priloga Učiteljskernu Tovarišu, štev. 7. dne 16. fehruarja 1922. Ustanavljanje in organizacija kmetijsko-nadaljevalnih šol Za široko povzdigo strokovne izobrazbe kmetiškega stanu našega naroda. (Obdelala in sprejela anketa kmet. strok. — Sestavil in uredil kmetijski svetnik Viljem Rohrman.) Navodilo za ustanavljanje kmetnsko-nadaljevainih šol. 1. Lstanovitev kmetijsko-nadaljevalne šole. Snovatelji kimetijsko-nadaljevalnili šol naj si preskrbe pred vsem en iztis zakona o snoivamlju in o uredbi 'kmeitiiisko-nadalj-valnih šol, daltje Fiavilnik jn učni načrt za te šole i,n naj se tudi !;ouee o sredstvih in o .namerni teh Sal. Za brezplačno prepirstitev teh ipTipoimočkov naj se ofeiačajo na oblastno 'kn.c_ijsko upravo. V doi.ični v-logi je mavesti: kraj in zadnjo pošto, županstvo ozir. okraij-ni zastop, okrai.no glavarstvo, število razredov ljudsikc šolc, stalež bližnje kmetijske karporacije.- 2. Štetje kmetijske mladine. Na to je sešteti kmetijsko mladino, ki prihaja v poštev za obisk šole, t. '. miladiina od 14 leta naprej, ki ne obiskuje kake druge strokov110 šole 111 ki je namenjena zai kmečki poklic. Prvi č..s je. sprejeti mladjiio do 18. lete stairosti. O sprejemu odločuje vcUstvo osnovnih in meščanskili Sol v okolršu knietijsi_o-nadaljevalne šole s sodelrHvainiern županstev. Vspeh štetja je izikazati \- posehncm scznatrui, kakor ga kaže sledeči •braz.c Seznatn mladine, ki je po § zakona z dne k obisku kmetijsko-nadaijeval- ne šole v zavezana. Šolsiki okoliš lahko ob-sega obeine, ki so do () km oddaljene od stalcža kmetiiisko-nadaljevalne šole. Merodatfrre so v .em slučaju krajevne razniere in potne zveze. 3. Pripravljalni odbor. Knnetijsko-nadalf-valna šola se lahko ustanoivi, čc šteje najmanj 20 šoloobvezni-h učencev. V ta narmen naj se osnuje predvsem pripravIjaltji odboi. V ta odbor je ¦povabiti osebnosti. ki zavzemajo v občini merodajna mesta in ki so prijatelji splošnega in kmctijskega naipredka in sicer: 1. župati do.ične občine ozir. župani vseli tistih obči-n, k.i spadajo v okoliš šole, 2. zastopniki kmetijsikih korporacij, 3. zastopniki hrauilnic in posoij.ilnic, 4. druge voilvnc in ix>'žrtvovalne osebe kakor n. pr. župnike, člame ofočinskih odborov, -iveHjaivne kmetovalce itd. (ne le moški, ampak >tudi žonskc), 5. čfemi raznih drugiih zastopoiv, člani km.tii.skih zadruK, kmeti'ski sitr(,, kovtujalki in državni ekonomi 6. učitelis<tvo šole, I na kaiteri se siiujc kmetijsko-inadalievalni tečaj 'n tudi učiiteljstvo drugih šol v okoliišu, 7. zas.oipniki telovadnih društev, 8. zdraivniki in živino¦¦draradki, ki se nahaijaio v šolskem okolišu. 4. Izdelovaitje predlogov. L- Za prvo sejo prip.ravljal-ne.Ra odbora je srse IjPotrebno pripraviti, da se vsa ustanoivitev šole | Po možnosti olajša. Pripraviti je zlasti učni načrt fejtt prandliiik kakor tudi proračim za stroške. ki P*aj se Lzdjela skupno in sporazumino z žuipanorn dotične občine. Potrebne strošike za tisko-.vine "ai založi v tem slučaju občinska blagajna. ^. Ustanovno zborovanje pripravHalnega odbora in pričetno delovanje. P.o tch predprir-ravah naj skliče dotični ž:u}*n oziroma Klaivni interesent za šolo ustanov¦•*> zborovanjc in naj povabi vse člane ^ripravSabieKa .odbora, ki so se izrekli za ustanovit.v inte.'jsko-inada!ievalne šole. Na tom zborovanjj I* izvoli začasnega nai'5eln_ka, zaičasnega poslo"°djo (na\adno poznejšega voditelia te šole ali ^ člaiia bodočega učitelijskega zbora ali sploh j^o, ki sc zanima za ustanovitev šole) im za^¦"niega blagajnika. Na to sledi razprava o uč**~a načrtu, pravilnlku m proračunu. Pri zbaro^niiju je tudi nastaviti ipribližne zneske, ki bi jih tin 'tclji laliko prispevali k vzdrževanjn šolc. Na- dalic jc 'iredlagati zboir&va-lcem, koan-u se izr.oči vodstvo kmetijsko-nadalj-valnega tečaja in kati_rim -tioiam ponk v po-sarooznih predmetih. Za _ačetek kaže pravilnik in učni načrt Ie ma1o izI>reimi.i]at;. Ustcinovni zbor .tiaj napravi frudi prošnje za iprispcvlke na vse merodajne faktorje in zlasti tudi na cbčiue i;i okrajne zastope. 