za lodiik in kratek čas Izdfila družba sv. Mohora. Perri zrezek. ififK z dovoljenjem visokočast. K e r š k e g ii kiiezoškofijstva. V Celovcu 1860. Natisnil Janez Leon. 3 0 -12- 2002 .«!•>••.! .•!« II ••. t i : •• . ; s stiir'nn heršntiskhn pozdi Bog vas spri/IIi!"' primejo „s/oi-e?iske večernice^' (hins ])errolcraf z(i roiitars/io jxtlico za na pot po s/orensfii/i l;rajeli. Naj hi jih v vsaki hiši, hodi si nizkeqa ali visokega stemena, prijazno sprejeli in z veseljem prebirali v svojo časno in večno srečo! Pripovedovale bodo vesele iti žalostne dofjodhe iz življenja, človeškega, kako Bog vse dobro plačuje, vse hudo pa kaznuje; razkladale hodo prečud/io modrost iti previdnost Božjo, ki je v svoji nezapopadljivi skerbi za blagor človeštva razgernila po vsem svetu brez mere koristne lepote in v življenje poklicala brez števila manjili in veči/i stvari, da bi služile človeku v korist in v razveselo-vanje; kazale bodo Slovencoin pot, po kteri naj hodijo, da hodo srečni časno in večno in kako naj obračajo božje dar i, da bodo po njegovi sveti volji vedno napredovali v svojem gospodarstvu in v drugih potrebnih vednostih. To ho cilj in konec s/ovenskint vecernicmn, ki bodo vsaj dvakrat v letu jn-ihajale na heli dan. — Slovenske domorodce, posebno casfito duhovščino, pa seréno prosimo, naj jih prav marljivo razširjajo med slovenskim ljudstvom, da bo družba sv. Mohora veselo rasla in obilno koristi donašala vsem Slovencom še mnoyo mnogo let. Z Bogom! Zgubljeni, pa spet najdeni sin. (Domača povest iz starih časov), \ko prehodiš dolge Šlenge, in se razširi pred lebo prijazna spodnja dolina Bohinjska, zagledaš pred sebo Nomenj, pervo vas Bohinjsko. Čedna vas je pri cesti; hiše so belo zidane, prebivavci premožni, ker redi jih polje, živina in drevarija. V starih časih je bilo pa drugači. Ker fužine niso delale. ni bilo rudarije in drevarije ; polje je bilo prevlažno, vreme merzlo in deževno, in delj je ležal sneg na ravninah, ker je bilo gozda neizmerno veliko. Tudi z živino je bila slaba reč, ker ni še bilo kupčije z maslom; na paši so pa ludi volkovi in risi živino in pastirje napadali. Ker domd ni bilo zaslužka, so možje hodili po širokem svetu s trebuhom za kruhom, in med letom so le toliko doma ostajali, da so poorali. Žene so pa biie vse leto doma; živino in polje so opravljale, predle in Ikale. O svetem Martinu se je pa vračala vsa družina k domači koči z nekoliko dnarci in z mnogim] novicami. Slov. veiSemice. I. rv. j[ V listili starih casili, davno pred Francozom, je stala na ševii nad Nonienjeni lesena uborna kočica, pri Šoviji se je reklu. Ta koča je imela tri prebivavce. Oče Ševcij je bil lovec. Pobijal je divje koze, serne, medvede in volkove. Takrat je bilo dovolj divjaščine celo blizo vasi. Grajšine se niso poganjalo za lovsko pravice v Bohinju; kmet tudi nikomur ni branil loviti, ker lovec mu je bil velik dobrotnik, ker je pokončeval sovražnike živine in polja. Ker je pa lovsko delo nevarno, posebno pri medvedih in volkovih, lovcov ni bilo veliko; med njimi je pa morebiti oče Še-velj bil pervi. Vsak teden je prinesel z gore sernjaka ali divjega kozla, in vsak pondeljek iz Kranja polovnik žila za gamsovo ali medvedjo kožo, in tudi kako igračo mlademu sinčku. Imeli so pri Sevlji tudi nekaj koz za mleko in maslo. Tako so Ševljevi pošteno živeli, brez velikega truda in skerbi, akoravno niso imeli njiv in travnikov. Bili so pa tudi dobri ljudje, in marsikter popotnik je dobil pri njih košček mesa in kruha, kakor tudi gorko prenočišče v hiši pri peči. Mar-siktér zimski večer so dosedeli pri levi ; oče je razkladal lovske dela in nevarnosti, popotnik je sterme poslušal; deček, ki je igral s treskami je nehal igrače prekladati; mlada žena je pa urno verlela nit in kolovrat, ker se je veselila, da ima tako jakega moža, in pokladala je treske na ogenj. To so bili veseli večeri. Pa večkrat je žena slonela z cletelom na levi, moža že drugi večer pričakovaje, ko je zunaj v gosti lami burja tulila ob slemenu, in sipala sneg in sodergo v okna. Tako vreme je bilo, ko ženi prineso žalostno novico, da so našli moža ubitega v globokem pre])adu. Bilo je sred posla, ko prineso merliča domü. Ni se zvedilo, ali se mu je spodersnilo v globočino, ali ga je medved prevernil, ali se je vanj zagnal zalézen divji kozel, in ga puhnil črez pečevje. Mertev je bil, in zapustil je malo denarjev in prazno uborno kočo vdovi in sinčku. Puška na kresalu, ki je do zdaj vse redila, je obvisela in zarujavela na steni, in tisti, ki jo je imel v roke vzeti : je stopil zdaj komaj v peto leto. Naglo je v hišo prišlo siromaštvo. Žena , sicer mlada in terdna, ni imela s čem sinti preživiti. Na mezdo v delo hoditi, je takrat še malo izdalo, ko so kmetje vse obdelovali s svojimi ljudmi', saj polja in živine niso imeli veliko. Tudi mezda je bila majhina, ker je bilo vse po ceni. Celo preje in tkanja niso ljudje veliko drugam dajali, ker v dolgih zimah so vse domače ženske popredle in popledle, možje so pa tkali, mezelan in rašovino ravnali. Vendar je včasih vdova vsaj nekoliko dela dobila pri premožniših hišah. Tudi so ji sosedje dajali nekoliko žita, prediva in volne v Boga imé. Saj so takrat še radi v Boga ime dajali, ker ni bilo toliko reveže v kakor dandanašnji, ko imamo toliko de- narja. Vdova ni ravno lakolo umirala; pa skerb za delela in žaiosl po zgubljeiieni možu in toliki pre-membi goljufive sreče jej nisle dale pokoja, da bi z voljo terpela nenavadno revščino. Pride k naši vdovi črez nekaj tednov znanu beračica iz Tomina. Prenočila je tukaj, veliko je pripovedovala o nadlogah in težavah njenega življenja, in vganjevale sle z vdovo, kako bi se mogle polaj-šati skerbi' človekove. Nar goloviši pripomoček so se jima zdeli zakladi: pa kdo ve za-nje? Spomni se bcračica, da je slišala, kakor so pravili stari ljudje, da je skozi Bohinj bežal iz Iraškega pregnan kraljič ; ker so mu pa preganjavci bili za pelami, da ni mogel sebo odnesti vsega premoženja, je vzidal velik del zlatnine v kapelici na Premu. Preganjavci so ga pa kmalu potem /alekli in ubili. — Beračica scer ni vedila , kje je na Premu, vendar i .ie si je bila zapomnila. Drugi dan je šla beračica svojo pol, pa globoki spomin na povesi je pustila v vdovinem sercii. Le eno misel je imela vdova: zaklad mora njen bili, naj velja kar hoče. Pridjala je sicer beračica svoji povesti , da govori prerokovanje , da bo izkopavca