436 France Vurnik Besedila za preverjanje V STISKALNICI Nekje je pritajeno — umika se s trgov — skozi zidovje tihe sobe se vsiljuje — povsod na preži — zmagovano in nepremagano mnenje — sprožilec za odločanje in izločanje O SVOBODI nekoliko pozneje, ko je že uzakonjena — v štirinajstih tezah za domače premišljevanje 1 — Zaprti med zidove, obloženi z odvečnimi stvarmi (za neprekinjeno potrjevanje), da smo —¦ razmetavamo svoj čas: 2 — kam s to svobodo odločanja o samem sebi? 3 — Ugasnila je melodija pesmi. Besedila za preverjanje 4 — Čakanje, dolgo čakanje, da privre nova, sveža kot potok v daljnem, tihem kraju. 5 — Za zdaj pa smo vse bolj tu: izobilje v mejah, ki jih določa gneča, ta hrupna, dnevnim lovkam podrejena gneča. 6 — V njej si vsakdo zase postavlja zidove za varnost, za privid svobode. 7 — Samota varuje svobodo. 8 — V zbranosti je, v zanesljivem odločanju. 9 — Preverjati, preverjati iz dneva v dan: 10 — Kdo si? 11 — Kaj si lahko v tej razdelitvi možnosti; do svojega deleža imaš pravico. 12 — Glina, izročena v obdelavo, mora prej ali slej dobiti svoje oblike, sicer bo čas odvržen v prazno. (Kdo bo klical na odgovor?) 13 — Laže je utoniti v valovih dolžnosti, ki te iz dneva v dan premetavajo po reki življenja kot iz trenutka v trenutek pretehtavati smisel vsemu opravljenemu in neopravljenemu za včeraj in za jutri; 14 — da bi ne zajadrali v odvečnost naravi sami, v brezpogojen upor zoper njo na tem nezanesljivem morju, ki še vedno skriva v svojih globinah plankton nepredvidljivih presenečenj. 437 438 France Vurnik PREVERJANJA I. Pesem uhaja z mladostjo in veter časa zagrinja z gostimi oblaki in meglo obzorje odločanja. Končni cilj postaja pljunek v vetru (ali proti vetru — to bi še oživljalo). Vse dalj se odmika zemlja, nič več nas ne priklepa nase: skozi neskončni prostor letimo v neznano in končni cilj postaja pljunek v vetru. Na pot, na pot! Za studencem, ki odžeja, da se razgrnejo zavese megle in teme za trenutek videnja in pomiritev odločanja. II. Z breze se je zgodaj obletelo listje. Dolga bo zima in mrzla. Pripravljeni smo nanjo. Tudi zame zate se je začela zgodnja zima. Nič ne pomaga: s hladom vsenaokrog; najbolje bi jo bilo prespati kot medved in priti ob pomladni odjugi na svetlo — z novim upanjem. Zima v duši. Zima v zemlji. Čakanje in upoštevanje naravnih muhavosti. Besedila za preverjanje III. Čas priganja, čas priganja: treba se bo ozreti po mirovanju daljnih zvezd. Neznosna zagatnost — in če zapiha veter raznaša pelod strupenih rož. Kako da jih nismo opazili v botaniki našega življenja? Čas priganja, čeprav ne bo treba polagati računov — kako preprosto odpada jesensko listje. IV. Trpno in strpno stanje — nizka meglica v jesenskem večeru. Hrupni mir in hoteni počitek (beg pred nesmiselnim razdejanjem?) (umik k virom, k reki, ki je odplavila mladost?) Neorganizirane in nehotene priprave na nov spopad s kugo časa, z njegovo votlo praznino? Samo nobenih organ-iz-acij, nobenih sis-te-mov, za božjo voljo, saj smo stari že nekaj tisočletij — stare starine starčevske: 439 440 France Vurnik vse je znano, samo pri oslovskem kašlju se še zatakne in potem po vrsti, pa ne kakor hiše v Trsti, kar tako, kar tako brez reda, ne-sistem-atično apatično, astmatično in napeto, ožeto, z obrazom mimo obraza, z veliko obrazov v eno smer z odprtimi usti in brez pričakovanja, da bo nad glavami zakrilila beseda zemlje in njene neizprosne kemije. Sistematične besede, organizirane besede. Odloča pa, ukazuje, rešuje in pogublja kemija zemlje kar brez formul, brez form; o ti brezoblična, ne-organ-izirana, nesistem-atična zemlja, žemljica — kruta dobrotnica, oblastnica uzakonjena brez volje teh, ki te teptajo ... Si bil na vrt? Si videl smrt? Se jo kaj bojiš?