6. Predložitev prošnje in prilog. Kakor hitro so se rcšile prošnje za prispe^-ke, imora. pr»praiv!jailni odbor vlož-iti na 'oblasfmo kmetiisk:« u;>ravo :>rošTijo za ustanovitev kmetijsko-nadaljevalne šotte. Tej prošnji je priložfti: 1. izja-voi da sc j_ sprejcl pravilnik kot podlaga za ustanovitev kmetij-ko-nadaljevalne šole; 2. Izjavo, da bo pouk urejen po predpisanem učiicm načrtu; 3. izjave činiteljev, ki se tičejo prispovamja k ivizdrževanj« šole; 4. proraičun v 3 iztisih: 5. prodlog za potrditev voditelia in učnega osobja; 6. popis učnih prostorov in izjatva korporacije, ki pre/ušča prostare v brezpilačno porabo; 7. izjava, ali je potrebno zemlj.iSč.. (šolslki vit) za praiktični pouk pridobljeno ozir. kako se itna pridobiti; 8. dokazila uonega osobja o iiiani usposobljeiiosti za kmotiisko prirodoznanski ozir. gosipodimasiki r>ou]< in ev. predlogi za začasno oprostiticv od ti-h vt^olev; 9. predlog za določitev učne dobe iri dnevnega časa za pouk; 10. se zmam števiia učencev kmetijsko-nadaljevalne šole.  7. Izvolitev stalnega šolskega odbora. Kakor hitro je oblastna kmetijska upirava  dovolila ustancviitev kineitijske-naidaljervalne šo-  le,. se ima izvoliti stalni šolski odboir. Hkrati z dovoiljenjem imeiniUiie ^kmetiiska nprava tudi za- stopi-i-ika . vlade. Za-asni načcln.ik pripravl-ialmega :-Jbora skliče vse čin-Ltelje na zborovanje, p-ri katerem se izvoli atalnj šolski odbor z načelni- kom in blagaj._,ikom. Pcsk šoilsikaga ndbora uipra- \lia vodttelj krnetiisko-iiiadalaevafee šole. Ko je vse to rešeno, se lahko pri.ne z delovanie_n šoie. Načrt zakona o snovanju in o uredbi kmetijsko-nadalje- valnih šo!. 8 1. Kmctij-ko - nadaljcvalne šo!e ianajo na!!ic:i, da sc kmctrka mladina po dovršenj osnovni šcli tiadal'je izobrazuje in sicer v vseh tistih predlR.tih, ki so važni in potrebni za 'praktičmi pdkKc k.nieiisikesa stanu. Znanje pridobljeoio v osnovn! šoli se -v kmetijs-ko - -nadailjevalni šoli popolnnjs in pouclobi s kmetijsko - prirodoznanskim poukom. Razon t-ga *c vzbuja pri mladini zainimanje za nadalljevanje splcšnc in strokovne izohrazbc in xa .fihisk sitrokovnih kmetijskih šol. Pomk je dvo leten in s. vrši redno v zimskem teea-ju. Po pi-cdbgu šolskega odbora i,n učiteljskega osobja se :pouk lahko razširi tudi na poletni čas, kar ie važno -zilasti za potrebe praktičnega pouka. V istem smjslu delnjejo za pcklicno izobrazbo ženskc«a inaraščaja »ospodinjsko - nadaljevalne šole. § 2. Učni pteditr.eti v kime.ijsko - nadaliavalni šoli so: Kmetijsko sp,isje, 'flmetijsko računstvo, kmetijsil.o prirodoznainstvo, kmetijslco goispodatstvo in zadružništvo, ustavoznanstvo in zakonoslovjc. Za dekleta je važen razemtega poui. iz gos,podinjs.va in vzgogeslavja. Popk je papoHnjevati s pomoičjo knjižnice, bralnice, pogo,vorov, z družajbniilmj prireditvami, izletji, razstavami iii praktičninii vajam.i. § 3. Na k-metijsko - -nadalijevalnih Solah poučuiejo nčkelji Ijndskih i,n imeščan_l.i-h šol. V kmetijskih pr-dmet:h poučnjejo uoitelji, ki imajo potrebno učno u-posoblj-enost za te predmete. § 4. Kmetijsko - nadaljevailne šole je ustanoviti v kraiih, kjer se potegujesio krajevni činitelii za nje. zlasti -kTnetfjske strofcovne orgamizacije. Sosednc občine, ki ležiljo tako blizu kmetijskonadaljfcvalna šole, da jo mlaidina lahko obiskujer se lahko združijo v en šolski okoliš. § 5. 0 ustanovkvi i<n opustitvi kmetijsko-nadaljevalnc šale odloičuje oblastna kmetijska uprava. Vrhovno vodstvo kmerljsiko - nadaljevalnega šolstva je v r«:.ah oblastne kmetijske uprave, ki tmeiutie na predlos šoOskega odbara voditelja šole in učne moči in ki skrbi tudi _a razvoj kmetiisko - nadaljevaln.su šolstva. § 6. Mmistrstvo poljopriivrede i voda izda za kmc.i-jsk'! - nadaljevalne šole praviltiik in učnl načrt. § 7. Ako se jc ustanavila v kakem kraiu kmet. nadalijevalna šola, je ob-isk te šole obve .e-n za vso tisto mladino mioškega in ženskega apola v stairosti od 14. leta naprej, ki ne obiskuie ali ki ni obiskovala kake druge strokov-ne ali srednje šole, ali ki se ni po&vetila kakemu drugomu poklicu in ki ne stanu'e dalje kakor 6 ikm od šole. Ta daljaiva se lahko po kradevmih razmeraii zniža na predlog šolskega odbora in s pritrditviio oblastne kanetiiskc upravc. § 8. Če ni mogoč- dobiti drugih priprajvnili učnih (prostorov za kmetijsko - nadaljevalno šolo, se marajo prepustiti v ta narnen prostori v tjudski ozirarna v meščanski šoli, seveda brez škode za redni pouk tc!i ,u-encov. Čas in način porabe določujeio pristotjiie šolske oblasti, ki dobe v ta namsn vsa piotrebaia navodila za pospeševanje teh šoi od ministrstva za prosveto \ sporazumu z tniinistrstvom ipoljoprivrede i vodn. Pri vsaiki k.nctijsko - nadaljcvalni šoli "e treba skrboti z/ pripiravna zeinljiSča ipotrebna za praktični pouk uCemoev. Ako ni pripravnega šolskega vrta, naj preskrbi priprav-no zeniljišče Solska občina oziir. vse tiste občint, ki spadajo v > Jski rtkolis kmetijsko - nadailjevalnc šole. § 9. Stvanie potrebščine Hcmetijsko - nadaljevalne šole TOorajo kriti krajevnii činitelji, k; inorajo trpeti tudi osebne izdatke. v kolikor nisn kriti iz javnih pirispe-viko-v, zlasti <z subveiicij mnistrstva pcvtjoprivrede i