onega zaklada kmalu zadela velika ne-Si*eča , ker so listi denarji prekleli zavoljo krivic in odertije kraljiceve. Pa vdova si misli : nemara prerokovanje laže ; ako je pa resnično, ali me more zadeti nesreča, ki bi bila hujša, kakor smeri moža in rednika? Saj mi vendar noče še sinii vzeti? Ako ga pa vzame, saj ga ])0 vzel k sebi ! Samo priložnosti je vflova že čakala; kapelica namreč je pri cesti: po flnevH hodijo vedno ljudje memo, ki hi jo vtefrnili viditi, po noči se je boia sl-aliov in zverine. Prišel je praz.nik svetega Rešnjega Telesa. Gorko pomladansko soince kakor ludi mogočno streljanje pri stari fari na Pavnjali je vahilo ljudi k slovesnemu opravilu. Spraznila se je Nomenjska vas, le slarčiki in otroci so domd ostali. Med zadnjimi zaklene tudi naša vdova svojo kočo , in se spusti med pobožnimi proti cerkvi. Ta dan si je namenila sklep izpeljali, ker sv. opravilo dolgo terpi, in ni misliti, da bi kdo na tako svet dan imel drugo pot kakor v cerkev. Zalezovavca se ji tedaj ni bilo bati. Pač je mogla misliti, da je pregrešno njeno početje, da oskrunuje praznik gospodov , obhajala jo je groza, ko se je spominjala prerokbe , pi — saj je znano , kako težko človek opusti, kar si jf v sli in strasti namenil. Koliko ljudi je že mislilo : Bog in kazen je še daleč ! — Pa koliko se jih goljufd ! Vdova pride na Prem. Sinka je za roko sebo pripeljala , da se mu samemu doma kaj žalega ne primeri, hišo je zaperla, ogenj dobro zagrebla. Vse je v varnosti. Rovnica , ki jo je na delapust sera prinesla , še tičf v germu ; nikogar vaščanov ni več memo. Zazvonilo in vstrelilo je že na Rav-njah. Vse je vgodno , vse je pripravljeno. Mati vstane, sinu zažuga, naj se ne gane spod germa, dokler je nazaj ne bo ; vzame rovnico, in gre v kapelico. Premsko znamenje stoji ob cesti na stermem vinku pri Lepencali, drugi vasi Bohinjski. Globoko pod slenno goro Sava buta ob skalovje , in dola zeloii ir na široko in dolgo. F{er je voda bolj lena, jo po navadi berv cez njo postavljena; kedar pa ob povodnjih priteka, berv izvlcčejo, in se v čolnu prevažajo. Takrat ravno ni bilo bervi, ker se je sneg na planinah topil, in je Sava bila velika. Ko mali odide, se sinu kmalo ni več priložno zdelo, pod gerinom tičati ; skoči tedaj na kraj, kjer se mu je odperl velik razgled na vse kraje. Savski vertinci, bele pene nad mirnim zelenim breznom, in dolgi čoln ob kraji obudi' detetovo radovednost, in zmuzne se mladi Sevelj memo skalovja in gormovja po derči doli na Savski brod. Vsede se pobič v la-dijo, gleda postervi, ki pod njim švigajo, meče kamenje za njimi in tudi kruhove drobtine ; ko so lega naveliča, začne čoln zibati; to mu daje pravo veselje. čoln se pa izmuzne, in kmalo sta deček in ladija sred reke. Vdova je pa med tem, izrušivši kamnati tlak v kapelici, kopala in grebla po sipi in persti, iskaje zlatega boga. Ni se trudila pol ure, ko rovnica za-brenči ob terdi reči. Bila je železna skrinjica. Vdova je komaj od tal vzdigne; ko pokrov odbije, zagleda v skrinjici samo suho zlato; zdaj pa popusti kapelo in kopuljo, ter teče k germu, kjer je sina pustila. Ni ga več, in polovica veselja je preč. Kliče ga na vse gerlo, pa ne oglasi se sin. Gleda doli na Savo in g^ori y breg, pa sini'i ni veò viditi; soj se že davno skozi Stengo pelje. Ne misli vdova, da bi otrok tako serčen bil, da bi se podal na neznano vodo. Nemara, sama pri sebi pravi, mene ni btel čakati, in je donni tekel. Žena vzame ledaj polovico zlata v predpert, polovico s skrinjico zakrije v gost germ, ter biti' proti domu v veselju in skerbéb. Domu pridši, najde vse zaklenjeno, sinü pa tudi Inkaj ne more od nikodar priklicati. Morebiti je šel s pastirjem za kozami, o poldne bo prišel donni zdrav in vesel, se žena zopet tolaži, in gre nazaj po ostanek zlatnine. Kmalo je vse bogastvo doma. Ni poznala vdova takih denarjev, in tudi sošteti jih ni mogla, ker ji ni bilo mogoče, tolikega števila v glavi obderžati. Prijetno je bilo gledati tak kup kovanega zlata; pa vdove se je že jela poprijemati tesna misel, da je bogastvo morebiti laipila za edinega sinu. Prišli so vaščani od obhoda, nihče ni vedil kaj o sinu povedati; prišle so koze s paše, pa fantička ni bilo s pastirjem. Treba je bilo, da grejo sosedje otroka iskat. Dva sta šla v goro. Vdova sama z detetovim botrom je iskala ob Savi od Prema celo do Obernj. Vso noč sta žgala jeriče in klicala sinii, pa zastonj sta se trudila ; še čolna nista nikjer zapazila, da bi bil obtičal, ker voda je bila velika, in je na večer še pritekla, ker je bil topel dan. Domu pridši je vdova zvediti mogla, da tudi iskavca po gori nista nič opravila. Malo upnnja jej je ostalo, da sin še živi ; da bo pn kdaj nazaj prišel, skoraj ni mogla upati, ker sin jo bil še precej neumen, in ni drnzega vedil, kakor to, da jo ŠovljevTono iz Nomonja, — da je Bohinjec, mu ni še niličo povedal. Vdova zdaj proda koze, zapusti leseno kočo, in se podii v zidano hišo na IJistrico k sorodnikom. Tam je tiho živela, molila in v Boga imo dajala. Ni ji bilo treba delati, in jedla jo beli kruh, toda med solzami. Kmalo se je raznesel sum od zaklada, pa ljudem ni bilo mar vdovi krasti, ker se jim je vender le smilila, novi domačini so jo pa varovali in stregli, nadjaje se bogate zapuščine. Preteklo je pet in dvajset let. Vdova je že precej oslabela, akoravno ni nosila žuljev na rokah in težkih bremen na plečih. Ni bila stara, pa se je pripravljala na snicrt, ker ji je vtonilo vse veselje do življenja. Bili so nekdaj časi, ko je naročala vsakemu, ki je šel iz Bohinja, naj poprašuje po sinu. Iltela je nekdaj vse zlatovje v dno jezera potopiti, ako za to sinu nazaj dobi : polovico blaga bi mu bila dala, kdor bi jej povedal, pod kterim grobom sin p«civa. Pa zdaj^ se je žc naveličala upanja in tugovanja. Zopet pride k vdovi tista beračica, ki je pravila od ubežnega kralja in zaklada na Preniu. Bolna je bila veliko let, okrevavši se, je pa precej hitela v Bohinj k listi vdovi, ktero je s povestjo obogatila. Bodalo je bila obdarovana, v zahvalo jo oa vdovi zopet nekaj svetovala. Ker je vdova grešila, pravi beračica, daje o prazniku zaklad kopala, naj s tem pokoro stori, da iz zaklada v božjo čast in slavo cerkev sozida. Če je sin še pri življenji, bo morebiti prišel nazaj; ako pa ne, bo vendar zidana cerkev njeni in njegovi duši v prid. Vdova stori', kar je svetovala beračica. Začeli so apnjenice kuhati in