avtobusa sem imela še dobro uro, zato sem štopala. Do Soteske sem se peljala s starejšim moškim, nato pa sem dolgo čakala. Z živci sem bila na koncu in popolnoma obupana, ko mi je ustavil starejši mož. Bil je zgovoren, dobre volje in poučen. Predstavil se mi je in povedal, kje stanuje. Ni me motilo, da je bil Hrvat.
“Tako počasi vozim, ker sem prejšnji mesec dvakrat plačal kazen... Tudi Ljubljano poznam. No, saj imam tam stanovanje, vendar sem raje tu. Tja grem le enkrat ali dvakrat na teden. Sicer mi je sama Ljubljana zanimiva, toda ljudje!''je pripovedoval. “Danes imam svoj športni dan, kot vsak ponedeljek. Včeraj sem kljub nedelji delal Pa so me ljudje spraševali zakaj. Odgovoril sem jim, da imajo muslimani praznik v petek, Židje v soboto, kristjani v nedeljo, jaz pa nisem ne prvo ne drugo in ne tretje, zato je moj dan ponedeljek. Saj je bog rekel, da naj človek šest dni dela, en dan pa počiva. Ni pa povedal, kateri dan... Saj ta športni dan ni nič posebnega, grem k frizerju, malo po nakupili, potem pa kmalu domov. Če greš domov okoli enih, te lahko peljem, da ti nebo treba štopati ” se je nevsiljivo ponudil.
“Žal grem domov šele zvečer," sem kratko odgovorila.
Nadaljeval je: “0, tudi tuje jezike znam. Vsakega po malo. To je moj konjiček. Doma imam cele kupe knjig. Kadar se mi da, se učim tudi dve uri. Spat grem tako in tako šele pozno ponoči ali pa zgodaj zjutraj. Najlepša mi je španščina."
“Jaz imam pa raje italijanščino, ’’ sem vskočila v njegov samogovor. Nato mi je začel dokazovati, da sta oba jezika lepa. Naštel mi je dneve v prvem, nato v drugem jeziku, zrecitiral neko pesem.
“Tu sem delal šest let, ” je dejal, ko sva se peljala mimo vojašnice. “Sedaj sem pa upokojen, vdovec, čuden starec, ki je v mladosti sovražil učenje, sedaj pa mu je to hobi. Vesel sem, da sem te pripeljal srečno in zdravo do cilja. Pridi pogledat kdaj tega nenavadnega upokojenca. V vasi me tako poznajo," so bile njegove besede ob slovesu.
Pokimala sem, se zahvalila in se napotila na delo. Prvič mi je nekdo rekel, da je srečen, ker me je pripeljal varno.
Moj delavnik se je začel dmgače, z veseljem, dobro voljo in neko željo, ki sem jo do sedaj skrbno skrivala v sebi. Ta mož, na videz tako miren, poln ambicij, različen od ostalih starejših ljudi, živi res lepo življenje. To pa zalo, ker se je tako odločil. Zakaj ne bi kaj takega uspelo tudi meni? Ko ga bom srečala naslednjič, se mu bom zahvalila za novo spozrtanje.
qvflnfi 90čm
m somi - min
Od časov, ko me je na počitnicah na vasi skoraj redno čakal pred straniščnimi vrati hudi domači petelin, je minilo že več desetletij. Preždela sem v stranišču tudi po uro in skozi režo na vratih oprezala za varno priliko, ko bom lahko ušla brez prhutajočega petelina za vratom in divjega kljuvanja po glavi. Ce izvzamem svojega strica, ki me je strašil, da me bo z vilami prebodel v senu, kjer sem najraje spala, je bil petelin največji sovražnik mojih počitnic.
Stranišče, ki je bilo menda od pamtiveka postavljeno na vogalu kmečke hiše, mi je pomenilo zavetišče. Bila sem zunaj, a vendar notri. Petelin pa, kot da bi čutil moje vztrajanje, je čakal tudi sam. Kako si lahko žival zapomni, da vedno pridem tudi ven, če grem noter, to mi nikoli ni bilo povsem jasno. Načakala sva se ure do obupa, mojega seve, saj jaz edina od naju nisem mogla oditi. Čakal me
je le kak meter, dva od vrat. Včasih sem na ves glas klicala teto, vendar jc nikoli nisem mogla priklicati. Za strica bi lahko trdila, da sc je s petelinom celo strinjal in mu dajal vso podporo pri njegovem nenavadnem početju. Tako sem se načakala kol le še enkrat v svojem življenju, mnogo kasneje, ko sem čakala moškega.
Mlado je bilo še takrat življenje, ko me je mučil petelin, ali pa me je morda imel za veliko kokoš. Bil je košat in lep, samozavesten, delal se je, kot da pobira hrano s tal, ves čas pa je v resnici samo prežal. Tetino stranišče se mi je za vedno vtisnilo v spomin, vendar sem v kasnejšem življenju od ždenja po straniščih vedno izluščita kaj dobrega, največje ideje in najsvetlejše misli so se mi utrnile tam. Tudi petelinov sem srečala kasneje še mnogo in kakšen je bil zelo podoben mojemu počitniškemu.
Sredi zemlje Sredozemlje
Ljudje umetniškega peresa kaj radi zaznamujejo svoje življenjske jubileje z novimi knjigami. Tudi tržaški pesnik Marko Kravos, najmlajši Abraham na slovenskem Parnasu, jc storil tako. Ob petdesetletnici se je bralem predstavil z novo zbirko pesmi, ki so pod naslovom SREDI ZEM1JE SREDOZEMLJE izšle pri Mihelaču. Zbirka prinaša izbor iz Kravosove poezije, ki šteje zdaj že deset samostojnih knjig. Izbor je opravil in knjigo uredil Tone Pavček, izpod njegovega peresa pa je tudi esejistični portret pesnika in njegove poezije.
Iz Kravosovih verzov sc oglaša poseben lirski glas, ki je, kot je zapisal Pavček, zelo radobeseden in radoživ. Ta glas je pravo nasprotje glasovom, ki vznikajo iz tradicionalnega slovenskega občutja majhnosti in utesnjenosti. Iz Kravosovih pesmi namreč veje izjemna vedrina. Vedrino omogoča odprtost, širok pogled na vse, nanjo odločilno vplivajo srcu in občutju tople sredozemske sape. To jc pomembna drugačnost, ki se kaže tudi v številnih razsežnostih Kravosove poezije. “Nočem biti v eni dimenziji,” pravi pesnik. Tej svoji odločitvi jc in hoče biti do kraja zvest, pa naj sc s pesmijo dotakne česarkoli. Položaj vcčdimcnzionalnosti mu dovoljuje, da na vsako stvar gleda po svoje. Lastne in svojih zamejskih rojakov bivanjske in duhovne situacije sc, denimo, loteva s posmehom, s hudomušnostjo, ironijo in celo sarkazmom. Podobno neprizanesljiv je do drugih pesniških snovi, pri čemer niti ljubezen ni izvzeta. Svojski položaj večdimen-zionalnosti pesniku tudi omogoča, da jc vedno “v”, kot bi rekel Drago Jančar, pa v isti sapi “izven” ali “nad”. Neprizanesljiv ali dionizovsko razpoložen. S čašo vina, ki jc sredi zemlje Srcdozcmje. Neposreden in bralcem blizu.
IVAN ZORAN
O Gali in srednjem veku
V zbirki Bios, ki jo izdaja Cankarjeva založba, sta pred kratkim izšli dve novi knjigi, po katerih bodo z zanimanjem segli vsi tisti, ki si želijo nekoliko razširiti duhovna obzorja v poznavanju zgodovine in umetnosti. Založba jc namreč izdala prevod knjige Mauricca Kccna SREDNJEVEŠKA EVROPA in Tima McGirka GALA, DALIJEVA PREGREŠNA MUZA.
GALA
DAIUIVA Pllf GRE SNA MIJZA
IM
Angleški publicist in novinar Mc-Girk je sprva nameraval napisati knjigo o življenju znamenitega in čudaškega španskega slikarja Salvadorja Dalija, a jc pri zbiranju gradiva o njem in iskanju stikov kot po železnem zakonu vedno in povsod naletel še na eno osebo, nerazdružno povezano s slikarjevim življenjem in delom - to je bila Rusinja Gala. Dali jo je spoznal v krogu pariških avatgardističnih umetnikov (bila je žena pesnika El-uarda) in od prvega dne znanstva naprej se jc nanjo silovito navezal. Galajc bila najprej ljubica, nato žena genialnega likovnika, vseh 50 let, kolikor sta preživela skupaj, pa njegova muza, spodbujcvalka in prvi ter izredno strog kritik. Sama sicer ni bila ustvarjalna, je pa usodno vplivala na ustvarjalnost drugih. “Daliju je pomagala izraziti in izoblikovati njegove fantazijsko ustvarjalne impulze, vendar se je Dali povezal s temnim angelom,” je v uvodnem poglavju zapisal avtor. Dovolj vznemirljivo, da vabi k branju te knjige, ki ima v ospredju sicer res demonsko Galo, a knjiga govori v enaki meri tudi o Daliju.
Zanimanje za srednji vek jc v zadnjem času prisotno tudi pri nas, kar kažejo izdaje knjig, ki tako ali drugače obravnavajo to doslej nekoliko slabo razumljeno obdobje. Keenova knjiga Srednjeveška Evropa poskuša strnjeno prikazati celoten srednji vek z vsemi njegovimi idejnimi, gospodarskimi in političnimi tokovi, pri tem pa avtor uporablja svojski način, kar sc kaže že po tem, da srednji vek celo časovno zameji po svoje: začenja pri letu 800, sc pravi s kronanjem Karla Velikega, in končuje sredi 15. stol, ko jc bil razpuščen baselski koncil. Srednji vek vidi predvsem kot pot k evropski enotnosti. V njenem jedru je bilo sprejemanje krščanstva in enotne osebne avtoritete, pepeža in cesarja. Knjiga opisuje, kako so se sanje o veliki enotnosti razblinjale, kako so sc izoblikovale zahodnoevropske države in kako je začela prevladovati namesto univerzalne identiteta nacionalnega. Knjiga jc napisana poljudno in zanimivo, v svojem sporočilu pa jc tudi zelo aktualna in vabi k premisleku o sedanjem dogajanju.
MILAN MARKEIJ
telegrami
- Nova revija jc v zbirki Paradigme izdala zbornik razprav in esejev SLOVENCI IN PRIIi6dNOST, v katerem 32 avtorjev razpira nujno potrebni prostor samospraševanja o Slovencih in narodovi eksistenci v razmerah samostojne Slovenije.



—
—
___
S)	ttttiMt
KI Vest o tem je med narodnjaki v Ljubljani vzbudila ■H veliko navdušenje, nemškutarska stran pa je bila seveda razočarana. Odločitev ministrstva je bila zelo pomembna: v boju dveh stališč je zmagal narod nad stanovi, osebna enakopravnost nad stanovskimi pred pravicami, sodobno načelo narodne enakopravnosti nad zastarelim stanovskim predstavništvom, ki ni predstavljalo naroda ampak le brezbarvno zmes deželanov. Pripadniki ljubljanske narodne garde so odtlej nosili belo-modro-rdeče oznake. V narodnih gardah drugih mest na Kranjskem so bde takšne oznake brez posebnih sporov uveljavljene že veliko prej. Spopadi okoli barvnih oznak so se odvijali tudi po ostalih deželah Slovenije, vendar večjidel manj uspešno za slovensko misleče, ki so se potegovali za belo-modro-rdeče oznake.
Narodna garda v Novem mestu
Spori v narodni gardi v Novem mestu pa so imeli razen narodnostne tudi drugačne vsebine. Poročanje o tem v novomeškem časniku Sloveniens Blatt ponuja obširno in zelo raznoliko gradivo. Kot prvi časnik na Dolenjskem je začel izhajati leta 1848. Pozkusna številka je izšla 10. maja, redno pa je kot tednik izhajal od 4. julija do 29. decembra
1848. Izhajal je v nemščini, tiskan je bil v takrat običajni gotici v Tandlerjcvi tiskarni v Novem mestu. Čeprav pisan v nemščini, je bil popolnoma slovensko usmerjen.
Snovalci Sloveniens Blatt so bili novomeški odvetnik in narodnjak dr. Jožef Rosina, 2. aktuar na okrajnem komisariatu Franc Polak, ki je bil tudi urednik lista, in Konstantin Tandler. Slednji je bil sin prvega novomeškega tiskarja Henrika Tandlerja (ta je odprl tiskamo v Novem mestu leta 1819 in umrl za kolero 8. julija 1836). Ko je sin Konstantin odrasel, je volil lastnici, vdovi Mariji Tandler, tiskarsko obrt.
Dr. Jožef Rosina je prišel v Novo mesto 1846. leta, ko so bile v Avstriji uvedene podeželske advokature. Mesto je takrat dobilo dva odvetnika: poleg Rosine tudi dr. Franca Zupančiča. Za advokaturo v Novem mestu se je poleg njiju takrat potegoval tudi pesnik dr. France Prešeren, vendar ni dobil oblastnega dovoljenja. Dr. Jožef Rosina je bil predsednik prve slovenske čitalnice (Slovenischer Leseve-rein - Slovensko bralno društvo), ki je bila ustanovljena
4.	decembra 1848, vendar ni zaživela. Čez 17 let je bila nato v Novem mestu oktobra 1865 vdrugič ustanovljena čitalnica. Takrat je zaživela in pustila v kulturni zgodovini Novega mesta globoke sledi. Tudi ob drugi ustanovitvi je bil dr. Jožef Rosina izvoljen za predsednika čitalnice.
Franc Polak je bil kot 2. aktuar premeščen v Novo mesto s Prema pri Ilirski Bistrici sredi leta 1847. Rojen je bil 26. marca 1815 na Savskem nabrežju 32 v Kranju kot sin irharja Tomaža in Lucije roj. Rother. Datum in kraj njegove smrti nista znana. V Novem mestu se je kmalu po prihodu spoprijateljil z dr. Jožetom Rozino in Konstantinom Tandlerjem. 6. januarja 1848 je uprizoril v novomeškem Kazinu Linhartovega “Matička”. Ves čas izhajanja časnika Sloveniens Blatt je bil njegov urednik in je skoraj vse. kar je bilo v časniku objavljeno, napisal sam. Njegovo odločno slovensko zavzemanje, politično delovanje v času marčne revolucije in še zlasti časnikarsko delovanje v Sloveniens Blatt ni bilo oblastem niti malo po volji.
Drugo ohranjeno pisno pričevanje o narodni gardi v
Novem mestu predstavlja okoli 37 strani rokopisnih listin. Med njimi se nanaša samo na narodno gardo le 7 strani, ostalih 30 pa posredno. Vse listine so pisane v gotici. Domnevamo lahko, da so začeli v Novem mestu ustanavljati narodno gardo že v marcu 1848. Najstarejši pisni dokument, ki jo omenja, je okrožni spis št. 254/p od 7. aprila 1848, naslovljen na predsedstvo gubernija v Ljubljani. V njem je omenjeno, da je okrožje že predčasno poslalo v Ljubljano opozorilo, da se v Novem mestu poleg meščanske garde ustanavlja narodna garda.
O Vodstvenem sestavu narodne garde povesta veliko spisa št. 11 od 19. junija in št. 35 od 19. julija 1846, ki jo je vodstvo garde pisalo predsedstvu okrožja Novo mesto. To je skupaj 5 rokopisnih strani, žal pa je spodnji del vseh strani deloma uničen ali nečitljiv zaradi poškodb. V obeh spisih je povedano, da je izvoljen oficirski sestav narodne garde, ki je bil takšen: Franc Zvverger, komorni komisarje bil stotnik, trgovec Ivan Pollak je bil nadporočnik, okrajni pisar Maks Jabomig je bil prvi poročnik, trgovec Karl Jenkner drugi poročnik, konceptni praktikant Janez Recher nadporočnik, Groši poročnik, vključen pa je bil tudi gardist Franc Lesjak. Podatki o zadnjih dveh so žal pomanjkljivi: zanju v spisu ni navedena njuna civilna dolžnost, za Grošla ni navedeno ime, pri Lesjaku pa ni naveden čin. Očitno pa je bil edini pripadnik novomeške meščanske garde, ki je bil kot oficir vključen v narodno gardo.
Iz obeh že citiranih spisov je razbrati, da so bile v narodni gardi težave pri izbiri njenega skupnega komandanta, oficirja, ki bi vodil celotno enoto. Okrožju sporočajo, da so zato oblikovali upravni svet garde, ki je bil nekakšen kolegijski komandant. V upravnem svetu so bili: Jožef Rosina, doktor prava in odvetnik kot vodja, iz narodne garde pa (domnevamo lahko, da je vsaka kompanija volila v upravni svet po enega predstavnika): Franc Jožef Tschofen, višji komorni svetnik: Franc Zupančič, odvetnik; eno mesto (najbrž iz ene kompanije) je v juniju ostalo še nezasedeno, dolžnost administratorja pa je v svetu opravljal Karl Jenkner, trgovec. Iz spisa št. 35 je razvidno, da je nezasedeno mesto
v upravnem svetu narodne garde sredi julija zasedel dr. Julius v. Vest, okrožni zdravnik.
Meščanska garda
Postavljanje oficirskega vodstva v gardi se je torej precej zavleklo: trajalo je skoraj 4 mesece, če upoštevamo, da se je narodna garda začela ustanavljati konec marca. Najbrž je tudi pri ten težavah odigrala svojo vlogo meščanska garda, ki je v Novem mestu obstajala že od prej. Pomudimo se zdaj malo ob njej, da si bi izoblikovali predstavo, kaj sploh je bila meščanska garda. Datum ustanovitve te garde v Novem mestu ni izpričan, ustanovljena pa je bila zagotovo v 18., če ne celo v 17. stoletju. V Avstriji so obstajale meščanske garde v mnogih mestih. Nastale so iz potrebe kot samoobrambna ustanova obrtnikov in mest. Sestavljali so jo uniformirani in oboroženi, vojaško vodeni oddelki meščanov. Kadar je mestu grozila nevarnost, so opravljali gardno službo in v primerih roparskih napadov branili imovino meščanov, sicer pa so delali in živeli v mestu kot vsi drugi meščani. V brezvladju vojnih časov so namreč nastajale roparske tolpe, ki so kdaj pa kdaj vpadle v mesta in tam plenile. Največ škode so povzročale obrtnikom, slednji pa so v tistih časih bili najimovitejši meščani in hkrati vodilni stan v mestih. Zato so bili obrtniki glavni pobudnik za oblikovanje meščanske garde. Prispevali so največ denarja za opremo in oborožitev in garde so bile tudi sestavljene največ iz obrtnikov.
Ko je nevarnost roparskih napadov prenehala, so meščanske garde izgubile svojo obrambno vlogo. Kljub temu so obrtniki v mnogih mestih to svojo stanovsko vojsko vzdrževali še naprej. Svojo “vsebino” je našla nato, ko ni bilo več kaj braniti, v paradiranjih za praznične dni, ob raznih slavnostih in v kitenju svojih uniform. Novomeška meščanska garda si je npr. izposlovala dovoljenje, da so njeni gardisti smeli imeti na stranskih šivih hlač široke rdeče našitke (porte), kar so v Avstriji sicer smeli nositi samo generali. (Bogo Komelj: 130 let godbe na pihala Novo mesto, GD Novo mesto 1979, str. 15).
1 4 priloga dolenjskega lista
n
IZ NNŠIH OBČIN
t' ”Tr>y>’l
I Ul Iti
IZ NKŠIH OBČIN
E
Zaradi Matere božje ob denaije
Kostelci ostali brez avtokampa, turistov pa prihaja sem vedno več - Mnogi bi tudi Kolpo zamenjali z morjem, kjer se na čutijo varne in tudi ne zaželene
FARA - Pred precej leti je turistično podjetje Kompas Ljubljana odkupilo zemljišče pri Fari ob Kolpi, da bi na njem uredilo avtokamp. Prav zaradi te namere so občinski in krajevni funkcionarji pomagali Kompasu, da ni bilo zapletov pri nakupu. Kompas pa še do danes na tistem zemljišču ni zgradil ničesar, ker sc je medtem prikazala v Mcdjugorju Mati božja in je zato Kompas namesto na Kostelskem vložil denar v gradnje v Mcdjugorju.
Kostelci so dolgo žalovali, ker sc ni njim prikazala Mati božja, potem Pa so začeli na Kompasovo odkupljeno zemljišče (morda v znak protesta) voziti smeti in druge odpadke. Navozili so jih že precej, mlado Turistično društvo Kostel pa je le ukrenilo vse, da je bilo končno to črno smetišče zasipano. Zdaj so sc dogovorili s Kompasom-Rcntacar, da bodo zemljo še splanirali in na ozemlju nesojenega avtokampa in bivšega smetišča uredili več športnih igrišč, predvsem za mali nogomet, odbojko, košarko in druge športne dejavnosti. Pravzaprav poteka dogovarjanje s Kompasom v tej smeri, da lahko Kostelci zemljišča uredijo za igrišča, jih vzdržujejo in skrbijo zanje, ne smejo pa tu postavljati zidanih objektov. To pomeni, da Kompas le računa, da bo kdaj tu gradil.
Vedno bolj pa se kaže potreba, da
MANJ BLUZ IN SRAJC IZ LABODA?
NOVO MESTO - V Labodu so že končali pogajanja s tujimi kupci za prodajo oblačil iz kolekcije jesen - zima 93/94. Zaradi prodora cenenih izdelkov srednje in vzhodne Evrope ter daljnega vzhoda na trge razvitih držav, kamor želi prodajati svoja oblačila tudi novomeški Labod, vodji izvozne službe Borisu Žagarju in njegovim sodelavcem ni bilo lahko. Kljub temu da jih z dolgoletnimi tujimi partnerji povezujejo tradicionalne prijateljske vezi, je pri poslu na prvem mestu denar. Pogostokrat so morali zniževati cene tudi za 10 odst. in več, da so bili zahtevni kupci voljni izbrati njihove izdelke. Težko bodo vzdržali konkurenco držav, kjer so šivilje plačane tudi do dvajsetkrat manj kot v Labodu. Zato bluze vzhodnih in dalnjnovzhodnih proizvajalcev stanejo trgovec le okoli dve marki in pol, Labodove pa so precej dražje, zanje morajo odšteti od 8 do 15 nemških mark. V Labodu menijo, da bodo morali, če hočejo več zaslužiti, občutno zmanjšati proizvodnjo srajc in bluz ter sc usmeriti v izdelke, kjer vzhodna konkurenca le ni tako močna.
bi nekje med Kočevjem in Osilnico, najverjetneje prav pri Fari ali Kostelu, imeli večji turistično-gostinski objekt, in to ne le s hrano in pijačo, ampak tudi z vsaj nekaj desetimi, če ne celo 100 ležišči. Na to območje namreč prihaja vedno več izletnikov z avtobusi in osebnimi vozili, ki nimajo kje prespati, pa tudi z jedačo in pijačo so težave, da o sanitarijah sploh ne govorimo. Z odprtjem Kočevske Reke, romanjem h grobiščem v Rogu, urejanjem gradu Kostel (to je edini tak grajski kompleks v Sloveniji, kjer za grajskim obzidjem še žive v hišah ljudje), propagiranjem dežele Petra Klepca, čolnarjenjem in ribolovom na Kolpi itd. je zanimanje za ta del Slovenije tako porastlo, da ga na dan obišče najmanj okoli 100 do 200 (včasih 500 in več) izletnikov. Posebno za tiste z avtobusi pa ni tu prave možnosti, da bi ostali več dni, čeprav je na tem območju toliko
zanimivega (da poletnega kopanja v Kolpi niti ne štejemo), da si vsega ni mogoče ogledati niti v dveh ali treh dneh.
Prebivalci krajev ob Kolpi in Ča-branki imajo torej smolo, da sc jim ni prikazala Mati božja. So pa tudi oni videli marsikaj nenavadnega, še vedno namreč tu žive ljudje, ki trdijo oz. so prepričani, da so videli vile, čarovnice, šratljc (škrate), mra-čnikc in še kaj nenavadnega, kar pa pri turističnih investitorjih ne odtehta Matere božje.
J. PRIMC
Za širše sodelovanje s Poljsko
Delegacija trgovinskega urada poljske ambasade v Zagrebu na pogovoru z dolenjskimi gospodarstveniki

RAČKA, d.o.o.