v"oda. Ce ie veC občiti združcnih v šolsiki okoliS, se mora kntje sknrne potrebščine dogavorno iiTeditt, v nasprotneui i\včŁ]*u je pa potrebščino kriti po davčni tnoči prizadetih občiii. Vsi prispevki za ustanovitev in vzdrževamje kmetijsko - nadaljevailnih šol se Jtekajo v šolski fond kmetijsiko - nadaljevalne šolt. § 10. N.posredna uprava kmetijsko - naualjevalne šole pripada krajnemu Solskemu ndboru, '.'A je sestavljen iz zastcipnika ivlade, iz zastoi?nika šolske obČBie ozir. zastopnikov vseh tistih občin, ki so zdiu/.cne v šolski otioliš, dalje iz voditelja Sole, iz zastopnika šolskega učiteljstva in iz _astopn-;kov onih činiteljev, ki sc zavežeio- pri»pevati k "stroSkom šole najmamj letnih 50 Dhi. Korporacije in stroiko-vne kmetijske nrgaitijzacije. ki pri&pevajo manj kaikor 50 Din. na leto, vo_!~o skupno STOjega zastopnika v krajni šolski odbor. Šolski cdbar voli iz svojc srede načdnika in blagajmika. Upraivma doba za člane šo-lskcga odbora •traja 3 leta. Po tem času se lahko vsak ičlaji zopet na novo izvoli. Članska nnesta so častna m_sta in se breaplačno opravljajo. § 11. Vse ivloge šdskeKa odbora se iavršc glasom odboroivega sklepa. § 12. Šolskemu odboru piripadajo sledeče naloge: 1. da predložj oblashii kmetijski upravi pravilnik in učni načrt z ovent. ^preminjOTataimi predlogi, ki se nanašajo na krajevne razmere ni potrebe, kakor tudi strcškovnik za ustanovitev i;i vzdržovanje femetijske nadaliiovalne šole v odobrenjc. Nanmalni .pravibiik m uoni načrt se zamoreta le s iprivoljenjeni oblastne kmetijskt uprave izpi-ementti. 2. Da prcdloži vsatco letn proraoun za vzdrževanje kmetijsko - nadaJijevalii'. šcle in koTic.in leta pa računski zaključek o porabi vseh prispevkoiv za: ¦vzdriževanue šole, da «:i oblasitna 'kmetviska uprava pregleda in odobri. 3. Da osJcrbtrje med šolskim letoin ivse iposl-c, k; sv tiičejo gospodartva in uprave soJe. 4. Da kdaja letno poročilo za šo!o in xa predlaga oblastni k-metil.ki upravi. 5. Da stavi oblastni kmetijs.ki u-pravi svoje predloge glcde imenavanja (voditelii in nčnih moči. 6. Da skrbi za niveintar in za učne pripomočke, za stvarne potreMčine za redni pouk fci za šolsko poskuševališče. S 13. Pauk na kmetijsko - nadaljevalni šoli je za učence brezplačen. § 14. S tem zaiknnom so razveljavijo vse dosedanje naredbc, ki so se izdale za kmetij-skonadaljevajne šole. § 15. Z izvršjtvijo tega zakona se pooblašča irinistrstvo poljoprivrede i voda v sporazirmu z mirnistrstvoin pirosvete in m.iiustrs.vom za notranje zadeve. § 16. Ta -zakon stopi v veJjaivo z dnevom razglasiitve. Pravilnik za kmetijskonadalfevalne šole. § 1. Učni namen. Kmctijsko - nadalj-valiišole .imaijo na_nen, da se kmetska mladina po dovršenj osnovni šoli nadalje izobraziijc in siccr v vsc-h tiistih predmetih, ki so važni in p;rtrebiii za praiktiani poklic kmctskega stanu. Znanje .pridobljeno v osnovni šdi se v knietijsko - nadaljevalni šoli .popolnuje in poglobi s km.tiisko - prirodoznanskim rp-aukoni. Razentega se vzbuja pri mladinl zaituma-nije _a nadaUcvanjc splašnt- *u strokovne izobrazbe in za obisk strokovnih kanetijskih šol. Pouk je dvoleten ki se vršj redmo v v zimskem tečaju. Na prcdlog šolsk.ga odbora ia učStel-jskoga os.bja se pouk -lahtso razširi tudi na polctni čas, kar ie važno zlasti v interesu praktičnesa pouka. V istem sraislu delujeijo za paklic- uo izobrazbo ženskega naraščcnja gospodi-njsknnadaljevalne šolc. § 2. Učna siner. V kme.ijsko - nadaljevalni šoli se rm'adei:či in dekleta ipoučnj.jo ločeno. Pouik se naslanja na u6no tvarino ot_navine šole iu podaja nčen-etn v lahko umiljivi obliki temeline naulkc kimetijskejta prirodoznanstva in zadružaištva „ poscbnim ozirom na praktične fpotrebe kmetijstva. Krajni šolski odbor zatmore predlagati primcmbe ozir. dapolnitev uonih ipredmietov, ki so važni za doti.no okolic-o. V zvezii s kmetijsko - aadaljevalno šolo se lahko priretjaao za iičenc. iri odrasle tudi specijalni tečaji in. poučna predavanija o '•aznih strokah kmetiijstva. Take pr.ircdbe sc hihko izvrše s ponnočjo iu z uddežbo kmetijskih organizacii. S 3. Učna doba. Solsko 1-sto traja rediiio :, i;;cscce\. lahko d:i tudl več. Pri-et_k in skl.p d(iločiiie šolski odbo-r /¦ ozirom na kradiie raz,ntr_ ;n polrebe, kakor tisdi z ozirojn na ufeio dobd ositt>\ nili šol iia staie/u kinetijsko - so-spodiiiisk. šole. Prosti dnevi ^ia osnovnih šolah nai veljair) \- -vbČL tiidi za k-metijsko - nadaljc;valno šolo. Predipjsani t.d.nski poivk fi nr sc vrši redno i>b dveh delavii;k,h: čas in dnevo ima določiti kialni šolski .;Jbor /. oziro-m na kraiievne razm.rc in odnošuj-. Za pouk st lahko ptritegnejo tudi rrosti dnevi i.n nedelje. Šolsiki odbor določi na Predlog učitoijstva, koLiko ur na teden m '<daj se ima porabiti za praktiona de'.a na šolskam v.rtu oziroma iia poskuševaJiš-ču. Za dekleta ie ik> inožnosti prirejati tudi praiktione vajc v kuhanju .n o hišnera gospodinjstvu Dobo tega piouka doloouje na predog učiteljske konference šolski odbor z vpo.