bruna goniti: prišli so Lahi, in v dveh letih so postavili cerkev in zvonik nad sedanjo Bistrico na mestu, kjer se zdaj pravi : „Na pozabljenem". Da bi altarje naredil, prosijo možje imenitnega umetnika iz Ogleja, ki je nedavno v' Kranj prišel, staro cerkev zaljšat. Ker se je dobro plačilo in dokaj dela obljubilo, da slikar besedo, in črez malo dni prijezdi skozi Stenge. Gredočemu skozi Nomenj pokažejo spremlja vci poderto kočo, v kteri je svoje dni vdova prebivala. Umetnik, kakor osupnjen, ogleduje kočo, dolgo vas pod hribom, stormo goro z redkimi mecesni, potok s trojnim slapom, in mane se ob čelo, kakor bi hlel daven spomin zopet obuditi. Stermo ga gledajo spremljavci. „V Ogleju," spregovori slikar črez nekaj časa, „sem vidil več lakih podob ; ako se prav spominjam, je neki Anton Ševljev ravno ta kraj naslikal in govoril, da je tukaj njegova domovina." „„Oh! če je lako, je on sin ravno liste vdove, in hiši se pravi pri Ševlji"", odgovorijo bohinjski možje polni veselja. Slikar na to pove, da je Anton Ševljev kot majhno dele prišel v Terst z bogatim gospodom; da ga je gospod tam redil in v šole dajal; potem je Anton nčil gospodove sinove, dokler m Tersta zapustil in se podal v semenišče Oglejsko. Večkrat, je djal umetnik, mi jo pravil, kako ga je ladja nesla med visokimi gorami memo neznanih vasi naprej ; kako ga je noč ujela lačnega in obdivjanega ; še le proti jntrn je mogel zadremati. Ko so zbudi, je pa tičal v plitvi vodi na neznanem produ. Kolikor časa je mogel, je šel potem pri vodi nazaj, pa zašel je v veliko mesto, kjer nihče ni vedil, kje je pri Ševlji na Nomenji. Ko je po ulicah okoli hodil ves zbegan jokaje in npraševaje, ga je našel tisti Teržaški gospod; kupil mu je jedi in pijače, in ga sebo odpeljal v Terst. Anton se je dobro učil. V semenišču se je z drugimi vred z nar boljšim vspehom pečal tudi s slikarijo. Pravil mi je, daje že kot dete v domači koči lesene igrače rezljal in jih lisal z barvami, ki jih je kuhal iz ilovice in raznih zelišč. Narisal je v semenišču tudi domačo kočo, kakor mu je bila še v spominu. Zdaj je pobožen in učen mož, in je naj mlajši korar Oglejske cerkve. Vdova je komaj verjela novico, ki so jo prinesli mozjé. Hitela je k slikarju, da se je iz njegovih ust resnice prepričala. Pismo se je spisalo, in nesli so ga možje črez gore v Oglej. Ko je mladi korar zopet zaslišal skoraj pozaljljeno Bohinjsko govorico, ko je zvedel, da mati še živi in kako, se je precej napotil gledat starih krajev in objemat staro mater. Ko je prišel, sla se z materjo komaj spoznala, in komaj zavedla neizrečenega veselja. Dodelano cerkev jo sin blagoslovil. Fervo mašo , ki jo je slišala vdova v svoji cerkvi, je bral zgubljeni zopet najdeni sin. Vzel je potlej korar mater sebo v Oglej. Odsihmal jej ni bilo treba več žalovali po zgubljenem sinu. S to povesijo me je učila ranjca teta, naj ne hrepeni' človek po nezasluženem bogastvu, kakor una vdova. Bodimo vselej zadovoljni s tim, kar nam je izročil usmiljeni Oče v nebesih. J. Men cinger. Pesem za domače šmarnioe. Spet kliče nas venčarii maj, K Marii na.s kličci v svet raj : Cvetlice goščave Si venčajo glavo, Raduje se polje in gaj. Vse drevje si vonča glnvó, Po drevju pu ptičke pojó, N-^beški kraljici Marii Devici Čf.ščenje in sUivo dsjó. In šmarnice nježno cveló, Vortnice se v vence pietó, Da krasneea maja Se slava obluija Cvetlici Marii lepö. Pod lipo kapel'ca stoji, Tam kinčan oliar se svilii". In biser oltarja. Ko juterna zarja. Podoba Marijna slovi. In kedar se majnik rodi. Kapel'ca ko verlec diši: Oltar in pa stene So vse razcvetene. Da bolj se Marija časti. Sem vsaki dan rad pribež(m, Marijo prav lepo častim; Do nje vse veselje In serčne imam želje, Za njo le živim in gorim. Ko zarja zlati vse goré, Darujem 3Iarii sercé, Opoldan spet tečem V kaperco in rečem : Oh, prosi, Marija! za me. Kclar sonce za goro zbeži In Ave Marijo zvoni, Zdiliujem: O Mali! Tvoj liočem ostali, Dokler ne zatisueui oči. Tako se Marija časli, Ker Miiij njene slave cveti: Za n resne sirote Pa Mati dobrote 1'red sedežem božjim kleči. Le kliči nas venčani maj, Iv Marii nas kliči v svet raj! Da večno veseli Bi slavo tam peli Marii, o Jezus nam daj! Jožef Vir k. 3. Voznik in zadnji konj. Sreča je, ne po svclu hoditi, pravi jutrovec ; Slovenec že sme lemii pregovoru pristaviti: pa še veča sreča je, ne po svetu vozarili. Ali Anzè, kmet na Gorenskem, ni bil te misli; zanj je bilo največe veselje po svetu vozariti, doma biti pa naj veča nesreča. Bil je še mlad, ko so nni odmerli starši in zapustili lepo premoženje: polje, travnike, gozde — vse v najlepšem redu; v hlevu imi je sialo šest rejenih konj in dvanajst molznih krav; v skrinji v predalu je počivala marsiklera pelica. Shrambe so bile napolnjene i žiloiii, pre-divoni, platnom in maslom. Ali Anžehi vse lo ni bilo dosii, delo pa mn ludi ni dišalo, gorel jo le za vožnjo. Začel je tedaj vozarili; hodil je v Gorolan po predivo, v Terst pa je vozil (lile, železo in kar je dobil. Za gospodarstvo mu ni bilo mar. Bil je pa ludi malo doma in še takrat, ko ni bil na cesti, je prebil več časa v keremi, kakor v lastni hiši. Vozarenje ga je čisto popačilo, učil se je le sirovosti, pijančevanja, kletvine in rotenja; zgubil je vero in zasramoval vsakega, ki ni pozabil božjih zapoved. V petkih in postnih dneh je žerl ta „štangreiter" po kerčmah pečenko; v nedeljah mod božjo službo je nalival želodec, med tem ko so njegovi konji, ktere je med potjo preklinjal in neusmiljeno pretepal, sfradali zunaj kerčme ali pri praznih jaslih. vSe imenitno se mu je zdelo tako življenje, češ, da ljudje vidijo, da nisem bebast kmot, ki se posti' in v cerkev hodi. Kaj mu je bilo mar, če strada njegova živina ali ne, da je bil le sam sit in zalit; kaj je maral, kako se gospodari na domu, kako se godi njegovi ženi in otrokom, dokler je bilo kaj cvenka. Če je prišel domu, je bil nesterpljivo ošaben, za malo se mu je zdelo, meniti se s sosedi, ki so se pridno doma deržali; večkrat je govoril: „Kaj bo ta zabita beračija z ovseno slamo v glavi ! Sramujem se, da sem v takem gnezdu rojen: pa ne bom več dolgo tukaj, že se pogajam z gospodom Kljukcom v Terslu, da bi mi prodal hišo". Začel se je tudi po tuje pačiti v obleki in govoru : bos (was), pa ši (si = da) je imel vedno na jeziku, ker drugega znal ni, daravno je terdil, da zna nemški in laški. Tikali ga ni smel nobeden \eč, le kdor mu