68000 Novo mesto
tel/fax: (068)21-058
računalniški sistem
POLETNI URNIK KRAJEVNIH URADOV
NOVO MESTO - Čas letnih dopustov bo prinesel nekaj sprememb tudi v poslovanje krajevnih uradov v novomeški, občini. Tako bo Krajevni urad Šentjernej posloval za občane od 2. do 13. avgusta ob ponedeljkih, sredah,	in četrt-
kih, KU Stopiče bo imel uradne ure od 12. do 23. julija ob torkih in petkih in od 2. do 20. avgusta ob torkih. Brusniški krajevni urad bo posloval od 12. do 23. julija in od
2.	do 20. avgusta ob ponedeljkih in četrtkih. KU Šmarjcta bo za stranke odprt od 12. julija do 20. avgusta ob torkih in petkih, KU Škocjan bo v tem obdobju posloval ob ponedeljkih in sredah. Krajevni urad Otočec bo od 12. do 23. julija odprt ob sredah, KU Mirna Peč bo od 19. julija do 13. avgusta uradoval ob torkih in petkih. Žužcmberški krajevni urad bo od 1. do 20. avgusta odprt za občane ob četrtkih in petkih, KU Hinje bo v tem delu avgusta posloval ob torkih. V Straži bo krajevni urad od 19. julija do 20. avgusta uradoval ob četrtkih, medtem ko bo KU Dolenjske Toplice v tem času delal za stranke ob ponedeljkih in sredah.
NOVO MESTO - Območna zbornica Novo mesto je na pobudo poljske ambasade v Zagrebu prejšnji četrtek v Novem mestu pripravila pogovor dolenjskih in belokranjskih gospodarstvenikov s predstavnikoma trgovinskega urada poljske ambasade, svetnikom Boleslavvom Kniwczykom in trgovinskim atašejem Andrzejem Baczykom. Namen tega srečanja in pogovora je poglobiti gospodarsko sodelovanje med dolenjskimi in belokranjskimi podjetji na eni in poljskimi na drugi strani oz. pomagati podjetjem iz obeh držav pri navezavi neposrednih poslovnih stikov.
Nedvomno je Poljska s svojimi 40 milijoni prebivalcev pomembno tržiče. Poljska predstavnika sta najprej orisala sedanjo gospodarsko podobo te države, kjer je že več kot pol gospodarstva v zasebnih rokah in zasebni sektor ustvarja tudi več kot pol dohodka in zaposluje več kot pol delavcev. Z uvozom in izvozom se na primer ukvarja preko 100.000 firm in na tem področju državnega monopola tako rekoč ni več.
Šlovcnsko gospodarstvo je na Poljskem lani prodalo za 32 milijonov dolarjev izdelkov, od tega kar dve tretjini novomeška Krka in ljubljanski Lek. Krka je nasploh na Poljskem trdno zasidrana in cenjena firma, ki je pred kratkim v Varšavi odprla svoje podjetje in namerava letos na Poljskem prodati za 16 milijonov dolarjev zdravil in drugih svojih izdelkov. Nasploh slovenski izvoz na Poljsko raste, medtem ko sc poljski izvoz v Slovenijo (lani je znašal 17 milijonov dolarjev) zmanjšuje in je v prvih letošnjih štirih mesecih znašal le 4 milijone dolarjev, kar je četrtina manj kot v enakem lanskem obdobju. Obe strani sta seveda zainteresirani za povečanje medsebojne menjave in tudi zato namerava Poljska v
ZANIMANJE ZA DOLENJSKO - Trgovinska predstavnika poljske ambasade v Zagrebu sta na pogovoru v Novem mestu izrazita zanimanje poljskega gospodarstva za sodelovanje z dolenjskimi in belokranjskimi podjetji. In tudi z dolenjske strani je bilo za tako sodelovanje veliko zanimanja, saj je Poljska pomemben trg s 40 milijoni prebivalcev. (Foto: A. H.)
VETERANI NE MIRUJEJO
NOVO MESTO - Veteransko nogometno moštvo Novega mesta je v kratkem odigralo dve prijateljski nogometni teknn. V Bohinjski Bistrici so sc pomerili s kranjskimi vrstniki, za katere igrajo tudi nekdaj slavni profesionalci, kot sta Jakopič in Zupančič. Kljub temu da so Novomcščam zadeli mrežo večkrat kot Gorenjci, so Kranjčani zmagali s 3:2. Gole za Novo-mcščanc so dali: Bradač in Lado Pavlin ter Ivan Avbar, ki je po nesporazumu z Mcžanom tik pred koncem srečanja zadel lastno mrežo. V soboto so sc v Črnomlju pomerili z vedno neugodno ekipo veteranov Bele krajine. Dolenjski veteranski derbi sc je kljub dobri igri Belokranjcev končal z izidom 5:2 za veterane s senčne strani Gorjancev. Golc za zmagovalce so dali: Bradač 2 ter B. Prudič, Grabič in B. Avbar po enega. V muštvu Belokranjcev je blestel izjemni Tone Waiss, ki je prispeval tudi oba zadetka za domače nogometaše.
kratkem v Ljubljani odpreti svojo ambasado, Poljaki pripravljajo tudi informacijo o slovenskih podjetjih in njihovi ponudbi, poljsko ministrstvo za privatizacijo pa vsak mesec izdaja bilten, v katerem so tudi konkretne ponudbe.
V tej smeri je tekel tudi pogovor v Novem mestu, kjer so sc predstavniki raznih podjetij, od žužem-berškega Keka, Novoteksa, Pionirja do manjših zasebnih firm zanimali v prvi vrsti za možnosti izvoza na Poljsko in navezavo stikov, novomeška Novotchna pa tudi za uvoz izdelkov črne metalurgije in kablov.
A. B.
Izkoriščajo zmago kmetov
Mlekarne prekomerno zvišujejo drobnoprodajne cene mleka in mlečnih izdelkov
NOVO MESTO - Po dogovoru vlade Republike Slovenije s Slovensko kmečko zvezo in Zadružno zvezo Slovenije je 20. junija začel veljati odlok o zvišanju odkupnih cen mleka za 8,5 odst., kar pomeni odkupno ceno mleka povprečne kakovosti s 3,6 odst. mlečne tolšče 27 tolarjev za liter. Istočasno so ustrezna ministrstva dovolila zvišanje maloprodajnih cen mleka za 3,6 do 4,2 odst., torej le v deležu, ki bi pokril zvišanje odkupnih cen, medtem ko naj bi del cene za pokritje stroškov predelave in trgovine ostal enak. Nekatere mlekarne predpisa o določitvi drobnoprodajnih cen niso upoštevale in so zvišale cene več, kot jim je bilo dovoljeno. Tržni inšpektorji že sicer že ukrepajo, tako da bodo morale mlekarne, ki so kršile predpise, cene spustiti na dogovorjeno raven. Drugače je pri cenah mlečnih izdelkov, ki jih mlckarnaiji lahko svobodno določajo. Z občutno večjim zvišanjem cen mlečnih izdelkov želijo kompenzirati višje odkupne cene mleka, vandar bo tako ravnanje predelovalcev mleka imelo nasproten učinek. Potrošnja mlečnih izdelkov, ki že sedaj stalno pada sc bo še naprej zmanjševala, kar bo povzročilo presežke mleka, povečanje zalog mlečnih izdelkov in manjši odkup.
Po dogovoru vlade s kmečko in zadružno zvezo sc bodo odkupne cene mleka v juliju zvišale na 28 tolarjev za liter, obenem pa sc bodo zaostrili tudi kriteriji kvalitete oddanega mleka glede na mikrobiološko neoporečnost in vsebnost beljakovin. Cc bodo mlekarne še nadaljevale s politiko prekomernega zviševanja cen mleka in mlečnih izdelkov, bodo morala pristojna ministrstva predlagati, naj vlada Republike Slovenije s predpisi določi cene tudi za mlečne izdelke.
Poslovanje na robu stečaja
Tretjina gospodarstva dolenjske regije nelikvidna - Več kot 60 podjetij zrelih za stečaj
NOVO MESTO - Če ne bi vlada pred dvema letoma razglasila moratorija na stečaje vseli podjetij, bi morala novomeška SOK v dolenjski regiji vložiti prijavo za začetek stečajnega postopka za 52 podjetij v lanskem in 17 v letošnjem letu, vložili pa so le 8 predlogov za stečaj zasebnih podjetij, ki niso imela zaposlenih.
Po podatkih iz lanskih obračunov je bilo ob koncu leta 1992 v vseh podjetjih v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje zaposlenih 30.210 delavcev, število zaposlenih v občasno in stalno nelikvidnih podjetjih pa je v zadnjih devetih mesecih nihalo med 8.000 in 11.000. Približno toliko zaposlenih pa imajo tudi podjetja, ki so lani prijavila izgubo. Lahko bi rekli, da vsak tretji delavec dela v podjetju, ki sc približuje stečaju. Do kakšnih socialnih težav bi prišlo v primeru stečaja večine teh podjetij, si le težko zamišljamo, zato je poglavitna naloga ekonomske politike in podjetij samih ohran-
janje plačilne sposobnosti.
Čeprav so vzroki za težki položaj v gospodarstvu zvečine znani, ni lahko poiskati učinkovite ukrepe za odpravo nelikvidnosti, ki sc kot kuga širi na zdrava in do sedaj še uspešna podjetja. Izguba trgov bivše Jugoslavije in nezmožnost izterjati tamkajšnje dolgove, je slovensko gospodarstvo lani sicer hudo prizadela, vendar ne gre objokovati izgubljenega v nedogled, temveč je treba čim hitreje poiskati nadomestne trge, kar so spretnejši že zdavnaj storili. Težje bo preživeti obremenitve, kijih gosjiodarstvu nalaga mlada država. Na eni strani pritiskajo na podjetja visoki davki,
Izlet v deželo Petra Klepca
Upokojenci turistične agencije Kompas prvič v turistično neznani deželi Petra Klepca
Izlet sam po sebi danes ni nič posebnega, nekaj enkratnega pa je izlet v deželo Petra Klepca, in to iz več ozirov. Središče te dežele je Osilnica, do katere sc izletnik lahko pripelje le prek Hrvaške, čeprav je Osilnica v Sloveniji. V Sloveniji veliko ljudi sploh ne ve natančno, kje je Osilnica in kako sc pride do nje. To niti ni nenavadno, saj je bilo še pred nedavnim zaradi zaprtega območja Kočevske Reke v občini Kočevje prepovedano zapisati besedo turizem.
Izleta v te kraje so sc nedavno udeležili upokojenci turistične potovalne agencije Kompas, med katerimi je bilo tudi nekaj turističnih vodičev, a noben še ni bil v tem delu Slovenije ali pa tega ni povedal na glas. Vsi pa so bili navdušeni nad temi kraji, kjer tako rekoč “slišiš tišino”, kjer je le malo prometa, kjer je veliko zgodovinskih, kulturnih in naravnih zanimivosti in kjer še vedno žive ljudje, ki so videli coprnice, šratljc, vile, mračnike in ki vedo veliko zgodb o svojem ljudskem junaku Petru Klepcu.
Izletnikom sem sc priključil šele v • Ribnici, potem ko so si že ogledali romarsko cerkev pri Novi Štifti, Povedali so, da so zelo zadovoljni z razlago in predstavitvijo cerkve, ki jo je podal tamkajšnji pater, frančiškan Vili.
V Ribnici so imeli izletniki nekaj pripomb k videzu rečice Bistrice pa tudi k vzdrževanju ribniškega gradu.
Zelo so bili zadovoljni z razlago voditeljice muzeja etnologinje Mojce Šifrer, ki je najprej predstavila suhorobarski muzej, nato pa še lončarskega. Naselje Gotenico so si lahko ogledali le s ceste, saj niso imeli dovoljenja ministrstva za notranje zadeve, da bi šli lahko v vasico, ki jo obnavljajo in kar lepo vzdržujejo. Tu je zdaj vadbeno-oskrbni center policije.
V Kočevski Reki so imeli malico (divjačinski golaž), potem so si ogledali prostor, kjer je nekdaj stala cerkev, ki jo nameravajo ponovno postaviti, spomenik padlim borcem in žrtvam ter najdebclcjši oreh na Slovenskem. Kraj in njegovo zgodovino jim je predstavil Jaka Lavriša, ki je bil nekdaj sekretar Posestva Snežnik. Kostel je bil naslednja postaja. Avtobus seje prebil do njega le z velikimi težavami. Najprej je moral manevrirati, da je sploh lahko z magistralne ceste zapeljal na odcep za Kostel, pri čemer sc je večina potnikov naužila precej strahu, ko je avtobus krožil tako rekoč nad prepadom. Ta priključek bi torej morali primerneje urediti ali pa naj bi malo nižje zgradili obračališče za avtobuse. Pri turistični koči v Kostelu je avtobus obstal, izletniki pa bi kaj popili ali kaj kupili, a je koča že dalj časa zaprta.
Zato pa so bili izletniki zelo zadovoljni z ogledom Kostela in naselja Trg za grajskim obzidjem. To je edini tak grajski kompleks na Slovenskem,
znotraj katerega v svojih hišah še žive ljudje. Prevzela jih je lepota vsega tega okolja, grajski ostanki na strmi pečini, Kolpa globoko pod gradom. Ogledali so si še cerkvico sv. Treh kraljev v Kostelu, med razvalinami gradu pa so bili posebno presenečeni, ko so videli kačo. Prijetna in nekoliko manj prijetna presenečenja so sc kar vrstila. Med slednje sodi ne le zaprta turistična koča, ampak tudi dejstvo, da tu ne moreš kupiti razgled-
nice ali knjižice o Kostelu, čeprav jih imajo po zatrdilu predsednika TD Kostel Stanka Nikoliča dovolj na zalogi.
Na meji v Petrini in Brodu na Kolpi ni bilo zapletov, saj so hrvaški obmejni organi spustili naprej celo izlctnico, ki je pozabila doma osebno izkaznico. Tu so videli Franko-panski grad-kulo iz 16. stoletja. Zelo so se začudili, ko na naslednjem prehodu prek meje Gašparci-Mirto-viči ni bilo ne hrvaške in ne slovenske carine ali policistov. Mimogrede so v Mirtovičih videli opuščeno Šuštarjevo domačijo, kjer je nekdaj najpogosteje nagajal domačim šratclj. Zanimiva sta bila oba viseča mostova prek Kolpe pa slikovita Kužcljska
LOŠKA STENA - Na fotografiji je slikovita Loška stena. Pod njenim strmim delom na desni polovici fotografije je kamenita špica, ki ji domačini pravijo "Mož" in vedo tudi veliko zgodb o tem, zakaj je okamenel. (Foto: J. Primc)
in Loška stena, slednja z okamcnc-lim Možem, o katerem (zakaj je oka-mcncl) vedo tu veliko zgodb. V Ribjeku so si ogledali cerkvico sv. Egidija, kjer so videli dva baročna “zlata oltarja”, tretji je na restavriranju. Posebno so bili presenečeni nad lepimi freskami, ki se kažejo pod ometom in slikovitim lesenim poslikanim stropom.
Med potjo do Osilnice so zvedeli še veliko zgodb o ljudskem junaku Petru Klepcu, ki je neštetokrat preganjal Turke z izruvanim drevesom, m tudi, da še danes živi prav v vasi Ribjck domačin Peter Klepec; po eni izmed inačic naj bi bila prav Ribjck tista vasica pri Osilnici, kjer naj bi bil rojen Peter Klepec. Njegov rojstni kraj pravzaprav se danes ni znan. Po eni inačici naj bi bil rojen v sami Osilnici, po drugi pa v bližnjem Malem Logu, ki je danes na Hrvaškem, včasih pa je tudi sodil pod Ortcnburžanc oz. Celjane. Sama Osilnica naj bi sc tako imenovala zaradi silnih, sc pravi močnih in junaških domačinov. Izletniki bi spet radi kupili knjigo o Petru Klepcu, vendar je trgovina, kjer jo prodajajo, vsak dan že ob 15. uri zaprta. Izletniki bi lahko videli še tako rekoč turistično neodkrito območje Drage in Loškega potoka. Pa ni bilo s tem nič, čeprav bi bila to primerna in lepa skoraj krožna pot po kočevski in ribniški občini. Cesta od Čabra do Trave je namreč tako strma, ozka in vijugasta, da ni primerna za avtobuse. Zato so sc vrnili nazaj mimo kajakaškega centra, kjer je poleti tudi kajakaška šola, in skozi Kočevje domov. Med potjo pa so se seznanili na kratko še z zgodovino Kočevja in Kočevske.
JOŽE PRIMC
po drugi pa omejevalna denarna politika vlade, katere cilj je zaustaviti inflacijo in utrditi tolar, kar je ob pomanjkanju denarja močno vplivalo na nelikvidnost in večje zadolževanje med podjetji in posredno na vse večjo finančno nedisciplino. Slabo finančno stanje podjetij kaže tudi podatek iz analiz bilanc stanja za leto 1992, ki govori o visokem neto dolgu, oz. primanjkljaju trajnih virov. Lani so obveznosti kar za 48,6 odst. presegle terjatve. Realna vrednost trajnega kapitala, ki je temelj nemotenega poslovanja, sc naprej pada. Neustrezno financiranje podjetij ob pomanjkanju lastnega kapitala je temeljni vzrok za plačilno nesposobnost. Za najeta sredstva je lani gospodarstvo štirih občin dolenjske regije plačalo več kot 9 milijonov tolarjev obresti, za posojeni denar pa prejelo le malo manj kot 4 milijone tolarjev obresti.
V SDK so na osnovi lastnih evidenc in analiz poslovanja gospodarstva regije izluščili nekatere ukrepe za izboljšanje stanja. Čimprcj bo treba sprejeti Zakon o prisilni poravnavi in stečaju ter ukiniti začasne in zasilne rešitve na tem področju. Zagotoviti je potrebno finančno disciplino. Obremenitev podjetij z javno porabo in omejevalna denarna politika bi morala biti bolj usmerjena v reševanje nelikvidnosti podjetij. V podjetjih z likvidnostnimi težavami bi morali posvetiti več pozornosti preskrbi s finančnimi sredstvi, vnov-čevanju terjatev, zmanjšanju in odprodaji nckurantnih zalog, boljšemu planiranju neto denarnih tokov in boniteti poslovnih partnerjev. Informacije o bonitetah je moč zelo hitro pridobiti pri SDK, česar sc v zadnjem času poslužuje vse več podjetij. Seveda brez visoke produktivnosti in kakovosti proizvodnje ter uspešne prodaje nobeno podjetje ne more dolgoročno pričakovati boljšega poslovanja.
I. VIDMAR
IZŠLI SO MOKRONOZCI
NOVO MESTO - V zbirki Gorski škrat so v Tiskarni Novo mesto in v založništvu Dolenjske založbe tc dni kot četrta otroška knjiga izšli Mokronožci domačega pisatelja Staneta Pečka. Knjigo, ki je izšla v 1000 izvodih, je ilustrirala Jelka Godec Schmidt.
ČS
Avto
ciinmiuFi
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
ODVIJANJE CEVI ZA JAGODNIŠKI VODOVOD - Na fotografiji so jagodnuški fantje, ki so prejšnji petek iz koluta odvijali cev za vodovod in jo napeljali v sveže skopan 1000 m dolg jarek. Vodo bodo v vas napeljali iz hrncljniške strani, točneje iz Soldaškega studenca (iz hriba, ki je na fotografiji v ozadju), in če bo vse po sreči, bo voda v njihove domove pritekla drugo leto. (Foto: J. Domiž)
Po vodo v Soldaški studenec
V Jagodniku so pričeli z gradnjo vaškega vodovoda - Voda naj bi v domove pritekla drugo leto
JAGODNIK - Za vas, ki jc tako rekoč odrezana od sveta, jc vsakršna pridobitev, pa naj si bo cesta, telefon ali vodovod, velik dogodek. Za zaselek Jagodnik pri Hmcljniku, ki niti ni prava vas, pa je še toliko pomembnejši, saj v vasi živi malo ljudi. Jagodnik, ki je bogu za hrbtom, kot pravijo nekateri, jc bil do 60. leta brez elektrike, do 70. leta brez ceste, imel jc le nekakšen kolovoz, še pred leti je bil brez telefona in do danes je brez vodovoda. Res pa jc, da jc bilo prva leta po vojni v Jagodniku dosti več ljudi, kot jih je danes.
Krajani so sc že pred leti dogovarjali, da bi sc bilo potrebno lotiti gradnje vodovoda, pa do nje potem ni prišlo. Sušna obdobja, ki so zadnja leta vse močnejša, so jih zopet spodbudila, da so se januarja letos za trdno odločili, da se bodo lotili gradnje vodovoda še letos. Izvolili so gradbeni odbor, ki ga vodi Brane Pšeničnik in v februarju in marcu zbrali pri zainteresiranih za vodovod okrog 700.000 tolarjev. Takoj so nabavili 2.500 m cevi.
Vendar ta denar še zdaleč ne bi zadostoval, zato so za pomoč zaprosili tudi občino Trebnje. Maja so sc predstavniki občine z županom Cirilom Pungartnikom na čelu, predsednikom KS Trebelno Stanetom Urckom in gradbenim odborom dogovorili, da bo za gradnjo jagodniškega vodovoda občina Trebnje prispevala 60 odst. denar-
ja, ostalih 40 odst. pa bodo zbrali krajani sami. “Občina jc pokazala res velik posluh, saj sami vodovoda ne bi zmogli zgraditi,” pravi predsednik gradbenega odbora Brane Pšeničnik. Jagodničanom so priskočili na pomoč tudi nekateri vikcndaiji, k priključitvi na vodovod so namreč povabili vsakogar, tudi tiste, ki ga trenutno še ne potrebujejo.
Pretekli teden so začeli z najtežjim delom, s kopanjem jarka. Vodo bodo potegnili iz hmeljniškega strani, iz Soldaškega studenca, kot mu rečejo tamkajšnji ljudje in za katerega pravijo, da sc jc pri njem ustavila sama Napoleonova vojska. S pomočjo stroja in rok so skopali 1000 m dolg jarek in vanj položili cevi. V naslednjih tednih se bodo lotili gradnje zajetja in črpališča, vendar v letošnjem letu voda še ne bo pritekla v domove, predvsem bodo morali zbrati še nekaj denarja za nakup hidrantov in drugega potrebnega materiala.
Čeprav v vasi živi vsega skupaj 22 ljudi, jih jc bilo ob kopanja jarka veliko več in vsi so bili zelo zagnani, kajti v teh letih, ko so v vas napeljali elektriko, telefon, zgradili cesto, so spoznali, da morajo biti odločni in delavni, če hočejo odmaknjenost od sveta premagati. In ko bo v vasi še vodovod, bo tudi več upanja, da sc bo življenje obdržalo tudi v tem lepem, a za življenje težkem kraju.
J. DORNIŽ
Na smrdljivo vabo se ujame hijena
Odgovor bivšemu direktorju TSS D. Borštarju na prispevek “Kam noj vtakne glavo, ko zmanjka peska?” v zadnji številki DL - Se bodo ujele vse hijene?
Risova koža ima mnogo barv in človekova notranjost veliko zvijač, pravi ruski pregovor. Zatorej mi je, upoštevaje tudi ta rek, razumljivo, da se skuša bivši direktor Tehnoloških sistemov Sevnica Dušan Borštar s sprenevedanjem, podtikanjem in duhovičenjem iz varne razdalje iz gorenjskih višav oprati sleherne osebne krivde za polom TSS in za to, da sc je kolektiv, ki jc še pod streho STT dajal kruh okrog 300 delavcem, znašel v položaju, ko jih ne more preživeti niti 76 in je pred stečajem.
Najbolj žalostno pri vsej tej polemiki, ki jo odpiram z afriškim rekom, navedenim v naslovu, da bi sc oglasili glavni akterji kalvarije TSS, med katerimi zaseda visoko mesto prav gospod Borštar, jc, da sc bivši direktor TSS suče okoli nekaterih vprašanj kot mačka okoli vrele kaše. Ne pove pa tega, kako jc, ko jc bil v službi pri TSS, s svojim avtom nabijal kilometrino (čeprav so v tovarni na njegov predlog kupili dober službeni avto), prodajal oz. kupoval stanovanja TSS in koliko jc še delal v prid TSS in koliko zase in morebiti za svojo firmo DUBO, za katero pravijo delavci TSS, da se pojavlja prav v tistem času ob koncu leta 1992 oz. na začetku 1993, ko je začela drseti firma strmo navzdol.
Ali ne bi g. Borštar vendarle enkrat pojasnil, kako in zakaj jc pripeljal TSS pod streho Koržctovcga sklada? To mu zaenkrat še ni uspelo. Še več: v svojem zadnjem prostem spisu po nojevsko skriva glavo v pesek in zatrjuje, da so delavci TSS malodane ploskali njegovim “argumentom”, da je šel TSS pod republiški sklad za razvoj. G. Borštar, ali ste že pozabili, da je bil proti temu koraku zbor delavcev, precej časa pa tudi delavski svet, vse dokler ga niste dobili na limanice, ko ste čez noč prikazali visoko izgubo TSS in trdili, da brez sklada TSS drvi v propad. In kje so TSS danes? Delavski svet sc torej ni odločal za sklad, ki ga zdaj, ne samo v sevniški občini, vse pogosteje imenujejo tudi grobar, “na osnovi argumentov in v dobri veri, da je to vsem v korist vsem,” temveč pod močnim pritiskom ali kako bi še imenoval vaše silno naprezanje, da bi delavce prepričali, da imate vi prav.