števainieiti krajevnih potreb vn raztner. § 4. Učni predmeti. Učne predimete daloču.e /.akon o siiov.iiiju in o urcdbi kmetiijsko - nadailjevalnih šol. Pfjdrobiia določila o uredbi ki razdelitvi pnka obs.ga od ini.nistrst-va potrjeni učni načrt. Krajni šoiski odbor lanko predlaga oblastui kmetijsikii upravi izpre.riembe tega načrta, toda le sporazumtio z •.-¦č.teljskian osobjem. Praktične vaje se vriše na šalskem vrtu alli v poskušavališču. Za praktično razkazovanije naii se ujporabljajo tudi pripravne kmetijske kulture in nasadi v šolskein okol<*šu. šolski vrt in poskusevališče (j-krbuje učiite!' s potrebno k-vaiifikaci-jo in v sporazuinu z vcditeljem tiste šole, ki ji vrt iprdpadu. Opazovanja v poskuševališču moraio učenci za^isovati v svaj dnovnik. § 5. Kritje strcškov in vzdrževanje šoie. Sola se vizdržuje s poinočjo subvencij ministrstva poljaprivrede i vod-a, okrj.inega zastapa, p,osaimezinih abčin, ki spadajo \ šolski okoliš. p(,sojilnic \<n. hranilnic in drugih podporuikov, 'ki se nahaiiuju v šolskem okališu in sicei- po § 9. zakona o sno.va-nju in o uredbi L_metijsko - nadaljevaliih šol. Ti ip-rispevlki ln drugi dohodki šole se stekajo v poseban fond. ki ga upravilja šolski odbor. Krajni šolski svet dotične občine, kjer se naii.iji kmetijsko - nadaljevalna išola, da breaplačno i.a razpalaigo potrebne učne prastore iin učila (§ x zakona o k. n. o.). Če mogoče preskrbi tudi prostor za kiijianico, za bralnico in za konference :i in da, če treba tudi telovadmico in kuhinio na vazpolago. § 6. Šolski odbor. Za valjav.n_st skleptiv šjisltega odbora je treba, da je na&mamj poloVica (-dboriniikoiv navzoča. Glasuje se z vgčhio glasov. Pri etiakeim številu glasov odločinje glas predsednika, ki sic&r ne glasuje. Naičin poslovan-ja urejujc poslovni red, kj ga odobri oblastna knretiij-ka uprava. Vs;ik 21an šolskega odbora je upravičen, da se po večkrat lahko piepriča, v kakeim staaju so učiii pmstori- šolska oprava, učni ipriponvoJki, šolski vrt in poskuševališče. Ce se p&ka/tjo nodostatki, jih je naznaniti voditelju kitnctijsko - nadailjeval-ne šole in če Hh ta ne more odpraviti, pa šolskeinu odboru. da vse ipotrebna ukreiie. V jstalem vrši šolski ndbor vse pripadajoče dolžnosti po § 12. zakoma o snovaniju ta ;> urcdbi kraetijsko - nadaljevalnih šol. Zlasti mr>ra do 1. juiiiiija 'vsakega leta predložiti proračun dohod&ov in stroškov za prihodnje šolsko leto hi do konca aiprHa vsakega leta pa lačuuiski zaključtk pr.jc:rtkih in izdatkih za pretečeno leto in .sic.r v dvch primerljaijih in na predpisanih tlskoviiiah. ¦5 7. Vodstvo šole. šolo upravlja voditeJj ktn.tijsko - nadaljevalne _ole, v njegovi odsotnosti ga zastopa ti_ti člati učiteljskega zbora, iki pt> § 10. zakonn o kmetijsko - nadaljevataih šolah zastopa učiteljslvo v kr. šol-skem odboru. Vodiiteli jc v prvi ivrsti odgovoren za napredek šole; on mora sJ.rbeti, da su poučuie na šoli po pedagosciL;io - didaktionih iiaoelih in ie v t©m pogledu odgovoren nadzorstveniin OTganom. Om sprejenia učcncc, .n?.dzoruje šolski obisk in skrbi za vzdr-ževanjc šolske disciplinc. Voditclj ije odgovoren za primerno shranitcv učinih pripomočkoiv. O-n _tavi iv s.jaraziunu z učitdjskttn zborom šolskemu odboru predloge za zasedanje učnih mest, za nabavo učitih piriponiočkc.v, za osikrbovanje šf*!skega vrta in poskuševališča. On vodi administrativne posle šole. oskrbuje šolski arhiv, predsediiCe ikonfer.ncam in izvrSuje njih sklepe. Koncem šolskega leta seslavlja skupno z učiteljskirn zborom letno šolsko paroSilo, kii ga ima šrfski odbor ipredložiiti ministrstvu ipoljoprivrede 1 voda. Za vodstvo tometijsko nadaljcVaJaie šole dobi voditdj nagrado najmanj lebiih 100 Dki. § 8. Učiteijski zbor. Člane uč»td.stvii imenuje šolski odbor s pritrditvijn otalasfrne ikmetijske uprave. Clani iičiteljskega zbora dobe nagrade, ki jih naf<azisje šolski odbor. Visokost nagrade se ia,v_ia po nagradah na obrtno - nadaljevalrah šo lah. Dnevščine in potnine o priliki ekstarzij se plačujefo po do3očili)i veljarvnih za učitelje osnovnih šol. Razrediiiki morajo vodtti evidenco o obisku šole, nudzorova.i šolsko discipliuo in vaditi potrcbnc uradne fcnjiige in spise. Za kmetiljskot>rirodoznaiiski rrouk so usposofoljeni: 1. učitelji. ki so do>vršili kmetijsko - nadaljevalni tečaj za Ijudsko - šolske učite^je in položili predpisani isptt. 