je rekel „oni", tenni je privoščil še kako besedo. Ta navada in prevzetnost ste mu pa dale pri soseščanih priimek : gospod Bos. Ko je bil doma, je bil vsaki dan pervi in zadnji v kerčmi in njegov sedež je bil v kotu za mizo. Tukaj ni bilo njegovega bahanja ne konca ne kraja; govoril je vedno le sam o sebi in štel na persie najbogatejše teržaške gospode, s klerinii se lika in ki ga vedno vsi kmalu na kosila vabijo, da se le v Terst prikaže, da se mu že silno zdi, ker ne more vsem uslreči, v zamero pa tudi rad ne pride. Pravil je, kako mu je kazal ta in ta veci kup terdih križavcov, kakor nareže škopar skoz cel teden skope in uni zverhan mernik cekinov. Verjeli mu ljudje niso dosti, vendar je dobil ludi take, ki so ga radi poslušali. To je šlo tako nekaj, ali ne veliko let. Pametnim ljudem se ni zdelo čudno, da je šla njiva za njivo, gozd za gozdom v tuje roke; ali on je govoril, da prodaja svoje posestva le zavolj lega, ker so misli v Terst preselili. Tudi listi, kterc jo poprej s svojim bahanjem slepfl, so začeli z glavó majati, ko je prišel Aiiže od šest na dvoje konj. Nekega zimskega večera privozari domu lačen in žejen le z enim konjem, in še la je bil bolj koslnjakn kakor konju podoben, pri vsem lem pa je še hudo šepal. Ker je imel Anže na velki cesti že v vsaki hiši, spod klere visi' smreka, kaj nakredanega na tramu pod stropom ali pa na durih, mu niso hleli več na brado slreči, v žepu pa ni bilo več cvenka. Denarjev je vendar le moral dobili, na vsako vižo, če se pes obesi! A\i ta reč ni bila lahka, prodano je bilo že vse, na posodo pa mu ne bi htel nobeden nič dali. Spreže konja, kakor je imel že navado z glasnim preklinjanjem, rolenjem in neusmiljenim pretepanjem, gre v hišo, se vleže k peči na klop, ter premišljuje, kako bi prišel k denarju. Dobro uro leži' lako, pa ne zine besede. Na to vstane, gre v hlev, začne rotiti zadnjega svojega konja in ga zopet neusmiljeno biti. Spoka ga iz hleva v sneg, sam pa mahne po stezi proti sosednemu gradu. Ko pride do grajskih vrat, spleza po drevesu, ki je tu stalo kviško, se skobaca na zid in stopi v grajski vert. Vrata od znotraj s ključem, ki ga je pustil vratar v ključavnici, tiho odklene, malo odderzne in stopa po perstih naravnost proti kapeli : tu poišče ključa, odprè tiho kapelične vrata, se zmuzne noter in pobere vso sreberno in pozlačeno cerkveno posodo. Med tem, ko se je to godilo, sledi zadnji zvesti konj njegov stopinjam gospodarjevim in se zmuza skoz odderznjene grajske vrata. Ko dospe pod lopo, pride z glavo ravno med vervi, ki so visele iz zvonika in spodej ravno ta večer skupej zvezane bile. Konj potegne in začneta peti oba zvona ravno takrat, ko je Anže že nabral posodje in se obernil iz kapele. Glas zvonov in pa konjska glava, ktero je v temoli zagledal in mislil, da je peklenska pošast, ga tako prestrašita, da kar z mesta ne more. Preden se zavé, so bili že grajski blapci pod lopo in kmalo potem tudi grajšak in vsa njegova družina; celo več sosedov je prišlo blizo. Našli so hlapci konja pod lopo in Anžeta, ki je na pomoč začel vpiti, v kapeli s cerkvenim posodjem obloženega. Lačnega konja so zaperli v hlev k polnim jaslim, Anžetu pa roke zvezali in posadili ga v merzlo klet, ter vrata zaklenili. Sodba je razjasnila vse; Anže je bi zatožen cerkvenega ropa in po postavi obsojen. V sodni zapisnik je pristavila modra sodnija še te-le spomina vredne besede : „Ker pa je najviši sodnik v svoji neskončni modrosti izvolil hudodelnikovega zvestega konja za namestnika svoje pravične roke in po njem obvaroval grajšaka Janeza zgube, božji hiši ohranil SloT. veiSornio«. I. tv. 2 posvečeno posodo in niorehili ludi pravičnim poštenje pred svetom: se spodobi, da so liudodcl-niliu konj, klerega vreden ni, vzame in boljšim rokam izroči. Sodinja priporoča tedaj yrajsakii Janezn, da konja kupi, kakor ga bodo conili zvedenci in ga z vso skerbju brani, dokler bo živ. In tako se je tudi zgodilo. — Ta povest, ljubi moj bravec, ti daje mnogo poduka. Lenoba, naj tcrdniša veriga peklenskega duha, jo bila vzrok napuha, pijančevanja, kletvine, bogotajstva, ubožtva in poslednjič cerkvenega ropa. Varuj se lenobe bolj ko peklenskega duha! In lej ! Bog je izvolil konja, ne v svoji jezi, ampak v svoji neskončni milosti, da pripelje hudodelnika na pravo pot; kajti, ako bi bil dopustil, da ostane cerkveni ropar skril pred človeškimi očmi, bi gotovo ne bilo to zadnja njegova hudobija in morebiti bi bil-končal svoje življenje v Suhem bajerju pod rabeljnovo roko. F. C. 4. Mesar Janez Kerstnik Jezuit, Goričan. Vsaka dežela ima svoje može, s kterimi se smé ponašati ; tudi naša prijazna Gorica jih ima, bodi si duhovskega stanu, ali pa izmed posvetnih. Ona šleje veò inienilnih umetnikov, pisateljev, vojakov in duhovnikov; med poslednjimi več škofov in nadškofov, od klerili bomo morebiti še v prihodnje kaj več povedali. Za sedaj omenimo le enega, proslega duhovnika iz družbe Jezusove, rojenega Goričana, ki je v letu 1725 petnajsti dan mesca junija med neverniki za vero Jezusovo v ječi umeri, in ki ga vendar malo kdo še po imenu pozna. Ta mož je bil Janez Kerstnik Alesar. Rodil se je v drugi polovici sedemnajstega stoletja v Oorici, ne ravno velikem, ali čednem in prijaznem mestu na Soči, cigar lega se po pravici hvali zavoljo prijetnosti in lepote ; še bolj pa hvali Gorico mož, kakor je bil naš Mesar. Starisi njegovi niso bili ul)0gi, ne sila bogati; bili so srednjega stanu, ali v resnici pobožni in bogaboječi, kar je vselej več vredno, kakor vse zlato in srebro. Zato so pa tudi na vso moč si prizadevali, da se je njih Janezek precej iz mladih nog vadil v vseh pobožnih delih, ker so želeli iž njega si izrediti bogaboječega, poštenega kristjana, kar bi imela biti perva skerb vsih starišev. In njih prizadevanje ni bilo zastonj. Janezek je imel pripravno serce za vse dobro, in je v kratkem toliko v pobožnosti napredoval, da so ga bili dobri stariši kaj veseli, in dozdevalo se jim je liže takrat, da ga je Bog namenil za kaj več, kakor za navadni stan. Dali so ga zatorej zgodaj 2* v mestne šole, kjer se jc zopet lako obnnšal, da je svoje solicene prekosoval in da so se nni čudili učitelji zavoljo njegovega pametnega vedenja in nenavadno bistre glave. Kedar je doveršil vso šole, ki so bile takrat v Gorici, se je podal v vikše šolo v nemški Gradec v lelu 1695, kjer se je izšolal pri cast. 00. Jezuitih. Posebno se je