Jc morda k tej, po splošni sodbi napačni odločitvi pripomoglo tudi kakšno prišcpctavanjc iz ozadja, morebiti tudi vaše soproge, za katero ste mi sami povedali ob svojem prihodu v TSS, da vam jc v pomoč pri finančnem svetovanju? Vaša velika napaka je bila, g. Borštar, ker niste
vztrajali pri nepreklicnem odstopu navkljub vsem prepričevanjem. Se posebej zato, ker ste dovolj nedvoumno sami povedali in (spet) zapisali, “da jc podjetje TSS postalo... (zaradi drastičnega zamujanja rokov in odnosa delavcev do izdelkov) tako nezanesljiv partner, da zanj ne želim več zastavljati svojega osebnega ugleda”.
Zakaj sc potem jezite ob izjavi predsednika sevniškega izvršnega sveta Marjana Kurnika, da bi se takrat morali takoj posloviti? Ali pa bi po vašem morali zamenjati celoten kolektiv, zlasti tiste, ki so si upali misliti s svojo glavo in včasih tudi kaj glasno povedati, čeprav gotovo kdaj tudi kakšno neumnost? Zaradi nekaj po-
sameznikov, bodisi da gre za tiste delavce v proizvodnji TSS ali vaše bivše ožje sodelavce, ki ste se jih uspešno otresli, ne bi smeli postavljati na kocko usode tolikih družin. In tega sc tudi vi, g. Borštar, premalo zavedate.
Ko pa že neskromno pišete o svojih zaslugah in sposobnostih, bi vas rad spomnil, da si tudi vi med posavskimi gospodarstveniki niste ravno pridobili ugleda. Povprašajte denimo bivšega dircktoija krškega Transporta in zdajšnjega poslanca slovenskega državnega zbora, kaj si misli o vašem poslovanju in koliko velja vaša beseda! Se bodo na smrdljivo vabo ujele vse hijene?
PAVEL PERC
Pojasnilo Krke, tovarne zdravil
In sicer o denacionalizaciji gostinskih lokalov
Siromašna raketarska velesila
ARK Sevnica je sicer uspešen astronavtično raketni klub, vendar se mu spričo pomanjkanja denarja ne obetajo nič kaj rožnati časi - Pozabljene obljube ob Perčevem zlatu
SEVNICA - Pred Astronavtično-raketnim klubom (ARK) Sevnica je mogoče usodno vprašanje, kako naprej. Od vsega, kar člani kluba potrebujejo za delo v prihodnje, imajo na pretek samo volje, medtem ko jim manjka zlasti denarja. ARK je letos dobil za prvo trimesečje 21.000 tolaijcv dotacije. Deseterica najbolj zagnanih članov si s tem denarjem mogoče lahko kupi nekaj dragih lakov, smol in drugega materiala, zaradi katerega potem raketa naredi, kar v vajenih tekmovalčcvih rokah pač naredi.
Za visoka mesta, za katera bi bila potrebna tudi urejena delavnica, prgišče tolarjev ne zadošča. To drži toliko bolj, če vemo, da člani ARK Sevnica delajo v razmerah, nad katerimi se večina njihovih kolegov od drugod samo zmrduje. Zaradi neustreznih neogrevanih prostorov, ki so pri tem največja nevšečnost, raketarjem ob nižji temperaturi zmrzujejo kemikalije, zavoljo česar so resne priprave v vseh letnih časih skoraj nemogoče.
Z Astronavtično-raketnim klubom Sevnica jc tesno povezano priznano ime Drago Perc. Ta študent ekonom-sko-poslovnc fakultete v Mariboru je predsednik kluba. Bolj kot po funkciji je znan po tem, da jc v raketarstvu segel po najvišjem mestu na svetovnem prvenstvu. Pomembna uvrstitev mu jc sicer prinesla slavo, več denarja za svoje športno udejstvovanje pa kljub osvojeni zlati medalji nima. Ko sc jc lani vrnil s tekmovanja na Floridi kot svetovni prvak, so mu na občini širokosrčno obljubili pomoč pri iskanju sponzorja. Do sedaj iz teh obljub ni bilo še ničesar. To kar nekako moti, če vemo, da so se za Perčcvc uspehe zmenili na njegovi fakulteti v Mari-
boru in mu priznali status vrhunskega športnika.
Pozabljivost, zaradi katere bi bilo ponekod komu vsaj nerodno, najlepše kaže odnos do omenjene športne dejavnosti. Ker so sevniški raketarji pri reševanju denarnih problemov nekako osamljeni, Perc že razmišlja, da bi nehal biti predsednik kluba.
Sicer pa jc šc vedno poln tekmovalnih načrtov. Tako razmišlja o svoji udeležbi na evropskem prvenstvu v raketnem modelarstvu v Succavi v Romuniji. Na lem tekmovanju bi rad nastopil v štirih kategorijah, vendar jc vprašljiva zlasti njegova udeležba v tekmovalni skupini raket za doseganje višine. Razlog je v pomanjkanju denarja, saj bi ga udeležba na šampionatu v Romuniji stala 2.900 mark. Tako visoke številke priznanega tekmovalca begajo. Obenem ga skrbi, ker zaradi slabih gmotnih razmer
kluba po lanskem svetovnem prvenstvu v ZDA ni šel več na nobeno tekmovanje. Kar jc ob vsem tem potrebno poudariti, je sponzorstvo. Sponzorji raketarstva so Marjan Zidarič s firmo Mach, Ulrich Rup-ret in Posavska banka Krško.
M. LUZAR
Kar velik del gostinskih obratov v Novem mestu - hotel Kandija, Kavarna s Pizzerijo in Restavracija pri Vodnjaku - je vrsto let obratoval v okviru Krke Zdravilišč. Za vse te lokale so bili po določbah v preteklem letu sprejetega Zakona o denacionalizaciji vloženi zahtevki upravičencev za vračilo teh lokalov.
V	vseh navedenih primerih so bile v postopikih denacionalizacije na zahteve upravičeno izdane odredbe o prepovedi razpolaganja z objekti, ki so predmet zahtevkov za vračilo. Upoštevaje te odredbe in pričakovano vračilo, npr. Hotela Kandija Krka Zdravilišča d. o. o., seveda nima pravih motivov za nujno potrebna vlaganja v te objekte. Družba se je zato v kar največji meri prilagodila postopkom denacionalizacije in si v prvi vrsti zastavila cilj zagotoviti socialno varnost delavcev, zaposlenih v teh objektih. Tako jc bil pred kratkim zaključen postopek denacionalizacije jtoslovnih prostorov Kavarne s Pizzerijo na Glavnem trgu v Novem mestu. Upravičenci, ki so jim bili poslovni prostori v postopku denacionalizacije vrnjeni v last in posest, so sporazumno s Krko kot dosedanjim upravljalccm teh prostorov zagotovili delovno razmerje za nedoločen čas devetim dclavcevm.
Postopek dcnacionalacijc Hotela Kandija jc v teku, trenutno poteka vrednotenje objektov, ki ga opravlja s strani upravnega organa Novo mesto in v soglasju obeh strank v postopku določeni cenilec gradbene stroke. Postopek teče po običajni poti ob korektnem odnosu in pripravljenosti za sodelovanje med upravičenci in Krko kot dosedanjim upravljalccm objektov.
V	času, ko teče postopek denacionalizacije, jc Krka Zdravilišča, d.o.o., za vse delavce Hotela Kandija zagotovila zaposlitev bodisi v okviru Krke, tovarne zdravil, oz. družbe Zdravilišča, le manjšemu delu delavcev pa jc delovno razmerje prenehalo po njihovi volji. To pa jc glavni razlog, da restavracija hotela ne obratuje, o čemer želimo ob tej priliki korektno informirati predvsem tisti del prebivalcev Novega mesta, ki sicer upravičeno negoduje ob zaprtem senčnem gostinskem vrtu.
Kdo v resnici kali nočni mir
Pod tem naslovom je bil objavljen članek v DL 20. maja
Drago Perc
Ker članek grdo, blati ime Gostilne Jakše na flrski, sem pričakoval odgovor prizadetega, zlasti pa od organizatorja “cvičkarijc”, a verjetno sta oba upoštevala slovenski rek, ki pravi, kdor molči, stoterim odgovori.
Kot krajan in poznavalec gostilne Jakše ocenjujem članek, kjer govori o brezobzirnem ravnanju gostilničarja Andreja Jakšcta in kaljenju nočnega miru, 'žaljiv ne samo za družino Jakše, temveč tudi za vse sodelujpčc v programu in goste prireditve. Članek jc razumeti tako, da ima L. M. glasbenike za razbijače in pevce za pijance, ki ji parajo živce, saj nabijajo tako, da sc tresejo šipe pozno v noč.
Resnica o Jakšctu in kaljenju nočnega miru jc precej drugačna, kot jo prikazuje L.M. Jakše ni bil pobudnik “cvičkarijc”, ampak jc bil to poseben odbor Podgorskih vinograd-nikqv, ki jc zaprosil Jakšcta za sodelovanje, in tako jc nastal skupen program. Prvi dan jc bila otvoritev, na kateri sc jc zbralo veliko število ljudi, ki so zasedli vse sedeže na lepem vrtu Jakšetovcga gostišča. Poslušali smo za to okolje dobro pripravljen kulturno-zabavni spored
z govornikom o vinogradništvu, domačimi recitatorji in pevci Dolenjskega okteta. Ansambel “Korenine” jc s pevkama umirjeno, brez razbijanja igral znane slovenske viže in pesmi. Skratka, bil jc za vse prisotne lep večer brez pijanstva in brez incidenta.
Drugi dan jc bilo deževno vreme in je ansambel Slavček igral le pol ure, v nedeljo pa jc igral ansambel Rubini in je imel svoje instrumente uglašene tako, da za normalnega poslušalca ni bilo pretiranega razbijanja.
Veliko krajanov dobro pozna Jak-šetovo gostilno, ki jo cenimo kot solidno gostišče; ima lep vrt, ki jc lahko v ponos ostalim gostilnam oz. bifejem v Novem mestu. Ta gostilna jc bila v časih, ko šc ni bilo javnih prostorov za sestajanje krajanov, odprta za vse potrebe, zato je blatenje dobrega imena vredno vse obsodbe. Žalostno jc tudi, da jc L. M. zasovražila Jakšetovcga petelina, kot da bi bil on izjema med petelini, ker je napravil le to, kar mu jc narava podarila, da je namreč ob 4. uri zjutraj zapel svojo pesem, ki je L.M. popolnoma zdramila.
RUDI HRVATIN
Ocenjujemo, da bo postopek denacionalizacije končan sc v letošnjem letu, zato bo verjetno kar držala ugotovitev iz naslova članka v Dolenjskem listu dne 20.5.1993 “Za Kandijo jc leto izgubljeno”. V nobenem primeru pa ne drži v istem članku navedena trditev novinarja Dolenjskega lista, da jc razlog za to tudi v tem, da sc upravičenci za vračilo s Krko sploh niso pripravljeni pogovarjati o možnosti obratovanja restavracije. Kot že rečeno, upravni postopek teče po običajni poti, morebitnemu takojšnjemu pričetku obratovanja pa je najbližja vmesna rešitev - oddaja restavracije v najem v soglasju z upravičenci za čas do končanja postopka, o čemer so razgovori prav tako v teku.
Soglasja za tako rešitev upravičenci do sedaj niso bili pripravljeni dati.
Spomin na zborovanje
29. junija 1943 so se na gozdni jasi v Jagodniku zbrale dolenjske žene in ndadinke - Še več poguma
V	začetku leta 1943 je nemška vojska doživela poraz pred Stalingradom, današnjim Volvogradom. Vojna sreča sc jc obrnila. To jc bil čas, ko jc Osvobodilna fronta slovenskega naroda okrepila svoje delovanje. Povečalo sc jc število aktivistov, ki so delali z ženami, mladino, pionirji.
Po manjših krajih na Dolenjskem so sc vrstili sestanki in posveti. Vedno več nas jc bilo takih, ki nas ni bilo strah pokazati, da delamo za osvobodilno fronto, proti okupatorju. Tudi v sovražnih postojankah, v krajih, kjer so bili okupatorji in belogardisti, jc bilo vedno več sabotaž in propagandnih akcij. Vse pogosteje so sc na javnih mestih pojavljali napisi, ki so spodbujali k narodovemu uporu. Vse to jc zelo motilo italijanske okupatorje in njihove pomočnike.
V	takem vzdušju so aktivisti novomeškega okrožja organizirali zborovanje slovenskih žena v Jagodniku. Zborovanje jc bilo na gozdni jasi v Jagodniku za Hmcljnikom 29. junija 1943. Udeležilo sc ga jc od 100 do 150 dolenjskih žena in mladink. Bile smo predvsem iz novomeškega pod-okrožja, pa tudi iz trebanjskega konca. Na zborovanju smo izvedele, da jc ustanovljena Slovenska protifašistična zveza, da jc bila v Bosanskem Pctrov-cu konferenca AFŽ Jugoslavije, ki sc jo jc udeležila tudi delegacija iz Slovenije. Vse to nas jc navdajalo s spoznanjem, da nismo sami v narodnoosvobodilnem boju, dajalo nam jc voljo in moč za nadaljne akcije.
Na zborovanju je nastopila tudi pesnica Majda Peterlin iz Šentruperta, z ilegalnim imenom Vida Brest, ki nam je občuteno deklamirala svoje pesmi. Spominjam sc, da so nastopali tudi pevci, ki so nam zapeli partizanske pesmi. Ob spremljavi nam jc prepeval tudi partizan solist, skratka, bilo je zelo lepo. S konference sem se vrnila še bolj odločna, da bom sodelovala v narodnoosvobodilnem boju, pa čeprav me bodo okupatorji zato preganjali. Pri Italijanih sc jc že kazala zmanjšana vojaška moč, nič več niso bili tako pogumni, da bi prirejali pohode v vasi in strahovali prebivalstvo.
JOŽA FLORJANČIČ Otočec •
• Srečen zakon je dolg pogovor, za katerega sc vedno zdi, da je prekratek. (Maurois)
V samozaložbi izšla knjižica o Adlešičih
Avtorje Alojz Cvitkovič, založila jo je družinska zbirka narodnih vezenin
ADLEŠIČI - Malo jc ljudi v Beli krajini, a tudi drugod po Sloveniji, ki ne bi poznali Cvitkovičevih iz Adlešič. Ob nji-


v:fr
r ;« v
# /£& A V -r \
:
J

Alojz Cvitkovič v dnižinski zbirki narodnih vezenin
hovem priimku ti ljudje pomislijo na belokranjsko domačo obrt, s katero se Marica ukvarja že vrsto let. Mnogi so jo obiskovali, da bi spoznali njeno delo, zato sc jc družina pred tremi leti odločila postaviti v domači hiši zbirko narodnih vezenin. Obiskovalcev je bilo tako še več in mnogim ni bilo dovolj le tisto, kar so jim Cvitkovičevi povedali na razstavi. Želeli so vedeti šc kaj več ne le o belokranjski ljudski obrti, ampak tudi o Adlešičih.
Tako sc jc možu Alojzu, znanemu adlešiškemu kronistu, porodila ideja, da napiše knjižico, primerno predvsem za vodiče in tiste, ki želijo podrobneje spoznati njihov kraj. To mu ni bilo težko, saj že skoraj pol stoletja zbira gradivo o vsem, kar sc dogaja v Adlešičih in okolici. Tako sc jc nabralo 42 zvezkov zapiskov in okrog 4.500 fotografij. Iz vsega tega je Alojz v knjižici z naslovom “Turistične in etnografske zanimivosti Adlešič in okolice” zbral najpomembnejše zanimivosti kraja, opisal izdelavo domačega platna in belokranjskih pisanic ter pripravil vodnik po njihovi zbirki narodnih vezenin.
Knjižica, tiskana v 2.000 izvodih in v samozaložbi, jc letos zagledala luč sveta. Obiskovalci zbirke, ki jih jc bilo letos samo v skupinah 2.500, posameznikov pa sploh ne štejejo, so jo dobro sprejeli. Sicer pa to ni Cvitkovičev prvenec, saj je izdal knjižici tudi ob 50-lctnici gasilskega društva Adlešiči in 200-lctnici adlešiške fare. “Iz gradiva, ki ga imam, bi lahko nastalo šc veliko knjig, toda z izdajo so veliki stroški. Zato jc najjx)mcmbnejšc, da so stvari zapisane. Morda bodo čez leta prišle prav zgodovinarjem,” pravi kronist.
M.B.-J.
MALO PRODAJALCEV, MALO KUPCEV - Sejem rabljenih učbenikov, ki ga je v soboto pred vhodom v knjižnico Mirana Jarca pripravila ta ustanova, je privabil le štiri prodajalce iz trebanjske fare, pa še ti so odšli domov s prav toliko knjigami, kot so jih prinesli. Druga priložnost za prodajo rabljenih učbenikov se ponuja danes na “Totalno odstekanem dnevu”, zadnja pa nekaj dni pred pričetkom novega šolskega leta, ko bo ZPM organizirala še en tak sejem na novomeškem Glavnem trgu. (Foto: J. Pavlin)
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Zakaj odbornik leže pred kamion
Krajani izpod Žalostne gore ne bodo dopustili ponovno odpreti peskokopa
Moram reagirati na izjave, ki jih jc podal v članku, objavljenem v Slovencu 23. junija, direktor Bcto-nala Darko Golub. Odločno zavračam trditve, da jc le moja osebna kaprica kriva za težave, v katerih je trenutno novoustanovljeno privatno Podjetje.
Krajani KS Mokronog, posebno hsti iz bližnje okolice Žalostne gore, so trdno odločeni, z vsemi sredstvi preprečiti ponovno odpiranje opuščenega peskokopa, katerega jc KG Slovenska vas okoli 30 let izkoriščalo hrez dovoljenja in pri tem povzročalo škodo v bližnji in daljni okolici, da o ogroženosti ljudi, ki so živeli v ycčncm strahu, ne govorim. Leta 1981 jc inšpekcijska komisija na pritožbo mejaša Franca Šinkovca opravila pregled. Na podlagi tega pregleda, za kar obstoji tudi zapisnik, je KG Slovenska vas obljubilo prenehati eksploatacijo v kratkem času in zatem izvršiti sanacijo. Ljudje so sc oddahnili, četudi sanacija ni bila izvršena.
Letos zgodaj spomladi sc pojavi Betonal, odkupi od dedičev pokojnega Franca Strela gozd in pašnik v skupni površini I ha 0,7 a 60 m2. Prične sc ponovno izkoriščanje opuš-
Naše korenine
Učenci so zbrali zgodovinsko gradivo
Učiteljici Zdenki Bukovec sc jc v jeseni porodila zamisel, kako bi lahko največ pokazali, kaj vse sc jc dogajalo in sc dogaja v našem mladem mestu Trebnje. Že v jeseni so zbrali učitelje in učence, si razdelili naloge in celo leto nabirali predmete domače obrti, podatke o krajanih, o športu, kulturi naših prednikov in današnjih ustvarjalcih. Ob otvoritvi razstave jc bil bogat kulturni program v športni dvorani OŠ Trebnje, razstava pa v predavalnici osnovne šole, kjer bo še do konca meseca junija, tudi v času tradicionalnega trebanjskega koša in likovnih samorastnikov.
Scenarij za kulturni program jc pripravila Zvonka Falkner, ki ga je povezovala skupaj z znanim humoristom Slavkom Podbojem. Zapel jc tudi mladinski pevski zbor pod vodstvom Tatjane Mihelčič, ki jc še isti dan odpotoval na republiško pevsko revijo v Celje. Predstavila sc je gledališka igralka Iva Zupančič, Stanc Vencelj jc zaigral na kitaro in zapel svojo skladbo. Slavko Podboj je navduševal učenec s pripovedovanjem, kako se pride do humorista, zaigral na kitaro in povabil k petju trebanjske himne.
Ravnatelj Štefan Kamin se je vsem, ki so karkoli prispevali za razstavo in kulturni program, lepo zahvalil. Učenci so material nabrali v okolju, od koder prihajajo v šolo. Opravljena naloga jc navdušila učitelje, učence in obiskovalce. Vsem, ki so razstavo pripravljali, predvsem pa vodji projekta Zdenki Bukovec, velja pohvala, saj so zbrali pomembno zgodovinsko gradivo naših prednikov in današnjih ustvarjalcev, ki jc mlademu mestu Trebnje v ponos.
REZKA MAJER
ŽIVŽAV ZA OTROKE
čenega peskokopa. Osemletni mir je porušen, ljudje, vedno bolj vznemirjeni, zahtevajo takojšnjo prekinitev del. Podjetje Betonal pismeno zagotovi ustavitev vseh del na tem področju z 31.5.1993, dokler ne pridobi vseli potrebnih dovoljenj. Obljube ne drži.
Vsi protesti, pisni, telefonski, osebni pri pristojnih v občini Trebnje, ki jih pošiljajo krajani, lovska družina, Svet KS Mokronog, so bob ob steno. Ko so ljudje izvedeli, da je res na razpolago 350.000 DEM za eksploatacijo v Žalostni gori, je strah
Betonal
zanika govorice
Izjava za javnost
TREBNJE - Ker je Marijan Do-lenšek iz Dolenjih Laknic 3 hlatil podjetje Betonal oz. njegove delavce, smo sc odločili, da javnosti pojasnimo nekatera dejstva.
Očitno jc, da sc je Marijan Dolcnšck odločil, da Betonal ne bo uporabljal kamnoloma pod Žalostno goro, zato poskuša na vse mogoče načine ta cilj tudi uresničiti. Tako si jc izmislil, da bo Betonal v kamnolomu pod Žalostno goro skladiščil radioaktivne odpadke. Menimo, da jc tak način razpihovanja sovraštva ljudi do Bc-tonala bolesten in skrajno pokvarjen. Zamisel jc prišla tudi do mo-kronoškega duhovnika, ki je pri maši v nedeljo, 20. junija, vernikom pridigal, da v Bctonalu nameravajo spremeniti Žalostno goro, kar so ljudje povezali z “Dolenjškovimi jedrskimi odpadki”. Prepričani smo, da jc duhovnik glede na svojo izobrazbo vedel, kaj govori, zato lahko z zagotovostjo trdimo, da jc to, blago rečeno, načrtno in namerno zavajanje ljudi.
Marijan Dolcnšck je poslance v občinski skupščini. V Dolenjih Lak-nicah želi menda poleg Strcšnikovc-ga odpreti tudi svoj kamnolom in bi mu bil kamnolom pod Žalostno goro konkurenca. Menimo, da jc sramota, če poslanec občinske skupščine izkorišča svojo funkcijo in zavaja poštene delovne ljudi in krajane Mokronoga s takimi izmišljotinami, kot so jedrski odpadki. Trdimo, da jc sramota, če o prihodnosti nas vseli odločajo ljudje, kot jc on.
Na Ostrožniku, dva kilometra od njegove hiše, ima krajevna skupnost Mokronog kamnolom brez kakršnegakoli dovoljenja, na kar jc bil Marijan Dolcnšck kol poslanec občinske skupščine opozorjen. Vendar ga izkoriščanje ogromnih količin materijah iz kamnoloma ne moti, saj ima koristi od tega kot član sveta krajevne skupnosti tudi sam.
Betonal načrtuje, da bo ob izkoriščanju kamnoloma na Žalostni gori poskrbel tudi za njegovo sanacijo in s tem hribu povrnil naravno podobo. Projekt smo zasnovali na podlagi strokovnih mnenj in ga bomo uresničili brez miniranja.
DARKO GOLUB direktor Betonala
dobil še večje oči in šepetanje na ušesa jc dosegalo vrhunec.
G. Darko Golub! To je škandal, da sem moral jaz, eden najstarejših odbornikov v skupščini občine Trebnje, leči pred vaš težko naloženi kamion, vi pa ste po radiozvezi ukazali peljati naprej. Seveda jc šofer ugasnil motor ter disciplinirano počakal prihod policije, ki jo jc po telefonu poklical moj odborniški kolega Jože Hočevar. Selc na to jc ustrezna inšpekcija reagirala in stvari spravila
v	zakoniti tir.
Za konec samo še to: Nisem vedel, da imam toliko sovražnikov, kot jih
vi	omenjate. Rad bi sc jim opravičil. Jaz ne sovražim nikogar, tudi vas ne, sovražim pa nizke udarec. Spomnite sc, da sem vam ob najinem prvem srečanju na mojem dvorišču zatrdil, in vam sedaj pismeno zagotavljam, da bom prvi, ki vam bom čestital, ko boste imeli vse zadeve zakonito urejene.