2. učitelji, ki so pred -prcvratoni davršili na eiii all drugi kmetijski šoli kmetijski tečiaj za ljudske učitelfie z uČTio dobo 4 do 8 tednov. 3. Učitdji, ki so že poučevali na kinetijs?_o-nadaljevalnih šolah m ki so dosegli tako ugodne vspehe, da se lahko spr-sgleda obisk kmetijsko-jiadaljevailnega tečaja m dotični izpit. 4. Absolventi tametij&ko-strolkovnLh šq! (srednjih šol), ki aimajo ahsolutarij. 5. Praktifini kmetovalci, ki so dovršili uajmauj zimsko fcmetijsko šolo, iprej ,pa saj ineSčansko šolo aili pa popolno kmeti_sko šolo brez ozira lia drugo predizabrazbo, ako imajo sicer sposobnost za pouk. 6. Praktieni ikmetorvalci brez strokovnih šol, aiko iana.0 sicer izredno usposobljenost za kmetiiski pouk. — Tojn osi_bam podeljuije pravico za poučevanje oblastna kinetijska uprava na tozadeven predlog učReljskega zbora C_metijsko-nadailjevalnc šole, dotianega krajnega šolskega odbora in pristo_nega strokovnega inadzoriitka. § 9. Učiteljska konferenca. Clami itčiteljsikega zbora kmettjsko-tfiadaljevalne šoJe se posvetuiejo najmanj dvakrat na leto v sejah, ki jbn predsediije voditdj šole. Predmet učiteljskim f_onferericam so: podrobtia sestava učtiega načrta, nadzorovanje -^olskega obiska, napredka in šolske d:sctplinc, sestava uritLka, posvetovaiiijc o pedagogično-didaktičneim delovanju šole. Pri teh konferencaJi se tudi doi}ačii.e vse potrebno o učnih pripamočikih, kinjižnici, Solskih zbirkah, šolskem vrtu in poskuševališču (§ 4.). Uičdteljska komferenca se&tavlia sparede za ipoučne razgovore. za izlete in stavi sploh predloge aia šolski odbor v vseh zadevah ktirettisko-najdaljevalne šoile. Konfer&nčai zapteniki se predlože na vpogled šolskdrrtu odboru, ki jih rcšuije v vkolikor se ne tičejo predlogov, k_ :potrebujejo potrditve oblastne kmeti.ske uprave. § 10. Učnl priporaočki. Dokler nima km-etijskonadaljevalna šala lastaih učnih pripomočkov, uporablja z dovoljeniiem šolskih oblastij učne pripomoike ljudske šole, v 'kateri ima svoje učne prostore. § 11. Vpisovanje učencev. Vodstvo liudskih šol in ravnateljstvo imeščanskih šoJ na stailežu kmotijsko-nadaljevalne šole morajo v vsakem oziru ipodipiraiti vodstvo kmetiiisko-nadaljevalne šole pri ugotoivitvi števila vseh tistih učencev tn učeiik, ki so ;;io d^vršeni 14 letni starosti dobUi tzpustinico in so obvezani obiskcvati kmetijskonada'jevalno šolo. Voditelj kmetijsko-nada_;evalne 6ole mora s pomočjo matrik in razrednih katalog&v ljndčvkih in meščanskih šol kakor tudi s porročjo občinskih uradov vse tiste učence in učenke dognati, ki so v olcolici do 6 km dailjave cbvezami šolo obiskovati. Vpisovanje učencev se vrši inaamainj 14 dni pred ipričetkom pouka, in je treba, da se vpisovanje običajnim ipotom objavi. Poznejše sprejemanje je le takrat dopustno, ako doikaže učenec oziroma uičenka tisfo znairije, ki je potrebno za vspešno nadaljno obiskovanje pouka. § 12. Števllo učencev !n šolski oblsk. Število učencev je daiočeno na 40. Če jili je več v posamezmih letnfkih, potem iih je razdeliti v dva oddelka. Po določilih § 7. zakona o snovanju in o uredbi kmet.-nadaljcvalnih šol je k obisiku teh 5ol zavezana vsa mladiTia od 14 leta slarosti naiprej, ki staniije v okolici do 6 km da.!.ave od šole, ako ni obisikovala že kake druge kmetijske šole ali kake sredraje ali strokavne šole ali ako je sedaj ne ohiskuje ali ki se ne posvoti kak&Tnu drugemu poklicu. V šolc se sarejema mladnia, ki je zdrava. nraivstveno neomadeževana in ki i.ma iz,pustnico ljudske a!i meščamske šnle. Mladina, ki po svoji starosti in oddailjcnosti ni obvezana za obisk kmetij&ko-nadaljevalne šole, se lahko do starosti 21 let prostovolino priglasi za obisk šole. O spreiemu odločuje šolski odbor, -ki razsoja tudi pod kaklmi pnsoji je spreiomati starejše udeležnike. Zanemanjanj*e šolskega obiska se kaznuje po zakonskih daločilih veljavnih za os.novne šole. Na mesto krajmh šolskih svetov stopi v tem slučaiu kraini šolski rdbor in na mcsto okrajnih šolskih svetov pa ^ristoona politi_na oblast. Ako je vi;denje kakega učenca spodtakljivo za druge uoence, a_i ako se surovo obnaša napram učitulju, pote;n je dotičnega učenca na prcdlog učiteljikega zbor-a iizključiti. Dotično leto se mu i?a ne všteje, tako da moTa šolo še eno leto dalje obiskovati. § 13. Brczplačnl pouk. Obisk kmetijsko-nadaljevalne šole je brezplač&n. § 14. Nadzorcvanje šolskega obiska. Vodja kmetijskio-nadalievalne šole obvešča starše ozir. dclodajalce učencov o tem, kaiko se učenci udeležujcjo pouka. Učence, ki