znašal v modroslovstvu, tnko da so ga vsi sploh le „modrijana" imenovali, kteri koli so ga poznali. „Veselo ga je bilo poslušati", piše neki pisatelj tistih časov od njega, „kedar je na naj bolj zapletene vprašanja s svojim bistrim umom tako lahko odgovarjal, in svojo nalogo tako razločno in umno razkladal, da se mu je vse čudilo." Dobil je torej kmalo stopnjo dohtorstva v modro-slovju, in po doveršenem bogoslovstvu je bil mašnik žegnan okoli leta 1700, in dohtar ali učenik svetega pisma imenovan. Učen je bil tolikanj, in zraven lega tako ponižen, pohleven, krotak, bogaboječ iu pobožen, da so si vsi mislili, da mora s časom dospeti do visokih cerkvenih in deržavnih služb. Ali ravno njegova velika ponižnost, čednost, ki se malo kedaj brati z veliko učenostjo, kakor tudi sv. Pavel (1. Kor. 8, 1.) govori, — tedaj ravno ta njegova velika ponižnost mu je vse druge misli vdihovala, kakor hlepeli po častnih in visokih službah. Vedil je dobro, da je vsak duhovnik za to od Boga postavljen, da ne skerbi samo za svojo lastno dušo. nmpak ludi in posebno za zveličanje drugih; ter si je mislil, da nima nikjer vece priložnosti, delali k veci časli Božji in truditi se za zveličanje bližnjega, kakor v redu sv. Ignacija Lojolskega. Prosil je, naj bi ga v red sprejeli, in gotovo mu ni bilo treba dolgo prositi, zakaj vsi so ga dovolj poznali ; sprejeli so ga sereno radi, ter ga koj na Dunaj poslali v noviciat. Kako je tu bo-gaboječe in sveto živel, ni treba popisovati, zakaj vsi njegovi vikši niso imeli nobenega bolj natanjčnega v spolnovanju vseh svojih dolžnost, nobenega bolj gorečega za čast Božjo in bolj vnetega za zveličanje (luš, kakor našega O. Janeza Mesarja. Izročili so mu tedaj šole, v kterih je ljubo mladost nekaj časa z veliko pohvalo učil ne samo potrebnih vednost na polu posvetne učenosti, lemuč in posebno jih bolj s svojim lepim izgledom , kakor z besedo priganjal k čednosti in bogaboječemu življenju. Ali pri vseh teh opravilih se je v njegovem sercu vendar le ena sama želja vžigala, ki jo je svojim vikšim tudi večkrat razodeval, ter se njihovim molitvam in priprošnjam druzih svojih sobratov priporočeval, da bi od Boga milost dosegel, jo tudi dopolniti. Premišljeval je namreč pogosloma, kolikanj ljudi še vedno liči v gosli trni neverslva po drugih krajih naše zemlje, in koliko tavžentov, ja miljonov duš se nesrečno pogublja, ker ga ni. da bi jim luč svete vere prižigal, in jim sveti evangeli oznanoval. Oh, kako rad bi bil on šel jim svetih zvclióiinskili evanonienivne besede izustil: „Vrelem mojem življenjn sin dva dneva, ki j" smem reči naj srečnejša, to je dan, ko sem bil vzet v Jezusovo družbo, in ta dan, ko mi dovole se podati v daljne azijatske kraje sveto Jezusovo vero nevernikom ozniniovat." Ker je po tem takem dosegel, kar je dolgo želel, zalo je tudi koj èverslo se na pot pripravi!. Zdelo se je tudi, da je |n res bila Božja volja, zakaj to tako dolgo in težavno pot, ki ga je peljala po suliem in po mokrem, jo dokončal v celo kratkem času. V Kadisu. .Španskem primorsUeni inesln, seje na morje podal, se še enkrat n.n^-nj proti Evropi obernil. ki jo je za zmirom zapustil, jo z vsimi, ki v nji prebivajo, v goreči molitvi Bogu priporočil, in potem okoli Afrike ge "" ladji peljal, dokler je po srečnem popolvi^ujii v mesto 3Iukao ^^ prispel. Tn mn je bilo „ekaj časa ostati: vsi tamošnji prebivavei so tedi,j priložnost imeli, se prepričati izverstne učenosti svetega našega novega aposteljna svete ver^ Na Makao, imenitno kitajsko mesto. praznik preèistega spočetja malere Božje je ondi svoje svele obljube očitno in slovesno ponovil, in (inig-i (!an potem se podal v Tonkinsko mesto, kamor je bil oil svojiii vikših namenjen. Dvanajst tavžent duš jo imel v tem meslu sebi izročenih, in on sam brez vsib pomočnikov je imel za vse njib duhovne potrebo skerbeti. Ali on je dolžnosti dušnega pastirja tako marljivo, nevtrudno in skerbno opravljal, da so ga vsi občudovali, in s toliko kristjaiisko ljubeznijo je za nje skerbel, da je čudežev gnade Božjo v njih doživel. Posebno pa je mesto Lienkeu skusilo gorečo skerb tega ozna-novavca Kristusove vere. To mesto se ne more prištevati imetnišim mestom kitajske deržave, pa vendar maloklero mesto je tam bilo v veci tarai nevere in vraž, kakor ono. Da izmed mnogo zmot, ki so bile med prebivavci omenjenega mesta, saj nekaj povemo, rečemo samo to, kar so neumno verovali in terdili od duš svojih ranjkih. Memo mesta teče reka, in v tej reki, so oni pravili, se kopljejo po smerti duše umerlih, in se ondi tako hladijo in radujejo za toliko sitnost in težav, ki so jih imeli cas svojega življenja. Zato so se o svojem času vsi prebivavci rečenega mesta s svojimi bonci vred k tej reki s procesijo slovesno podajali, so tam malikom žgavne darove klali, njim na cast plesali, duše umerlih klicali, in kakor Bonci se kličejo njih duhovni. so pravili, jih iz reke rešene slovesno sebo nazaj spremljali v njih poprejšne stanovanja. In enakih zmot so več imeli. O. Janez Mesar si je prizadeval, to in druge enake zmoto jim iz ^lave zbijati, in ker je z gorecostjo ^ovoril, je z navadno z^jovor-hostjo in s pomočjo Božje guade veliko njih k spoznanju resnice pripeljal. Res da so mu hudobni honci zabavljali in vsakoverstne težavo delali, in več ljudi, ki so bili užo pripravljeni se spre-oberniti, zopet zmotili in od vere odvračali, ter z lepim in z gerdim, tudi z očitno silo se ustavljali hvalevrednemu prizadevanju Božjega služabnika , ga zasramovali in zaničevali, in kakor so le mogli, ga nadlegovali: ali vse to ni O. Janeza strašilo; še z večo gorečostjo in s ponovljenim trudom si je prizadeval, hudobne zmote zatirati, luč evangelija prižigati in Božjo besedo oznanovati. Tako je s svojim modrim vedenjem, s svojo veliko krotkostjo in svojo nevtrudljivostjo ne le samo mnogo tistih mestjanov spreobernil in kerstil, ampak še clo izmed boncov jih je več v živo ganil, da so se svojim zmotam odpovedali, svoje oči resnici odperli, in se kerstiti dali. Ni dolgo terpelo, da je veči del njih se spreobernilo, in terdovratnih nevernikov je le malo več v mestu v Lienkeu ostalo. Ko je O. Janez to vidil, je zopet pomislil na svojo Tonkinsko deželo, ki je bila njegovi skerhi posebno priporočena, in se poln duhovnega veselja tjakaj 'verne. Tu je od sedaj se [trudil v prid svojih dragih ovčic: noč in dan ni prejenjal jim v vsili dnšnih potrebah