MARIJAN DOLENŠEK st. odbornik DPZ občinske skupščine Trebnje
SPET ZAPLET OB MEJI
FARA - Promet ob južni meji in prehod prek nje poteka v glavnem brez zapletov. Včasih pa le pride do (nc)potrebnih zapletov in tako vsaj vemo, da je Kolpa meja. Tako so bili na območju od Fare do Žage teden dni na počitnicah šolarji iz. Smlednika, ki so nameravali na Kolpi imeti šolo za vožnjo s kajaki. Zaradi deževja pa je Kolpa narastla in ni bila primerna za šolo oz. začetnike. Zato so 24. junija šolarji odšli z učitelji na izlet prek Stružnice do Kužcljcve stene, a spet niso imeli sreče, ker jih jc namočil dež. Spustili so se v Kuželj in poklicali svoj kombi, naj pride ponje. Kombi jc prišel, a premočenih šolarjev ni odpeljal, ker bi moral od Kuželja do Broda na Kolpi po hrvaški stani, ker po slovenski strani ni ceste. Na nesrečo šolarjev pa jc bila takrat v Kuželju hrvaška policija, ki jc zahtevala dokumente. Učitelji sojih imeli, 10 šolarjev, starih od 10 do 15 let, pa ne. Hrvaška policija jih ni pustila na hrvaško stran in so morali vsi premočeni peš do Petrine, kjer jih jc šele (na slovenski strani) pričakal kombi, da so se vrnili do zasebnika, kjer so stanovali. Najbrž res ni bilo prav, da so bili šolarji brez dokumentov, toda v tem primeru so bili hrvaški policisti nekoliko prestrogi-
TUDI LUTKARJI SMO PROSLAVILI
Naša šola praznuje 150. obletnico ustanovitve. Ves teden sc vrstijo prireditve. Igrala sem v lutkovni igrici Kužek in muca. Bila sem kužek. Predstava je imela pet delov. Sredi predstave mi jc povoj padel iz tačke. Nisem vedela, kaj naj bi storila. Nekdo mi ga jc pobral in mi ga nataknil. Bilo me jc sram.
SAŠA PETELINC
3.	r., novin. krožek OŠ Artiče
Z godbo in pesmijo na pohod
Podelitev priznanj - Plakete za 10-letno zvestobo -Razstava ročnih del
ŠENTJERNEJ - Ob zaključku leta so šentjernejski šolarji skupaj s starši na hipodromu že drugo leto zapored pripravili “Počitniški živžav”. Učenci m starši so sc najprej pomerili v družabnih igrah, zatem pa so podelili nagrade najboljšim učencem te šole. Vso prehrano so s pomočjo šolskih kuharic vodili učenci sami, izkupiček prireditve pa bodo namenili nabavi novih učbenikov. Šcnt-jemejska osnovna šola je ena redkih na Dolenjskem, kjer si učenci lahko učbenike izposojajo v šoli.
Že peto leto zapored praznujejo invalidi novomeške občine svoj praznik ob obletnici ustanovitve društva. V ponedeljek, 21. junija, so ob sodelovanju Planike v izložbi njihove prodajalne na Glavnem trgu razstavili ročna dela svojih članov. Lični izdelki so privabljali poglede mimoidočih do nedelje. V soboto, 26. junija, hladno in turobno jutro ni obetalo lepega dne, vendar to ni ustavilo invalidov, in prek dvesto sc jih je zbralo na dvorišču žage v Soteski,
Član predsedstva ZDIŠ Marko Kocjan je prerezal trak in poltod invalidov se je začel.
da krenejo na že tradicionalni pohod ob svojem prazniku. Po kratkih uvodnih pozdravih jc zaigrala Straška godba in Marko Kocjan, član predsedstva ZDIŠ, je v dražbi narodnih noš prerezal trak in pohod jc krenil proti Loški vasi do gostišča Hcndrik. Godba, pesem in vriski so spremljali razpoložene pohodnike. Čeprav nekateri z okornim invalidskim korakom, a vsi odločni in zadovoljni, da so še enkrat premagali svoje težave in prispeli na cilj.
V kulturnem programu praznika so sodelovali: Straška godba, učenci osnovne šole Dolenjske Toplice in humorist ansambla Ocvirk. Predsednica društva Marija Brulc jc podelila priznanja društva in plakete za desetletno članstvo. Za dolgoletno pomoč in sodelovanje z društvom jc podelila tri listine častnega člana. Prejeli so jih: Mojca Peček, Bogdan Krevs in novomeški prošt Jože Lap.
Glasba ansambla Franca Ocvirka je razgibala invalide s plesom, zadonela jc pesem in veselo razpoloženje je popestril še bogat srečelov. Praznovanje sc jc končalo v večernih urah.
ANDREJ GREGORČIČ •
• O ljudstvo ti slovensko zlata vredno! Pošteno, umno, kakršnih je malo; kako si tem sleparjem v roke palo, ki te v pogubo vodijo dosledno. (Stritar, Dunajski soneti, 1873)
TURISTI SE VRAČAJO
, OSILNICA - Meja ob Kolpi in Čabranki jc začasno zavrla turizem na tem območju, zdaj pa se spet vrača v normalno stanje. Tujih turistov jc v Osilnici res manj, je pa zato več domačih. Zamimivo jc, da kraje ob slovenski južni meji odkrivajo te dni predvsem naši rojaki s severne, avstrijske meje, iz Maribora in okolice. Turisti spet predvsem jahajo in sc vozijo s kmečkimi vozovi ter veslajo po Kolpi s kajaki, kanuji in raftingi. Zaradi zadnjega deževja in višje Kolpe jc bila vožnja lažja in bolj zanimiva kot pred tednom in več, ko je bil njen vodostaj zaradi suše nekoliko prenizek. Mnogi nabirajo tudi gobe, borovnice in jagode pa tudi zdravilna in draga zelišča.
v
Se: Kot Slovenka se počutim tujko
Pojasnila kočevske enote sodišča
V	zvezi z objavo članka v vašem časopisu Dolenjski list št. 25 z dne 24. 6. 1993 z naslovom “Kot Slovenka se počutim tujko” avtorice Marije Benčina, Štalccrji 4, menimo, da jc potrebno zaradi nekaterih netočnih zatrjevanj avtorice naslednje pojasnilo.
Ni resnična trditev avtorice, da jc kazenski postopek pri sodišču v Kočevju, kjer jc nastopala v svojstvu obdolženke na podlagi zasebne tožbe Dževhadctc Kreštič, potekal v srbohrvaškem jeziku zaradi neznanja slovenskega jezika “tožeče stranke” (verjetno je imela v mislih zasebno tožilko). Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 15. 3. 1993, ki jo jc vodila sodnica Vladislava Lunder, jc razvidno, da sta bili zasebna tožilka Džcvhadcta Kreštič in priča Hata Kreštič opozorjeni na zakonsko pravico do tolmača za srbohrvaški jezik, ker obe izhajata iz BiH, a sta izjavili, da tolmača ne potrebujeta, ker razumeta slovensko. Avtoričino zatrjevanje o poteku postopka v tujem jeziku preseneča tembolj zato, ker v pritožbi tega razloga ne navaja.
V	zvezi z avtoričinimi zatrjevanji o visoki denarni kazni, jc potrebno pojasniti, da ni bila kaznovana z denarno kaznijo, pač pa ji jc bil izrečen sodni opomin, kar jc najmilejša kazenska sankcija.
Upoštevaje gmotni položaj obdol-ženkc, ji jc sodišče naložilo stroške kazenskega postopka v obliki povprečnine, m sicer na prvi stopnji 2.(XK) sit, v pritožbenem postopku pa prav toliko. Poleg tega jc sodišče v tem postopku odmerilo še stroške zasebne tožilke, to je 14.8(X) sil. Plačila slednjega zneska sodišče glede na zakonska določila obdolženke ni moglo oprostiti in torej pri odmeri tudi ne upoštevati njenega gmotnega položaja.
Vodja enote: BLAŽ VOLF
TEKMOVANJE ZA LEPE IN ZDRAVE ZOBE
Letos jc desetletnica tekmovanja za zdrave in čiste zobe. Tega tekmovanja so se udeležile vse šole v Sloveniji. Po dva predstavnika zmagovalnega razreda iz vsake šole sta šla v Ljubljano. V Domu španskih borcev jc bila ob zanimivem kulturnem programu slavnostna podelitev nagrad. Najbolj smo uživali ob nastopu plesne skupine Mojce Horvat, v dobro voljo pa nas je spravil tudi čarovnik. Po končani prireditvi so nas pogostili z različnimi jedmi, pijačami in sladkarijami. Učenci našega razreda smo ponosni na prvo mesto in sklenili smo, da se bomo še naprej trudili za lepe in zdrave zobe.
Učenci 3. c OŠ Bršljin
S POTI PO KRAJIH LEONARDA I)A VINCIJA
Iz žužemberške osnovne šole so nam poslali dnevnik s poti po krajih Leonarda da Vincija. Na ekskurzijo so odšli učenci, ki so sodelovali v projektu. Finančno so jim pomagali Krka, Tilia, Kmetijski inštitut Slovenije, Gorjanci, sodeloval pa je tudi italijanski konzulat v Ljubljani ter Klub staršev za boljšo šolo. Z denarjem so pomagali tudi Slavko Sirk, Nada Mlakar, Franc Plantan in Marjan Smrke. Naj sledi odlomek iz dnevnika, ki ga jc napisal Uroš Avbelj iz 8. a: “Že ob 8. uri smo vsi v predverju hotela. Lastniki so prijazni. Poslovimo sc. Nasvidenje Fircnzc, prelepo mesto! Cilj jc Vinci. Hitro sc približujemo gričkom, poraslim z vinsko trto. Ob cesti nas table z Lconardovo podobo opominjajo, da bomo zdaj zdaj v Vinciju. Ustavimo sc pred gradom. Peš se po-vzpemo do muzeja Lconardiana. Ogledamo si prelepi muzej: povečane skice Lconardovih izumov, ob njih modeli vse, od stroja za zavijanje vrvi do znamenitih kril.”
Na kritičnem razpotju
Vračanje odvzetega premožen ja jc dolžnost države -Razlaščenci ne mislijo popustiti
Država, ki sc obotavlja ali ne more niti postopoma posta(ja)ti pravna država, jc v nevarnosti, da postane slej ko prej sama sebi jctnica. Razlogov za tako trditev jc več, a sc bomo omejili samo na enega - na vračanje oropanega premoženja.
Zakon o denacionalizaciji, sprejet decembra 1991 v Skupščini Slovenije ob precejšnjem nasprotovanju predstavnikov levega bloka, pomeni na poti Slovenije v pravno in tržno-gosjx)darsko usmetjeno evropsko državo njen pomemben začetek. Obveznosti, ki izhajajo iz zakona o denacionalizaciji, pomenijo popravljanje političnih, moralnih in materialnih krivic, ki jih jc po letu 1945 storil komunistični režim nad tistimi, ki so skozi več generacij ustvarjali sebi in Sloveniji boljši ekonomski položaj. Korektno izpeljana denacionalizacija pomeni tisti kamen, na katerem bo Slovenija prizkusila hotenja po resničnem sprejetju evropskih “pravil iger” za razvoj tržnega gospodarstva, zaščito zasebne lastnine in varovanje človekovih pravic.
Kljub temu da jc 2. junija letos Državni zbor sprejel predlog za podaljšanje roka za vložitev zahtevkov po zakonu o denacionalizaciji, pa smo močno zaskrbljeni zaradi nekaterih pojavov: Opažamo, da sc beseda “denacionalizacija” pospešeno umika besedi “divje lastninjenje”, ki ga je vse bolj slutiti oz. jc že v polnem zamahu.
Denacionalizacija jc politično, moralno in ekonomsko vprašanje in tudi spravno dejanje, zagotovo pa tudi 1. faza lastninjenja. Zato od naših vodilnih političnih in gospodarskih menedžerjev zahtevamo zavzeto skrb in nadzor nad izvajanjem zakona o denacionalizaciji.
Porazna bilanca vrnjenega premoženja (12 odst.) v letu in pol, odkar je začel veljali zakon o denacionalizaciji, daje vedeti, da bi bilo po tej dinamiki ukradeno premoženje vrnjeno v obdobju desetih let. Pa tudi to jc eno samo veliko vprašanje, saj enako misleči “du-šebrižniki” delajo marsikaj, da se po mnogih občinah postopki čimbolj zavlačujejo. Zakon o denacionalizaciji je nastal z namenom, da se ukradena lastnina vrne, za-
vezanci pa bi hoteli zadržati vse, še posebej tisto, kar jc možno vrniti v naravi. Razlaščence bi nato napotili po odškodnino na Slovenski odškodninski sklad, ki ima prazno malho, država pa ne daje jamstva za “odškodninske papirje”.
Namesto dostojnega in častnega izvajanja zakona o denacionalizaciji smo priče raznim “intervencijam”, javni in kuloarski. Treba jc pač slepiti nezaposlene delavce tudi z denacionalizacijo, da bodo lažje prenašali predvolilne obljube že večkrat preoblečenih komunistov ter kraje zasebne (nacionalizirane) in skupne, družbene lastnine.
Zato ZLRP sporoča vsem tistim državnim in občinskim organom ter zavezancem, ki so dolžni poskrbeti za čim hitrejšo in dosledno vračanje v vseh oblikah odvzetega premoženja, da bomo razlaščenci vztrajali pri vrnitvi premoženja v naravi in pri nadomestni nepremičnini za odprodano lastnino. Vse vrednostne papirje pa, ki nimajo jamstva države, prepuščamo njej. Zahtevamo tudi, naj že vendar preneha velikokrat izražena skrb, kaj bomo razlaščenci z vrnjeno lastnino počeli.
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja protestira v imenu vseh razlaščencev, da bi vračanje zasebne lastnine, ki jc bila 45 let v tujih rokah, predstavljalo predmet miloščine ali dohre volje države, njenih posameznih predstavnikov ali občin, njenih upravnih organov. Opozarjamo, da lahko pride tudi do nečednih poslov zainteresiranih strank v postopkih izvajanja zakona, ki se jim preprosto reče - korupcija.
Čas je že, da postane pospešeno vračanje odvzetega premoženja dolžnost države do razlaščencev, saj šele dokončna realizacija zakona o denacionalizaciji predstavlja osebno izkaznico države Slovenije v mednarodnih inštitucijah, katerih članica jc postala. Poudarjamo Še, da realizacije zakona o denacionalizaciji ne morejo niti ne smejo predstavljati dolgoletni in množični sodni postopki, ki jih utegne izzvati nedosledna ali nepoštena vrnitev lastnine.
Predsednik ZLRP Slovenije: FRANC 1ZGORŠEK
Zeliščarji gredo v Rog
Kako se naredi šentjanževo olje? Razgovor o zeliščih in Maršieevo zeliščno kosilo
KOČEVJE, NOVO MESTO, LJUBLJANA - Društvo zeliščarjev Ljubljana, ki ga vodi dolenjski rojak Stanislav Erjavec, organizira to soboto, 3. julija, tradicionalni strokovni izlet z nabiranjem zdravilnih zelišč v Kočevski Rog. Udeležili sc ga bodo spet zeliščani iz Ljubljane, iz Kočevske in Dolenjske. Odhod iz Ljubljane bo ob 7. uri (izpred Univerze na Kongresnem trgu) in prihodom v Kočevje ob 8.30. Za zeliščarje iz Dolenjske pa bo odhod ob 8.30 iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah (pred trgovino), kjer jih bosta [»čakala vodiča Štefka Pugelj in Jože Boh.
Ljubljanski in kočevski zeliščarji bodo odšli iz Kočevja (izpred avtobusne postaje) ob 9. uri in nabirali zdravilna zelišča v smeri proti vrhu Roga, kjer bo zbirališče vseh zeliščarjev ob 13. uri (pri bivši žagi). Med potjo si bodo ogledali nekatere zanimivosti.
Pri roški žagi bo Stanislav Erjavec pokazal, kako sc pravilno pripravi
MAROVŠKA ZIJALKA
Nekega dne smo sc odločili, da gremo z učiteljico Petanovo v Marovško zi-jalko. To jc paleolitska lovska postaja. Cesta nas je peljala iz Velikega Gabra do Sentlovrcnca. Peljali smo sc proti Mačjemu Dolu. Ustavili smo se pod jamo. Iz avtomobila smo vzeli baterije in sveče ter sc odpravili v jamo. Učiteljica je fotografirala lepe motive. Ogledali smo si vhod in notranjost. Po cesti je prišel gospod Vrbovšek. Povedal nam jc, da so pred devetimi leti jamo raz.iskovali jamarji. Notri so našli 458 kosti različnih, tudi ledenodobnih živali. V tej jami so sc nekoč zadrževali ljudje in lovili živali. Jama jc težko prehodna, potem pa sc razširi v večji prostor, ki meri 4 metre v širino, 2 metra v višino in 6 metrov v dolžino. Jama jc dolga približno 100 metrov. Stene so apneničaste in v njih so razpoke. V njej še zdaj prebivajo različni organizmi, med njimi tudi netopirji. O lem jc g. Polharjcva napisala knjižico, ki sem jo tudi jaz prebral.
JANEZ GRABLOVEC
5. b, OŠ Veliki Gaber
šentjanževo olje, Ivan Maršič pa bo skuhal zeliščno kosilo (zato vzemite s seboj posodo za hrano in jedilni pribor). Tu bo tudi razgovor o zdravilnih zeliščih in zdravi prehrani.
Udeleženci izleta naj IvkIo primemo obiečni, Če bo zjutraj močno deževalo ali pa bo slaba vremenska napoved, bo izlet naslednji dan, v nedeljo, ob isti uri.
J. P.
PODELILI SMO BRALNE ZNAČKE
Med šolskim letom smo učenci mi.šc šole pridno obiskovali šolsko knjižnico in brali razne knjige. V četrtek smo imeli slovesnost, na kateri smo pridni bralci prejeli Zupančičeve bralne značke. Podelil nam jih je skladatelj Janez Bi tene. Sc posebej pridni so bili najmlajši bralci, saj le redki niso dosegli cilja. Prejeli st) mape S knjigo v svet in nalepke z motivi iz knjig. Učenci višjih razredov pa imajo raje računalnike, gledanje satelitskih programov, šport in motorje. Tisti, ki smo pri branju vztrajali, smo prejeli srebrne in zlate značke ter priznanja. Pokukali smo še v delavnico skladatelja Janeza Bitenca in spoznali glasbeno pravljico Zmaj Lakotaj. Pesmico še danes veselo prc pevamo.
RLNATA BLATNIK 7. b, OŠ Škocjan
JURČEK, TI SI PA RES JUR!
Nekoč je šel Jurček na sprehod v gozd. Vzel jc palico, ki pa„vendarle ni bila palica, ampak kača. Šele čez čas jc videl, da sc ta palica ujx>giba. Pomislil je, le kaj bi to bilo. Posvetilo sc mu jc, da jc to kača. Hitro jo jc odvrgel stran. Kača in pa Jurček sam sta zavzdihnila: “Jurček, ti si pa res jur!” Jurček je ves preplašen pritekel domov. Doma pa si je zaželel školjke, a namesto školjk so na mizo prinesli olive. Stresel jih je v krožnik in jih začel jesti. Ojoj, kmalu bi bruhal, saj oliv sploh ni maral. Olive pa so zopet vzkliknile: “Jurček, ti si pa res jur!” Takšen je naš Jurček.
NATAŠA JONTE7. 3. r., OŠ Krmelj
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Alojz Vrtin odprl prvi servisno-prodajni center Renaultovih vozil v Beli krajini - Podpis pogodbe
7A SODELOVANJE - Ob otvoritvi Vrtinovega servisno-prodajncga centra Renaultovih vozil v Kočevju pri Črnomlju so direktor Avtohiše Pionir, Slavko Sever, kol predstavnik koncesionarja, prodajni agent Alojz Vrtin in komercialni direktor Revoza Jean Michel Sicre (od leve proti desni) podpisali tristransko pogodbo. Vrtin je zagotovil, da s tem razvoj njegove obrti Se ni končan. (Foto: M.B.-J.)
Za dober zgled in upanje
ČRNOMELJ - Alojzu Vrtinu je potem, ko j c pred 13 leti začel v Kočevju pri Črnomlju z mehanično delavnico, leta 1991 uspelo odpreti Renaultov pooblaščeni servis ter začeti s prodajo rezervnih delov za njegova vozila. Toda s tem se ni zadovoljil. Razvijal je obrt naprej in pretekli leden odprl Renaultov servisno-prodajni center. Poslovne površine je povečal kar za 300 kv. metrov, tako da bodo odslej kleparstvo, ličartvo, servisni oddelek in prodajni salon prostorsko ločeni med seboj. S tem sc bosta sedanjim šestim zaposlenim pridružila vsaj še dva nova delavca.
Kot je na slavnostni otvoritvi pred tednom dni dejal podpredsednik črnomaljskega izvršnega sveta Jože Strmec, takšne pridobitve, kot je Vrtinova, dajejo občinskemu vodstvu upanje za razvoj občine. Direktor
ZMAGALO “JUTRO”
FARA - Na turnirju v malem nogometu ob državnem prazniku, ki ga je organiziralo Turistično-šport-no društvo Kostel, je sodelovalo 10 ekip iz občin Kočevje in Ribnica. Zmagala je ekipa diskoteke “Jutro” iz Ribnice, 2. so bile “Tri zvezde” iz Kočevja, 3. “Snežnik” iz Kočevske Reke itd. Prve tri ekipe so prejele pokale, prva pa še nagrado 150 DEM, druga komplet majic in značke TD ter nalepke, tretja pa komplet majic in knjigo Peter Klepec in njegova dežela. Najboljši strelce Dušan Lautar (Jutro) je dobil pokal, diplomo, anorak in knjigo Peter Klepec in njegova dežela; najboljši golman Roman Majcen (Tri zvezde) pa rokavice, plaketo in knjigo Peter Klepec in njegova dežela. Anorak in rokavice so darilo Opreme Kočevje.
prodaje v Revozu Ivan Ban je novemu Revozovemu prodajnemu agentu zaželel uspešno prodajo Renaultovih vozil, toliko bolj, ker doslej takšne prodaje v Beli krajini tako rekoč ni bilo. Čestitkam sta se pridružila tudi direktor prodaje v Revozu Patrick de la Paumclirc in komercialni direktor Revoza Jean Michel Sicre, slednji v slovenščini, čeprav je v Sloveniji šele nekaj tednov. Za slogo in uspešno delo pa je prostore blagoslovil tudi črnomaljski dekan Vinko Podbcvšck.
Pri Vrtinu sc nameravajo odslej posvetiti le Renaultovim vozilom. Revoz, s katerim so že doslej dobro sodelovali, jih bo tudi vnaprej izdatno zalagal z vsemi novimi informacijami in jih dodatno izobraževal. Za stranke sc ne boje, saj jih je bilo že doslej veliko iz vse Bele krajine in iz Hrvaške. Odslej jih bo zagotovo še več, saj pri njem vozil ne bo moč le popravljati in servisirati, ampak urediti tudi vse potrebno z nakupom novih vozil, ki bodo naprodaj po enaki ceni kot v Novem mestu. S tem, ko je postal prodajni agent, bodo vsa vozila tudi na ogled. Ob otvoritvi pa je na voljo več vozil vseh tipov, ki jih je moč dobiti brez čakanja.	M.B.-J.
MANA*
turistična agencija
PARTIZANSKA 7 , NOVO NCSTO tet 068-28 136
Ob smrti Ivana Potrča
“Kako jc bilo?” sprašujejo in jaz brez pomisleka rcčcm:”Lcpo.” In sc zdrznem. Jc pogreb lahko lep? Jc žalost zaradi dokončnega slovesa lahko lepa?
Lahko. Kadar sc poslavljaš od človeka, kot jc bil Potrč, lahko.
Ko sem poslušala njegove stanovske tovariše, sodelavce, prijatelje, borce, ki so sc poslavljali od njega na ljubljanskih Žalah, sem sc počutila lepo. Utrinjale so sc same lepe slike. Na Resljevi sem ga zagledala, kako mi odpira vrata in mi sega v roke. Za mizo sva obsedela s kozarčkom njegovega domačega.
“Kaj pišete?” me vpraša. Vsakokrat po tistem, ko mi je neusmiljeno korigiral moja dva teksta in sc potem v pismu opravičeval, kot da sc boji, da mi ni vzel volje za pisanje. In ko jc bil z mojo predelavo le zadovoljen, jc poskrbel tudi za objavo. Tudi moja prva novela jc bila objavljena z njegovo pomočjo.
“Nikoli ne recite, da vam ne bodo objavili, ker nimate zvez. Dobra literatura vedno najde založnika, zapomnite si,” me uči in vedno znova poudarja:”Čitajtc! Veliko čitajte. Dobro literaturo čitajte.”
Kolikim jc tako pomagal? Poslušala sem Partljičeve iskrene besede slovesa
Safrane -prva limuzina visokega razreda
Po letu dni prodaje jc Renault Safrane med limuzinami visokega razreda z 0,65-odst. tržnim deležem na prvem mestu v Evropi. V Franciji pa si je Safrane sploh utrdil vodstvo v svojem razredu. Glede na prodajne rezultate si jc Renault zadal za cilj postati prvi evropski proizvajalec avtomobilov visokega razreda.