iponovno izostajajo, pri- javlja 5olsken:u odboru, ki pozivlja starše in delodajalce, da po>šiljajo učence redno k pouku. Če ninia poziv zaieiijenega uspeha, mora šoilski odbor naznanfti take slučajc ix» § 12. tega pravilnika pristojni politioni oblasti. § 15. Spričevala in izpitl. Na koncu šolskeza letaa dobi vsak šoloobvczni učeaiec izkaz o njcgcvem vedenju, o šolskem obisikovanju in o napredku v posameznih uunih predmetili. Koncem drugega razreda se izvcde klasifikacija o vseh učnih predmotih, v vedciii.ju in v šolskem obisku in dobi učenec izprioevailo o izvršeni kmetijsko-nada>ljevalni _oli. Ako učenec prekine šolanje ali če je vspeh klasifikaciije iieus.odcn, dobi učencc azkaiz o tem. koliiko časa je šolo obiskoval. Vsa sgričevala, ki jih dajc kmetijsko-nadaljevalna šola, so koleka prosta. Uoni izdelki učencev so lahko ioonceim šolskega leta javno razstavijo. Ravno tako se lahko ob sklepu šole prirede z učanci javni iz.piti, ki naj nudijo staršem, šolskemu odbo-Tu in drugiin gospodarjeni prilikn. da se prepričajo o namemi in važnosti kmetijsko-nadaljevalne šole. § 16. Tiskovlne. Na kmetijsko-nadaljevalni soili se rabijo sledeče tiskovine: Razredna knijiga, razredni katalogi, irekven.acijska lizpričevala, izkazi im izprtčevala o dovršeni kmettisko-nadaljevalni šdli, iptoslovni z.aipisnik, inveintarni zapisnik za knjižnico in učne pripornočke. knjiga' za šolsko kroniko. Druge tiskovine so dopHstiie z davoljenjem ininistrstva poljoprivrede i rvoda. Poslov.il zapisnik in šols'vo kroniko 'vodi voditeslj, razredno knjigo in Tazredni katalog vodijo razredni učiteljii, ki spisujejo tudi izkaze in izpričevala. Inventarske izkaze učnih pripomočkov, knjižnice in drugih zbirk iin šolske uprave vodi aičitel., ki ga v to določi konferenca. Šolski odbor mora za računovodstvo rabiti predpisanc obrazce (ipToraču1.!. Ccnjiga o dohodkih in stroških, inventar). § 17. Nadzorstvo. Nadzorstvo šole prtpada glede adiinnistra.ivnih poslov hi splo&tio izobraževaltiih predmetov pristoin«nu okTajnemu šo!sfreinu nadzDrniku, nadzorstvo glede ipouka o fcmetijskonprirodioznanskih ipredmetih pa v to določenemu stro^kovnomu nadzorniku za knnetijski pouk. § 18. Izprstnembe določll pravilnlka In učnega načrta. Šolski odbor lahko zaprosi ministrstvo poljapnivieda i voda, da davoli izpremembo pra-vilnika in u<čnes.a načrta z ozinom na krajevrie razinere, zlasti gledc «ia učno dobo in na dopoinitcv uSnih predimeto^r. Ueni nacrt za kmetijsko nadaljevalne tečaje na ljudskih šolali. Učna doba traja 5 mesecev od 15. oktobra do '15 marcs. Števjlo ur na teden: 6 v vsakem letpi¦ku, skupaj 120 ur. UCNA TVARINA. 1. Verouk. Spolnjevanje dolžnosti proti Bo- gu, proti bližrtjemu in samemu scbi. 2. Kmctijsko spisje. 1. letnlk. Vaje v sestavljanjjii spiasv važnih za kmetovalca. Kuspčijska pisma. Naročillna ipisTtia za semena, umetna gnojila in druge gosp^cMiarske r-otrebščiine. Pisma z računi za prodano blago. Objave, faiserati. Poizvedovalna pismia. Prejemini list, izroičilni list. Pobotnice. H. letnik. Vlogc na oblastva. Prošnja za posojilo. Odpoved posojila. Naznanilo škode po toči. Vloga za odipis davka. Naznaeii'o v slučaju kužne bolezni. Navodilo, kako je oddajati pisma. brzojavke, denar in blago po pošti. Poraba poštnih položnic. Žclc^niške pošiljatve. 3. Kmet5jsko računstvo. I. letnik. Gospodarski računi. Tržne cene. Proda.ni in nakupni računi za pncelke in gospodarske potrebščine. Računi o aotrebni množiini semena za razne velike njive iu o strošk:h za nakup. Računi o potrebni mr.ožini umetTiih gnojil in o stroških za nakuj.. Račmni o množini pridelkov na razno velikih njivah. Rač-uni o vspcšnosti uimctne.s.a gnaiejiia. II. letnik. Prodajni raoimi za živino, za mleko in mlečne Bdetke. Preračunba potrebne množiine knme za en dati in za celo leto. Nakupn. računi za močna krmnila. Teža in tehtamje živine. Računi o mlečnosti živinc. Posojilnični račuai. Obrestni in adstotn1' računi. Zavarovalni računi. Poselski računi. Vaje v merienju črt in zemijk.5. Meijenje gnojniionih jam in sodov. Vaje v rfeanlii zemljišč im stavb. 