pomagati, jih učiti, jih k dobremu nasanjati, grešnike svarili, mlačne kristjane spodhadati, bo^ahoječe vlerjevati v čednosti, vsem lomili isrnh besede Božje, zanje nekervavo daritev svete maše Boau darovati, in jim svete zakramente deliti. Dvanajst tavžont duš, kakor smo z^orej povedali, je imel pod sebo, in tisti kratek čas, ki je |)ri njih bil, je fakn nevtriulno za njih duše skerbel, da fra ni eneffa bilo izmed njih, ki bi ne bil kake posebne dobroto prejel od O. Janeza. Dobrote deliti, mu je bila stvar tako navadna, dn je raenil dan zj^ibiti, če ni kake posebne dobrote komu skazal. Ni čuda tedaj, da je peklenski sovražnik si na vso moč prizadeval, mu vojsko napovedati, ker je vedil, da mu O. Janez dan za dnevom več duš izpod njejrove oblasti rešuje. In scer se je nevihta proti oznanovavcu evanffelija vzdignila iz kraljevega dvora. Zviti sovražnik vsake čednosti je namreč zatrosil med dvorjane nekak strah, dn Evropejci imajo vse druge namene, kakor pa Jezusovo vero oznanovati : da podkupujejo ljudi, ker jim marsikaj dajejo, da jih predobe na svojo stran, zato da zamorejo potem ž njimi delati, kar se jim zljubi; moiroče tedaj in verjetno je, so pravili, da so enkrat proti kralju spuntajo in nemir in druge nadlege in težave ali sitnosti deželi napravijo; treba je torej, dokler je še pripraven čas, se temt» krepko ustavili, in za mir dežele 7,a časa posker-beli. Da se je pri tem miioffo lagalo, mnogo pristavljalo, mnoffo obrekovalo in opravljalo, ni treba še le opomniti. Ravno je tedaj O. Janez v svoji cerkvi Božjo službo opravljal, bilo je na sveti velikonočni praznik, in več tavžent kristjanov je bilo sknpej zbranih v veliki prostorni cerkvi, ko so kraljevski vojaki nenadania vse cerkvene vrala obstopili, da bi kristjane polovili in poklali. Vrata so bile zapertf^. ali knialo so jih razbili; kol rnjoveči levi so neusniiljetii prejjanjavci v cerkev nad prestrašene kristjane planili, svoje malikc klicali, in pričujočim kristjanom velevali, pri ti priči Kristusa zatajiti in se nazaj v malikovavske zmote verniti, ako nočejo biti koj na mestu razmesarjeni. In ker so stanovitno se deržali vere Kristusove, so bili na mestu mnogi poklani. V tem kriku in v tej zniotnjavi so pobegnili, kteri so le mogli. In naš 0. Janez, ki je dobro vedil za Kristusovo napoved, kjer pravi (Mat. 10, 23.") „Kedar vas bodo preganjali v enem mestu, pobegnite v drugo", je bil eden izmed tistih, ki so srečno se zmuzali in se poskrili. Ena sama reč je njegovo očetovsko serce živo ranila, in ta je bila, viditi in slišati, da so nekteri, ki so bili uže pripravljeni kerst prejeli, se dali prestrašili, in da so zopet v ma-likovanje se povernili. Pa tudi v teh stiskah je delal za zveličanje duš, kar je le mogel. Po slermili gorah in gostem dobravjn se je potikal, med strašnim peèovjem jo živel in večidel po noci svoje ljubo stiskane kristjane obiskoval, jim duhovne pomoči deli!, in jim v nadlogi in sili prigovarjal, da bi ne omagali in se sereno za Jezusa bojevali. Veči del teh kristjanov so kakor on po gorah in goz-déh se potikali in skrivali, ker so jih preganjavci povsod vohali in jih gonili in lovili kakor divjo zverine. Med tem ko je O. Janez za svoje razkropljene ovčice tako skerhcl, se je okliealo po celem Ton-kinskem kraljevo povelje, da noben kristjan ne sme v prihodnje več v kraljestvu prebivali, in če se kteri najde, ki bi kristjan bil, se ima iz kraljestva brez odloga podali z zgnbo vsega svojega premoženja. Posebno pa je to povelje pretilo katoliškim duhovnikom, vsak duhovnik namreč je imel bili obsojen v ječo. Pa ludi to še ni našega 0. Janeza prestrašilo. Skrivaj je svoje kristjane obiskoval kakor poprej, pripravljen kakor dober pastir dali svoje življenje za svoje ovčice. Nekaj časa mu je šlo to po sreči; ali na zadnje, kedar je od Boga odločena ura prišla, da bi goreči dnšni pastir za svoje Irude zasluženo plačilo dobil, ga je truma preganjavcov obsula. ravno ko je po skrivnih potih hotel neke kristjane obiskali. Ko ga ti neverniki zagledajo in zvedo, kdo je, planejo nanj, kol divje zveri, mu roke za herbtom križem zvežejo in ga v ječo odpeljajo: in da bi pa ne u^el, so mu težke železne verige djali na desno roko in levo nogoj zraven tega pa so pa so skerbno varovali. Rila je pa njegova ječa po navadi listih krajev prav za prav velika železna kajba, v kteri je celili desol inescov zavoljo Jezusove vere stanovitno lerpol dež in solnce, veter in nevihte, mraz in vročino, nagost, lakoto in žejo, in pri vsem tem terpljenju je bil vesel, da more se vdeleževati mnk in terpljenja iiekdajnih svetih nuičenikov. Žalosten je bil in v skerbéh samo za svoje pregianjane kristjane, ki so bili sedaj brez diihovaika, razkropljeni kakor ovce brez pastirja, ter je vedno za-nje prosil, in jiii Očetovski previdnosti priporočeval. Na zadnje pa, ko je uže deseti mesec v tisti kajbi tako zapert lerpel, je od nagote, mraza in lakote popolnoma obnemogel in svojo dušo Bogu izročil dne 15. junija leta 1725. Sedemnajst let je ta služabnik Božji se trudil v Gospodovem vinogradu na Tonkinskem, preden ga je Bog k sebi poklical, da mu je venec dal večnega pokoja po trudapolnem življenju. Št. K. 5. Mati in vnuk. Solnce pada ; kraj potoka Stara mati gleda va-nj, Kaže hrib nje suha roka, Ki zahaja solnce za-nj : „Dete, taino za gorami Veš, je vroča Afrika, Tam ni taka kot med nami, Tam ni znanja božjega; Tam ljudje so še divjaki In žive ko divja zver. Ljudožerci in pesjaki, Malilivavec je vsaktér. Moli za nje, da usmili Bog nevednih se sirot. Da jim pošlje v dušni sili Mož, jim kazat pravo pot." Vnuček pazi in posluša Z usti, ušesi in očmi ; Solnčni žar zemljo zapuša. Val potočni mim šumi. — Dvajset let in čez obroka Potok že šumlja tislAm, Stara mati kraj potoka Gleda v hrib s prevnučekam. Z nova dvajset let obroka Potok le šumljii tistàm. Staro mater kraj potoka Lej jo s preprevniičekam. Vas se vsa je spremenila, Zarod je v četerto nov. Mati le je, ko je bila, In pa val potočekov. — Kdo prihaja? dva inöii'ika; Na nog-àh jo vsa vsa vas. Kaj da je zvedavost taka? Kaj da lak èujénja glas ? 