Po prvih petih letošnjih mesecih ima Safrane s 16.955 prodanimi primerki 2,45-odst. delež francoskega tržišča in je tako daleč pred svojimi najmočnejšimi tekmeci (Mercedes 200 ima, na primer, 0,58-odst. delež). S 40-odst. deležem na francoskem tržišču limuzin visokega razreda je Safran ne samo izpolnil, ampak celo presegel zastavljene cilje. V lanskem letu so v Franciji prodali 29.510 teh avtomobilov.
Potem ko sc jc konec lanskega oktobra začela prodaja tega modela v Belgiji in na Nizozemskem, zavzema Safrane na teh dveh tržiščih prvo mesto v visokem avtomobilskem razredu, prav tako v Španiji in na Portugalskem, v Nemčiji pa je po komaj treh mesecih prodaje na prvem mestu med uvoženimi modeli visokega razreda. Kar polovica vseh prodanih primerkov ima dizelski motor. Raziskave med kupci kažejo, tla sc nekdanji lastniki avtomobila Renault 25 radi odločajo za nakup Safrane in da jc ta avto edini resni tekmec nemškim proizvajalcem limuzin visokega razreda.
V letu dni, kar teče prodaja Sa-franc, jc z montažnih trakov v Renaultovi tovarni v Sandouvillu prišlo 86.900 teh avtomobilov.
in čutila, kako globoko mu jc hvaležen tudi on.
Tudi bolnega sem ga zagledala pred seboj. Pred dobrim mesecem jc bilo, ko sem ga šla pozdravit.
“Bolan sem, veste,” je rekel, kot da sc opravičuje, da leži sredi sončnega dne. Nič rad ni videl, tla smo ga videli tako nemočnega. Še vedno jc želel delati.
“Bom tudi jaz prebral pa kaj napisal,” jc rekel svoji Branki, ko mu jc povedala, da sem napisala dober mladinski tekst.
Pa sva obe vedeli, da ne bo bral ne pisal. Nikoli več. Odšel jc in hkrati za vedno ostal v srcih tistih, ki smo ga imeli radi.
Zase vem: kadar bom stopila v njihov dom na Resljevi, bo tam tudi on. Kadar bom sedla k pisanju, mi bo blizu in mi bo gledal čez rame, me popravljal in me bodril. Vedno mi bo pomenilo veliko srečo, da sem bila tolikokrat deležna njegove pozornosti in iskrenega prijateljstva. Zato mi jc bilo tudi ob slovesu lepo. Toliko lepega so povedali o njegovem življenju, trpljenju, delu, pokončni drži, humanosti, o njegovi trdni veri v boljše življenje malega človeka, da me jc prevevala misel: Kako bogato in lepo življenje! Kakšne sledi je pustil za sabo!
Kako jc že rekel eden od govorcev? “Noben sistem in noben čas mu ne bo mogel odvzeti veljave, ki mu gre.”
Tudi zato mi jc bilo v duši lcjx> in mi bo vedno, kadar sc ga bom spomnila.
Bil je velik človek in velik pisatelj.
IVANKA MESTNIK
NA ŠOLSKEM IZLETU
V soboto, 19. junija, smo sc odpeljali na izlet. Vozili smo sc skozi Črnomelj, Novo mesto in Otočec. Po nekaj urah vožnje smo prispeli v Podčetrtek. Tam smo bili najdlje, saj smo sc kar štiri ure kopali v bazenu. Po kosilu smo sc napotili v Olimje, kjer smo si ogledali eno najstarejših lekarn v Evropi s čudovitimi freskami in razkošno baročno cerkev s pozlačenim oltarjem. Na bližnji kmetiji smo ob-čudovaji muflone, jelene lopataijc in pave. Žal nismo mogli obiskati koče pri čarovnici, ker je bila pot do nje zasuta. Med potjo proti domu smo sc ustavili še na gradu Mokrice in na Otočcu, kjer smo med sprehodom občudovali labode in divje race. V avtobusu smo sc zabavali in prepevali. Utrujeni, a dobre volje smo sc vrnili domov v poznih večernih urah. Izlet nam jc bil zelo všeč.
MARTINA MAJERLE 6. r., liter.-dop. krožek OŠ Stari Trg ob Kolpi
Upokojenci o aktualnih vprašanjih
Črnomaljci opozarjajo, da jih država ne sme ponovno opehariti
Iz gostilne pri Sv. Gregorju
Raznih poročit z uradnih sestankov so ljudje siti, zato smo se v gostilni Tadeje Levstek pri Sv. Gregorju zapletli v pogovor z gosti domačini, Slcmenci. Tako smo zvedeli marsikaj zanimivega iz ribniške občine pa tudi o drugih zadevah, ki bolj ali manj razburjajo Slovence.
Najprej je Janez Brinšek iz Črnca povedal, da se tam okoli sprehaja medvedka s štirimi mladiči. Ugovarjal mu je najstarejši, 86-letni Ivan Petrič, tudi iz Črnca, ki nas je podučil, da medvedka rodi hkrati največ tri mladiče, tista, o kateri smo sc pogovarjali, pa sicer res vodi s seboj štiri mladiče, a jc eden starejši, trije pa so letošnji. Oče Petrič ima izkušnje z medvedi. Večkrat jc /režal pred njimi, ko jc liorlil s Slemen v Sodražico na šilu.
Med pogovorom o škodi, ki jo dela divjad gozdarstvu in kmetijstvu, je Franc Levstik iz Zadnikov pribil, da je kmetijstvo podcenjeno, saj je potrebno prodati kar 4 litre mleka, da lahko kupiš eno samo pivo. Potem pa je nekdo za nas vse naročil še eno ntndo piva.
Namočili srno že nekoliko suha grla, potem pa jc nekdo zatrdil, da gre vse dol, da jc gozdarstvo padlo dol, da kmetje ne prodajo nič in da les ni vreden nič.
Pogovor je nato postopno prešel na življenjsko raven, plače, stavke. Spodbtulil ga je pravzaprav oče Ivan,
ki jc povedal, da je njegova mati rodila lšt otrok, kar pet /ra jih jc zaradi podhranjenosti umrlo že kmalu po rojstvu. "Pa tudi mati je bila podhranjena, "je povedal. Do učiteljske Slavke so bili zelo nerazpoloženi saj so menili, da štrajkajo tisti, ki imajo zagotovljene in kar precejšnje plače, tisti z majhnimi in negotovimi plačami pa ne.
Beseda je dala besedo in povedali so, da je imel Riko včasih največje plače, letos pa delavci menda še niso dobili plače. Podobno je s Pletenino - Kortfekla v Sodražici, ki je zasebna ftnna in so delavci delali, ne da hi bili socialno oz. zdravstveno itd. zavarovani, za nameček pa so jim pobrali še stroje. “Kaj so pa pustili?" jc nekdo vprašal. "Santo smeti, "je bil odgovor. V sodniškem Donitu in Galanteriji pa dobivajo vsaj skromne, slabe plače, so pripovedovali vsesprck.
Pa le ni vse tako črno, so priznali. Telefone bodo dobili že to jesen. Zdaj imajo nekatere vasi le po en telefon, ker na pttšli v Sodražici ni dovolj prostih številk. Na novo centralo jih bodo priključili hkrati z Žimaricami, kjer so potrebne napeljave že uredili, na Slemenih pa bodo kable razpeljali zdaj.
Na vprašanje, če tisti znani obraz, ki nas opazuje s stene, ni morila sam France Prešeren, so priznali.
da je res in da jc na tistem mestu zamenjal Tila. Nekdo je dejal, da je tam poleg visel tudi Kardelj, /ra jc gostilničarka zatrdila, da Kardelja v njihovi gostilni nikoli ni bilo.
Potem smo se poslovili. Med potepanjem prr Slemenih oz. Gregoriji pa smo videli še marsikaj lejrcga in zanimivega, predvsem neokrnjeno naravo. lepota teh krajev je /topol-rtoma prevzela našega nekdanjega dopisnika Franceta Morlica, ki zdaj že kar precej let /točiva na poko-/tališču pri Sv. Gregorju. Tu jc bil rojen znani politik, organizator za-dntg in posojilnic, borec za delavcem naklonjeno socialno zakonodajo, pisatelj, duhovnik, profesor bogoslovja Janez Ev. Krek. Tu blizu je grad Ortnek, katerega lastniki so bili Kozlerji, in tu je nabiral v šoli prvo znanje kasnejši avtor prvega zemljevida Slovenije Peter Kozler. Itd.
lepota Slemen skoraj ni znana, saj sem zaidejo le redki turisti in izletniki. Dobro pa jih poznajo predvsem nabiralci gob, kostanja in tudi dntgih gozdnih sadežev. Precej bolj je znana, predvsem planincem, polharjem in drugim ljubiteljem narave, bližnja Grmada s svojim planinskim domom, lepimi planinskimi in sprehajalnimi /tolmi pa tudi razgledom ne le po Dolenjski, ampak tja do Alp.
JOŽE PRIMC
Pretekli četrtek jc vodstvo črnomaljske območne organizacije Demokratske stranke upokojencev razpravljalo o delu stranke in drugih aktualnih vprašanjih. Republiškemu vodstvu svoje stranke jc poslalo zahteve, naj preko poslanskega kluba Združene liste doseže spremembo proračunskega memoranduma, da ne bodo upokojenci ponovno oškodovani. Od vlade mora zahtevati, da takoj vrne dolg pokojninskemu skladu. Črnomaljci so menili, da nekateri politiki in vladne službe manipulirajo s podatki o razmerju med plačami in pokojninami in nato trdijo, da so pokojnine previsoke. Ne strinjajo sc, da bi sc rezervni pokojninski sklad prelil v državne vrednostne papirje. So tudi proti zamisli nekaterih strank o izenačevanju pokojnin ter nezadovoljni, ker prejemajo sramotno majhen dodatek za rekreacijo.
Črnomaljska upokojenska stranka podpira prizadevanja občinskih organov, da v Črnomlju ni stalnega begunskega centra. Beseda jc tekla tudi o nerešenem odlagališču odpadkov. Upokojenci menijo, naj bo odločitev sprejeta na podlagi strokovnih analiz, občani, ki bodo prizadeti, pa morajo dobiti odškodnino. Odločno pa so proti odlagališču posebnih ali jedrskih odpadkov v Beli krajini.
Na seji jc bil tudi državni svetnik Branko Matkovič, ki jc upokojence seznanil s polletnim delom državnega sveta in o odnosih z državnim zborom in vlado. Dejal jc, da hočejo nekateri zmanjšati vlogo državnega sveta, ki sc sploh ne more neposredno pogovarjati z vlado. Menil pa jc, da kritike, ki letijo na Združeno listo, ki na volitvah ni zmagala, čeprav jc imela zelo ambiciozen program, niso upravičene.
J. DRAGOŠ
Potoški šoli vsa pohvala
Težave v senci uspehov
“Ob zaključku vsakega šolskega leta delajo obračun učitelji in učenci. Težave, ki so znane v šolstvu, ostanejo v senci uspehov, ki so plod požrtvovalnosti vse šolske skupnosti, pa tudi zunanjih sodelavcev, saj jc šola odprta za vse dejavnosti, tudi za občane, ki sc žele vključiti v športne in druge dejavnosti," pravi ravnatelj šole prof. Janez Mihelič.
Šolo, ki nosi ime po potoškem rojaku, (lesniku, esejistu in prevajalcu dr. Antonu Debeljaku, obiskuje 191 učencev in učenk, 30 jih bo 1L junija končalo osmi razred, večina teh pa bo šolanje nadaljevala. V sklopu šole deluje tudi vrtec, in sicer dva oddelka, v katerih je 42 predšolskih otrok. Na šoli deluje oddelek glasbene šole, ki sicer spada pod matično v Ribnici, imajo tudi izredno dobro opremljeno in urejeno knjižnico za šolske potrebe in za potrebe občanov, šolska telovadnica pa jc tudi vedno na voljo domačemu športnemu društvu.
V	sklopu rednega in izrednega programa izstopajo zlasti nekatere dejavnosti. Omeniti velja nastop uspešnih pevcev in glasbenikov na prireditvi “Korajža velja”. Uspešnost nastopa gre pripisati tudi glasbeni šoli. Posamezni nastopajoči so sc uvrstili na regijsko tekmovanje, izdali pa so tudi prikupno video kaseto.
Učenke 6. razreda so naštudirale igro “V ozvezdju postelje” pod vodstvom mentorice prof. Moharjcvc, nastopile so v šoli in za starše, pozneje pa so izdelale lutke in sc z igrico vključile v lutkovni festival, ki je bil v Kočevju, gostovale pa so tudi v Podprcski.
Že celo šolsko leto poteka tečaj ali šola za jnladc čebelarje pod vodstvom g. Žagarja, spodbudo pa jc dala občinska zveza. V teh dneh ob šoli so postavili vzorčni čebelnjak z dvema družinama, tako da bodo učenci do konca šolskega leta spoznali celoten ciklus razvoja.
Izredno je zanimanje za študij računalništva, ki ga vodi prof. Mihelič. Te dni pa poteka pouk prve pomoči in samozaščite, in sicer na Travni gori, kar jc novost, in okolje jc velika spodbuda za udeležence.
V	tekmovanju iz znanja prometa jc šola imela kandidata za državno tekmovanje. Učenec Miro Mišič sc jc izredno dobro uvrstil. Pomerili so sc tudi v znanju slovenskega jezika in tri učenke so prejele srebrna Cankarjeva priznanja, prvi so bili tudi v tekmovanju angleščine, iz matematike so trije prejeli bronasta Vegova priznanja, rezultatov iz nemščine pa sc nimajo.
Ob “Dnevu zemlje” so učenci višjih razredov čistili okolic in nabrali izven znanih divjih odlagališč za celih šest zabojnikov raznih odpadkov.
To je samo nekaj utrinkov iz zelo razgibanega šolskega življenja, izredno spodbudni rezultati pa pričajo in dajejo oceno celotni šoli, ki jc več kot odlična.
A. KOŠMERL
Za turizem poltretji milijon
Pester program letošnjih turističnih akcij
TREBNJE - SHjadno s programom razvoja turizma v občini, ki gaje sprejela tukajšnja občinska skupščina na aprilskem zasedanju, jc delovna skupina ponudila trebanjski vladi tri inačice programa, ta pa je podprlo prvo, po kateri jc iz občinskega proračuna za turizem predvideno 2,5 milijona tolarjev.
S tem denarjem naj bo letos med drugim trasirali in markirali pohodne poti Mirenske doline iz Mokronoga, Mirne in Trebnjega na Dcbcncc, ponore reke Temenice; več naj bi postorili za promocijo turizma, za izobraževanje in usposabljanje turističnih delavcev in za ohranjanje navad, običajev in starih obrti. Sem spada sofinanciranje razstave domače obrti, cvičkarijc, ki jo prirejajo šentruperški vinogradniki, in kajpada kulturne prireditve: Tabor likovnih samorastnikov, Kresna noč v Mokronogu, Iz trebanjskega koša, Od Litije do Čateža, Ah, te orglice, Baragov dan v Mali vasi 27. junija. Izdatno bodo podprli dokončanje projekta Dolenjska in Bela krajina, Trcbanjci pa sc nameravajo vključiti tudi v projekt slovenske vinske ceste.
Če bo pri rebalansu proračuna kaj denarja, bodo milijon tolarjev primaknili še za tretjo inačico, sc pravi za zagonske stroške poklicne agencije turistične dejavnosti. .
SREČANJE ŠOLSKIH IN CICIBANSKIH HRANILNIC
NOVO MESTO - Ljubljanska banka Dolenjska banka, djd.. Novo mesto je pred časom organizirala v Novem mestu srečanje delavcev ib mentorjev šolskih hranilnic. Uclcžcnci so pregledali delo teh “šolskih bank!’, ki delujejo ob pomoči Ljubljanske banke. Pri tem so izhajali iz podatka, da na območju, kjer posluje omenjena novomeška finančna u-stanova, v 22 šolskih hranilnicah varčuje prek 9.000 učencev. Varčujejo individualno in preko razrednih skupnosti. V letošnjem šolskem letu sta spet začeli delovati hranilnica v osnovnih šolah Brusnice in Milka Šobar-Nataša v Črnomlju. Pred leti jc zanimanje za varčevanje med učenci nekoliko upadlo. Banka jc pripravila tudi srečanje varčevalcev cicibanskih hranilnic. Slednje predstavljajo eno od oblik varčevanja, s katero banka seznanja varovanec otroških vrtcev. Popularizaciji cicibanskih hranilnic so namenjeni tudi bančni kotički, ki naj bi kot posebni prostorčki v vrtcih najmlajšim nevsiljivo in na otroku primeren način približali banko. Na območju širše Dolenjske deluje 24 cicibanskih hranilnic.
“lisca” ima več vodnikov
PD Lisca Sevnica Krško -Julija tabor za šolaije • Izlet v tuje gore
SEVNICA - Planinsko društvo Lisca Scvnica-Krško bo organiziralo poleti tabor. Za to bivanje, za katero so izbrali Kamniško Bistrico in čas od 16. do 25. julija, sc jc prijavilo čez 130 osnovnošolcev iz sevniške občine.
Za Scvničanc rosnih let jc društvo pripravilo tudi planinsko solo v OŠ Sava Kladnika v Sevnici. Slušatelji laninske šole so morali poslušati 0 predavanj in opraviti šest izletov, od katerih sta morala biti dva v visokogorje. Kot razkriva pogovor z Jožetom Prahom, predsednikom PD Lisca Scvnica-Krško, društvo navdušuje šolarje za planinstvo tudi drugače. Rezultat teh prizadevanj so planinske sekcije na osnovnih šolah Blanca, Boštanj, Krmelj, Sevnica, Šentjanž in Tržišče, ki delujejo, kot pač zmorejo.
Izleti niso samo sestavni del učnega načrta planinske šole, ampak pomenijo eno od rednih dejavnosti društva. Dokaz za to sta dve vabljivi napovedani potovanji v gorski svet Korzike in Avstrije. V prvem primeru sc 30 prijavljenim laninccm obeta vzpon na dva orziška vrhova, ki ne bosta nižja od 2.700 m, v drugem primeru bodo frosavski ljubitelji gora lezli med 31. julijem in 6. avgustom na
’'' %
Jože Prah
Dachstcin in Zicllcrtallcrskc Alpe, kar bo spet pomenilo dvig res krepko nad 2.000 m.
Tudi planinstvo, ki jc nekdaj veljalo za razmeroma poceni rekreacijo, danes občuti krizo. Ce bi bilo na voljo več denarja, bi več ljudi lezlo v gore in društvena dejavnost bi bila živahnejša. V Sevnici je sicer planinstvo dokaj udomačena dejavnost, kar lepo kaže tudi skrb za strokovno delo v omenjenem društvu. “Planinsko društvo Lisca Scvnica-Krško ima več vodnikov, kot jih premore Planinsko društvo Ljubljana-Matica,” pravi Jože Prah.
Društvo navdušuje posavske planince tudi za svet pred domačim pragom. Temu jc na primer namenjena akcija, v kateri udeleženci čistijo vrh Lisce in s tem bržčas tudi nekako častijo mogočni vrh nad rodno pokrajino.
L M.
Dogodki v sliki in besed[
NEMCI NE POZNAJO SLOVENIJE - Minuli konec ledna se je v Novem mestu spel oglasil Aule Lampe iz Langenhagna, veliki prijatelj Novega mesta in Slovenije. Z zanimanjem si je ogledal kolesarsko dirko za veliko nagrado Krke in kot pokrovitelj tekmovanja mlajših mladincev podelil prehodni pokal, riale Lampe je hil tudi sam dober kolesar, leta 1939 je bil namreč nemški prvak na kolesarski stezi. V ponedeljkovem pogovoni z novomeškim županom Francijem Koncilijo je potožil, da večina Nemcev še vedno ne ve za Slovenijo. Pred odhodom v Novo mesto so ga mnogi prepričevali naj vendar ne hodi v kraje, kjer divja vojna, zato je predlagal, da bi novomeški novinarji novice o pomembnejših dogodkih sproti pošiljali v Langenhagen ter tako pomagali širiti resnico o deželi, ki jo ima Aute Lampe tako rad. (Foto: I. Vidmar)
HIŠICE ZAMENJUJEJO ŠOTORE - Tabor mladih Slovenije “Pod Rogom " s katerim že tretje leto upravlja občinska Zveza prijateljev mladine, je v ponedeljek pričakal prve letošnje počitničarje. Do 8. julija bo v taboru gostovalo 130 otrok iz Slovenske Bistrice, do jeseni pa se bo v prelepem okolju zvrstilo več kot 800 mladih iz vse Slovenije. Tabor vsako leto temeljito spreminja podobo. Letos je k temu poleg aktivistov prispevalo tudi šest delavcev, ki v taboru delajo v okviru javnih del Prav njim gre velika zasluga, da je bil tabor pripravljen do roka. Letos prvič stojijo nove bivalne hišice, ki so jih v celoti naredili požrtvovalni člani društva. Prvih deset hišic za 30 počitnikarjev že stoji v naslednjih letin pa naj bi s takšnimi bungalovi zamenjali večino šotorov. (Foto: J. Pavlin)
ŽIVELO ŽIVLJENJE - Osrednjo prireditev ob dnevu državnosti so Brežičani pripravili v slavnostni dvorani Posavskega muzeja, kjer je na predvečer praznika spregovoril brežiški župan Teodor Oršanič. Med drugim je okaral sodobne jtolitike, ker se prerekajo o tem, kdo je bolj zaslužen za zmago. "Če je kdo zmagal, potem je zmagal slovenski narod Takrat smo znali stopiti skupaj, zato bi morau tudi danes poiskati skupne cilje, ” je dejal. Z monodramo Pavla Lužana "Živelo življenje Luka de...” je obiskovalcem obogatil večer dramski igralec Polde Bibič. (Foto: B. D,-G.)
NOV PROGRAM BIZERBE - Svetovno znana proizvajalka tehtnic, salamoreznic, mlinov za meso, etiketimic, registrskih blagajn in drugih aparatov za gostinstvo, mesarstvo in trgovine, firma Bizcrba, je svoj novi program štiri dni predstavljala v Sloveniji, in sicer v Mariboru, Celju, na Bledu in v Novem mestu. Pooblaščeni predstavnik in serviser Bizerbe za Dolenjsko in Belo krajino Janez Ravbar trdi, da so zaradi posebnega odnosa do Slovenije vsi ti aparati pri nas cenejši kot v Nemčiji. (Foto: A. B.)
IGRAJO NA STUDENCU - Nedeljska prireditev, ki ni bila nič v znamenju trinajstice - če odmislimo dež - je spričo dobrega obiska nastopajočih in poslušalcev brzda dosegla namen. S takimi srečanji na Studencu ne mislijo nehati, nasprotno, celo nekaj jim bodo dodali.
9nu Jk
U/rocLmiitoo' ikotirtvgjauja/ tuja/
V BOHINJU
Šli smo na ekskurzijo v Bohinj. Sijalo je toplo sonce. Obiskali smo učence v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici in jim pripravili lep kulturni program. Jaz sem igral na orglice. Oni so nam povedali nekaj pripovedk. Tudi peli so. Njihov hišnik nas je s kombijem odpeljal v Ribčcv Laz. Tu smo si najprej ogledali spomenik štirim srčnim možem in prebrali, kaj piše na spominski plošči. Odšli smo v Staro Fuž.ino in si ogledali Planšarski muzej. Potem smo odšli proti Hudičevemu mostu. Korito Most-nicc je zelo globoko. V reko smo metali kamenje. Pot smo nadaljevali v dolino Vojc. Je zelo ozka. Srečali smo dva planinca, ki sta nam svetovala, naj sc obrnemo, ker bo deževalo. Vrnili smo sc in obiskali še gospo, ki nam je pokazala vremensko opazovalnico in nam o opazovanju vremena povedala veliko zanimivega. Ustavili smo sc tudi ob največjem alpskem jezeru. Merili smo tudi temperaturo vode in sc orientirali s pomočjo kompasa.
JERNEJ JAKLIČ, 4. r.
Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana
IZLET Z
INSTRUMENTALNIM
KROŽKOM
Učenci inštrumcntalncga krožka in gledališke skupine Sončnica, smo v četrtek, 27. maja, odšli v Mursko Soboto. Ob 11. uri smo sc odpravili izpred šole. Z avtobusom smo se vozili 6 ur. Sprejeli so nas v sprejemni pisarni, zatem smo imeli večerjo in po njej smo sc odpravili spat. Po zajtrku smo sc odpravili v dvorano, kjer smo gledali igrici Kraljična na zrnu graha m Mačje leto. Potem smo sc razdelili v skupine in ustvarjali. Zvečer smo imeli otroški žur. Drugi dan smo spet delali po skupinah. Popoldne smo odšli domov. Prijetni dnevi so kar prehitro minili.