4. Kmetiisko prlrodoznanstvo. I. letnik. a) Kmet'jsko rastlinstvo. Kako so rastline vstvarjer.e. Glavni dpli rastlinskcga telesa in nijih žfvljenska opravila (korenina, dcblo, listi, cvet in sad 1 Razvoj korenine v zvezi z razvojem cele rastline. Pamon korenlnskih gomoljčic pri stroenicah. Notranja zgradba rastlinskega telesa. Rastlinska st^nica. Način rastlinske hranitbe v posameznih dobah žirvljeania. Kalenje rastlin. Sprejemanje i'1 prenia;vlliaTi.e živeža ob 6asu rasti. Zoženje rastlin. Raziplodba rastlin. Pogffji rastlinskega živlii;nja. Zemlja, zrak, voda, tapilota in svetlobaL Kako je rodovitna zemlja nastala. Kako je zemlja sestavljeaa: gJina, nesek, apno in čnna prst (humus). Naiivažmiejše redilne snovi. Dušik, fasforava kislina m kalij. Važnost baikterijj v zemlji. Rodj> vitnost zemlje. Godnost zomlje za obddovanje. Lastnost zemtje napram vodi ui toploti. Ra__ne v*\e veimeli. Zrak in 'važnost njegoiva za rastlin^ Sestavtne zraka: kisik in dušiik. Vodeni h.at)' Ogljikova kLslina in iiljen ;p«oman za rastline. Vaajemma zveza rastlinskega in živalskega živdjeitja. Dihauie. Voda in n]ev.z sestava. Lastnosti vode. Poit"^ v^nde za rastlkisko hranitbo. Važnost t" plote in svctlobe za rastlinsko živlienje. Obdelovanje zemlje. Zakaj potrebujejo rastline dobro obdelano zemljo. Za:kai je globoko obdelana zeimIja bolj rodoivitna hi katera zomlja je dobra za globoko obdelanie. Zakalj je plevela čista zemlja bolj rodovitna in kako ie pleveil zatirati. Kako In zakaj je kamnito zomljo izboljševati. Zakaj in kako iškoduie preabilna moča v zemlji m kaC« ie taka z«n.ii"šča izboljSevati. Zakao je gnojenje t;iko važaio. Ali se da z gnojenijem rodovitnost zemlje ipovečati? Kaj ima hlevski gtioj v sebi, _n katere mjcgo<vŁ snovi so uaijvač vredne. PoJem se ravna vrednost hlevisi!«.ga gnoja. Razlika med J. briim in slabim Hevskiim ginojem. Kako je izbol]šati in povečafi pridelek hlevskega gn<xia. Kaj zahtevamo od dobregaj gnojišča. Kalco je ravnati z gmajeim ina gnoij?šiču. Kako je napravljati gnojnične jame. Kako i« rabiti guornico. Zakaij je kompost tako važno gnojilo in ikafeo sa je naipravljati in rabiti. Vrednost ipepela iii apiia za gnojanlie. VeiAa važnost uanetnLh gno.il. Kaka je ra^-itl utnetna snoijiila, da nam koristijo. Razdelitev umetnih gnojll. Toonaisova žlindra in superfosfat. Kalijeva so! in ¦ka.nit. Čilski soliter, amonijev sulfat Ln apneni dušik. Nakup umetnih gnojil. Važnost dobre?a semena. Lastnosti dobrega semena. Odbiranlie in čiščenjc semena. Pridelovainie im. Izbolišainie domačega. semena. Varstvo pred plzvelom. Odvrač.a!mie ui zatiranje deteljne predenice. Pridelovanje pšenice (važnost pSeaiice, lastnosti pšenice, domače in tuje vrste pšenioe, obdelovamje in gnojenje za ipšenico, setev pšemce, iiamaikanje semena, oskrbovanje pšenice, žetev ln pridelek ršenice). Pridelo(vain.e turščice. Pridelo- v_lnje fžcla. Pridelovanjo krompirja. Pridelovainii: domaic detelje. (Nadrobni pouk kakor pri pJenici.) Olxlekv\ai<jc in pimjenjc travnikov ln pašnlkov. II. letitik. b) Kmetljsko živalstvo. Kako si> živali ustvarjeive. Olavni deli žhailskega telesa. Prebavila: gobec, želodec, čreva. Dihala: ipljuča. koža. Krena obtočila: kri, srce. Izlačila: obisti. -spolovila. Gibala: kosti, mKice. kite. Cutila. Način živalske hranltbe v iprvi dotoi življenia .n pozneje. Sprejemanie in prebavljanje krme. Sestaiva rastliniskih krmil. NajvažnejSe redilne snovi: beljakovine, tolšče, škrob, sladkor, vlaknina \n sestavine ipepela (fosforovo kislo apjito, sol in železo.) Sestava živalskega telesa. Voda in stiha snov. Disšfkove snovi: beljakovine, klejevine, rogccvine. Brezdušikove snovi: tolšče. Pepel: fosforovo klslo apno. Živlnoreja. Zakaj redtma ?ovejo žfcvino in kako .e ipovečati njene dohodke? Znaiilue lastnosti goveje živine. Damača in tuja govaja plemeaia. Zalkaj je odbirati za ipleme živaili. ki so u-godno razvilte in dobre za užitek? Korist dobrega krmJienia glede na razvoj života in na užitek (mlečnost, pitavtiost, delazmožnost). Važnost imaonih krmil za zbolišain.e reje in dohodika. Rcd in točinost pri pokladanju krmc. Pokladanje soli. Napajanije žfvine. Važsi-ost "ase za mlado in odraslo goved. Kaj zahtevamo od zdravih lilevov? Snažcnje živiite iii nastiljanje. Prijazno ravnan;e z žrvino. Odvračaiije bolezni pri živiini. Hitro napenjaTi.« goveje živine. Nevarnost kužnLh bolezni. Rd«čica pri iprašičih in varstveno cepljemie. c) Sadjarstvo. Važnost sadjarstva. Razna sadna plemena in njih gospodarska važnost. Naiivažnejše vrste jablam za naše kraje. Saditev drevja. Kje dobimo mlado drevje in kako ga pravilreo sadimo. Kako neguiemo mlade nasade. Kako oskrbuj«mo starejše drevje. Gnojenje sadnega drevija. Kako prece.ljaTno sadno drevie? Varstvo sadnga drevja. Sadna uporaba. 5. Kmetijsko gospodarstvo In zadružništvo. I. 1 e t n i k. Kako ie gospodarsko premoženje sestavljono? Zemiljišča in gospodarska f-oslopja. 