1'ervi v škofovi obleki, On jim daje blagoslov, Dniiri jo zainurček neki, On jim je prikazek nov. — Solnce pada; kraj potoka Mati z vnukom gleda va-nj, Kaže vnuka škoTja roka Hrib, ki solnce pada za-nj : „Tam so taki le človeki, Kakor ta zamurček naš ; Daleč tam pri Nilu reki Kerščeval sem vnuk jih vaš." Stara mati ga posluša, V vnuka vperte 'mä oči — Solnčni žar zemljo zapuša. Val potočni miin šumi. M, K. 6. Pobožna pastarica. Živela je mlada pobožna in revna pastarica. Pasla je jagnjcta cele vasi blizo neke liosle, v kleri je stala stara, že na pol razderta kapelica matere božje. Vse svoje serce je deklo darovalo nebeški kraljici. Ce so se jagnjela mirno pasle, je jelo spletati lepe veiičike iz dišečih rožic za Marijo devico i» ji je pobožne pesmice popevalo. — V kapelici je bila lepa podoba matere božje, pa obleka se je bila podobi že čisto raztergala, ker je že bila zlo zlo stara. — Vsak dan je hodila deklica v kapelico, jo sereno molila pred presveto devico. Večkrat je bila tako ginjena, da £0 ji rahle solze v oči stopale. Ili kako je bila ludi žalostna, da je podoba nebeške kraljice tako slabo obleko nosila! Molila je nekega dne takole : „O mali mojega Jezusa! revno si živela na li zemlji, in kako sem tudi jaz srečna, da sem uboga ! Ali veličastno zdaj kraljuješ v nebesih, in češčeno bodi tvoje ime po vsi zemlji! O da bi te jaz tudi prav častili mogla, o da bi mogla Ivoji podobi lepše obleko priskerbeli ! Ali o mali nebeška, ne morem, ne morem, vsaj veš, da sem revna ! Žal mi je, ali ne morem ! Pa svojo serce ti darujem; moje serce naj bo čedna obleka za le, presveta devica Marija !" Kaj misliš, ljuba bravka! Ali je kaj takega božji porodici bilo všeč? Al ni rada varovala revnega dekliča, kise jej je tako popolnoma izročilo? Gotovo ! Mnogo bi ti znal še o mladi pastarici povedati; pa le zadnje besede še čuj, ki jih je ravno pred smertjo govorila. Umirala je že, kar sklene roke in jame tiho molili, in le besede le je djala : „O da l)i vsi imeli tako čislo oko, kot je moje, o da bi vidili, kar jaz vidim !" Glej! kaiu) lahko jo mlada pastarica umerla! Dokler je bila živa, se je priporočevala materi božji ia mati božja jo je na smerlili postelji tolažila. Ljubi torej tudi ti nebeško kraljico in sveta mati bo tudi tebi mila pomočnica. 7. Sv. Frančišek in tiòi. Nasledek pervega greha je tudi to, da so živali človeku sovražne, razun nekterih, kterih človek za življenje potrebuje. Kako težko je druge krotiti, to vsi dobro vemo. Prav čudno in imenitno je to iz življenja svetnikov, da so bile večkrat živali njih posebne prijatlice, da so jih ubogale, kar so jim ukazali; za pričo sta nam sveta pušcavnika Anton in Paul, sv. Koni^ad i. t. d. Pomislimo tudi, da se naj hujši psi večkrat z otroci igrajo in jim nič žalega ne storé, če se pa odraščen človek le od daleč bliža, prec nanj lajajo. Sv. Frančišek Serafin je bil v taki skrivnostni zvezi z živali. Enkrat pride na neko mesto, kjer se je zbralo veliko tičev, velicih in majhnih. Ko jih zagleda, krene s pola iii jih pozdravi, kot bi bile pamelne stvari. Tiči se ga iie ustrašijo in ne zbežijo, ampak čakajo, da je bil pri njib. Zdaj pravi on: „Ljubi moji krilati pevci! hvalile vedno svojega slvarnika, ki za vas skerbi, da vam ničesar ne manjka. Naj žlahlnejši sle med njegovimi stvarmi, ve prebivate v čistem zraku brez skerbi, ne sejele ne žanjele in on vas živi." Ko še naprej govori, začnejo tiči vratove slegovali, kljune odperali in prav zvesto ga poslušajo. Začuden gre po sredi med njimi, se dotakne tega in unega s svojo obleko, ali nobeden se ne gane z mesta. Se le ko je križ čez-nje naredil in jih blagoslovil, so zleteli. Njegovi levarsi, ki so ga spremljevali, so začudeni s ceste gledali njegovo obnašanje, in ko je sveti mož prišel k njim nazaj, si je jel sam očitati, zakaj da še nikoli ni ticam pridigoval. Kmalo potem pride v Alvernum, zbere ljudstvo na cesti in začne pridigovali. Po strehah okoli so pa laslavice tako glasno žvergolele, da so ga ljudje komaj slišali. Svetnik se oberne proti lasla-vicam in pravi : Ve laslavice lù gori, zdaj ste menda že dovolj žlobodrale! Je že čas, da tudi jaz kaj govorim, loraj poslušajte tiho do konca božjo besedo. Kot da bi ga bile razumele, umolknejo in se ne ganejo z mesta. Do jagnjet je imel sveti mož posebno ljubezen ; večkrat je dal kako svojo obleko za jagnje, ki bi SlOT. Toiieniice. L sy. 3 imelo prodano bili. Če je šel sko/. kako cedo, so so zbrale v začudenje pastirjev in bratov mlade in stare ovce krog njega in ga začudene gledale. Tri Greòii mu prinese nekdo mladega zajca, ki se je v zanjke ujel. Svetniku so je smilil. „Hore zajček", nm pravi, „pojdi k meni ! Kako, da te jc zanjka mogla tako zmolili!" Bral dene zajčka na Ila, da bi zbežal; lode živalica ne zbeži, ampak se skrije v nedrije svetega moža, kleri ga gladi in boža kol mali svojega deteta. Cez nekaj casa ga dene na tla, nm prigovarja, da so naj ne da drugič spet ujeli in da naj gre. Ali zajček ni hotel ili proč, zmiraj je silil v nedrije nazaj; drugač se ga ni mogel odkrižali, da ga je kdo nesel daleč v gozd. Pri njegovi celici v Porciunkuii je bival muren, ki ga je s svojim glasom večkrat k molilvi spodbujal. Ko ga Frančišek enkral pokliče, mu je prišel na roko. „Ljubi moj muren", mu i)ravi, „hvali svojega stvarnika, našega gospoda, s svojo pesmijo". Muren je koj začel peti in pred ni jenjal, da mu je svetnik ukazal. Enake reči pripoveduje legenda ludi od sv. Antona Tadvanskega. Ta sveli možje bil imeniten pridigar, sklenil je posebno krivoverce poducevali in h pravi veri pridobiti. Kaj se zgodi enkral? Legenda pripoveduje : 3Ied mnogimi krivoverci, klere je pripravil na pravo pot, je bil neki Bonvilj, kleri je tajil, da je Jezus Kristus v presvetein rešnjeni telesu res pričujoč. Sv. Anion ga je lako podučil, da mu ni mogel ničesar ovreči in pri vsem tem je litel imeti še čudež, toroj pravi: „Tri dni ne bom dal jesti svojemu oslu, potem pridi s sv. rešnjim telesom. Če osel ne bo segel po kermi, ampak bo pokleknil pred sv. zakramentom — takrat še le se ti udam." Da bi rešil eno človeško dušo in da bi spričal resnico, pride svetnik vpričo veliko vernih in osla takole nagovori : „V imenu tvojega stvarnika in svojega od-rešenika, kterega, akoravno sem le nevreden mašnik, zdaj v rokah deržim, ti zapovem, da prideš iu mu skažeš spodobno čast." Med tem je pa Bonvilj vergei kenne pred osla in ga vabil, da bi jedel. In glej osel se ne dotakne kenne, ampak ukloni prednje noge in pripogne glavo 5 kot bi htel I3oga moliti. Katoličani so se veselili, krivoverci so pa sramote zarudeli. Bonvilj pa se je spreobernil. — Ali ne osramoti ta žival marsikterega človeka ! V mestu Rimini, ktero je bilo tačas gnjezdo krivovercov, hoče sv. Anton stopiti na prižnico, da bi jim pridigoval — ali nihče se ne prikaže. Toraj gre k morju, kjer je stalo mnogo krivovercov in pravi : „Ribe, pojte pojte sem in poslušajte me, ker me ljudje nočejo." In glej kot bi trenil, pride velika množica rib, ki glave kviško mole, kot bi ga htele poslušali. 