DAMJANA BRADAČ 6. a, Mladi novinar OŠ Dolenjske Toplice
SREČANJE OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
V petek popoldne smo sc na jasi ob strelišču na Škrjančah srečali učenci 5. c razreda, naši starši in učiteljica razredničarka. Pripravili smo piknik s kulturnim programom in športnimi igrami. Zbrali smo sc ob 16. uri. S seboj smo prinesli nekaj dobrot in pijače ter veliko dobre volje. Pripravili smo veliko skečev, ob katerih smo sc do srca nasmejali. Manjkalo pa ni ne pesmi ne plesti. Uprizorili smo tudi igrico z ljubezensko tematiko. Starši so nam zelo ploskali. Pomerili smo sc s starši v teku z vrečami ter prenašanju vode. Izid tekmovanja je bil neodločen. Izvedli smo še tekmovanje v nogometu in med dvema ognjema. S starši in učiteljico smo preživeli lepo petkovo popoldne. Taksnih popoldncvov si še želimo.
Učenci in razredničarka 5.c, OŠ Šmihel Novo mesto
TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV
Prejšnji teden smo sc udeležili regijskega tekmovanja na področju tehnike. Do 8.30 smo sc morali pripeljati v OŠ Žužemberk. Iz naše šole sva se tekmovanja udeležila dva. Učenec 7. razreda je napravil nalogo iz robotike, jaz pa sem tekmoval v panogi A7 - 1. Naslov moje naloge je bil “Electronic”. Naloga mi je vzela veliko prostega časa. Trud pa ni bil zaman, saj sem sc uvrstil na prvo mesto in sem tako pustil za sabo še osem tekmovalcev. Ocenjevalna komisija mi je po končanem tekmovanju prijazno svetovala, kje bi svojo nalogo lahko še izboljšal, saj so kriteriji na državnem prvenstvu, ki sc ga bom udeležil, še strožji.
ALJOŠA MOTORE 8. r., OŠ Artiče
OGLED GOZDNE UČNE POTI BUKOVJE
Gozdno gospodarstvo skrbi za gozdne učne poti. Tako kot drugod po Sloveniji imamo tudi v Trebnjem gozdno učno pot Bukovje, ki smo si jo ogledali. Pot nas je vodila mimo trebanjskega gradu. Ogledali smo si različne drevesne vrste: bukev, hrast, lipo, brezo, javor, gaber, kostanj itd. Na začetku smo videli čisti izvir. Učiteljice so nam med potjo pripovedovale o drevesnih vrstah in kje sc nahajamo. Videli smo tudi lisičine, kjer prebivajo lisice. Na žalost v njih ni bilo lisic. Nabirali smo liste, mahove, praproti in druge rastline. Gozdarji so napravili lovimico za smrekovega lubadarja. Med potjo smo opazili več kraških pojavov: vrtače, kraški gozd, idr. Za orientacijo so gozdarji narisali markacije, da sc ne bi izgubili. Gozdnemu gosp<xlarstvu Trebnje sc zahvaljujejmo za ureditev gozdne učne poti.
MAJA POVHE
4.	b, OŠ Trebnje
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 1. VII.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.20 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.35	ZGODBE IZ ŠKOUKE
11.25	TEDENSKI IZBOR
11.25	NAŠA PESEM 93
12.00	ANALITIČNA MEHANIKA, 21/52 1130 DOMAČI ANSAMBLI: IGOR IN ZLATI ZVOKI
13.00	POROČILA
15.10	TEDENSKI IZBOR
15.10	PRO ET CONTRA
15.55	OBISKI
17.00	DNEVNIK I
17.10	OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	16 ČRK, TV igrica
19.10	RISANKA
19.20	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2 VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.40	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška naniz., 4/13
21.30	TEDNIK
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	SOVA
22.50	NOVOPEČENI PRINC Z BEL AIRA, 3. epizoda amer. naniz.
23.15	GOSPODIČNA MARPLE, angl. naniz. 5/8
SLOVENIJA 2
15.15	- 0.35 Teletekst
15.30	Video strani -15.50 Tedenski izbor: Incident (amer. film); 17.25 Sova (ponovitev): V športnem duhu (amer. naniz., 13/15); 1750 Gospodična Marple (angl. naniz. 4/8) - 18.45 Že veste? - 19.15 TV nocoj - 1930 Dnevnik 2 vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.35 Umetniški večer: Reportaža z mednarodnega festivala vidca v Haagu - 2150 Tenis iz Wimbledona, polfinale (ž)
PETEK, 2. m
SLOVENIJA 1
9.15	- 155 TELETEKST
9.30	VIDEO STRANI
9.40	TEDENSKI IZBOR
9.40	BATMAN, 30. epizoda
10.05	ZMAGOVANJE, amer. film
12.05	ŽE VESTE
1235 ZNANOST, 23. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
13.15	UMETNIŠKI VEČER
16.05	OSMI DAN, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	KEVINOV SVET, igrani film
1735 SREČANJE Z ŽIVALMI V NAŠIH AL PAH
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	16 ČRK, TV igrica
19.10	RISANKA
19.20	TV NOCOJ
1930 DNEVNIK 2 VREME, ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	DIVJA ZABAVA, amer. film
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2245 SOVA
22.45	LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 8. epizoda amer. naniz.
23.10	GOSPODIČNA MARPLE, angl. naniz., 6/8
0.05 CIKLUS FILMOV CLAUDA CHAB-ROLA - INŠPEKTOR LAVARDIN, franc film
SLOVENIJA 2
8.15	- 1.55 Teletekst
8.30	Video strani - 9.00 SP v kajaku in kanuju (prenos) - 13.55 Wimbledon: tesnis, polfinale (m) - 16.35 Tedenski izbor: Gozdarska hiša Falkcnau (nemška naniz., 4/13); 1735 Sova (ponovitev) -
18.45	Znanje za znanje: Učite se z nami - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2 vreme, šport - 20.10 Stalin (angl. dok. serija, 3/3) - 21.05 Intervju -
22.05	Homo turisticus - 22.35 Evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev - 0.15 Tenis (posnetek iz Wimblcdona)
12.30	Tedenski izbor: Trio Orlando; 13.15 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (8. epizoda); 13.40 Gospodična Marple (angl, naniz., 6/8) - 14.35 Športna sobota: Rock Master; 14.55 Wim-blcdon: finale (z) - 17.15 Tedenski izbor: Ciklus filmov Clauda Chabrola: Inšpektor Lavardin (franc, film) - 18.45 Divji svet živali (angl. poljudnoznan. serija, 9/25) - 19.15 TV nocoj ■ 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Studio City • 21.10 Zabava (finska drama) - 22.05 Sobotna noč: Ljudski pevci z Notranjske; 22.20 Trinajsto prase z gosti; 22.30 Nočni videomeh
NEDELJA, 4. VIL
SLOVENIJA 1
8.15	- 0.30 TELETEKST 830 VIDEO STRANI
8.45	OTROŠKI PROGRAM
8.45	ŽIV ŽAV, ponovitev
9.35	HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 17/26
10.00	NONNI IN MANNI, nemška nadalj, 6/6
10.50	SLOVENSKA UUDSKA GLASBILA IN GODCI
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	SLOVENSKA PESEM IZ ZAMEJSTVA
12.30	VIDEOMEH
13.00	POROČILA
13.05	BUSTROV SVET, danski film
15.05	STALIN, angl. dok. serija, 3/3
16.05	SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz., 3/11
17.00	DNEVNIK 1
17.10	DEJANJE UUBEZNI, amer. film (ČB)
19.05	RISANKA
19.10	LOTO
19.20	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ZRCALO TEDNA
20.30	NEDELJSKIH 60
21.30	NA POTI Z DR. STINGLOM, 10/12 2105 DNEVNIK 3, VREME
2230 SOVA
LJUBEZEN DO UDIJE angl. nadalj.,
GOSPODIČNA MARPLE angl. naniz., 7/8
SLOVENIJA 2
7.15	- 135 Teletekst Opomba: EP v košarki; 13.50 F-l
7.30	Video strani - 8.00 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 1100 Velika pričakovanja (angl. nadalj., 3/ 6); 1155 Ona + on -13.50 Športna nedelja -19.18 TV nocoj -1930 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Alpe-Dnnava-Jadran - 20.30 Legenda o Lylah Clare (amer. film) - 2135 Športni pregled
PONEDELJEK, 5. VIL
SLOVENIJA 1
10.15	- 0.20 TELETEKST 1030 VIDEO STRANI
10.45	TEDENSKI IZBOR
10.45	BATMAN, 31. epizoda amer. naniz.
11.15	DIVJI SVET ŽIVALI, angl. poljud noznan. serija, 9/25
11.40	ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI
1210 SVET MORSKIH PSOV IN BARAKUD, amer. poljudnoznan. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
ALPE-DONAVA-JADRAN ŠPORTNI PREGLED
16.45	IIOMO TURISTICUS, ponovitev
17.15	OTROŠKI PROGRAM
18.00	DNEVNIK I
18.10	DOBER DAN, KOROŠKA 1840 UNIVERZITETNI RAZGLEDI
19.10	RISANKA
19.20	TV NOCOJ
1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	MADE IN SLOVEN1A
20.55	OMIZJE
2115 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2145 SOVA
SO LETA _MINILA, angl. naniz., 5/13 GOSPODIČNA MARPLE angl. naniz., 8/8
SLOVENIJA 2
14.15	- 2250 Teletekst
14.30	Video strani - 15.05 Tedenski izbor: Forum,
TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60, Obzorja duha (ponovitve) -17.35 Sova (ponovitev): Ljubezen do Lidije (angl. nadalj., 1/13); 1830 Gospodična Marple (angl. naniz., 7/8) -19.20 TV nocoj - 1930 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 V tujem perju (norveška drama) - 21.30 Znanost - 22.00 Michel Legrand v Zagrebu
TOREK, 6. VIL
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.15 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.15	TEDENSKI IZBOR
10.15	PAMET JE BOIJŠA KOT ŽAMET
10.25	POD TO GORO ZELENO
11.00	UNIVERZITETNI RAZGLEDI
11.30	ZNANOST
12.00	V TUJEM PERJU, norveška drama
13.00	POROČILA
15.15	TEDENSKI IZBOR
15.15	SOBOTNA NOČ
15.30	TRINAJSTO PRASE Z GOSTI
15.40	NOČNI VIDEOMEH
17.00	SEDMA STEZA
17.20	OTROŠKI PROGRAM
IIUCKI.EBERRY FINN, 18/26 OSCAR J UNIOR
18.00	DNEVNIK 1
18.10	MOSTOVI
18.40	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVUENJE
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.45	MAGIJA IN MODA
21.40	KRONIKA, kanadska dok. serija, 12/12 2115 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
ALO, ALO, angl. naniz., 18/18 TISTO, amer. nadalj., 1/4
SLOVENIJA 2
16.45	- 23.15 Teleteksl
17.00	Video strani -17.10 Tedenski izbor: Gospodarska oddaja: Made in Slovenia - 17.50 Sova (ponovitev): So leta minila (angl. naniz., 5/13); Gospodična Marple (angl. naniz, 8/8) - 19.30 Dnevnik 2 vreme, šport - 20.00 Poslovna borza -
20.10	Michelangelova pomlad (koprodukcijska nadalj., 2/5) - 21.00 Osmi dan - 21.50 Vkleošpon - 23.00 Svet poroča
SREDA, 7. VB.
SLOVENIJA 1
10.15	- 23.50 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.55	TEDENSKI IZBOR
10.55	BATMAN, 32. epizoda
11.20	V1DEOŠPON
1200 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVIJENJE 1230 NA POTI Z DR. STINGLOM, KV12
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
17.00	MICHELANGELOVA POMLAD, koprodukcijska nadalj., 2/5
18.00	DNEVNIK 1
18.10	SVET POROČA
18.45	ANALITIČNA MEHANIKA, amer. izobraž. serija, 22/52
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.40	FILM TEDNA
LEDENO POLETJE, franc, film
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
V ŠPORTNEM DUHU, amer. naniz., 14/15 TISTO, amer. nadalj., 2/4
SLOVENIJA 2
13.15	- 2240 Teletekst Opomba: 10.10 atletika
13.30	Video strani - 15.00 Tedenski izbor: Magija in moda; 15.50 Omizje - 17.05 Sova (ponovitev): Alo, alo (18/18); 17.35 Tisto (amer. nadalj., 1/4) -
18.30	Otroški program - 19.20 TV nocoj • 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda
SOBOTA, 3. VB.
SLOVENIJA 1
8.45	- 0.55 TELETEKST
9.00	VIDEO STRANI
9.35	TEDENSKI IZBOR:
9.35	RADOVEDNI TAČEK
9.50	OSCAR JUNIOR
10.00	GULIVER1EVA POTOVANJA, amer. risani film
11.20	OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 1/26
11.45	KEVINOV SVET, igrani film
12.10	ZGODBE IZ ŠKOIJKE
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05	TEDNIK
13.45	INTERVJU
15.15	DIVJA ZABAVA, ponovitev amer. filma
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SVET MORSKIH PSOV IN BARAKUD, amer. poljudnoznan. oddaja
18.00	RPL
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA
19.10	ŽREBANJE 3 x 3
19.20	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	UTRIP
20.30	ONA + ON
21.35	POGLEJ IN ZADENI
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.15	SOVA:
OBALA KONA, amer.
SLOVENIJA 2
8.45	- 0.00 Teletekst
9.00	Video strani - 9.30 SP v kajaku in kanuju -
GLASBA JE
ŽIVUBiMM
Sredozemske igre so mimo, za naše tekmovalce v glavnem uspešno. Kot vedno je tudi tokrat blestel naš najboljši strelce Rajmond Debevce, ki bo gost sobotne oddaje Glasba je življenje.
Rajmond pravi, da v življenju še ni pomeril niti na najmanjšega ptiča, kar pomeni, da je popoln pacifist. Zelo rad ima glasbo in na or-gljicc zna zaigrati nekaj melodij. Pred nastopi zelo rad posluša glasbo, trenutno ga navdušuje filmska z italijanskim melosom.
Rajmond je zelo veliko v tujini, kjer po tekmovanjih organizatorji večkrat poskrbijo za glasbena doživetja. Na olimpijskih igrah v Los Angelesu so bili znani glasbeniki gostje v olimpijski vasi, najbolj mu je ostal v spominu ansambel Wcat-her report. Izjemno je bilo tudi v Mehiki, v Mcxico Cityju, kjer na Garibaldijevem trgu mehiški glasbeniki igrajo po željah.
V tokratni nagradni igri sodeluje Pivovarna Union s svojim novim proizvodom, to je brezalkoholno pijačo Sola. Sodelujte z nami!
O superzvezdništvu v Sloveniji ne moremo govorili, in ko slišimo, kaj sc na tem področju dogaja v tujini, sc nam kar zvrti v glavi. Eden največjih uspehov v zgodovini pop glasbe: 15 milijonov prodanih plošč Abbey Road ansambla Beatles, skupina Flcctwood Mac pa je prodala kar 25 milijonov plošč z naslovom Rumours. Bcatlcsi pa so sploh najuspešnejša skupina vseh časov.
Upajmo, da bo tudi naša oddaja najuspešnejša oddaja vseh časov...
Ker je geslo naše oddaje Smeh dela dobro kri, bomo poskrbeli tudi za to in vam zavrteli skeč iz Moped show naftalina. Važno je, da skečev ne bodo načeli molji. Na slišanjc v soboto!
Simona H20
—
Dolenjska banka d.d.
M	Novo mesto
Ugodnejše obrestne mere za obrtnike
S 1.7.1993 je banka uvedla nekatere novosti pri poslovanju z obrtniki, ki se nanašajo na obrestovanje
-	depozitov na odpoklic in
-	kratkoročnih in dolgoročnih kreditov pri banki. Razveselili se jih bodo predvsem obrtniki, ki že vrsto let korektno poslovno sodelujejo z banko.
In kaj prinašajo novosti?
Pri vezanih depozitih za nedoločen čas z odpovednim rokom do 3 dni nudi banka obrtnikom, ki vodijo svoj žiro račun preko banke, obrestovanje odvisno od višine depozita, in
sicer: - nad	100.000	do	1.000.000 SIT	R		
- nad	1.000.000	do	5.000.000 SIT	R	+	3%
- nad	5.000.000	do 10.000.000 SIT		R	+	5%
- nad	10.000.000			R	+	7%
Pri obrestovanju kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, ki jih banka odobrava obrtnikom, če le-ti poslovno sodelujejo z njo, je banka znižala obrestno mero od 19% na 15% in uvedla pribitke k osnovni obrestni meri, odvisno od poslovnega sodelovanja z banko in načina zavarovanja kredita.
Pribitki k osnovni obrestni meri so naslednji:
1) Vrsta zavarovanja kredita
a) zavarovanje preko zavarovalnice, tolarskih in deviznih
depozitov ali vrednostnih papirjev banke	0%
b)	zavarovanje prek hipoteke, lombarda in drugo 1%
2) Poslovno sodelovanje
a)	vodenje žiro računa preko banke
nad 5 let	0%
do 5 let	1%
b)	promet preko žiro računa v preteklem letu
-	5 mio SIT in več	0%
-	do 5 mio SIT	1%
c)	drugi depoziti v banki (obrtnik ali ožji družinski član)
povprečno stanje v zadnjih treh mesecih pred odo-
britvijo:
-	500.000 SIT in več	0%
-	do 500.000 SIT	1%
Depozit v preteklih treh mesecih lahko nadomesti obrtnik z vezavo sredstev za naslednje tri mesece.
d)	izplačilo OD zaposlenih preko banke:
-	sklenjena pogodba	z banko	0%
-	pogodba ni sklenjena	1%
e)	neredna poravnava obveznosti do banke (v letu pred
odobritvijo kredita)	2%
Vabimo obrtnike, da se za podrobnejše informacije oglasijo v bančni enoti, ki vodi njihov žiro račun.
ZELO
UGODNE CENE
za:
* LESONIT PANEL PLOŠČE
* vse vrste oplemenitene in surove IVERICE lepljene smrekove plošče — za BiO POHIŠTVO — po želji RAZREZ in DOSTAVA —
PREDALNIKE
*	POLICE
*	BOKSE
f	3	n
OSNOVNA SOLA DOLENJSKE TOPLICE DOLENJSKE TOPLICE
razpisuje prosti delovni mesti:
1.	UČITELJA ANGLEŠKEGA - SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, začetek dela 1. september 1993.
2.	UČITELJA MATEMATIKE - TEHNIČNEGA POUKA,
PRU ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, začetek dela 1. september 1993.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri po končanem zbiranju prijav.
v----------------------------------------------
-	x
SPREMEMBA TELEFONSKIH ŠTEVILK V KRAJU JESENICE NA DOLENJSKEM
Uporabnike ptt storitev obveščamo, da veljajo za telefonske naročnike, ki so vključeni v avtomatsko telefonsko centralo
Jesenice na Dolenjskem, od 3.7.1993 nove telefonske številke.
Nove številke naročnikov so objavljene v Telefonskem imeniku Slovenije 93, in sicer v oklepajih, lahko pa jih dobite tudi v službi informacij, telefon 988.
Vzrok spremembe oštevilčenja v Jesenicah na Dol. je vključitev nove telefonske centrale.
Telefonske naročnike lepo prosimo za razumevanje.
PTT PODJETJE NOVO MESTO
V______________________________________________________/
C	--------------N
Izvršni svet Skupščine občine Metlika
objavlja
na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju kreditov pod ugodnejšimi pogoji za naložbe v kmetije v letu 1993:
I. razpis
za dodelitev posoj'il za pospeševanje razvoja kmečkih gospodarstev in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini Metlika
Vsebina in pogoji razpisa
1.	Skupni znesek razpisanega posojila je 10.000.0CX),00 tolarjev.
2.	Namen posojil: graditev, prenova in adaptacija gospodarskih objektov, za nove nasade sadovnjakov, vinogradov in jagodičevja, razširitev in posodobitev ter pridobivanje novih zmogljivosti kmečkega turizma, gradnja namakalnih sistemov, nakup kmetijskih zemljišč ter posodobitev in razvoj predelovalnih zmogljivosti na kmetijah.
3.	Za posojilo lahko zaprosijo kmetje zasebniki in občani, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
4.	Doba vračanja posojila je 3 leta in pol, realna obrestna mera je 5%.
5.	Prošnje s potrebnimi prilogami za dodelitev posojila je treba oddati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Metlika, Sekretariat za gospodarstvo, Mestni trg 24.
6.	Prošnji za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija:
-	osebni podatki prosilca
-	opis obsega kmetije oz. dopolnilne dejavnosti
-	opis in predračunska vrednost investicije ter višina zaprošenega posojila
-	gradbeno dovoljenje (staro največ 5 let) oz. potrdilo o priglasitvi del in predračun.
7.	Izvršni svet bo sprejel sklep o dodelitvi posojil najkasneje v 15 dneh po končanem zbiranju prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8 dneh po sprejemu.
8.	Informacije in navodila za oddajo prošenj dobijo prosilci pri Sekretariatu za gospodarstvo občine Metlika, Mestni trg 24, telefon 58-135, int. 15.
V___________________________________________________________/
ZAHVALA
Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel Zdaj, ko te vež med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si
V 75. letu nas je zapustil naš oče, stari oče, bral, stric in tast
JOŽE
MAZNIK
iz Ravnega 18 pri Raki
Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se tovarni IMV - Revoz, Iskri - hibridna vezja, Društvu upokojencev Raka za poslovilne besede in g. kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel Ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju bom legel (S. Kosovelj
Ob izgubi našega dragega
DUŠANA PODRŽAJA
iz Rumanje vasi 45,
kije tragično preminil 19.6.1993, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, njegovim in našim prijateljem in znancem, sodelavcem in delavcem kolektiva Revoz, sosedom in vaščanom, dekletom in fantom, ki so ga tako množično pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, ter vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornikom za tople besede slovesa, pevcem iz Šmihela in vsem, prav vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi
“VITRINA LJUTOMER”, d.o.o.
Podjetje za proizvodnjo hladilne opreme
vabi k sodelovanju za prodajo in servisiranje hladilne tehnike in opreme za trgovino, gostinstvo in turizem na področju Dolenjske, Bele krajine in Posavja osebo ali pravno osebo, ki ima že do sedaj izkušnje pri prodaji, servisiranju ali organiziranju te dejavnosti.
Za podrobnejše informacije pokličite po telefonu (069) 82-511 g. inž. Jožeta Klemenčiča ali pošljite pisne ponudbe najpozneje v roku 8 dni na naslov: “VITRINA LJUTOMER”, d.o.o., 69240 LJUTOMER, Kolodvorska 28. v_________________________________________________y
Z---------------------------------------------------N
Mercator-Gradišče, d.d.
Trebnje, Goliev trg 11
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
2.	VODJA SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA
3.	VODJA PRODAJNEGA CENTRA
4.	ODDELKOVODJA
5.	VEČ PRODAJALCEV
6.	BLAGOVNI MANIPULANT
7.	GOSTINSKI POSLOVODJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje, in sicer, da imajo:
pod 1:
-	višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri
pod 2:
-	višjo ali visoko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri
pod 3:
-	višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri
pod 4:
-	srednjo izobrazbo ustrezne smeri
pod 5:
-	srednjo izobrazbo trgovske smeri
pod 6:
-	končano osnovnošolsko izobrazbo
pod 7:
-	srednjo izobrazbo gostinske smeri.
Delovni mesti pod točko 1 in 2 sta s posebnimi pooblastili, z mandatom štirih let. Delavec je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Od kandidatov se pričakuje samoiniciativnost, organizacijske, vodstvene in idejne sposobnosti. Prednost imajo kandidati z izkušnjami na vodilnih delovnih mestih.
Delovna mesta pod točko 3 do 7 imajo določeno poskusno dobo štirih mesecev.
Od kandidatov se pričakuje zmožnost opravljanja delovnega mesta samostojno, z osvajanjem novih idej na področju trgovinske in komercialne dejavnosti.
Z izbranimi kandidati bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za‘ nedoločen čas.
Nudimo stimulativno nagrajevanje na podlagi realizacije prometa in uspešnosti pri obračanju zalog ter možnost napredovanja.
Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi in navedbo dosedanjih delovnih izkušenj oziroma zaposlitve sprejema splošno kadrovski sektor Mercator-Gradišče, d.d., Trebnje, Goliev trg 11, in sicer 8 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
V___________________________________________________/
K	"	“N
Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto Sevno na Trški gori 13, Novo mesto
razpisuje za šol. leto 1993/94 naslednje prosto delovno mesto:
- učitelja slovenskega in nemškega jezika za nedoločen čas, s polnim delovnim časom (pogoj: profesor slovenskega in nemškega jezika)
Začetek dela za razpisano delovno mesto je 1.9.1993. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov. Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto, Sevno na Trški gori 13, 68000 Novo mesto.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbiri.
v_______________________________________________________/
ZAHVALA
Rada si delala, rada živela,
s svojo boleznijo trpela, svojo hižico rada imela.
