Pregled pravosodstva. 287
Pregled pravosodstva.
788. Obljuba najemodalca, da ne bode najemne pogodbe odpovedal, dokler bode lastnik najemnega predmeta, je veljavna.
R. z dne 18. marca 1896, št. 3198. G. Z. št. 35 ex 1896.
789. Posojilo, katero se je dalo vedoma v svrho nadaljevanja igre, ni iztožljivo.
R. z dne 4. februvarija 1896, št. 954. G. Z. St. 32 ex 1896.
790. Oni, kateri postopa, ne da bi imel pooblastila, za druzega, zavezan je kot poslovodja brez naročila po §-u 1035. obC. drž. zak., da druzemu kontrahentu vse ono da, kar bi bil le-ta opravičen zahtevati iz veljavne pogodbe.
R. z dne 21. aprila 1896, št. 4587. G. Z. št. 35 ex 1896.
791. V zakonu z dne 18. februvarija 1878, št. 30. drž. zak. vtemeljene odškodbe za oteženje obrta razlaščenca, povzročene po razlastitvi zemljiške parcele, se ne more radi tega odkloniti, ker obrt ni stvarna pravica združena z razlaščeno nepremičnino. Tako odškodbo zahtevati se pa more samo za čas obrtnega oteženja in sicer v znesku, ki je jednak prihodku,^ odgovarjajočemu zanj porabljenim lastnim stroškom. V postopku, kateri uravnava navedeni zakon, se ne more zahtevati povračila onih stroškov, kateri so vdeležencem nastali s tem, da je posredoval pravosrednik.
O, z dne 26, februvarija 1896, št. 1666. J. M. 1275.
792. Pri zahtevi po zakonu z dne 5. marca 1869, št. 27. drž. zak. se prašanje, ali je slučaj, kateri je imel za posledico telesno poškodovanje ali smrt človeka, zmatrati kot dogodek v obratu v zmislu navedenega zakona, ker to vprašanje zadeva meritum stvari, no more dovesti do razsoje z vgovorom inkompetence.
R. z dne 3. januvarija 1896, št. 15053. J. M. 1260.
793. Okolnost, da je zadruga navedla v svojih pravilih prejemanje hranilnih ulog od nedružabnikov kot predmet poslovanja, ne ovira, da bi se vpisala v zadružni register (§ 1. zak. z dne 9. aprila 1873, št. 70. drž. zak.)
R. z dne 21. aprila 1896, št. 3981. G. Z. št. 32 ex 1896.
794. Faktura, v kateri se nahaja zaznamba plačila, katera se je pa podala kupcu še le po izročitvi blaga, ne more ustanoviti forum contractus.
O. z dne 3. januvarija 1896, št. 153L0. J. BI. št. 30 ex 1896.
796. V tem, da si je stranka pridržala, od nasprotne stranke tirjati stroške, kolikor jih bo odmerilo sodišče, ne leži poravnava, po kateri sta se stranki zjedinili na sodno odmero, katera se ne more izpodbijati potom rekurza.
O. z dne 12. marca 1896, št. 2854. G. Z. št. 32 ex 1896.
796. Kavcija za ustavitev je zastava za škodo, katera bi izvršitelju morda nastala s tem, da se ustavi izvršilo; ako se odstopi od tožbe na izločitev, dovoliti se sme položniku izročitev samo tedaj, ako le-ta dokaže prostost od zastave ali ako toženec privoli. Razprava o izročitvi je čin
288 Pregled pravosodstva.
pravdnega postopka in se morajo torej nanj uporabljati določila §-ov 24. in 26. zak. z dne 16. maja 1874, št. 69. drž. zak.
0. z dne 2B. februvarija 1896, št. 2349. J. BI. št. 32 ex 1896.
797. V §-u 107. k. z. določen je samo jeden kazenski postavek; izjava obtožitelja, da se odpoveduje uveljavljati v tem zakonitem določilu navedene obtežujoče okolnosti, ne more povzročiti delitve kazenskega postavka.
R. z dne 28. januvarija 1896, št. 584. J. M. 1258.
798. Plavž še nikakor ni vodna zgradba v zmislu §-a 85., lit. c) k. z. radi tega, ker se nekateri njegovi deli gonijo z vodo.
R. z dne 29. maja 1896, št. 4213. G Z. št. 35 ex 1896.
799. Očitanje perfidnega ravnanja presojevati je po §-u 491. k. z. (in ne po §-u 488. k. z.), kader se ne gre za podtikanje, ampak za kritiko-vanje določenega delovanja.
R. z dne 13. maja 1896, št. 5612. J. M. 1271.
800. Zaslomba, katero ima dolžnik na premoženji tretjih oseb, kateri z upnikom niso v nobeni obvezni razmeri, ne pride v poštev pri razreševanji prašanja, če so po zmislu zakona z dne 28. maja 1881, št. 47. drž.
- zak. § 1. obljubljene ali dane imovinske koristi gospodarstveno pogubne. R. z dne 28. marca 1896, št. 1625. Z. f. V. St. 31 ex 1896.
801. Tudi če ni pogojev §-a 1425. obC. drž. zak. mora razsodni sodnik, sprejeti pri razpravi v to svrho položeni znesek, da se škodo po §-u 229., lit. b) k. z. poravna, in mora pri razsojevanji o prašanji glede zastaranja delikta to položitev vzeti v poštev.
R. z dne 8. aprila 1896, št. 3692. G. Z. št. 29 e:c 1896.
802. Sestava zapisnika, katero določuje § 277. k. pr. r., ni sama na sebi konec zaslišavanja priče, nasprotno ima priča takrat priložnost, neresnične izpovedbe med obravnavo brez kazni preklicati.
R. z dne 21. februvarija 1896, št. 15162. J. M. 1264.
803. Zadržek prisege radi tekoče preiskave (§ 170., §t. 2. k. pr. r.) ravna se po stvarnem položaju v momentu zapriseganja; merodajna je preiskava, ne pa okolnost, ali je preiskava pravno vtemeljena, tudi ne možnost kake poznejše izpremembe.
R. z dne 31 marca 1896, št. 3637. G. Z. št. 36 ex 1896.
804. Rok za pravne leke prične teči državnemu pravdništvu z vročbo sodne naredbe vložnemu zapisniku državnega pravdništva, ne pa še le z vpogledom od strani državnega pravdnika, kateri se dogodi morda še le prihodnji dan. Ako se je vročil prepis, predno se je podal izvirnik (§ 78. k. pr. r.), določuje vročba prepisa terminus a quo.
R. z dne 24. marca 1896, §t. 3329. G. Z. št. 36 ex 1896.
^Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
za pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 6 v Gospodski ulici; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.