3* Govori jim od njih stvarnika, potem jim dn blagoslov in jih razpusti. „Pojle se solit !" znahiti porečeš, „kdo vam bo take ceiicarijo verjel !" jia pusti, siliti te nihče ne more, če verjameš ali ne, pri vsem tem ostaneš še vedno dober katoliean. Ali boš pa fndi tajil čndež od Bileamovega osla, kije eelo govoriti začel? Ali boš tajil čudež z ribo mladega Tobija, z ribo, ki je prinesla v gobcu sv. Petru denar? Ali moreš tajiti čudež z Danielom v jami pri levih ali pa veliki ribji vlak i. t. d.? Teh čudežev ne smeš tajiti; ti so v sv. pismu zapisani. Uci se toraj od sv. Frančiška, kako se imaš obnašati proti živalim. Ker je ravno od žival govorjenje, pomenimo se še od terpinčenja žival. Kar naravnost bodi rečeno : Terpinčenje žival je tako sramotno in človeka nevredno delo, da mora vsacega, ki ima le količkaj usmiljenja v per-sib, pravična jeza zgrabiti. Kaj pa so živali? Živali so božja stvar — božja last, kakor sam pravi y 49. psalniu : Moja je zver po gozdih, moja živina po hribih, moji so voli. Jaz poznam vse tiče pod nebom, lepota na polju je moja. (Ps. 49, 10, 11). Živali so božja last. On jih je le človeku posodil, da bi mu pomagale pri delu, dal mu jih je za hrano, za obleko in za marsiktere druge polrci)o in v veselje. Pa 1)0 znal)ili kdo rekel : „Snj stoji v svetem pismu, da je človek gospod vseh žival, še celo celega stvarjeuja." Ues stoji to v svetem pismu, ali s tem ni rečeno, da je Bog človeka postavil za trinoga žival, da bi jih mučil in tcrpinčil. Bog je dal človeku um, vsak umni človek bo toraj previdil, da je Božja volja, da on umno ravna s tem, kar mu je podaril. Terpinčenje žival je znamnje velike razuzdanosti in sirovega serca. Človek, ki žival terpinči, tudi do bližnjega ne bo imel usmiljenja. Vsak priprosl človek vé, da žival ra\no tako čuti bolečine, kot človek. Človek se vsaj lakko brani pred krivico, ali uboga podjarmljena živina se ne more branili. S lem ni rečeno, da bi se živina ne smela nikoli tepsti, v časih je res treba neumno živino s tepežem k delu siliti, ali to pretepanje mora imeti Indi svojo mero, kol jo ima živinina moč. Ali ni nespametno terjati od živine, da bi vlekla bi-eme v klanec, za ktero je njena moč premajhna in jo na zadnje, če se še lako upera, pa le ne more speljali, zalo neusmiljeno pretepati? Pač prav je imel listi grajšak, ki je kmetu, kteri je tako z živino ravnal, s palico pokazal, kaj mu gre za lako obnašanje. V imenu blagega človeškega culja bi se morali vsi, ki tako sirovo terpinčenje vidijo, zedi- niti in skušali Iiudobijo znlreli, posebno ker ludi postava varje žival in kaznuje tako nesramne terpinčeže. To brczsorčno ravnanje se vidi posebno, če človek pomisli, koliko koristi, koliko veselja imamo od žival. Kmet ! kaj bi počel brez živine? kdo bi ti njivo izoral? In zato ubopo žival, ktero si npre-g-el v jarm, od ktere imaš toliko dobička, še terpinčiš, ji z gladom in pretepom povračnješ, ker je zale delala? Sirovec, nisi vreden, da je kaka žival na sveln ! Kterega človeka ne razveseluje ličje petje na polju ali v gozdu? Kako brezserčno ravnajo tisti, ki le za kratek čas te priljudne pevce streljajo in loyé, posebno, če se to še v nepravem času zgodi. Ali ti je grižlej mesa, kterega dobiš, pri tičku res ljubši, kot njegovo prijazno petje? S tem ravno pokažeš, kako sirov da si, posebno če pomisliš, da večkrat ne imioriš samo enega tička, ampak celo gnjezdo mladib, ki morajo brez matere revno poginiti. Vsak greh pa mora biti kaznovan. Prav velikrat se zgodi, da taki terpinčeži obožajo ali obromé. Voznik, ki je svojim konjem preveč nakladal, je prišel ob vse konje. Eden si je nogo zlomil, ko je padel, drugemu se je drob utergal, ko ge je preveč napenjal i. t. d. Mož, ki je s tiči kupčeval, zraven pa tudi tiče lovil, je bil tako grozovit, da je tickom z razbeljeno i^lo oči izžigal — da bi bolj peli. Eno jutro jt^re s svojim sinom, kterega je bil že v mladih letih tega terpinčenja navadil, v bližnji gozd. Sin gre naprej; ko prideta v šumo, pripog-Ijeta veje v stran, ena veja ndari nazaj in osinnkne očeta po očeh — pri ti priči je oslepel. Tacih dogodb bi lahko še več povedal. Še bolj občutljiva je kazen, ktera cele soseske zadeva. Po veči soseski so si na vso moč prizadevali, da bi te isvoje dobrotnike polovili in pokončali. Komaj se je oglasil kak tič, pa je že imel deset ali dvajset sovražnikov, ki so stregli po njem ; zdirali so gnjezda in poterali jajčka z eno besedo: vsemu, kar se pravi tič, so vojsko napovedali. Čez dve, tri leta v tej soseski ni bilo več tiča slišati. Tiči namreč, ki se jeseni preseljujejo v toplejše kraje, se spomladi vračajo na nieslo. kjer so prejšno leto mlade imeli. Tukaj so pa polovili stare in mlade, toraj nobeden tič v jeseni ni od tod šel in spomladi ni nobeden prišel. Kakšni so bili nasledki tega početja ? Že mesca velicega travna so imele sadne drevesa le gole veje in jeseni ni bilo na njih viditi ne jabelka, ne hruške. Kako je bilo na polju, si lahko vsak sam misli. Prešnje leta je imela ta sososlta toliko sadja, da je niarsikleri kmet vos ali vsaj pol davka iz sadja plačal in zraven je imel še lepe pridelke na polju. Zdaj je bila pa vevšina povsod. Gosposka si je sicer na vso moč prizadevala, to gerdo navado zaireti, ali vendar je minulo več lei, da so se naselili drugi tiči. Res je žalostno, če pomislimo, kako Inidobno serce človeški mn preslepi, da svojega lastnega prida ne spozna. Saj to je le žival! pravi nekteri. Se ve, da je le žival, pa pomisli, ktere pravice nam je Bog čez nje dal, pomisli korist in veselje, ktere od njih vživamo. roieg Jnriša. 8. Prilike. I. Božja beseda in splalinjcni kozarcc. Po lepi stari navadi so oče Jernej svoje otroke in posle v nedeljo popoldan spraševali, kaj so pri božji službi g. fajmošter na leci povedali. Nekega dne se jim mlajši sin brilko potoži, rekoč: „Glejte, ljubi oce ! močno rad poslušam sv. nanke pri službi božji, pa, Bogu bodi položeno! preslabo pamet imam in le nialokaj si zapomnim. Oče Jernej pa mu reko : „Ljubi moj sin ! tam na mizi sla dva kozarca, vzemi etie