V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustila dobra sestra, teta, botra in svakinja
ANICA LEGAN
Dvor 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in prijateljem iz Les, sodelavcem in znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Nežki Primc, družini Jaklič, Banovim, Bankovim in Leganovim, pevcem iz Mačkovca, delavkam trgovine in bifeja KZ Dvor. Lepa hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govornici za poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: sestre in brat z družinami
NOVOTEHNA
DNEVI NOVOTEHNE 93
Objava rezultatov žrebanja
1.	nagrada	kupon	št.	6846
2.	nagrada	kupon	št.	6018
3.	nagrada	kupon	št.	5354
4.	nagrada	kupon	št.	1416,	3512, 4831, 5044,
5929
5.	nagrada kupon št. 372, 1495, 5174, 6201,
8417
6.	nagrada	kupon	št.	210,	28489
7.	nagrada	kupon	št.	632
Srečne dobitnike prosimo, da nagrade dvignejo do 31. julija 1993 v trgovini NOVOTEHNE, Cesta kom. Staneta 38, Novo mesto, pri g. Dularju.
SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO
RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA
a)	— 1 učitelja slovenskega jezika in književnosti, profesor
b)	— 1 učitelja nemškega jezika, profesor
c)	— 1 učitelja matematike, profesor
d)	— 1 učitelja psihologije, aipl. psiholog
e)	—1 računovodja, VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri z najmanj petimi leti delovnih izkušenj
Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom: pod d) za določen čas in s polno delovno obveznostjo, ki jo bo dopolnjeval na Srednji ekonomski šoli v Novem mestu.
Učitelji, ki še nimajo pedagoško andragoške izobrazbe, bodo le-to morali pridobiti v treh letih.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v tridesetih dneh po objavi razpisa.
(MET didtemi - sistemi nove generacije

tel.: (063) 701-225 fax: (063) 701-033: strojna oprema, programska oprema, grafika, muhimcdga, računalniške mreže, komunikacije, svetovanje
TIP HAČUHAINIM	 386 SX 25		RAM— 1 MB	A0 MB_ 97200	55Afe_ 105240	iiomb. 115920	1Z4LMIL. 122400	240MB. 149400	425 MB
386DX 33/64 KB	2 MB	113880	119680, 122880 189600^	131880 134880 200400	138000 141000 205200	165360 168360 232800	239760 242760 307080
3860X 40/128 X8	1	J mb	116880					
486DX 33/256 KB	4 MB 4 MB						
4860X2 50/256 KB			208800	220200	225000	252600 j	326280
486DX2 66/256 KB	4 MB ]		235200	246000	250800	267840	351600
DISKETE	DS/DD	DS/HD
BASF EXTRA 3.5‘	144	227
BASF EXTRA 5.25'	90	138
Cene so v tolarjih!
OSNOVNA KONFIGURACIJA
osnovna plotča, delovni spomin *** MB RAM, AT BUS kontrolor, 2 x ser. In 1 x per. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi disk OUANTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14" PHILIPS, ohl*|e mini tower z LED dlsplayem, tipkovnica CHICHONY s SLO znaki

časopis slovenskih delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255
in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče
V SPOMIN
Saj čas zaceli rane vse, tolažijo ljudje, a brazgotin, ki v srcu so, ne celi čas, nihče.
27. junija mineva leto žalosti, odkar smo izgubili dobro in skrbno mamo in staro mamo
MARIJO
BIZJAK
s Trebanjskega Vrha 20
Vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen iskrena nvala!
Njeni otroci
grob ter prižigate sveče,
ZAHVALA
Odkar odšla si, ljuba mama, ti od nas,
pri nas je zdaj praznina, v očesu solza, r srcu bolečina.
Za vedno nas je zapustila ljuba žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta
JOŽEFA RUS
rojena Kresal
iz Velike Ševnice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem ter dr. M. Čehovi za nesebično lajšanje bolezni in vsem, ki so sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu OŠ Stična in Trelesu Trebnje, pevcem in duhovniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
	ZAHVALA
m 1 J*	fs	Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
t, <m |f* '	V 56. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek in sin
id! f* 1	JOŽE KRALJ
	
	z Zajčjega Vrha 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem ter kolektivoma Cestnega podjetja in Industrije obutve za darovano cvetje in pomoč. Zahvaljujemo se proštu g. Lapu za vodenje pogreba, vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, se poklonili pokojnikovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.	
Žalujoči: žena Marija, hčerka Jelka z družino, sin Jože, mama in ostalo sorodstvo	
ZAHVALA
Zaman je hi! tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolečina je bila močnejša od življenja
Po težki in nepremagljivi bolezni nas je v 46. letu starosti zapustil dragi sin in brat
JURE
VRANIČAR
iz Bojanje vasi 19
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje in sočustvovali z nami, darovali cvetje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju internega in pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in Kliničnega centra Ljubljana, sodelavcem tovarne Beti, GD Radoviča, govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mama Marija, sestra Mimica z družino in ostalo sorodstvo

a 1993
DOLENJSKI UST
T^cnTrtnuil ime 7aiiima TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI
V TE m TEDNU VAS ZANIMA prmiam- kupim—posest-zenitne ponudbe-razno-obvestila-preklici-čestitke-zahvale _______
tedenski koledar
Četrtek, 1. julija - Bogoslav Petek, 2. julija - Živko Sobota, 3. julija - Ircnej Nedelja, 4. julija - Urh Ponedeljek, 5. julija - Ciril in Metod Torek, 6. julija - Bogomila Sreda, 7. julija - Vilibald
LUNINE MENE 4. julija ob 1.45 - ščip
kino
BREŽICE: 1. in 2.7. (ob 20.30) ameriška romantična melodrama
Hovardov kot. 3. in 4.7. (ob 18.30 in 20.30) ter 7.7. (ob 20.30) ameriški grozljivi film Frcdyjeva smrt.
ČRNOMELJ: Od 2. do 4.7. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Oble-gani. _
KRŠKO: 1.7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Oblegani.
NOVO MESTO: 1.7. (ob 10. uri) družinska komedija Ninja želve III -Gremo naprej. Od 1. do 4.7. (ob 18.30 in 20.30) ameriška komedija Mi se imamo radi. Od 5. in. 6.7. (ob 18.30 in 20.30) film Smrt Frcdyja. 7.7. (ob 18.30 in 20.30) ameriška komedija Singlcs.
EMIJE
T»Žalna Hala tt 123 z dna 28 |unl|a 1993 T»Za|l vol|a|o od 29. |unlja 1993 od 00.00 ura dal|a

kmetijski stroji
EREZO Goldin, 14 KS, diesei, s priključki, malo rabljeno, prodam. ® 85-937.
2566
ŽITNI KOMBAJN Clas Europa, 2.2 m delovne širine, prodam. Alojz Staniša, Vinja vas 39 a, Novo mesto, ® 43-849.
2580
IMT 533 IMT 533 s kabino, Ursus 335, Ursus 335 s kabino in IMT 539 ugodno prodam ali menjam za drug traktor. ®(061)738-619.	2583
STAREJŠI TRAKTOR, rabljen, do 45 KM, kupim. ® (061)738-619.
2584
ŽITNI KOMBAJN diesei in 126 P, letnik 1984, prodam. Glavan, ® (068) 48-615, služba.	2585
MLATILNICO, kombinirano, poljske izdelave, na kolesih, malo rabljeno, ohranjeno, prodam. ® 85-826 ali 85-771.
2594
ŽITNI KOMBAJN Lanz, širina kose 210 cm, ugodno prodam. 5e 87-096, po 20. uri.	2601
TRAKTORSKO KOSILNICO Super jor, BOS, dvojni rez, novo, ter kosilnico IMT ugodno prodam. W (063) 785-216.
2605
BCS KOSILNICO (nizka kolesa), kosilnico Bertolini, Figaro, Muta, Muta -kosor, kosilnico Benasi za hribovit svet ugodno prodam ali zamenjam za les. '8? (063)785-216.	2606
KOMBAJN M 66 prodam ali zamenjam za golf D ali R 5. Franc Tomše, Dobeno 4, Brežice.	2620
motorna vozila
SREDNJA ŠOLA KRŠKO proda R 4, august 1991, prevoženih 20.000 km. ® (0608)22-233 ali 21-233, dopoldan.
2552
JUGO 55, letnik 1991, registriran do 5/94, odlično ohranjen, prodam, ar (068)24-612, dopoldan, 25-382, popoldan.	2558
KARAMBOL1RANO VOZILO, tudi totalko, odkupim. ® (061)218-941.
2561
Z 750, letnik 1984, registriran do 18.12.1993, prodam. ® (068)48-374.
2565
Z 128, letnik 1987, registrirano do 27.5.1994, garažirano in dobro ohranjeno, prodam. ® 21-051.	2567
R 25 prodam ali zamenjam za kombi. ® 50-123.	2568
GOLF JX D, letnik 1989, prevoženih 50.000 km, prodam. ® (068)44-784^
R 4 GTL, letniki 12/90, prodam. Karel Lindič, Škovec 9, Tržišče. 2575 Z 128, letnik 1985 in 1988, ugodno prodam. ® (068)52-336.	2576
ŠKODO 105, letnik 1981, prodam. Petan, ® 85-411.	2577
GSDlslMOra AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto
RENAULT
prodaja celotnega programa
vozil RENAULT
ugodni kreditni pogoji, leasing
R5, dobava takoj
odkup in prodaja rabljenih
vozil
NOVO NOVO NOVO
—	v prodaji slovenski RENAULT
CLIO
—	možnost testne vožnje
Tel. (068) 324-533
R 4 GTL, letnik 1989, prevoženih 53.000 km, registriran do 1 /94, prodam. ® (068)25-575.	2612
R 5 GT turbo, letnik 1986, prodam. ® (068)23-065.
JUGO SKALA 55, letnik 11/88, ohranjen, garažiran, prodam. * (068)73-287.	2589
JUGO 55, rdeč, 4/90, registriran, odlično ohranjen, prodam. rt: (068)23-064.
2592
126 P, letnik 1988, prodam, at: (068)42-115. ’	2596
R 4 GTL, letnik 1991, temnozelen, metalik, prodam, o? (068)73-069.
2597
JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, garažiran, prodam za 3.000 DEM. ®(068)49-438.	2604
JUGO 45 KORAL, letnik 12/89, registriran do 3.1.1994, prodam. K Roku 6, Novo mesto.	2611
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje
1.100	tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani
3.100	tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-728-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.	J
126 P, letnik 1987, prodam. ® (068)42-146.	2616
FLORIDO 1.4, letnik 7/89, 40.000 km, prodam. ® (068)28-502.	2621
obvestila
ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montirano po konkurenčnih cenah, o (068)44-662.
2387
C	.	\
FELIX - poslovne storitve
Kostanjevica na Krki, d.o.o. Oražnova 19
68311 Kostanjevica na Krki
REGISTRACIJA NOVIH PODJETIJ
Obveščamo cenjene stranke, da se ukvarjamo z dejavnostjo registracije novih podjetij. Izdelamo kompletno dokumentacijo najkasneje v 4 urah po naročilu.
OPOZORILO: po 410. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS 30/93) bo možna ustanovitev d.o.o. s kapitalom min. 1.500.000,00 SIT, zato pohitite z ustanovitvijo svojega podjetja najkasneje do 6. julija 1993 po starem določilu min. 100.000,00 SIT.
Pokličite nas na tel. št.
(0608) 60-194!
's__________ '
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567.	2462
CLUB LUKNA
v petek, 2. julija
ALEKSANDER MEŽEK
v četrtek, 1. julija VLADO KALEMBER
PIŠČANCE, bele, za dopitanje, prodajamo. ® (068)45-240.	2599
r
B&M UNETIČ
Trgovsko uvozno-izvozno podjetje, d.o.o.
Rostoharjeva 62, Krško Tel. (0608) 31-407
Ugodna prodaja
traktorskih gum za vse vrste traktorjev in delovnih strojev BARUM ter vseh vrst gum za osebne avtomobile in kamione znamke NOKIA, VEDES-TEIN, AVON, SAVA, G00DYEAR.
Za vse pri nas kupljene gume brezplačna montaža.
Po naročilu nudimo tudi alu “felge” za vse vrste avtomobilov.
Delovni čas:
vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 9. do 13. ure.________
MONTAŽA IN SERVIS satelitskih in zemeljskih anten. Ugodno: satelitski kompleti PACE PSR 800 z montažo 630 DEM. Naročila na ® (061)444-266, od 7. do 11. ure.	2602
MAN/S*
turistična agencija
PARTIZANSKA 7 , NOVO NCSTO tel 008-28 136
Počitnice na morju
• Slovenija • Istra • T ujina
Za lastne programe in programe
-	KOMPAS HOLIDAYS
-	EMONA GLOBTOUR
-	TELEVVINGS
podaljšujemo možnost rezervacij z ugodnimi plačilnimi pogoji — tudi na obroke-do 15. julija!
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo elektromehanična delavnica Ivan Priselac zaprta zaradi letnega dopusta do 19.7.1993. Se priporočam! 2610
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
—	finančno-inlormativni sistem
—	materialno poslovanje
—	veliko drugih računovodskih programov
ter
prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme
in
prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev
(Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Griiber)
»HONEY MOON«
Izdelovanje in sposojanje poročnih oblek L ter dodatkov, tudi za obhajilo in birmo.
Cesta herojev 34 Novo mesto
tel. (068) 28-301,25-259
Del. čas: 10. — 12.; 16. — 19. sobota: 10. — 12.
Novozgrajeni poslovni prostor (66 m2) v Črnomlju na Kolodvorski cesti 49 oddam v najem. Informacije: tel. (068) 20-247 in 51-137, zvečer.
Trgovina BUBI
Ljubljanska 27 — BTC
Novo mesto
tel. (068) 322-024 int. 217
vas obvešča, da ima na zalogi veliko izbiro
*	avtosedežev priznanih proizvajalcev HAUCK, M0NBEBE z atestom -10%
*	globokih in športnih vozičkov (marci) modemih barv in vzorcev
*	pester izbor igrač za na plažo in prosti čas
POLETNA KONFEKCIJA IN PERILO
za bodoče mamice in kompleten asortiman za dojenčke in otroke do 4. leta starosti.
Sami se prepričajte o bogati ponudbi in prijaznosti naših prodajalk!
■ \ DELO DOBI izkušeni prodajalec strojev za obdelavo lesa za področje Dolenjske in ostalo. Klicati na telefonsko številko (067) 51-304, BOLE, Pivka.
V____________________________/
A93|e[EAziojd iMSuelnei! olioez -iueqeuj o>|si!iauj>| ez nap lUAJazej — euiaido b^iupbjBouia obsipaš —
((JOIOUJ (UAJ0Z9J — ViniAl 90IU|!S0)( ez I|9P IUAJ9Z9J — Sog 9oiu|iso>) ez i|ap iuaj9Z9j — soa 90IU|!S0)| -
e(!U9A0|S — 0)S8UI oaon
iZ eisao B)(§q9j6ez
£99-72-890 'xej/ |9i ougorp u{ 0|9qap eu eu!ao6ji
18QdX3 - IdOdtNI
3tfVroi31NI
TREBNJE, Kolodvorska 1
V Betonalu Trebnje vam nudimo:
—	vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo
—	peske s prevozom
—	cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, cvetličniki)
—	posojamo opažne plošče
tel. (068) 45-650 45-651
fax. (068) 45-652
Se priporočamo!
GRANIT — trgovina
NOVO MESTO,
Pot na Gorjance 24
vam v svojem razstavno-skladiščnem prostoru v Bršljinu (bivša vojaška skladišča) predstavlja veliko izbiro:
—	italijanske keramike
—	granitogresa
—	okenskih polic iz marmorja
—	gradbeno lepilo in
—	ostali gradbeni material
POSEBNA PONUDBA GRANITOGRESA
I. kvalitete po ceni 1.720,00 SIT m2 s prometnim davkom
Kupljeno blago vam dostavimo na dom. Odprto vsak dan od 7.30 do 18. ure in v soboto od 7.30 do 13. ure.
Tel./fax: (068) 24-894
ZAUPAJTE NAŠI BOGATI PONUDBI!
“	N
V Novem mestu najamemo prostor, primeren za trgovino. Tel. (068) 24-780 in 24-781, od 8. do 15. ure.
V____________________________s
NOVO NOVO NOVO
Gostilna pri lovcu
v Gabrju
ob cesti na Gorjance
vas vabi vsak petek in soboto od 15. ure dalje
in ob nedeljah od 10. ure dalje na lovski golaž, hladni narezek, sadne kupe in sladoled.
Tel. (068) 85-617.
ISKRA PIO d.o.o.
68310 ŠENTJERNEJ Trubarjeva 5 tel. 42-016
ODDAJAMO V NAJEM: na lokaciji ŠENTJERNEJ, Trubarjeva 5:
-	poslovno-proizvodne prostore (ok. 300 m2)
-	skladiščne prostore (ok. 700
m2);
na lokaciji KRŠKO, CKŽ 35:
-	dva lokala po 35 m2
-	skladiščni prostor (ok. 100 m2).
Cena po dogovoru.
posest
NA MIRNI na mirnem kraju prodam hišo, manjše gospodarsko poslopje z nekaj zemlje in gozdom. Možna tudi obrt. Informacije na ® (066)58-951, zvečer.
2463
HIŠO v Puli, 500 m2, menjam za hišo v Ljubljani. ® (047)82-613.	2554
V STAREM DELU METLIKE prodam hišo, primerno za poslovno dejavnost. » (061)263-653.	2559
L El* A IN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
POSREDUJEMO
NEPREMIČNINE
Posredujemo pri nakupu, prodaji, zamenjavi, ocenjujemo, svetujemo. Imamo v prodaji po ugodnih cenah stanovanja, poslovne prostore, vikende, parcele, kmetijska zemljišča in gozdove v Novem mestu in širši Dolenjski.
tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure)
NJIVO IN TRAVNIK v izmeri l .5 ha na Vel. Dolu pri Koprivnici prodam. Marija Pečnik, ® (0608)79-486.	2562
V SEMIČU prodam gradbeno parcelo z vso urejeno dokumentacijo. V račun vzamem tudi avto. ® 50-123.	2569
NJIVO v Metliki na Vejarju velikosti 4275 m2, prodam. Cena po dogovoru. ® (047)757-574.	2572
POCENI PRODAM parcelo, 1260 m2, s staro hišo (elektrika in voda), ob glavni cesti Mokronog - Sevnica. ® (068)49-118.	2578
PO ZELO ugodni ceni prodam njive, pašnike, travnike in gozdove v bližini Slamne vasi in Rosalnic ter listnat gozd v Dobravicah. ® 24-368.	2590
NAPRODAJ je njiva in dva gozda na lepem kraju pri Brestanici, /o. (063)832-342.	2598
VIKEND ali starejšo hišo v okolici Novega mesta (brez. vinograda) kupim. Šifra: »VIKEND«	2618
prodam
UČBENIKE za prvi in drugi letnik srednje administrativne šole ugodno prodam. ® 25-986.	2545
MLADIČKE, srednje, črne pudlje, prodam. tS; 21-163.	2546
V1DIA LIST za cirkularko, od 200 -500, ugodno prodam, c (061)556-808.
2549
NOVO NAHRBTNO KOSILNICO
Stihi FS 220 prodam 20 % Ceneje. ® (068)25-909.	2622
ŠEST MESECEV staro pritlikavo pudljico z rodovnikom prodam. Psička je navajena sobne čistoče. ® (068)26-004.
2550
SPALNICO prodam, "rt 59-225.
2551
ZAHVALA
Komaj močneje dih vzvalovi, že se med veje liho zgubi...
(Goethe)
Ob boleči izgubi našega dragega
KAMILA WEISSA
iz Črnomlja
V dneh, ko smo tako težko dojemali, da našega dragega tate ni več, nismo bili sami. Bridkost slovesa ste nam poskušali olajšati sorodniki, prijatelji, sosedi in znanci. V tako velikem številu ste ga zadnjič pospremili, mu prinesli cvetje, nam izrazili sožalje ali pa ste mu drugače posvetili delček spomina. Hvaležni smo vsakemu posebej. Od srca se zahvaljujemo tudi nevrološkemu oddelku bolnice Novo mesto, kolektivom Zdravstvenega doma Črnomelj, Zdravstvenega doma Novo mesto - otroški dispanzer in LB Novo mesto. S hvaležnostjo se bomo spominjali občuteno zapetih pesmi, ki sojih Kamilu še zadnjič zapeli njegovi sopevci iz moškega pevskega zbora iz Črnomlja pod vodstvom g. Franca Mileka in pevke cerkvenega pevskega zbora iz Črnomlja. Hvala govornikoma g. Janezu Gregoriču in g. Kseniji Khalil za iskrene in tople besede ter duhovniku g. Zdravku Bahorju za nepozaben poslovilni obred.
Žalujoči: žena Nada, hčerka Elica, sin Božidar z družinama, brat Pavle z družino ter ostalo
sorodstvo
ITALIJANSKE STROJE za kemično čistilnico ugodno prodam. ® (0601) 61-231.	2553
65 M2 klasičnega hrastovega parketa po 2.000 SIT/m2 incca 100m21amelne-* ga hrastovega parketa po 850 SIT/m2 prodam. ® 24-780, dopoldne, 28-561, popoldan.	2556
KORUZO v zrnju prodam. Mišjak, Boričcvo 1, Novo mesto.	2557
BARVNI in črno - beli TV ter sedežno garnituro ugodno prodam. Mala Cikava 17 c, ® 21-550.	2560
MEŠANA METRSKA DRVA prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika.
2563
MLADO KRAVOs teletom prodam. Vrhovo 7, Mirna Peč.	2564
BREJE KRAVE, belo in rdeče vino Prodam. io: 45-542.	2570
JADRALNO DESKO Slalom 282 in D 2 ter dodatno opremo jadra, lok in jambor prodam. S (0608)70-230.	2573
Stanovanjsko hišo v izmeri 11,5x9,5 prodamo. Obsega pritličje, prvo nadstropje in še neizdelano mansardo. Hiša stoji na 842 m2 velikem zemljišču. Lokacija primerna za kakšno mirno obrt. Ivančna Gorica, Kajuhova 1 (novo naselje), telefon 159-199 int. 508.
v ------------------------------ž
KUVAŠ rodovniške mladiče prvorazrednih staršev ugodno prodam c (0602) 22-423.	2579
RABLJENO KAMP PRIKOLICO, dolžina 4.20 m, prodam. Cena 60.000 SIT. Primerna je za graditelje, čebelarje, gozdarje ali začasni vikend. Ogled: Sela pri Štravberku 5, Otočec, Gorenc, s (061)268-503, zvečer.	2582
MOTORNO ŽAGO Alpina 45, drva na metre in domače žganje prodam, -S 85-684.	2574
OSTREŠJE ZA HIŠO, smrekove deske 2 cm, plohe 5 - 8 cm, 10 novih termo-pan oken Inles, dvoje balkonskih vrat, vhodna vrata, dvojni dimnik šidl, 20 cm, 7.70 m, prodam. Jože Dragman, Črmoš-njice 10 pri Stopičah.	2593
BREJO TELICO in gašeno apno prodam. $ (068)20-319.	2603
r	.	\
V novi trgovini v Krškem zaposlimo po štiri ure dnevno dekle za prodajo obutve. Vloge pričakujemo na naslov: ANDREA, d.o.o., Ljubljana, Tomšičeva 3, v 8 dneh.
V________________________y
PRIKUPNE ČRNE PUDLJE, stare 7 tednov, prodam, tsi 21-163, popoldan.
2588
NOV AVTORADIO, komplet, in otroško posteljico prodam. W 28-545.
2591
HIDRAVLIČNO STISKALNICO,
6 t, prodam oz. zamenjam za les. a (063)785-216.	2607
STREŠNO OPEKO vinkovci, novo, cca 1500 kom., ter cca 1400 kom. rabljene strešne opeke ugodno prodam, ® (063)785-216.	2608
OVERLOCK PFAFF in Singer, novo, nerabljeno, z garancijo, ugodno prodam. o (064)215-650.	2614
DVE ŠUNKI, doma sušeni, prodam. 9: (068)59-075.	2615
KUHINJO MARLES s štedilnikom in napo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. is:- (068)42-205.	2617
BREJO TELICO prodam. Smolenja vas 41, it 25-233.	2619
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete
ANICE CIJAN
s Senovega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nas v težki uri tolažili in sočustvovali z nami, pokojnici poklonili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. Anici Breznikar za ganljive besede ob slovesu, g. župniku za opravljen obred in godbi za poslovilne žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Manica in sin Jože z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je sklenil svojo življenjsko pot naš sin, brat in stric
STANKO
PUHEK
Gornji Suhor 3 pri Vinici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sošolcem, VVZ Črnomelj, Gostinstvu in turizmu Metlika za podarjene vence, cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej hvala sosedu Alojzu Puhku za poslovilne besede v imenu krajanov in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste bili kakorkoli z nami, še enkrat hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 75. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše zlate mamice in babice
JOŽEFE
KLEPEC
iz Prilozja 7 v Beli krajini
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna hvala pevkam in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Tine, sin Tonček z družino, hčerki Vida in Pepca z družinama, sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite.
Spomnite se, kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite.