2ivina iin orodje. Pridelki in denar.Vzdrževanjc i:i zavairovanie gospodarskega poslopja. Zavarovanje živine. Važnost dobrih gospodarskih strojev. Skrbno s-iravljanje in varčno ra\Tianje z damač'mi ipridelki. Kako je gospodariti z denarjem. Knjigavodstvo. Popis premoženia. Blagajnična knjiga Dolžna knjiga (za^^isnik dolžnikoiv in upnikov). Papfe orudja. iKorist kmetijskega zadruižništva. Razne vrste gospodarskih žadrug. Uredba in poslovanje zadružnih posojilnic. Uredba splošno kmetijskih zadrug (nakupmih in prodajnih zadrui?). Mlckarske zadruge. Živinorejske zadruge. 6. Državllanstvo in kmetljska zakonodaja. II. letnik. Vas, politiana, farna in šoilska občina. Občinsiki odbor, župan, svetovalci. Delokrog občinskega odbora. Volitev občiinskega odbora, župana iin svetovalca. Občinske doklade. Občinsko premoženje. Občinski dohodki in stroški. Okrajno glavarstvo. Doželna vlada. Minis.rstvo. Uprava države. Dolžnost in pravice državiljanov. Kmeti> ski zatoni o varstvu paljščine in sadnega drevja. Zakon o varstvu koristrtih ptic. Zaikon za zboljšanje živinoieie. Služnostne pravice. Dolžnost prijave kuge suinljivih živali. Učni načrt za gcspodinfsko nadaljevalne tečaje na Ijudsklh šolah. L'oia doba traja 5 rrKsecev, od 15. oktobra do 15. marca. Število ur na teden: 6 v vsalkem let_ niku skupaj 120 !ir. UČNA TVARINA. 1. Verouk. Spolnjevan.e dolžnostl proti Boeru svojcniu h!;žnie,m-u in samemu sebi. 2. Gospodinjsko spisje. I. letnik. Vaje v .esta.vljanju spisov za gospodiraje. Kupčioska pisma. NaroCilna pisma za gospodmjske potrebščine. za vrtiia serreejia in drugo blago. Pisma z račuiii za prodane pridelke. rnileko, zelenjavo. Obia-ve "n inseratl Potzvedovalna pisma. Izročilni "ist. Pobotaiica. II. 1 e t n i k. Vloge na oblastva. Dolino pisnio Pogodbe. Navodilo, kako ie oddajati :pisma, brzoiavke, denar in blago po pošti. Poraba ^oSteiih p>. ložnic. Zelezm^ne pošiSJatve. Praktičtii i'.s'edi 2. Oospodlnjsko računstvo f 1 e t n i k. Gospodinjskii račiuii. Tržne cene. Prodajni iin na_<upni račutii za prideike, za živlla, za perilo in obleko. Računi o potrebni innožini in o nakupu semen in limetnih gnojil. U. lettiik. Pnodajnl račomi za mleJco i mlečiie izdelke. Računi o mllečnosti kraiv _n o pr;dtlkih lnleka in mleSnih tzdelkov. Račumi o izk-tpifku za prodana jaijca in perutntno. Obrcsbii in odstotni račujii. Poselski rathini. 3. Kmetijsko gospodlnjstvo. I. letniik. Poklk gospodinje na kmetlh. Lastnosti dobre gospodinie. Hlšao Kospodlnjstvo na kmetih. Nauk o žIvMih. Sestavkie in redilna vrednost živil. RazJl«5iia .edila in glavna na-vodila za pripravljanje. Upora.ba jedilnih ostankov. Ravnanje z domačimi. Skrb za zdravo stanovajije. Vsakdanje ipospravljanje. Olavno posprav,ljanje. Kulurtja. Pamrvajnje posode. S ženje kuhinje. Jedilna shramba hi klet. Vars-i pred mrčesi fn drugimi škodljivci v hiši. Zra6cn]u, kurjava in svečava. Vrtnarstvo. Važnost h_5ne!;a vrta. Naprava vrta. Kako je :pov€čati rodovibioAt zemlje. Rigolanje. Gnoj«nie vrta. Zalrvanje. Pr vilno kolobarjenije. Pridelovanijc najbolj va/i, ' vrtnih rastlin. Gojitev cvetlic. II. 1 e t n i k. Hišno gospodinjstvo na kmetih. Obleka. Ravnanje s iperilom. Praitrje ta lffitanje perila. Snažamje obleke in cbuvaia. Uporaba s.are otoleke. Nakupovainje obleke. perila i,n obuvala. Redno spravljanje in vzdrževamje perila in ohleke. Hišni red. Kako je ravnati s posli. Gosj>odinjsC_o računstvo. Mlekarstvo. Mlečnost krav Ln kaX jo izboljšufiema Sestava in lastnosti mleka. MK . tie napake. PraviLno ravnanje z inilekoin in Mti.tano. Izdelovanje snrovega masla. Perutnlnarstvo. Kako je POiVzdigniti dohodke kurjcreje. Vrediiost-r raznih kurjih .plemen. Lega in a?rava kurnice| Red in snaga v kurnici. Lastnosti dobrih jajčaric.. Jajca za valenje. 'Kako je ravnati s kakljo i»i pi-^četi. Važnost pravilnega kninljonja in .paSt'. Nainevarnejše kurje bolezm. 4. Ročna de!a. I. fti II. letmik. Račno Siva-' ivjy. Krpanje pcrila ni obleke. Podpletein.e in ma-1 Seniic nogavic. Sivanie preprositega životnega pe rila na roikah. j Ime učenca Poklic in rojstni dan Ime, priimek 'n pok ic Bivališče starš^-y oz. delodajalca Jane_Hribar|klD8inkliAnton"ri.tar| U.2 1905' P°sestnlk Selca 2 Anton Saje hlapec 15. 6. 1906 jj kočarjev 3 | Jože Medved sin 112. 8.1907 Jože Kolenc posestnik .1. Medved kočar M. Kolenc ¦ kmeNka hči 23.3. ,806 Franc Kolenc posestaik Razdalitev pouka. K» Učni predmet V* rouk  Kmet Hko spi^je  ^melijsko račicistvn . . . . K"i. ti.s^o p iri doznans vo Kme ij-ik'> aosp dai>tvo <n zi- družoištvo  Državljanstvo in z ikonodaja . Skupaj . . Število nr na teden za letnik II. 6 Razdelltev pouka. > _E 1. 2 3. 4 5. Ucni predmet Vprouk Go-*1 odinjsko spi .ie .... GD-pi'dinjsko riicnnstv.) . . Kmetij ko gospodinjstvo . . Rccna dela  Skupaj . . btevilo ur na teden za letnik I 1 1 1 2 1 6 II 1 1 1 2 1 6