V 57. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi
TONE ŠTIH
iz Jedinščice 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
V SPOMIN
Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, a kako srce boli, ko tebe, dragi Franci, več med nami ni.
Boleč je spomin na 4. julij 1991, ko nas je za posledicami boja za mlado državo za vedno zapustil
FRANCI
URŠIČ
iz Prečne
Z bolečino v srcu se ga spominjamo in nikoli ga ne bomo pozabili. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite.
Spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
V 70. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi
ANTON KERNC
Trščina 21, Tržišče
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna hvala dr. Anici Dolenšck - Berginc in patronažni sestri Slapšakovi za obiske na domu. Hvala tudi Mercatorju - Standardu, sodelavcem iz Revoza za denarno pomoč, ZB Tržišče, govorniku in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša mama, stara mama, sestra, tašča in teta
ANA
PEKOLJ
rojena Mervar
iz Artmanjc vasi pri Dobrniču
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi
VINKO
TOMŠIČ
iz Dobrave 17 pri Dobrniču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Obrtni zbornici Novo mesto ter g. župniku Francu Povirku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Vsi njegovi
ŠPORTNI
*
TBONSK

razno
ALI SE ŽELITE med počitnicami učiti igrati klavir ali sinthesizer? :( 78-180.
V NAJEM ODDAM vsestransko uporaben lokal s stanovanjem in telefonom. Kostanjevica, Resljeva 4, o? (0608) 32-113.	2609
službo dobi
KV MIZARJA zaposlim za nedoločen čas. Bajt, Marjana Kozine 21, Novo mesto, ® 22-813.	2581
HONORARNO ali redno zaposlimo zastopnika za prodajo našega artikla po trgovinah z živili, j: 22-516.	2586
FANTA ALI DEKLE za delo v kuhinji ali strežbi zaposlimo. Informacije samo osebno v pizzerii Šempeter, Otočec.
KV ORODJAR in varilec dobi delo. ® 22-979.	2595
VAS VESELI ZASTOPNIŠKO DELO? Nudimo vam dober zaslužek za uspešno opravljeno delo. Pokličite nas po :s: (061)218-221, vsakdan po 12. uri.
2600
OBČASNO POPOLDANSKO VARSTVO za 7 let starega sina iščemo. Šifra »NOVO MESTO«	2613
NAVODILA za različne vrste popol-
noma samostojnih det na domu z naslovi za nabavo materiala in prodajo blaga pošljem po pošti. Kerec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana - Dobrunje. 2623
stanovanja
V NOVEM MESTU prodam novo enoinpolsobno stanovanje, 48 m2, po 1.300 DEM/m2. o. 20-374.	2548
UGODNO PRODAM enosobno stanovanje, 34 m2, v Sevnici, NHM 26. Zainteresirane stranke se oglasite na naslov: Marija Krajnc, NHM 26, Sevnica.
ELEKTRONIK TRGOVINA IN SERVIS
Kettejev drevored 5,
pri športni dvorani, Novo mesto
tel. (068) 22-409
Vam nudi vso belo tehniko in akustiko Gorenje in Quelle na 25 obrokov
na mesec
-	pralni stroj že za 33 DEM
—	hladilniki in
zamrzovalniki že za	24 DEM
—	štedilniki že za	29 DEM
-	glasbeni stolpi že za 27 DEM
TWT d.o.o.
Ljubljana Neubergerjeva 23 Tel. &Fax.: 061/302-513 Tel.: 061/302-301
Za delo v Nemčiji zaposlimo:
—	tesarje za ostrešja
—	zidarje
—	mizarje-montažerje
—	montažerje suhomonta-žnih gips sten
—■ delavce za postavitev gradbenih odrov
Ponudbe pošljite na naslov TWT d.o.o.
Ljubljana Neubergerjeva 23
— Obroki se plačujejo v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila.
Z nakupom v ELEKTRONIKU se vključujete v nagradno igro. NAGRADE:
1.	BARVNI TV
2.	VIDEOREKORDER
3.10 nagrad: MALI GOSPODINJSKI APARATI
lukurko, ---------'J™
’ s "m
lj£jo ' V "jem
J* glede nn obieq meri
Viemi Podobnimi Reneji,	op,i'
6&X)0 Novo mesto Gbvni trg 24
ZAHVALA
Vse je v cvetju, vse dehti, vsi smo s tabo, mama, in ti si v nas, ker si tako nas vse imela rada, vedno v srcih nožih živa boš ostala
V 84. letu starosti seje od nas poslovila draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra
ANA BLAŽIČ
rojena Mohar
z Vel. Slatnika
Ob boleči izgubi drage mame se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem. Najlepša hvala patru Luki za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Šmihel za zapete žalostinke. Posebno se zahvaljujemo maminemu bratu g. Janezu Moharju, ki nam pomaga prenašati bolečino.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 52. letu starosti nasje nepričakovano zapustil dragi mož in ata
<
JOŽE
NOVAK
iz Gradenca 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagalj v težkih trenutkih, d.d. Keko iz Žužemberka, CP Novo mesto, KZ Žužemberk, učencem in razredniku 3.d strojne iz Novega mesta, Gasilskemu društvu Žužemberk, govornikom za poslovilne besede ter župnikoma za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Anica, sin Jože z ženo Matejo, sinova Miha in Bogdan, brat Miha in ostalo sorodstvo
France Krušeč
r
S*
m
Jože Lampret, direktor Otočca, ki se je na gostinstvo res spoznaI in mu je bil predan, je z očesom ' poznavalcai v fantiču s Stražnjega Vrha pri Črnomlju videl dobrega bodočega gostinca. France Krušeč : je prišel med poletjem delat na Otočec, da bi zaslužil kakšen dinar za šolo. Vpisat se je na srednjo tehniško šolo v Krškem, a je ni nikoli videl odznotraj. Lampret ga 1 je namreč pregovoril, naj gre na ■ gostinsko šolo v Novo mesto, in mladi France ga je poslušal. Bogve kako bi se njegovo življenje zasukalo, če bi na primer počitniško delo takrat našel kje drugje. Tako pa je danes Krušeč, natakar barman, državni prvak v mešanju pijač v kategoriji after dinner, se pravi v mešanju sladkih koktejlov, ki sc pijejo po jedi. Kot najboljši na prvenstvu sc je seveda uvrstil v slovensko reprezentanco, ki bo jeseni nastopila na olimpiadi barmanov na Dunaju.
Kmšec je ne samo svojo učno, ampak tako rekoč tudi rao dosedanjo delovno dobo preživel v otoškem gradu, odkar na Otočcu deluje I Ulov Casino, pa je natakar v tamkajšnjem baru. Že ves čas je njegova specialnost mešanje pijač in je že celih 14 let član društva barmanov, ves ta čas tudi tekmuje, in to uspešno. Kriteriji za spre-j jem v to društvo so izredno strogi in zahtevni, kar pove tudi dejstvo, da je iz Dolenjske samo 7 članov in samo 5 od teh se jih udeležuje raznih tekmovanj v domovini in tujini. "Pri tem poslu ni nič podarjeno, do vsake stvari se moraš prigarati, težko se človek uveljavi in dolgo traja," pravi Krušeč, ki je že na pogled videti trezen, miren in preudaren človek. Seveda mora
barman, ki se hoče uveljaviti, stalno spremljati, kaj se v svetu na tern področju dogaja. "Pri koktejlih je tako kot pri oblekah: morajo bili modemi, lepi in okusni; zanimivo - tudi barva je zelo pomembna. Moda ima nasploh pri koktejlih veliko vlogo. Se posebej v razvitih državah so zahteve velike in ljudje, seveda zlasti bogatejši in bolj razgledani, so veliki ljubitelji in dobri poznavalci koktejlov in mešanja pijač sploh. ”
Našim bannanom v tujini ni treba prav nič zardevati. Nasprotno, popolnoma enakovredno se na vseh velikih tekmovanjih merijo s svetovno elito in marsikdaj dntgi z občudovanjem ali pa zavistno gledajo naše, ki osvajajo najvišja mesta. Krušeč je že trikrat vodil ekipo Otočca na gostinskih zborih, kjer se pomerijo tudi v različnih gostinskih tekmovanjih, in vedno so se dobro odrezali, on sam pa je že petkrat zmagal v poznavanju pijač.
Na Otočcu, ki sodi v sam vrh slovenske gostinske ponudbe, se seveda ustavljajo tudi petični tuji gostje, med njimi je Krušeč stregel številnim politikom, umetnikom, jihnskihm igralcem in drugim znanim osebnostim. "Taki ljudje imajo radi koktejle. Seveda mora vsak barman poznati standardnih svetovnih 50 koktejlov, in ko gost naroči enega takih, mora biti ta povsod enak, saj so recepture znane. Največkrat pa poznavalec in ljubitelj pove samo osnovne stvari, ali naj bo koktejl suh ali sladek, dolg ali kratek, nekateri izbirajo samo po barvah, ostalo pa prepusti izbiri barmana. In pravi barman se izkaže s svojim koktejlom. ”
Z ženo učiteljico, domačinko s Stmge, sta na Otočcu zgradila hišo in seveda ves denar porabila za to, tako da Kmšec ne misli, da bi šel na svoje. Če pa bi lahko odprl svoj lokal, pravi, da bi bil to specializiran dnevni bar za mlade, kjer so program in možnosti zelo široke, in po njegovem poznavalskem mnenju pri nas manjka prav takih lokalov.
No, morda se mu bo tudi ta želja kdaj izpolnila. Do takrat pa bo šel, kdor si zaželi dobrega koktejla, v Casino bar na Otočcu, kjer mu ga bo pripravil državni prvak.
A. BARTEU
a——BMM INI— I—BBgm—MMnH
MEDVEDJE NA SLIKANJU
RIBNICA - Še pred kratkim se je med Zamostom in Grdim Dolom v ribniški občini sprehajala medvedka s tremi letošnjimi mladiči. Na to območje je prihajalo nabirat borovnice veliko ljudi od vsepovsod. Včasih je ob cesti stalo tudi do 50, 60 avtomobilov, tisti, ki so se pripeljali z njimi, pa niso samo nabirali borovnice, ampak so tudi občudovali to medvedjo dntžinico ter jo fotografirali. Nekateri so bili tako pogumni, da so v večernih urah prišli medvedom tako blizu, da so jih fotografirali celo z uporabo bliskavice. Kaže, da mnogi še vedno ne vedo ali pa nočejo verjeti, da je medvedka z mladiči še posebno nevarna. Tokrat se je vse srečno končalo. Ker niso popustili ljudje, se jim je s tega območja umaknila medvedka z družino, ki ji je bilo fotografiranja in vznemirjanja dovolj.
J. P.
NOVA RAZSTAVA V GALERIJI MEKE
BREŽICE - Včeraj zvečer so v Galeriji Meke odprli pregledno razstavo Alojzija Konca, ki bo na ogled do konca julija. Umetnika je predstavil kustos Dolenjskega muzeja Novo mesto Jožef Matijevič, v programu ob otvoritvi pa sta sodelovala violinistka Petra Gačnik in harmonikar Branko Rožman.
iO
Po glasbila v Novo mesto
V Novem mestu odprli prvo trgovino z glasbili na Dolenjskem in v Beli krajini - Konkurenčne cene
NOVO MESTO - Končno imamo tudi na Dolenjskem trgovino z glasbili, kjer lahko poklicni in ljubiteljski glasbeniki kupijo vse tisto, po kar so doslej morali v Ljubljano ali celo v tujino. Milan Popovič je na Šmihelski cesti v Novem mestu konec prejšnjega tedna odprl trgovino F-PLUS, v kateri so kupcem na voljo
HOJA PO ŽERJAVICI V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - V soboto, 3. julija, ob 18. uri zvečer se bodo na Marofu nad Mestnimi njivami v Novem mestu zbrali vsi tisti, ki so že ali pa bodo prvič hodili po žerjavici. Ta starodavni obred, ki ga vse pogosteje opravljajo tudi pri nas, priteguje vse več ljudi, ki si žele tako okrepiti notranjo energijo in se duhovno prečistiti. Obred bo vodil izkušeni Dušan Dobljanovič, ki je varno povedel prek žerjavice že tisoče ljudi. Vabljeni!

vse vrste klasičnih in elektronskih glasbil, različni sestavni deli zanje, notno gradivo, glasbeni učbeniki in drug drobni inventar. Po želji kupca hitro nabavi tudi tisto, česar trenutno nima na zalogi, poleg tega pa posreduje servisiranje in uglaševanje instrumentov.
“Na Dolenjskem doslej take trgovine nismo imeli,” je povedal lastnik trgovine Milan Popovič. “Ugotavljam, da je potreba po nji precejšnja. Na našem območju delujejo glasbene šole, pihalni orkestri, številni pevski zbori, ansambli narodne in zabavne glasbe, ki potrebujejo različen potrošiti material in instrumente, ponje pa so morali v Ljubljano in Zagreb ali pa še dlje.” Popovič sc je dolga leta ukvarjal z glasbo, zatiiKz lastnih izkušenj pozna ta problem. “Skrbel bom za konkurenčne cene, da sc bo kupcu zares splačalo kupiti tu in se mu ne bo treba odpraviti nakupovat drugam. Prihranek za kupca bo dvojen, dobil bo blago po ugodni ceni in si prihranil potne stroške. Blago dobivam neposredno od proizvajalcev, brez posrednikov, kar zagotavlja nižje cene.”
Trgovina je odprta vsak dan
MiM
i rgovin popoldne.
Zakaj mora 14 od 15 otrok iz OŠ Žužemberk v Kraljevico? - Ocenjevanje na OŠ Vavta vas - Kučan ne zna drugih evropskih jezikov - Kdaj asfaltiranje pri Laknicah?
Med starši iz Podgozda so nekateri nejevoljni, ker so jim otroke poslali na morje v Kraljevico. “Starši smo proti, da otroke iz žužemberške šole pošiljajo v Kraljevico. Kot bi jih poslali pred puškine cevi. Naj naše otroke dajo na Debeli Rtič kot novomeške. Če so tam begunci, naj te pošljejo v Kraljevico, in bo za naše dovolj prostora,” je povedal predstavnik staršev. Obljubil je, da bodo ogorčeni starši posiali protest v Ljubljano, če sc za njihovo kritiko ne bo nihče zmenil v Novem mestu. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območni enoti Novo mesto, so zatrdili, da njihova komisija ni nikomur dajala kakšnih posebnih ugodnosti in prednosti glede kraja letovanja. Komisija je pač obravnavala predloge za letovanje po vrstnem redu, kot so prihajali do nje. Predloge za letovanje daje lečeči zdravnik, ki ima na skrbi otroke s posameznih šol. Na zavodu sploh niso razmišljali, od kod je kateri otrok in kam naj bi potemtakem šel na letovanje. Gre za to, da so predlogi
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si ždimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,"Zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. irt 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
za žužemberške otroke prispeli pozneje kot za novomeške.
Ančka, kot sc je predstavila oseba, je v imenu več staršev rekla, da so nekatere učence ocenili v osnovni šoli Vavta vas slabše, kot so zaslužili z dejanskim znanjem. Ne razume, kako da so imeli ob koncu leta zadostno oceno tako tisti učenci, ki so “šele ob koncu leta poravnali dolg za nazaj”, kot tisti, ki so imeli skozi vse leto solidne ocene. Misli, “da v tej šoli nekaj ne funkcionira, kot bi moralo”. Sogovornica ni navedla predmeta, kjer seje po njenem zgodila šolarjem krivica, in šolsko vodstvo zato o primeru ni moglo povedali ničesar. Sicer je Maks Starc, ravnatelj OS Vavta vas, zatrdil, da je omenjena kritika na rovaš šole prva taka informacija, o kateri sliši. Niti učiteljski zbor niti svet staršev doslej nista obravnavala takih očitanih nepravilnosti. Sicer ravnatelj Starc ne zavrača takih kritik vnaprej, vendar bi sc bilo po njegovem lažje pogovarjati o konkretnih primerih kot na splošno.
Martin Popelan je v Dolenjskem listu prebral zgražanje neke gospe nad stavko kmetov in se z njim ne strinja. Priporočil je, da bi bilo dobro preračunati, kako velike stroške ima kmet na primer pri vzreji enega vola, saj bi bilo za kmečki štrajk potem več razumevanja.
Slavica Budna iz Dovškega pri
Senovem in Jože iz okolice Trebelnega sta sporočila, da sta tudi videla neznani leteči predmet, ki ga je pred nedavnim opazil Tone Kraševec iz Jelš pri Otočcu.
Silvester s Senovega meni, da oficirji nekdanje JLA ne bi smeli prejemati sedaj visokih pokojnin, saj so imeli že prej več ugodnosti kot drugi ljudje. Prepričan je, da prejemajo pokojnine v soglasju s predsednikoma Drnovškom in Kučanom. Silvester je tudi zatrdil, da oficirji nekdanje JLA še zdaj prihajajo v Slovenijo, in to v uniformah.
Stanko Kralj iz Pivke bi rad izvedel, kdaj bodo končno asfaltirali preostali del ceste od Spodnjih Laknic do Zbur. V času, ko smo iskali odgovor, so bili na Cestnem podjetju Novo mesto slučajno nedosegljivi, zato njihovega odgovora ne navajamo. Iz tistega, kar je o tej cesti povedal Marjan Dvornik, državni sekretar, na nedavnem sestanku v Trcbjcm, ni razvidno, da bi cesto posodobili že letos. Kralj je opozoril na grozeče še večje socialne razlike. “Tovarne se zapirajo. Bomo zato res samo še čisto navadni hlapci in dekle?” sc sprašuje.
Poklicala je tudi Ana Grandič iz Dolenje Dobrave pri Trebnjem. Zahvaljuje se Rdečemu križu Trebnje za podarjeno moko.
L. M.
NA VOUO KUPCEM - Milan Popovič v novi, lepo opremljeni in dobro založeni trgovini z glasbili.
HALO - ALO PIZZA!
®(068)24-415 ZARADI VAS
Od folklore in baleta prek magije do zaobljube
MOTNJE - Svetlano Makarovič so med nastopom hudo motili zvoki ponarejene ljudske oz. narodnozabavne glasbe. (Foto: P. Perc)
SREČANJE NA LISCI
LISCA - V soboto ob 15. uri bo Gostinsko podjetje Sevnica, novi najemnik Tončkovega doma, predstavilo na Lisci bodočo dejavnost te planinske postojanke. Za popestritev popoldneva bo uro pozneje pri Tončkovem domu nogometna tekma med posavskimi politiki in direktorji, temu pa bo sledila veselica.
MOKRONOG - Ko so še tik pred sobotnim večerom na 17. dolenjski kresni noči v Mokronogu v tamkajšnjem starem mestnem jedru plesalci metliške folklorne skupine “Ivan Navratil” pred gostilno Deu odplesali splet belokranjskih plesov, novomeška folkorna skupina Kres pa pred gostilno Žlajpah svatbeni običaj iz vasi pod Gorjanci - Barantanje za nevesto, ni še prav nič kazalo na dober odziv obiskovalcev h kresovanju.
Procesija ni napolnila dvorane Doma svobode, kjer so dekliči na večer pred kresom metali venčke iz “ivanj-skih rož”. Izročilo pravi, da se bodo dekleta, ki jim je šopek obvisel na strehi prvič, drugič, ali tretjič, omožila še pred letom. Zatem so slovenski baletni solisti Vojko Vidmar, Nena Vrhovec, Andreja Hribcršek, Helena Klasič in Andrew Stevns pod vodstvom Janeza Mejača navdušili, zlasti mlajše občinstvo z Rossinjevo Srako. Na kresno noč seveda ne gre brez magije. Tokrat so bili v ekipi čarodejev poleg madnarodnega mojstra moderne magije Wladimirja še Dani Gorjup, Auguslino in Peter Gunn, po pisanem sporedu v kulturnem domu pa sc je na mokro-noškem trgu začelo rajanje do jutranjih ur.
Opolnoči sc je velika množica zbrala okofi kresa za Strelovim turnom. Metliška folklora je stopnjevala raz-
položenje, ko je kresni recital pričela Svetlana Makarovič. Posebej za to f priložnost je priredila balado o Devetem kralju in občuteno pesem o praproti. Kresno paberkovanje je po običaju vodil Alojz Podboj-Slavc z zaobljubo, ki jo je množica gromko ponavljala: “Izbrani na kresni noči v Mokronogu svečano obljubljamo, da bomo v korist naše kresne dežele odklonili vsako plačo, ki bo višja kot pet tisoč mark!” Ekipa Slavčevc Modrc kronike, popolnjcna s ciganom Brajdimirom Ratajčičcm in Krjavljem, sc je obregnila ob poslance, ki da imajo v občinski menzi še zmeraj na voljo najccncjše in najboljše vino v Ljubljani. Krjavelj bi tistemu, ki bi dovolil izkoriščanje peska na Žalostni gori, košček djnamita vtaknil nekam, pa bi bila Žalostna gora takoj Vesela gora.
P. P.
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakal psiholog.
• Sramota, sveta jeza me pretresa: Slovenci smo potrpežljivi osli? Ne pride se prehitro nam do mesa. (Stritar; Dunajski soneti, 1873)
3.000 TOLARJEV ZA PRAVILEN ODGOVOR - Odgovorov na našo nagradno igro prejšnjega tedna je bilo kar nekaj. Zal tudi nepravilnih, saj ste nekateri zapisali, da smo slikali hodnik Ljudske knjižnice pa frančiškanske cerke in Študijske knjižnice. V resnici smo fotografirali hodnik hiše na Glavnem trgu, kjer je tudi fotokopimica “Nace” kol je zapisala izžrebana Anica Travnik, Sela Šumberk 34, p. Žužemberk. Ugibajte o skriti fotografiji še naprej, in če vam bo sreča naklonjena, boste morda prav vi dobitnik denarne nagrade. Izpolnjene kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto, do ponedeljka, 5. julija.

Kaj je na sliki? Moj naslov: . .
Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto
Lestvica narodnozabavne glasbe o studio ^ Studia D in Dolenjskega lista r>'
Žreb je za sodelovanje pri objikovanju Jcstvicc Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado NATAŠI BLAŽIČ iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:
1 2
3
4
5
6
7
8 9
10
Avemarijo zvoni - ALPSKI KVINTET
Najlepša leta - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI
Cvetoče lipe - ANS. TONIJA ISKRE
Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA
Naših 20 let - ANS. FRANCA MIHELIČA
Spet sva skupaj - HMELJARSKI INSTR. KVINTET
Na mnoga leta - ANS. MIRO KLINC
Fantič mlad - ANS. VINKA CVARLETA
Kmetova pesem - BRATJE IZ OPLOTNICE
Ženinu - FANTJE IZ VSEH VETROV
S
s n
(4)
V")
(7)
(9)
Predlog za prihodnji teden: Vse najboljše, draga mati - ANS. VESNA
H
•C/3
Z
2
S
Glasujem /a: Moj naslov;
Kupone poSljile na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto
j UCITEIJI KRM VSEGA HUDEGA
3
PLESNI
CENTER
DOLENJSKE vabi k vpisu v poletno plesno šolo
Vpis in informacije v petek, 2. julija, od 16. do 18. ure v Plesnem centru na Loki!
■	- Sem tik pred koncem, da veš. B Moje življenje je kol predor, zazi-* dan tam, kjer naj bi bil izhod.
-	Družinske razmere?
m	-	Učitelji.
m	-	Težko verjamem.
■	-	Rad sem pil konjak, saj veš.
■	-	Pa?
■	- Učitelji so mi ga prepovedali.
■	Matematik je rekel: “Konjak ali " šola. ”
-	To niti ni tako hudo.
u - Podobno je bilo s cigaretami. B “V razredu ne boš kadil!” se je m drla slavistka. "Po hodnikih ne
■	boš kadil!" je tulil ravnatelj. “V
■	kabinetu za kemijo ne boš kadil!"
■	je vreščala prfoksa za kemijo.
■	- lil?
-	Prenehal sem vleči. A tečnarjenja še ni bilo konec.
-	Se so te imeli na piki, kaj?
-	Na vrsto je prišla trava.
-	Trava?
-	Saj veš, droga.
-	Menda nisi...?
-	Sem, a samo marihuano. V družbi, se razume. Pa so izvohali.
-	Učitelji?
-	Ja. Prfoksi. “Letel boš, če te zalotimo še enkrat, ” je bil neizprosen Stari.
-	In?
-	Kaj bi storil ti na mojem mestu?
-	Zresnil bi se.
-	Tudi meni ni preostalo nič
drugega. Prekleta banda učiteljska!
-	Ce prav razumem, je zdaj vse O. K.
-	Hudo se motiš. Prfoksarija zdaj štrajka.
-	Ne vidim prave povezave.
-	Vzeli so mi vse lepo, zdaj pa bi me radi še do konca dotolkli.
-	Učitelji?
-	Menda govoriva ves čas o njih, mar ne?
-	Ja.
-	Učitelji, ja. Stavkajo zdaj pred koncem šolskega leta. Pintu. Radi hi mi prepovedali celo to, da bi uspešno končal šolo.
TONI GAŠPERIČ